n n n m v .!>© hi htl® d a če bi v podjetju »Vino Koper« odgovorni organi nekoliko bolj pazili na to, komu dajejo v popravilo svoje elektromotorje in pa tudi druge, popravila potrebne stroje. Tako se ne bi dogajalo, da morajo terjati za povračilo že plačane vsote denarja za opravljena popravila. Zgodilo se je namreč, da sta dve privatni »elektro-podjetji« (v Izoli in v Kopru) te elektromotorje tako temeljito »popravili«, da so že pri poskusnem obratovanju pregoreli, še sama sreča, da So jih v podjetju preizkusili še pred navalom glavnega dela zdaj ob trgatvi, da so jih lahko še pravočasno dali v popravilo strokovno usposobljenemu eleklropodjetju v škofjo Loko. Seveda so »mojstri skaze« svoje »popravilo« podjetju »Vino Koper« mastno zaračunali. Pri reklamaciji pa je še prišlo na dan, da je sicer del strojev prevzel v popravilo »Elektro Rotor« privatnika Staneta Velikonje, da pa je delo verjetno opravil neki uslužbenec nekega velikega državnega elelctropodjetja iz Kopra; ta se je namreč prišel o napaki po reklamaciji tudi sam prepričat k podjetju »Vino Koper«. Kaj čudna so pota — in raznovrstna — do honorarnih zaslužkov... ČLANI SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Jadran«, ki Vas izčrpno obvešča o dogodkih doma in po svetu. Organi obmejne službe so dobili iz Pirana obvestilo, da namerava uslužbenec tovarne mila Salvetti odpotovati v Trst in ostati tamkaj. Da bi mu to namero preprečili, so Janezu Weiblu zadržali propustni-co maloobmejnega prometa. Da bi tega ne bili nikoli napravili! Sprožili so namreč pravo bur- Gioav je Zadružni dom na Tatrah? Na Tatrah so pred leti zgradili prebivalci Tatr, Kozjan in Rjavč zadružni dom, ki je zakonita last zadružnikov vseh treh vasi. Zato je skoraj nerazumljivo, da o njegovem uporabljanju odločajo le upravičenci ene vasi. Na pobudo nekaterih so namreč sklenili, da del šolskih prostorov preuredijo za skladišče poslovalnice Kmetijske zadruge Slivje, Ko so gradili zadružni dom v letih 191S do leta 1953, se Kmetijska zadruga Slivje ni zanimala za gradnjo in je le zasluga bivšega okrajnega tajništva za prosveto in kulturo v Sežani, ki je dalo na razpolago 3 milijone dinarjev za dograditev šolskih prostorov z dvorano v zadružnem domu. Ta dvorana pa ne služi v prosvetne namene, temveč za skladišče KZ Slivje. Izgovor, da je dvorana vse leto nujno potrebna KZ zaradi odkupov poljedelskih pridelkov in sadja, ni upravičljiv. ker traja čas odkupa le mesec ali dva. Zaradi tega tudi ni mogel na Tatrah gostovati potujoči kino. Pred dnevi je bil na Tatrah sestanek odbornikov te vasi, ki naj bi odločali o šolskih prostorih v domu. Na sestanek niso povabili odbornikov obeh drugih vasi in so sklepi sestanka o tem vprašanju verjetno bolj ali manj enostranski. Bolje bi bilo. da bi se na tem sestanku vodilni ljudje zadruge pogovorili o izboljšanju dela v svoji poslovalnici na Tatrah, o skladiščih brez vrat, ne pa o zmanjšanju števila šolskih prostorov, ki so dograjeni, da služijo svojemu namenu s pomočjo investicijskega kredita bivšega okrajnega tajništva sveta za prosveto in kulturo v Sežani. Prizadeti jo protestov in intervencij. Sindikalna organizacija v Salvettiju in pa Delavski svet tovarne sta zelo prizadeto intervenirala in zastavljala svojo besedo v korist imenovanega. Prizadeti organi so celo mislili pri vsem tem, da je bila informacija o nameravanem pobegu Janeza Weibla lažna in so mu zato hoteli vrniti propustnico. Ko so ga iskali, da mu jo izročijo, pa so ugotovili, da jo je medtem že pobrisal čez mejo . . . Menim, da k temu ni potreben poseben komentar. Dogodek je vrgel kaj čudno luč tako na delavski svet kot na sindikalno organizacijo v tovarni mila, ker sta se potegovala za tako dvomljivega človeka. Tudi na te stvari je treba paziti — eno je upravičljiva skrb za človeka, drugo pa je kriterij, ki se ga taki in podobni forumi poslužujejo pri obravnavanju tako delikatnega vprašanja. Težak udarec, ki ga je ob tem dogodku utrpel ugled organov delavskega samoupravljanja in sindikalne podružnice v tovarni Salvetti, je dobra šola tudi za druge, ki bi se kdaj znašli v podobnem položaju. rb Za boljšo preskrbo potrošnikov Čeprav je na področju občine Ilirska Bistrica 18 trgovskih obratov državnega in 13 zadružnega sektorja, je preskrba s potrošnim blagom predvsem na podeželju nezadovoljiva. Še vedno so predeli, v katerih morajo vaščani prekoba-liti do 15 kilometrov razdalje, če hočejo priti do prve trgovine. V tem pogledu je najslabše stanje na področju vasi Starod, Pavlica, Stu-dena gora, Sabonje, Prelože, Celje in Veliko Brdo. Izbira potrošnega blaga, ki je v Ilirski Bistrici zadovoljiva, ni najboljša v vaških trgovinah, predvsem kar se tiče kvalitete blaga in asortimentov. CBBBSBBBBMBC3nBSBBBBBBBBSBBBBBBBHOBBBBBBBEBUBQ3RBBBBBSBBBBBBBBBBBfl C-3 IQt ...če bi trgovsko podjetje »Snežnik« v Ilirski Bistrici dalo salamo pred prodajo v pregled pristojnim organom, da bi ugotovili njeno kakovost; ... če bi grosistična podjetja z živili ne vsiljevala poslovodjem trgovin v prodajo blaga, ki je za starelo ali pa napačno deklarirano; ... če bi gostišče »Na klancu« v Valdoltri s Splošno gradbenim podjetjem iz Nove Gorice asaniralo svoje objekte, da ne bi tekle odplake v obcestni jarek, povzročale smrad in gojišče bacilov. ■BHIniBBBBBEIODBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBIl (Nadaljevanje) Vpliv potrošnikov na poslovanje trg. podjetja ali poslovalnic je šibak, ker se ne izvaja stalno in načrtno, temveč občasno in to najpogosteje le v obliki bolj slučajnih pripomb ali izbruhov posameznih strank, ki nezadovoljene protestirajo zoper to ali ono očividno malomarnost, nerednost in podobno. Dodajmo še, da uvedbo sistema registriranih stalnih odjemalcev (nakupne knjižice) ovira tudi zastarelo naziranje mnogih potrošnikov, ki mislijo, da je bistvo sistema stalnih strank z nakupnimi knjižicami — nakup na kredit, kar pa ni nujno! S preusmeritvijo našega gospodarstva, ki se zrcali v letošnjem družbenem planu, pa se uveljavlja povsem drugačno ozračje tako v proizvodnji kot v trgovini. Zaloge, ki so se začele nabirati v skladiščih številnih proizvodnih in tudi trgovskih podjetij, navajajo proizvajalce k iskanju trga in prila-gojevanju proizvodnje dejanskim potrebam potrošnikov. To pomeni, da navajajo zaloge v proizvodnji proizvajalce k iskanju odjemalcev — trgovskih podjetij na veliko. Slednja z večjim prizadevanjem na malo in končno tudi trgovska podjetja na malo si danes že v večji meri žele zagotoviti kolikor mogoče širok krog stalnih odjemalcev. Prednosti sistema stalnih strank Med činltelje, ki v današnjih okoliščinah dopuščajo in zahtevajo uvedbo sistema stalnih odjemalcev, velja našteti predvsem : 1. V večjem obsegu kot doslej zagotovljen promet, na katerem je zainteresirano sleherno trgovsko podjetje ali poslovalnica, ki posluje na zdravih temeljih. 2. Olajšana nabavna služba trgovskega podjetja in to toliko bolj, kolikor bolj si kolektiv podjetja prizadeva razširiti krog stalnih odjemalcev ter spoznati in ustreči njihovim potrebam in željam. Slednje je kajpak v prid tudi potrošnikom. 3. Prihranek na času, tako za prodajno osebje kot tudi za odjemalce. Več kot verjetno Je namreč, da bodo stalne stranke svoje potrebščine nakupile enkrat ali dvakrat v mesecu. Za večje količine nabavljenega blaga hkrati (trgovine z živili) ali za vsakodnevni redni nakup nekaterih dobrin (n. pr. kruh) s strani večjega števila stalnih odjemalcev je spričo sistema stalnih strank mnogo lažje uvesti dostavo blaga na dom. Osebje trgovine pa more večje količine (n. pr, mesečne obroke) blaga za stalne odjemalce pripravljati v mrtvem času, to je v času, ko v trgovini ni strank. 4. Sistem evidentiranih stalnih strank, to je stalnih odjemalcev z nakupnimi knjižicami, omogoča pregled, oziroma kontrolo glede udeležbe potrošnikov na dobičku. Udeležba potrošnikov na dobičku predstavlja kot znano materialno osnovo potrošniških svetov. 5. Stalnim odjemalcem nudijo nakupne knjižice vsaj delno pregled nad sestavo (strukturo) stroškov gospodinjstva, omogočajo pa tudi kontrolo nad morebitnimi računskimi napakami (seštevanje) s strani prodajalca. Opozorilo članom potrošniških svetov Potrošniški sveti pri trgovskih podjetjih, oziroma poslovalnicah, ki imajo pogoje za uvedbo sistema stalnih odjemalcev z nakupnimi kujižicami (posebno trgovine z živili), upravnemu odboru trgovskega podjetja priporočijo takojšnjo uvedbo nakupnih knjižic in dstavo blaga na dom. Potrošniški sveti pa naj vplivajo tudi na stalne odjemalce, da bodo večino potrebščin nakupili v mesecu ter s tem prihranili čas sebi in delavcem v trgovini. KADRI V TRGOVINI Na splošno je še vse preveč razširjeno mnenje, da za opravljanje trgovskih poslov ni potrebno neko posebno obsežno znanje: da gre pri tem za posle, za katere je kmalu kdo dober. Celo v primeru, da je takšna sodba rezultat površnega opazovanja dela, ki ga opravlja recimo nek prodajalec v prodajalni splošne kmetijske zadruge nekje na deželi ali v prodajalni v nekem manjšem mestu, smemo trditi, da nima takšna sobda nič skupnega z dejanskim značajem in pomenom takega dela; da tu niti ne omenjamo poslov, ki postajajo vse bolj zapleteni, ko pridemo od trgovine na drobno na trgovino na debelo ali celo na izvozno-uvozno dejavnost. Zato je razumljivo, da zahtevajo naši predpisi od mladih ljudi, ki se želijo izučiti trgovskega poklica, vsaj 4 razrede gimnazije, oz. popolno osemletko. Takšna minimalna šolska predizobrazba je tem bolj potrebna v našem času graditve socialističnih družbenih odnosov, saj predstavlja prav blagovni promet nasploh tisto področje gospodarskega udejstvovanja, kjer so resni spodrsljaji razmeroma najlažji. O škodi, ki tako nastaja za družbo kot celoto, ni treba posebej govoriti. Opozorilo članom potrošniških svetov: V koprskem okraju zaposluje trgovina okrog 300 delavcev, nameščencev in vajencev. V strokovni usposobljenosti teh ljudi so zapustili zelo vidne sledi vojna in prva povojna leta. Kvalificiranih je namreč le okrog 50 'It, ostali so polkvalificirani in nekvalificirani. Pri tem je treba omeniti, da zaposluje lahko trgovina le zelo majhno število ljudi, ki so nekvalificirani ali le polkvalificirani; značaj posla je povsod (v skladiščih in prodaji tak, da zahteva kvalifikacijo (ravnanje z živili, skrb za sanitarno-higiensko plat v prodaji živil, obsežno znanje blago-znanstva, strokovne kalkulacije, jezikovno znanje — tudi tuji jeziki itd.). Za odpravo teli pomanjkljivosti si je v okraju doslej prizadevala Trgovinska zbornica. Njena naloga je, da uresniči predpise ob koncu leta 1955 izdanega Pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev in nameščencev v trgovini. Po tem Pravilniku bo konec leta 1938 moral pustiti delo v trgovini in si poiskati svojemu znanju in strokovni usposobljenosti primerno, drugo zaposlitev vsakdo, ki sedaj dela v trgovini, pa dotlej ne bo izpolnil pogojev, ki jih določa ta Pravilnik. Pred kratkim so izšle v Kopru v krasno opremljeni knjigi »KITAJSKE IN KOREJSKE PRAVLJICE«, ki sodijo nedvomno med naše najlepše mladinske knjige. Izdala jih je Primorska založba, Lipa. Knjigo, ki je izšla lani v leningrajski založbi »Lenizdat« v 200.000 izvodih, je prevedel Jože Zupančič, originalne korejske in kitajske ilustracijo je prerisal Otmar Gašpcrlin, ki je izvršil tudi redakcijo slikovnega materiala (36 vinjet, 41 polstranskih in 8 celostranskih dvobarvnih ilustracij). Številčno koprska založba res nima mnogo mladinskih izdaj, ker je za to poklicana predvsem Mladinska založba, vendar je že z dosedanjimi izdajami potrdila, da ima pri izbiri srečno roko. To velja predvsem za najnovejšo izdajo, ki bo razveselila slehernega otroka in marsikaterega odraslega občudovalca pravljic. Dandanašnji človek, ves v objemu hrupne civilizacije in pod nenehnim pritiskom modernega sveta, se v prostih urah kaj rad za- LJUBLJANSKA GLEDALIŠČA V ZNAMENJU »POHUJŠANJA« Naša osrednja gledališka ustanova Drama in Mestno gledališče v Ljubljani sta začela novo sezono s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini Sentflorjanski«. V Drami režira to znano farso Viktor Molka, v MG pa Jože Tiran. Prihodnja premiera v Drami bo Shakespearova »Historija o Henriku IV« v režiji Bratka Krefta. SLAVNOSTNA PREMIERA DOMAČEGA FILMA V ljubljanskem kinu »Union« jc bila pretekli teden slavnostna premiera hrvatskega filma »Ne obračaj se, sinko«. Po predstavi so se predstavili občinstvu igralci in ustvarjalci tega filma. Med njimi tudi nagrajenca letošnjega filmskega festivala v Pulju režiser Branko Bauer in glavni igralec Bert Sotier. MEDREPUBLIŠKI LITERARNI VEČER Zveza književnikov Jugoslavije bo organizirala nekaj skupin svojih članov, ki se bodo udeležili literarnih večerov izven svojih republik. To naj bi pripomoglo k spoznavanju jugoslovanske književnosti. V eni izmed takih skupin, ki bo obiskala Zagreb, Osi-jelc, Sisak, Karlovac, Reko, Pulj in Split, bosta tudi slovenska književnika pisatelj France Bevk in pesnik Peter Leveč. Ta literarna turneja bo od 15. oktobra do 1. novembra. teče v mirnejše tokove davnih časov. Prav gotovo pa v redko kateri literaturi najdemo toliko očarljive lepote in plemenitosti kot prav v orientalskih pravljicah. Za vsako še tako enostavno zgodbo tiči izredna modrost ali resnica, ki daje slutiti neizmerne zaklade prastarih kultur. Povsod pa je v ospredju človek in boj za človečnost. Izbor pravljic je izredno posrečen. saj segajo na skoraj vsa glavna področja človekovega udejstvo-vanja. Otrok si bo ob branju krepil domovinsko ljubezen, ki jo je često treba dokazati v najtežjih pogojih in se tudi žrtvovati, znal bo ceniti svoje ljudstvo, vzgajal se bo v pogumnega borca za svobodo, Bogato branje ga bo navdajalo z ljubeznijo do sočloveka, bistrilo mu bo čut in etično in estetsko vrednotenje, ga navdalo s pridnostjo in spoštovanjem do preprostega delovnega ljudstva. Spoznal bo nepoštenje in pohlep, slepar-stvo in skopuštvo, nehvaležnost ter še mnoge človeške slabosti. Čudovita pravljica ga bo popeljala po raznih poteh, srečal se bo z izrednimi dogodki, vsepovsod bo otrok z dogajanjem čustveno trdno povezan. Nikjer ni fantastičnih zapletov ali nerazumljivih skrivnosti, vse življenje odseva iz jasnih in ' v * r. .. . // ' enostavnih pripovedi. In prav zaradi tega lahko vzgojno bistvo teh pravljic vpliva na otroka tako neposredno. Skušal si bo odgovoriti, kako bi v podobnih primerih ravnal sam in prijetno mu bo, ko bo spozjial, da bi v vsem posnemal hrabrega in poštenega junaka. Pravljice bodo pokazale bralcu nekatere značilnosti daljne Kitajske in Koreje, ki v novejšem času tudi otrokom nista več popolnoma neznani deželi, K temu bodo pripomogle predvsem prekrasne originalne Ilustracije, ki bistveno dvigajo vrednost knjige. Njih lepota je izredno pestra, nevsakdanja, Otrok bo spoznal staro nošo tamkajšnjih ljudi, njih življenje, boje in navade. Začutil bo človeško povezanost s tem daljnim ljud-. stvom, tvorcem najstarejše kulture, z ljudstvom, ki že iz pradavni-ne ljubi svobodo, ceni materinsko ljubezen ter s tovarištvom in bratsko povezanostjo, z vero v življenje in svobodo pogumno prenaša tudi najtežje preizkušnje. —ks Jesen. Kamnita pokrajina, na njej samoten prebivalec — brin. Tiho in mirno stoji, le kadar sapa močneje potegne, lahno zaniha bodeče veje in na njih drobne, temne plodove. Tu in tam mu z vetrom pošlje šumeč pozdrav prav tako samotni bor — ali pa se dotakne njegovih igel vrisk otrok, ki pasejo in tekajo mimo. Včasih se tudi ustavijo ob njem — saj so si dobri znanci. In ko odhajajo, jim on — kljub temu, da ga boli — podari drobno, živo vejico. Sedijo v klopeh resno, skoraj svečano — prvi sestanek odbora novega dijaškega lista dijakov nižje gimnazije v Ilirski Bistrici. Domenili so se že, da bo list izhajal na majhnem formatu, da ga bodo tiskali s šapirografom, (nikakor ne smejo pozabiti ilustracij) in da bo imel leposlovni, splošni in zabavni del, pa še nekaj prostora bo ostalo za fizkulturo, ki ima navdušene pristaše na tej gimnaziji. List bo izšel v kratkem. »Zanimanja je veliko, le dijaki so malo boječi pri oddajanju prispevkov,« pravi Albin. Ni čuda, saj bo nji- FILIP KALAN: VESELI VETER Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala zbrane eseje o partizanski umetnosti, delo književnika Filipa Kalana, ki je zbirko poimenoval po znani partizanski pesmi o »veselem vetru«. Podnaslov te zbirke pa bi lahko bil »Kratka zgodovina partizan- Godba na pihala v Ilirski Bistrici »Svoboda« w Ilirsko Bistr1!©! Mnogo je kritike, malo pohval — to velja za ocene skoraj vseh prosvetnih društev in nekaj podobnega je pisalo tudi o prosvetnem društvu iz Ilirske Bistrice v Slovenskem Jadranu. Mislim, da ni bilo krivično. Vendar bi ob občnem zboru na kratko pogledali objektivne in subjektivne težave, ki so to leto ovirale društvo pri delu, pa tudi načrte, ki jih ima za prihodnje leto. Najaktivnejši je bil pevski zbor (dobil je prvo mesto na tekmovanju v Postojni), vendar pevoi sami priznajo, da bi bilo lahko še mnogo bolje, če bi vladala med njimi večja disciplina in če ne bi primanjkovalo tenorjev. Dramatsko delo — to je bolj žalostno poglavje. In vendar ni krivda na ljudeh. Z dobro voljo so že pripravljali igro, pa je prišel potres in jim zaprl oder (bilo ga je prepovedano uporabljati zaradi nevarnosti požara) prav do sedaj. Vendar pa so bile proslave vseh političnih in kulturnih praznikov kljub temu dobro pripravljene. Morda bi se ozrli še k folklorni skupini, ki sicer ni imela najtesnejše zveze z društvom, vendar je spadala v njegov krog. Pridno je vežbala in dala tudi lep nastop za bistriško javnost, Knjižnica v Ilirski Bistrici ¡ni osamljena. Ljudje jo pridno obiskujejo in slišati je celo besede: »Vse sem že prebral in želel bi še kaj novega.« Ob tem dejstvu pa trčimo ob nepremagljivega nasprotnika — pomanjkanje finančnih sredstev. Vendar je ObLO zagotovil povečanje dotacije v prihodnjem letu. Ljudska univerza se je v preteklosti omejila v glavnem na prikazovanje poučnih filmov po vaseh, kajti predavatelje je tu težko dobiti. Takšna je preteklost — in prihodnost? Društvo je nujno treba razširiti, predvsem z delavci in kmeti. Utrditi je treba organizacijsko disciplino posameznih sekcij. Skupine, kot so pevska, dramat-ska, naj se potrudijo, da bodo dale čim več, saj imajo možnost. Isto bi lahko rekli za folklorno skupino in za godbo na pihala. Posebej pa se je treba ustaviti ob knjižnici, ki bo dobila nove prostore in se — v veselje vseh — razširila, Po možnosti bo imela tudi čitalnico. Vprašanje Ljudske univerze smatramo vsi kot eno temeljnih vprašanj delovanja kulturno-pro-svetnega društva rSvoboda«, saj nudi ljudem izobrazbo, razširja jim obzorje in razčiščuje pojme. V načrtu imamo večje število predavanj, ki jih bodo imeli posamezniki v okviru svoje stroke. Tako bo vsak po svojih močeh prispeval k dvigu izobrazbe naših ljudi. N. K. znani bralcem revij, v celoti pa jc besedilo »Veselega vetra« napisano leta 1955. Za liistorlografsko dokumentacijo pa je še dodan pregled Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju med leti 1D13 do 1915. Eseji so razdeljeni na pet delov. Prvi del pripoveduje o partizanskih pesnikih. Posebno poglavje slika pri tem vzdušje ilegalne LJubljane. Najobsežnejši, drugI del knjige, je posvečen partizanskemu gledališču, njegovemu nastanku, razvoju in uspehom. Po tem poglavju je dobila knjiga tudi svoje ime. Tretji del pa jc posvečen partizanski grafiki, ki je postala prav v tem času nekaj edinstvenega ne samo v našem, ampak v evropskem merilu. Posebna odlika in vrednost Kala-novih esejev jc, da jc zajel »osebna doživetja sveta tako nazorno, da to doživetje ni značilno samo zanj, samo za njegovo individualno usodo, marveč, da to doživetje ponazoruje tudi življenje njegovega rodu«, JOSIP JURČIČ: DESETI BRAT Pred kratkim jc prišel na naš knjižni trg ponatis znanega Jurčičevega romana »Deseti brat«. Knjigo je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani ob letošnji devetdesetletnici prvega izida tc še vedno tako zelo priljubljene povesti med našimi bralci. Posebnost knjige so lepe dvobarvne ilustracije, delo znanega slikarja Gvida Birole. Zanimivo je, da je »Deseti brat« So vedno najbolj brano slovensko delo, o čemer nam pričajo statistike naših ske kulture«. Nekateri eseji so že ljudskih knjižnic. Ze desetletja je ta povest neizogibno branje širokih plasti podeželskega ljudstva, ki je vedno znova navdušeno nad romantično ljubeznijo Manice in Lovra, nad originali v Oberščakovi krčmi, prav posebno pa seveda nad Krjavljem. Preprostost in šegavost, to sta glavni odliki Jurčičevega pisanja. To je tudi vzrok, da je postal »Deseti brat« tako priljubljeno ljudsko branje in da je doživel številne ponatise, ki so bili vedno znova razprodani in iskani. Razen tega pa je doživel »Deseti brat« tudi nekaj dramatizacij in celo glasbeno obdelavo. __ MLADI SVET štev.' 7 Iz vsebine: Lidija šentjurc: Stanovanjska skupnost — organizacija državljanov za reševanje družinskih vprašanj; Življenje v dijaških in vajenskih domovih; Vilko Kolar: Nad 300.000 državljanov je včlanjenih v društvih prijateljev mladine, Igraj se z otroki; Kristina Brenkova: Na splavu, Stanko Holy: Zakaj so preživnine tako nizke?; Franc Pediček: Kako naj se otrok uči?; Helena Puhar: Kam z večnimi ponavljalci razredov?; Pre-žihov Voranc: Solzice (nadaljevanje); Herman Skofič: O nekaterih problemih spolne vzgoje obrtniškega naraščaja, Pomenek s starši, Otroška obleka, PROTEUS štev. 1 Iz vsebine; ČLANKI — Lavo Cermlej: Kozmič-ni žarki; Josip Wester: Baltazar Hae-quet kot jamar; ¡Miroslav Kališnik: Kako je, če si zakopan dva metra globoko pod snegom; Marija Zumer: Tehnika osvaja kovino titan; Mario Plcničar: Geološki izlet na Snežnik; Nada Pipan: Nekatere metode v ci-tologiji. ODMEVI — L. CermelJ: Odkritje nevtrina, Barvasti sončni kolobar v Ljubljani; T. Bernot: Drevje in mraz. DROBNE VESTI — J. Iladži: Usoda planktonskih ličink jastoga; L, Jež: Plast numulitnega apnenca med istrskim flišem, Razširjenost žuklje ob slovenskem morju; J. Hadžl: Kaj brizgajo kiti v zrak?; L. CermelJ: Repatica in politika. MLADI PRIRODOSLOVEC — I. Ku-ščer: Elektrolizni usmernik. MLADA POTA — štev. 1 Iz vsebine: Marijan Kramberger: Sončnega dne, Božo Leveč: Materi, Branko Semen: Štorklje, Marijan Rožanc: Zgodba o jezikih in kosteh, Mtmi Malcnšek: Vrba, Poletje (pesmi), Prav ti bi morala videti v srce, mama (proza); Valentin Cundrlč: Drugo srečanje, Spomin, Pridi; Rudi Pergar: Grozd, Janez Mikuž: Jeseni. France Forstiie-rlč: Večer, Pomladna; Mito Trefalt: Kurir, Mira Alečkovlč: Kazenska eks-pedicija, Beno Severin: Jok, Branko Rudolf: Wolfgang Amadeus Mozart; Glasbeni leksikon; Lenka Gcrlovič: Abstrakcija v umetnosti, Ivan Stopar: Socialna problematika v švedskem filmu, Stane Saksida: Egiptovska revolucija, S. S.: Logika in dialektika; Pogovori s sodelavci, Beležke. NOVA KNJIŽEVNO-TEORETIČNA REVIJA V Zagrebu bo pričela izhajati nova revija za književno teorijo. Dotacijo za revijo je dal Svet za kulturo lr Hrvatske, izdajalo pa jo bo Hrvaško filološko društvo, Revija se bo Imenovala »Umetnost besede« ln bo prinašala članke s področja literarne teorije, filolo-glje, literarne zgodovine ln sodobne književnosti. hovo delo nenadoma postavljena pred sodbo mnogih. Najbolj živahno, skoraj živo postane ozračje, ko izbirajo listu naslov. Koliko so jih žc sprejeli in koliko ovrgli! »Naslov mora povedati, da je list iz Bistrice, pa tudi to, da so v njem drobni napori mnogih dijakov,« pravi Rajo. Ni lahko! »Klas naj bo!« »Pri nas ni žitnih polj!« »Bistri potok!« »Ah, to ni nič!« Kot po naključju položi Metka na klop vejico brinja — popoldne jo je utrgala na paši, Pogleda jo: »Naj bo Brinje!« »Brinje!« so vzkliknili vsi — veselo, skoraj olajšano — ko da s« končno našli prav tisto, kar so s tako vnemo dolgo iskali. Zazdelo se jim je, da je po razredu zadišalo trpko in domače. Majhno vejico brinja z drobnimi, temnimi jagodami poklanjajo v Tednu otroka dijaki nižje gimnazije v Ilirski Bistrici svojim materam, očetom in vsem, ki jo žele sprejeti. Iz ZsgorjE m Pivfei Sproščeno so zaživeli mladi igralci Mila in Rafo Kovačev, Anica in Lado, Marička in Daro — člani krožka Mladih — v nedeljo 14. oktobra na domačem odru, v Puget-jevi komediji »Dnevi naše sreče«. Zadovoljni so bili in veseli ob njihovem prvem, toda krepkem koraku. Brez dvoma pa so dokazali dvoje: da se da z dobro voljo — pa čeprav z najpreprostejšimi sredstvi — uprizoriti tudi zahtevnejše delo in da tudi smiselno izbrana dela iz svetovne dramatike za našo vas niso »pretežka«, da jih tudi preprosti ljudje razumejo in so jih veseli. R Ze doflgo se nismo nič oglasili, »čeprav ne spimo z odprtimi očmi podnevi« kot nekateri trdijo. Naše prosvetno delo v pretekli sezoni res ni bilo tako plodno kot običajno, Igrali pa smo petdejanko »Lovski tat«, s katerim smo gostovali po različnih krajih, celo v Bazovici. Res da je pevski zbor, ki je bil v Lokvi nekdaj zelo močan, v pretekli sezoni le malokdaj nastopil, upajmo, da bo v prihodnje bolje. Danes pa vsem povemo sledeče: v nedeljo dne 21, oktobra popoldne bo v Lokvi pri Divači gostoval »Gorenjski kvintet«, ki bo izvajali koncert narodnih in umetnih pesmi, vmes pojeta solista. Nato bo igral še za razvedrilo in ples. Pripravljalni odbor PD Tabor iz Lokve PREŽIIIOV »DOBERDOB« V BOLGARŠČINI Roman »Doberdob« Prežihovega Voranca je izdala v bolgarščini založba Otečestvenega fronta v Sofiji. To je prvi slovenski roman, preveden v bolgarščino. V kratkem pa bo izšel tudi prevod »Izbranih novel« Ivana Cankarja, JI ,A ■ t «'■> "■ ' ••"■*■ "rv u o. ,.M„ Janez Knez: Bar v zalivu, lesorez ZDRAVLJENJE ZOB JE ŠE VEDNO PROBLEM — ODSTOTEK ZOBNIH OBOLENJ JE V KOPRSKEM OKRAJU NAJVIŠJI — NA 13.000 PREBIVALCEV EN ZOBOZDRAVNIK Zobozdravstvo je v koprskem okraju dokajšen problem: na eni strani ugotavljamo' znatno večji odstotek obolenj v ustni votlini pri prebivalcih našega okraja, kot je splošno republiški odstotek, na drugi strani pa občutno pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev. V koprskem okraju beležimo letno kakih 7 primerov obolenj v ustni votlini, ki so posledica zobovje. medtem ko so v drugih krajih Slovenije le 4 primeri na 100 zavarovancev. Posledica zobnih obolenj je tudi povečano število revmatičnih bolnikov, posebno v postojnski občini, kjer je na 100 zavarovancev povprečno 3,5 revmatičnih, medtem ko je republiški povpreček le 1,8. Ce upoštevamo, clr. je bilo lani izgubljenih 2591 delovnih dni, letos pa v prvem polletju že 1.228, in pri tem ne upoštevamo do trodnevnih izostankov od dela zaradi zabobolov, pridemo do zaključka, da nam zobna obolenja ustvarjajo milijonske izgube pri narodnem dohodku. Za sistematično zdravljenje pa nam še vedno primanjkuje zobnih ambulant. V našem okraju je povprečno ena na 14.000 prebivalcev. V tem pogledu je najslabši položaj v koprski občini, kj:-»- se v eni ambulanti zdravi 25.000 prebivalcev, v postojnski jih je 20,000. Na področju sežanske in ílirskobistri-ške po 13.000,' hrpeljske 10.000; izolska in piranska občina pa imata zobni ambulanti, za področji, ki imata po 8000 do 9000 prebivalcev. Zaradi tega pride na enega dentista v koprski občini 13.000 prebivalcev, v izolski pa le 4000 glede na število zdravstvenega osebja v posameznih zobnih ambulantah je tudi delovna zmogljivosti različna. Tako si lahko od 100 prebivalcev zdravi zobovje v postojnski občini 5 oseb letno, hrpeljski 6, v koprski 7, v ilirskohistriški 10, v sežanski 16, v izolski in piranski pa po 22 oseb. Da bi razbremenili zobozdravstveno službo v Kopru, so že odprli novo zobno ambulanto v koprskem podjetju Slavnik, v kratkem pa bo pričela obratovati zobna ambulanta v Dekanih. V Postojni so povečali število zobozdravstvenih delavcev, v Pivki pa uredili splošno zobno ambulanto, GOBOVE JEDI KUNEC Z GOBAMI '/: lsg Kunčjega mesa (slabši deli). 30 dkg gob, 5 dkg maščobe, precej čebule, sol, sladka paprika, 1 žlica moke, 3 žlice mleka, različna jušna zelenjava (peteršilj, korenje, zelena, por, koleraba, itd.), zelen peteršilj, po možnosti še pol kozarca vina. Na kose zrezano meso opečemo na maščobi, nato pa mu dodamo zrezano čebulo in ostalo zelenjavo. Vse skupaj potresemo s sladko papriko in dušimo približno tričetrt ure. Tedaj dodamo posebej dušene gobe, v mleku razžvrkljano moko in sol ter zalijemo z vodo ali juho. Jed izboljšamo z vinom. Omaka ne sme biti preredka. Ce smo jo zalili malo preveč, jo zgostimo z drobno zribanim krompirjem. KOŠTKUNOVE ZAREBRNICE Z GOBAMI 4 nemasLne koštrunove zarebrni-ce, 30 dkg svežih gob, 4 tanke rezine slanine, 15 dkg čebule, mast za pečenje, sol in poper. Zarebrnice, ki ne smejo biti pre-mastne, hitro rumeno zapečemo po obeh straneh, nato jih zložimo v kožico tako, da je Icozica v sredini prazna. Na vsako popečeno zarebr-nico denemo rezino slanine, v sredo kožice pa čebulo in gobe. Čebulo zrežerao in jo samo toliko prepra-žimo, da ostekleni, gobe zrežemo na večje kose in jih tudi prepražimo na masti, ki jo vzamemo od celotne količine. Čebulo in gobe zmešamo, solimo in popramo ter denemo v sredo kožice. Posodo pokrijemo, postavimo v pečico in pečemo približno pol ure. K tej jedi serviramo slan krompir in solato. ki jo vodi dentist železniške ambulante. Z dograditvijo Zdravstvenega doma v ■ Divači, kjer bodo tudi prostori za novo zobno ambulanto, bo razbremenjena ambulanta v Sežani. Na konferenci, ki jo je te dni sklical Zavod za socialno zavarovanje v "Kopru, so šefi zobnih ambulant koprskega okraja razpravljali na podlagi teh ugotovitev o boljši organizaciji dela v ambulantah in o nujnosti povečanja discipline pacientov. S tem se bo povečala storilnost dela, ne da bi pri tem trpela kvaliteta. V vseh ambulantah bodo odprli tudi po- poldanske ordinacije, določili ure za sprejem novih pacientov v zdravljenje in . s posebnimi potrdili bodo podjetja obveščena, kdaj je prišel zavarovanec v ambulanto in kdaj je bila ordinacija končana. Sodijo, da bo s takšno organizacijo dela vsak bolnik opravil obisk pri zobozdravniku v eni uri. Na konferenci so t.udi sprejeli sklep, da bodo zobne ambulante sprejemale nove bolnike za popravilo najnujnejših del, ker s tem želijo, da bi zajeli čim večji krog prebivalcev v zdravljenje. Posebno skrb bodo v prihodnje posvetili širjenju preventivne zobozdravstvene službe med mladino. Prvi korak v tej smeri so že napravili v Sežani, kjer prihajajo šolski otroci na redne preglede in zdravljenje v zobno ambulanto. dr. K- I. Km 'iMm ¥ Kopru Prikupna pepita obleka z belim ovratnikom in temnimi gumbi, ki so na krilu le za okras. Spredaj se zapenja obleka do sedla. SVET ZA VARSTVO DRUŽINE PRI ObLO POSTOJNA JE V^S^ltfV^ Í v* --vis ipil füir Dvodelna obleka. Gladka jopica je spredaj tesno zapeta, krilo je naloženo v posebne gube, ki jih dobro vidite na sliki. V »Tednu otroka«, ko je celotna družba pregledovala napore, ki jih je vložila, da bi omogočila mlademu rodu zdravo in zadovoljno življenje, je tudi Svet za varstvo družine pri ObLO Postojna imel sejo in pregledal svoje delo od ustanovitve pa do teh dni. Svet, ki ,ga vodi Pepca Rutar, je bil ustanovljen novembra 1955 in je imel do danes že 8 sej. Na teh sejah je med drugim razpravljal tudi o šolski mlečni kuhinji in o organizaciji Novoletne jelke. Svet je organiziral počitniško kolonijo za zdravstveno in socialno šibke otroke na otoku Krku v Njivicah, kjer je letovalo 86 otrok. Kolonija je prav dobro uspella, kljub nekaterim manjšim nepravilnostim. Razen tega je letovalo 20 otrok v Avstriji in 8 otrok v zdravstveni koloniji na Vranskem. Za koloni- je je bilo porabljenih več kot pol milijona dinarjev. Na svojih sejah je svet razpravljal tudi o raznih skrbniških vprašanjih, kot n. pr- predlog o odvzemu roditeljskih pravic in o uvedbi kazenskega postopka proti Ivani Rupnik iz Strmce pri Postojni, Zapustila je tri nedorasle otroke iz prvega zakona nepreskrbljene in se skupno z drugi možem preselila v Koper. Prav tako je svet dal predlog za odvzem roditeljskih pravic Rozaliji Debevec iz Velikih Brd, ker je zapustila nepreskrbljenega nezakonskega otroka in skušala pobegniti čez mejo. Svetu je uspelo, da je otroka posvojila neka družina iz Kopra. Razen teh primerov je svet reševal še več skrbniških vprašanj, kot je oddaja otrok v razne domove in posebne zavode ter se zani- Pred občnimi zbori iimmi Podmladek Rdečega križa ni samostojna organizacija, temveč je sestavni del organizacije Rdečega križa. Rdeči križ je zato odgovoren za pravilen razvoj in napredek Podmladka. KJE NAJ BO ORGANIZACIJA PODMLADKA? Podmladek Rdečega križa ni samostojna organizacija, temveč je sestavni del organizacije Rdečega križa. Rdeči križ je zato odgovoren za pravilen razvoj in napredek Podmladka. Dosedanja praksa je pokazala, da je organizacija Podmladka imela najboljše uspehe, če je bila v šoli. Vprašanje pa je, če je tudi za starejšo, n. pr. vajeniško mladino, šola vedno najbolj prikladno torišče dela. V mestih in industrijskih središčih je veliko mladine tudi po internatih, kjer preži ve več svojega časa, kakor v šoli. Marsikje bi bilo vodstvo internata mnogo bolj zainteresirano za to, da se tam vzdržuje primeren higienski režim, za dobre odnose med gojenci itd. Zaradi tega bo morala biti organizacija Podmladka tam, kjer so za to dani pogoji: v šoli, v internatu, na terenu. Najvišji organ osnovne organizacije Podmladka je skupščina vseh članov osnovne organizacije. Na skupščini izvolijo 5 do 11-članskl odbor Podmladka in 3 do 5-članski nadzorni odbor. Ce je organizacija Podmladka na večrazredni šoli, naj se zaradi lažjega izvajanja nalog formirajo razredni odbori Podmladka, Za določene naloge pa se lahko formirajo aktivi Podmladka: tako n. pr. higienski aktivi, aktivi za pomoč bolnim sošolcem, aktivi za prvo pomoč, ki naj bi skrbeli razen za usposabljanje kadrov tudi za to, da nobena prireditev mladine ne bo brez ekipe za prvo pomoč. Podmladek naj tudi razprav- lja o aktivih za vzdrževanje higienskih razmer, za zdravstveno vzgojno delo na taborjenjih, letovanjih, počitniških kolonijah. Med vajeniško mladino je treba razmišljati o aktivih, ki bi skrbeli, da bo delavska mladina spoznavala predpise o higiensko-lehnič-nih varnostnih ukrepih pri delu. Tudi aktivi Podmladka v internatih bi lahko dosti pripomogli k izboljšanju higienskih prilik. Hvaležno področje bi imeli aktivi Podmladka tudi v okviru športnih društev, kjer bi skrbeli, da mladina v športnem življenju ne bi pretiravala in si z nepravilnimi postopki poškodovala zdravje. Vsak aktiv naj usmerja eden od odraslih članov odbora Podmladka. V članstvu Podmladka vključujemo mladino od 7. do 18. leta Svetel zimski plašč s temnim krznenim ovratnikom. Zapenja se na nakazanih žepih, ovratnik ter dvovrstno in ima urezane žepe. starosti, prevladujejo pa zlasti otroci v starosti od 7 do 14 let, to je v dobi, ko še ne morejo samovoljno voditi organizacije. Zato predvideva osnutek, pravilnika o Podmladku sodelovanje odraslih v šolskem odboru Podmladka. Delo v odboru Podmladka naj usmerja nekdo od prosvetnih delavcev, v šolskem odboru Podmladka pa naj bo predstavnik šolskega sveta, Društva prijateljev mladine, telovadnega društva »Partizan«, športnega društva, staršev in kjer je možno tudi zdravstveni delavec. Odrasli člani v odboru Podmladka imajo posvetovalno pravico. Da bodo organizacije RK mogle ustvarjati boljše pogoje za razvijanje in usmerjanje dejavnosti Podmladka, je potrebno, da so v v'seh izvršnih odborih: okrajnih, občinskih, pa tudi v odborih osnovnih organizacij RK zadolženi za Podmladek tovariši, ki imajo veselje in smisel za to delo. VLOGA IN NALOGA KOMISIJ ZA PODMLADEK Komisije za Podmladek pri Glavnem odboru, okrajnih in občinskih odborih Rdečega križa naj bi bile posvetovalno delovno delo. O vseh nalogah in sprejetih sklepih oziroma predlogih komisije naj predsednik komisije sproti obvešča odbor Rdečega križa, tako da bo odbor seznanjen s problematiko Podmladka. Komisije za Podmladek morajo sodelovati tudi z ostalimi komisijami pri odborih Rdečega križa kot n. pr. s komisijo za borbo proti alkoholizmu, s komisijo za borbo proti tuberkulozi, zdravstveno prosvetno komisijo itd. Komisije za Podmladek naj navežejo stike z organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z mladinsko vzgojo (Društvo prijateljev mladine, Pionirski svet, Počitniška zveza, mlad. organizacija, Partizan, taborniki itd.). Društvo za izobraževanje žena v Kopru organizira šesttedenski so-spodinjski tečaj, ki ga bo strokovno vodil Zavod za pospeševanj« gospodinjstva. Pouk bo razdeljen v dva glavna dela, in sicer teoretičnega (60 ar) in praktičnega (105 ur). Osnovni smoter tečaja je spoznati tečajnice s pravilnim načinom prclirauc in njene priprave. Teoretični del bo obsegal predavanja iz državne ureditve in delavske zakonodaje, iz vzgojeslovja, zdravstva in nege dojenčka, hra-noslovja, gospodinjstva, šivanja in vrtnarstva. Teorijo bodo tečajnice izkoristile v praksi pri kuhanju, sestavi jedilnikov in pospravljanju. Tudi teorija šivanja bo imela svoj praktični del, ko se bodo tečajnice seznanile z materialom, šivanjem, krpanjem, mašenjem, pletenjem, kvačkanjem, osnovami vezenja in robljenjem. Gotovo bo marsikateri prav prišlo, da bo znala pobirati zanke, krpati nogavice in obleko, podšiti nogavice, urezati copate, obrniti na srajci ovratnik in man-šetc, krojiti delovne predpasnike, perilo in obleke za otroke in dojenčka. Prijave za tečaj sprejema Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru (bivši Mladinski dom). Zaradi praktičnega pouka sprejmejo na tečaj le 20 prijavljenk. mal za otroke, ki so pod družbenim varstvom. Na področju občine Postojna je 2G otrok, ki so po raznih domovih, in sicer: 1 v domu za defektne, 3 otroci v zavodu za gluho mladino, 1 v zavodu za rehabilitacijo defektne mladine, 3 v zavodu za prevzgojo mladine, 1 v ulcu, 14 otrok pa v raznih domovih. Občinski LO je plačal za te otroke do meseca septembra letošnjega leta 1 in poil milijona dinarjev. Poleg tega skrbi še za 64 otrok pod posrednim družbenim varstvom in za 60 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Skupaj je bilo za vse te otroke na področju občine v letošnjem letu Izplačanih okrog 3 milijone in pol dinarjev pomoči v raznih oblikah. Razen tega je skrbel svet tudi za otroke, ki so v reji pri družinah. Pri svetu je ustanovljen tudi Sklad za varstvo otrok, v katerega so prispevale razne KZ in podjetja od ustanovitve do danes že 678 tisoč dinarjev. Največje vsote so nakazovali Trgovsko podjetje »Nanos« 70.000, LIP Postojna 70.000, Trgovinska zbornica Postojna 85.000, občinski LO Postojna 50,000, Zadružno podjetje 50.000 in še 17 drugih podjetij zneske od 10 do 30 tisoč dinarjev. Tekom leta bodo člani sveta obiskali otroke, ki so pod posrednim varstvom družbe in se zanimali za njihovo življenje. Prav tako si bo svet v doglednem času s pomočjo zdravnikov ustvaril večji pregled nad zdravstveno ogroženimi predeli in nad moralno ali socialno ogroženimi družinami. »Ština« Temna volnena obleka, Zavihki rcverji, ki so obrobljeni s svila isto barve. te frudtoik zacUu&toiktU M> "T/ Čemur pravijo gospodarstveniki bilanca, matematiki pa rezultat, temu pravijo vinogradniki trgatev. Te dni je v glavnem zaključena in iz stiskalnic že povsod curlja mošt in vre v kadeh novo vino. Obiskal sem Kmetijsko zadrugo v Marezi-gah. Pokrajina, je tu takšna, kakršna je skoraj povsod, kjer uspeva vino. V terasah se spuščajo brajde, vmes smokvina drevesa, češnje, iz kamna zložene kraške ograde, v mejah pa robidovje, Vasi, ki je skrita v drevju, ni videti, zato jo je pa mogoče tembolj čutiti; sliši se mukanje krav in zamolkle udarce sekire, nekje po kolovozu odska-lcuje voz in zvenči veriga, ki se vleče za njim. Jesensko popoldne je jasno in v toplem soncu brenčijo čebele. Trte so ponekod že obrane, ponekod se pa pod listjem še skrivajo grozdi. Poleg nekega grma je za dolgo vrv privezan vol; iz gobca se mu cedi slina. Debelo me gleda. Zdi se, da me ne vidi, toda ko grem mimo, se ozre za menoj. Šele sedaj zagledam razprežen voz, ki stoji na koncu dolge brajde. Na njem je velika kad. Nikjer nikogar, Počutim se, kakor da bi vstopil v prazno stanovanje in hočem na glas pozdraviti, da bi opozoril nase. Tedaj nekje zašušti in prikaže se majhen možiček v modri obleki in s kapo na glavi. Na eni rami ima obešeno brento. Sključen je in napet, kot bi bil vprežen v voz krompirja, »Pozdravljeni! Bo dober pridelek?« ga ogovorim, Možiček je naslonil brento na rob voza, pocenil in se osvobodil jermena. »Pridelek, pravite? No, tako, za silo.« »Potem bo pa malo vina.« »I, kaj malo, še preveč ga bo, še preveč! Ze tako za vsakim voglom naletiš na pijanca.« Poprijel sem za brento in pomagal stresti grozdje v kad. Potem sva si prižgala cigarete. Razgovor je najbolj tekoč in neizčrpen takrat, kadar obrekujemo, ali pa če govorimo o vremenu. Jela sva se pomenkovati o vremenu. Neurje, ki je bilo pred kratkim, je nekatere kar hudo prizadelo. »Ponekod je bilo na tleh več grozdja, kakor pa na trti,« je dejal sobesednik, in ko je naneslo razgovor na cene, je malce potar-nal. Precej večje in drugačne skrbi kakor možiček v modri obleki ima predsednik kmetijske zadruge Bruno Sabadin: »Največje preglavice nam delajo skladišča,« je dejal. »Imamo štiri odkupne baze: v Babičih, Borštu, Truškah in Marezigah, skladišče pa pravzaprav eno samo. Tu bi nam morali priskočiti na pomoč višji zadružni forumi. Pa smo spet pri stari popevki — investicije,« se je nasmehnil predsednik. S trgatvijo so začeli pred dobrimi štirinajstimi dnevi; najprej je bilo na vrsti grozdje, ki raste na prisojnih legah. Po tistem znanem neurju, so vinogradniki pohiteli s trgatvijo: je že bolje imeti vrabca v roki, kakor pa loviti goloba na strehi. »če bi kmetje še malo počakali, bi grozdje pridobilo na kvaliteti. Pa, saj veste, kako je — kadar začne eden, takrat se lotijo vsi.« Nasproti lanskemu letu ni kdo ve kako velike razlike niti v količini niti v kvaliteti. Sodijo, da bodo odkupili letos 16 vagonov grozdja, medtem ko ga bodo kmetje sami predelali blizu 20 vagonov. Dva vagona so ga prodali kot namizno grozdje. Odstotek sladkorja v grozdju je približno 18. Na koncu je predsednik Bruno Sabadin še dodal, da se zadruga trudi, da bi kmetje precepih fragolo (hibridno trto), ker ne gre v promet. Poslovil sem se. Zaželel sem pridnim zadružnikom s kupico sladkega mošta: »Na zdravje in dobro srečo!« Samo Savnik WSmtmíMm 1ÉBH . - ' • ' ^^mmssm^M WmJí Kmalu bodo sočni in lepi grozdi na sliki le mamljiv sen jeseni do prihodnje Na področju ilirsko-bistriške občine je 18 gostiln, od katerih so tri v zasebnih rokah. Največ gostinskih obratov je v večjih krajih. Gostilne na področju vasi Knežaka poslujejo z izgubo in je zato treba podrobneje ugotoviti objektivne vzroke takšnega poslovanja. Na splošno gostinstvo v občini ni rentabilno zaradi neprimernega vodenja gostišč, nikakor pa ne zaradi pomanjkanja prometa in sorazmerno visokih cen, kot menijo nekateri. Tako ima gostilna na kolodvoru v Ilirski Bistrici, ki bi morala biti dobičkonosno, v prvem polletju okrog 200,000 dinarjev izgube v glavnem zaradi nesposobnosti kolektiva. Gosti se pritožujejo, da je postrežba slaba in tudi izbira nezadovoljiva, Potrebno bo, da se vprašanje gostinstva v ilir-sko-bistriški občini temeljito prouči, in da glede na pospešeni razvoj tujskega prometa podvzamejo pristojni organi najstrožje ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v gostinstvu. Zanimiva je razpredelnica potrošnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač v prvem polletju letošnjega leta v občini Ilirska Bistrica. Vina so spili 178.691 litrov ali 13 litrov na osebo, piva 10.503 litre ali 0,75 litra na osebo, žganja in drugih žganih pijač 18.454 litrov, soda-vice 24.841 litrov ali 1,77 na osebo, sadnih sokov 1.100 litrov ali 0,07 litra na osebo, drugih brezalkohol- nih pijač pa 8.854 litrov ali 0,63 na osebo. Bilanca'", alkoholnih pijač so popili 207.648 litrov, 34.795 litrov pa brezalkoholnih pijač. V gostinstvu je v občini Ilirska Bistrica trenutno zaposlenih 2210 oseb, med njimi 1566 delavcev, 471 uslužbencev in 153 vajencev. Prikazali smo že s statističnimi podatki, kako se pri nas — zlasti v obalnem pasu — izplača gojitev vrtnih jagod. Na splošno je opaziti pri naših kmetovalcih, zlasti vrtnarjih, veliko zanimanje za to donosno kulturo. Zato bomo v naslednjem sestavku pojasnili, kako je potrebno jagode saditi, na kakšnem zemljišču in kakšna je potrebna obdelava, da bi bil pridelek čimvečji. Čas saditve jagod pri nas je v drugi polovici oktobra in v prvi polovici novembra. Tisti kmetovalci, ki si želijo nabaviti sadike, se še 'lahko prijavijo pri svojih kmetijskih zadrugah. Sadike bodo pravočasno prišle, tako da jih bodo lahko kmetovalci sadili že letošnjo jesen. Sredstva za nakup sadik bo dalo podjetje Fructus, kmetovalci pa bodo Fructusu lahko vračali denar za sadike šele leta 1958, ko bodo jagode že obilno rodile. Fructus se je tudi obvezal, da bo kupil vse količine jagod in to po najvišji dnevni ceni. Zavod za jadranske kulture v Škocjanu pri Kopru je že lansko leto poskusno posadil nekaj manjših površin z jagodami na področju kmetijskih zadrug Škofije, Pobegi-Cežarji, Sečovlje in Šmarje. Poskus se je zelo dobro obne- ASI VZGOJNI FS l e sel. Jagoda ljubi bolj kislasto, težjo in primerno vlažno zemljo. Čeprav ima zemlja pri nas precej visok odstotek apna, ' vendar jagode dobro uspevajo, ker zemlji lahko dodajamo takšna, umetna gnojila, ki učinkujejo kislo. V jeseni n. pr. nasad 1 ha gnojimo s 100 do 150 kg kalijeve soli in s 300 kg superfosfata. Spomladi pa gnojimo s 300 kg čilskega solitra, in sicer prvič aprila ali maja, drugič pa z 200 kg čilskega solitra po končanem obiranju. Od polovice maja do konca julija je zelo koristno zalivati ali namakati, ker s tem znatno povečamo pridelek. Zemljo, v katero nameravamo posaditi jagode, moramo globoko prekopati ali preorati ter jo obilno pognojiti s hlevskim gnojem ali kompostom. Sadike posadimo na razdaljo 35 do 40 cm povprek ali v vrste, oddaljene po 70 do 80 cm in v vrsti na 25 do 30 cm. Glavno delo pri jagodah je pa okopavanje,' odstranjevanje poganjkov in starih listov ter — kjer je le možno — zalivanje. Okopavati pa se mora plitvo, ker ima jagoda korenine takoj pod površino. Z globokim okopavanjem bi razkrili in odstranili korenine. Okopavati pa moramo vsaj trikrat letno. Poganjke je potrebno odstranjevati i v piranu :.:! Llj m m m Mizarsko podjetje Senožeče si je nabavilo visokoturažni rezkalni stroj, s katerim je podjetje začelo proizvajati po konkurenčnih cenah ohišja za radio-aparate tipa Savi-cs. Delovni kolektiv je povečal letošnjo proizvodnjo za nad 30o/o od lanskoletne, s čimer se je dvignil tudi finančni uspeh poslovanja podjetja. Pred dnevi je zdravnik dr. Benjamin Jogan predaval o nalezljivih boleznih, predvsem o vzrokih, razvoju in posledicah otroške paralize, Predavanja se je udeležilo nad 120 vaščanov, —er Piran je staro in slikovito mesto, vendar pa je po prebivalstvu pravo mestece otrok. Vsako jutro se zbira samo v šolah blizu 750 mladih ljudi. Če človeka zanese pot na piranske ulice in trge, srečuje na vsakem koraku predšolski drobiž; posedajo na pragih, se love na obali ali pa se sprehajajo v spremstvu svojih staršev, Koliko neki jih je? Kdo bi vedel na to odgovoriti; prav gotovo pa jih -je za tretjino vsega prebivalstva Pirana. Ozke piranske ulice so imenitna džungla za indijanske skrivalnice, toda cesta ne more biti nikdar kdo ve kako primerno igrišče za otroka. Zaradi tega je čutiti zmerom večjo potrebo po urejenem otro-_ škem igrišču. Šolski odbori in učiteljski zbori imajo ničkoliko težav. Mnogo otrok v šoli slabo napreduje. Ko je o tem razpravljajo Društvo prijateljev mladine, so skoraj vedno ugotovili, da so takšnemu stanju največkrat krive neurejene domače razmere. Posebno slabo napredujejo v šolah tisti otroci, katerih matere so zaposlene in so tako otroci v izvenšolskem času prepuščeni samim sebi. Drugi spet nimajo primernega prostora, kjer bi se mogli učiti. V kuhinjah, ki so pozimi edini topli prostor, se stiska po pet, šest, včasih tudi več ljudi. Okoli otroka, ki bi se hotel učiti, plešejo in vrešče mlajši bratci in sestrice. In potem? Slab uspeh v' šoli, nesrečen otrok, žalostni starši in nejevoljni učitelji. AH bi se dalo temu na kakšen način odpomoči? V Društvu prijateljev mladine so o tem mnogo razpravljali in razmišljali, Kaže, da bi bila najprimernejša rešitev, če bi ustanovili v Piranu nekakšen dnevni dom za šoloobvezne otroke. Tu bi se illlll--»!«^^ v i '»t, $ 1 ......... Prisrčen piranski detajl pod strokovnim vodstvom učili in zabavali. Na ta način bi dosegli dvoje: boljše učne uspehe in preprečili bi škodljivi vpliv ulice! O tem načrtu so že precej razpravljali, zdaj je pa čas, da začno to zamisel tudi uresničevati, Ta dom bi mogel sprejeti blizu 80 otrok. Društvo prijateljev mladine v Piranu bo po svojih močeh pomagalo pri tem, da se zaposli otroke v prostem času, Te dni bodo začeli s šestimi krožki, v katere bodo zajeli kakih 100 pionirjev in pionirk, Za dekleta od 15—18 let starosti bodo uvedli higiensko-zdrav-stveni tečaj, ki bo trajal mesec dni po 5 do 6 ur na teden. Sporazumno z upravo kina bodo spet uvedli nedeljske matineje. Tako bodo mladini omogočili, da si bo ogledala po nizkih cenah čimveč dobrih in mladini primernih filmov. Lepe načrte za zgraditev športnega igrišča v Piranu je poleti preprečila epidemija. Morda bi ne bilo napak, ko bi iz piranskih mla-dincev sestavili brigado in bi izkoristili za delo lepe jesenske dneve. Ni dvoma, da bi mladina z veseljem poprijela za delo, saj prostora za športno udejstvovanje zelo pogreša. Pri ObLO in pri SZDL ne manjka razumevanja za potrebe in želje mladine in v tem je jamstvo, da se bodo lepi načrti tudi uresničili, čeprav za začetek morda le v skromnem obsegu. N. Z, — Pi po cvetenju in po končanem obiranju. Tako preprečimo nepotrebno trošenje moči rastline na račun rodnosti. Če bomo pravilno postopali, nam bodo jagode dobro obrodile na istem mestu štiri do pet let. Kasneje rodnost naglo popušča, zato je najbolje mlade sadike posaditi na novem zemljišču, kjer ni bilo prej jagodovega nasada vsaj tri do pet let. Ru To n! mniurizem Nedavno so ustanovili v Divači reševalno skupino, ki bo v primeru nezgode v kraškem podzemlju priskočila na pomoč prizadetim, z vsemi potrebnimi reševalnimi sredstvi. Prizadevanje članov divaške reševalne skupine je podprlo tudi Tajništvo za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki bo za nabavo lestev, gumijastega čolna, vrvi, luči, jamskih čelad in številnih drugih potrebščin prispevalo iz svojega proračuna za splošno varstvo 300 tisoč dinarjev. Glede na to, da je za to reševalno skupino zlasti med mladino precejšnje zanimanje, kaže, da se bo članstvo te skupine pomnožilo in da bodo take manjše reševalne ekipe ustanavljali tudi pc drugih kraških vaseh. Nekateri so mnenja, da bi te skupine tudi načrtno raziskovale kraško podzemlje, kjer je nad tri tisoč jam. Mladi ljudje bi tako razen znanstvenega spoznavanja kraškega podzemlja gojili tudi zelo priljubljen podzemski šport, saj so mladi Kraševci zlasti v Matavunu in Škocijanu navezani na svoje jame tako, kot recimo planinci na planine. Zato se ni čuditi prizadevanju pobudnikov teh skupin; žalostno je le to, da nekateri v Divači smatrajo to koristno pobudo za avanturizem. —ca Na razstavo plemenske živine, ki je bila preteklo nedeljo v Ilirski Bistrici, so zadružniki prignali 90 krav, 56 telic in bikca. Vseh 147 glav živine je bilo sivorjave pasme z rodovniki. Venec s prvo nagrado je dobila sedem let stara krava, last živinorejca Franca Preloga iz Žareč-, j a. Tovariš Prelog, ki je znan napreden živinorejec in presednik medzadružnega odbora v Ilirski Bistrici, je na razstavo prignal pet zelo lepih živali, od katerih sta bili kar dve kandidatki za prvo nagrado, Najboljšo telico je na razstavo pripeljal Miha Prime, absolvent nižje kmetijske šole v Ravnah ter aktivni član aktiva mladih zadružnikov in zadružnega živinorejskega odbora. Za vzrejo telice, pri kateri je s pridom koristil v šoli pridobljeno znanje, je dobil prvo nagrado v tej skupini, telica pa častni venec. Razstava je tudi pokazala prve uspehe umetnega osemenjevanja v občini Ilirska Bistrica, in pa teleta, ki so jih vzgojili v Centralni veterinarski bolnišnici v Ljubljani. ing. B. Nendl Koristna pobuda Okr. muzeja in Turističnega društva v Kopru OGLED ZGODOVINSKIH FRESK V HRASTOVLJAH, PARTIZANSKE TEHNIKE V GABROVICI PRI ČRNEM KALI Okrajni muzej in Turistično olepševalno društvo v Kopru sta v nedeljo priredila izlet in ogled zgodovinske cerkve v Ilrastovljah. kjer člani restavratorskega oddelka Zavoda za spomeniško varstvo LRS oživljajo freske iz 12. in 13. stoletja, in v Gabrovico, kjer je bila leta 1944 znamenita partizanska tehnika »Zena«. V Hrastovljah je skupini 60 obiskovalcev govorila kustos koprskega okrajnega muzeja Majda Frelihova o znamenitostih cerkve, njeni gradnji, slikah in njenemu obzidju. V Gabro-vici pa je znani antifašistični borec BARKA Preteklo soboto so dogradili novo telefonsko linijo Vreme—Barka. Razen električne napeljave v sta-, novanjskih hišah, ki so jo napeljali s pomočjo investicij v okviru petletnega plana, je to najpomembnejša gospodarska pridobitev teh krajeV. Prebivalci so pri izgradnji telefonske linije sodelovali s prostovoljnim delom in z materialom. Telefonski aparat, ki je nameščen v zadružni gostilni, bo Barčanom prihranil marsikatero pot, zlasti v nujnih primerih. Prav bi bilo, da bi tudi Misličani pohiteli z deli za podaljšanje telefonske linije do njihove vasi. —er SMRTNA ŽRTEV PRI DELU V petek popoldne se je pri delu smrtno ponesrečila Dina Marušič, zaposlena pri podjetju Vino-Ko-per. Padla je v silos s tropinami in se zadušila v ogljikovem dioksidu. Na pomoč so ji takoj priskočili njeni delovni tovariši in ji kljub pomoči članov gasilske milice niso mogli rešiti življenje. Ma-rušičeva je umrla med prevozom v bolnišnico. Pri reševanju se je težje poškodoval tudi Ivan Jerman, zaposlen v istem podjetju. Posnemanja vreden postopek piranskega gostinca P,udite- {viku, ka fosiz fae&tei ... Bilo je ... Ni važen datum in ne ura. Zgodilo se je te dni v lepem in solidnem gostinskem lokalu v Piranu — v gostilni Pri delfinu. Pirančani to vedo, povem pa naj drugim, ki jih bo pot morda kdaj zanesla skozi Piran, da je Pri delfinu okusna in dobra hrana — daleč naokoli najcenejša, postrežba pa domača in nagla. Gostilna Pri delfinu v Piranu je dokaz, da mora pri dobrem vodstvu tudi te vrste podjetje napredovati in ustvarjati toliki promet, da se samo vzdržuje in je lahko aktivno. No, pa to ni listo, kar sem hotel povedati, marveč sem imel namen opisati naslednji dogodek: V gostimo Pri delfinu se primaje vinjen gost. Bahato vrže na mizo tisočak: »Narezek in liter vina na mizo!« oblastno ukaže. Vendar pa se je v svoji oblastnosti nekoliko uštel: »Pridite jutri, danes vam ne damo več!« dobi odločen odgovor. »Kaj, za moj denar!?...» se razburja pripiti možak. »Pridite jutri, ko boste trezni, danes pa nesite denar ženi domov!« je presenetljivo odločno nastopil kot mravlja pridni upravnik, t'e je šel domov ali kam je šel možak, ki ga je ob tem razgovoru pijanost nekoliko minila, ne bi vedel povedati. Morda je končal v kakem drugem lokalu in svoj tisočak (ali družinski) le razdrobit in pognal, morda je upošteval dobrohotni nasvet — toga vsekakor ne vcin, ker možaku nisem sledil skozi labirint ozkih piranskih uličic. Dejstvo pa je, da me je močno presenetila — v današnjem divjem pehanju za dobičkom na vsakem koraku — človeška gesla malega upravnika piranske goslilnice Pri delfinu. Se sc mi kar samo vsiljuje vprašanje — koliko jih je, ki bi v podobnem primeru prav tako postopali? .. Ivan Cah-Iskra po nagovoru direktorja okrajnega muzeja Janeza Kramarja obudil spomine na delo partizanskih tehnik »Naš dom«, »Snežnik« in »Žena«, ki so delale v Rižani, Gabrovici in Ospu. Kot soustanovitelj in sodelavec v teh tehnikah je med drugim omenil težke pogoje, v katerih so tedanji tiskarji izdajali in širili partizanski tisk. Omenil je tudi številne žrtve, ki so padle med NOB ob požigu Ga-brovice leta 1944. Prireditelja tega izleta sta uspešno združila osnovni namen: ogled kulturnih znamenitosti iz naše davne preteklosti in ogled spomenikov narodnoosvobodilne borbe. Na po-vratku v Koper je udeležence povabil upravnik Kmetijske zadruge v Črnem kalu na pokušnjo mošta v še nedograjeni zadružni kleti. S. V. Letošnja trgatev v Ospu, ki se je začela razmeroma pozno zaradi slabega vremena, je že v polnem teku, in v zgodnjih jutranjih urah odmeva po vasi ropotanje vozov, mukanje krav in glasno govorjenje obiralcev grozdja. Vaščani se po-govorjajo o letini in o odkupnih cenah. Letošnji pridelek bo zaradi suše v poletnih mesecih nekoliko manjši od pridelka v drugih letih. S ceno pa niso zadovoljni, ker menijo, da je prenizka in zato so se odločili, da bodo grozdje predelali dema in ga ne bodo prodajali odkupnemu podjetju v koiličinah, kakor bi ga lahko, če bi bila odkupna cena' ugodnejša. Vsak kraj ima ob trgatvi svoje običaje in tako tudi v Ospu, kjer si vinogradniki pri trgatvi med seboj pomagajo. Drug drugemu obirajo grozdje, lastnik vinograda pa gostačem pripravi malico s pršu- USPELA LOVSKA PRIREDITEV V nedeljo je priredilo lovsko društvo v Hrpe'ljah-K ožini svojo tradicionalno veselico, ki se jo je udeležilo precej ljudi iz bližnje in daljne okolice. Ta lovska družina ima 28 aktivnih članov, ki so doslej dosegli že pomembne uspehe v zatiranju škodljive divjadi v brkinskih gozdovih in na področju Cičarije, kjer so divji prašiči še vedno največji škodljivci tamkajšnjemu poljedelstvu in gozdarstvu. Pričakovati je, da bodo tudi v prihodnje lovci te družine nadaljevali z zatiranjem divjih prašičev z isto vnemo kot doslej. G. B. Pogled na vhod v hrastoveljsko starodavno cerkev skozi značilna vrata v obzidju pod renesančnim pomolom lom, belim kruhom in s kapljico starega vina.- Ce ni gnjati pri hiši, kupijo mortadelo, sir ali salamo. Letos pa vsega tega vinogradniki delavcem ne morejo nuditi, ker kmetijska zadruga ni preskrbela dovolj mesnih izdelkov. Zaradi te pomanjkljivosti poslovanja KZ niso bili letos prizadeti samo obiralci grozdja, marveč tudi drugi potrošniki. ek. KMEČKI PRAZNIK V RAVNU Kmetijska zadruga v Sečovljah bo na pobudo ljudskoprosvetnega društva »Sloga« Raven-Nova vas priredila v Ravnu v dneh od 4. do 11. novembra tradicionalni kmečki praznik. V tem tednu bodo priredili razstavo poljedelskih, vinogradniških, sadjarskih in vrtnarskih pridelkov ter letni živinski sejem. Posebni pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki vseh množičnih organizacij, sestavlja spored prireditev, ki bodo vključevale kresovanje, predstave ljudskoprosvetnega društva, predvajanje skioptičnih slik s predavanji o razvoju in perspektivi našega kmetijstva ter družabne prireditve. Ob zaključku tedna bodo razdelili med razstavljalce priznanja za sodelovanje in nagrade za najboljše pridelke v znesku 40.000 dinarjev. Naročniki in bralci »Slovenskega Jadrana«, oglašujte v Vašem listu! Oglaševanje je zanesljivo sredstvo za dosego uspeha! Tovariš urednik Sem naročnik Vašega lista in moram resnici na ljubo priznati, da najdem v njem marsikaj zanimivega. Mene kot kmečkega človeka predvsem zanimajo vesti iz naših krajev. No, jaz so oglašam Iz Trušk, ali bolje iz vasi, o kateri Vaš list še ni pisal. Naš kraj, kot pravimo, je zelo »raztresen«. Skupno ime Truške obsega več vasi, in sicer: Koromači, Kortine, Pavllči, Sirče in še »cel ducat«, ki so navezane na edino cesto, ki pelje v naš kraj iz Marezig. Do tu imamo 1 kilometre ali uro hoda. Uspešno delo postojnskega Aero-kluba V postojnskem Aero klubu se je izšolalo doslej precej jadralnih in motornih letalcev, padalcev in modelarjev. Člani kluba so si med drugim uredili tudi hangar in vzletišče. Letos je nad 20 mladincev-jadralcev iz Postojne in Nove Gorice opravilo blizu 650 poletov; če bi se to šolanje začelo že spomladi, bi bil uspeh še večji. Od Glavnega odbora Letalske zveze Slovenije je dobil klub znatno pomoč v letalih in drugih letalskih potrebščinah, vendar pa imajo zaradi pomanjkanja rekvizitov še vedno težave. Sedaj razmišljajo, kako bi si nabavili vlačilec aa jadralna letala, ker je sedanji že skoraj neuporaben. Požrtvovalni tečajniki so rešili to vprašanje tako, da pač sami pljunejo v roke in z lastno fizično silo nadome-slujejo vlačilec. Upajo, da bodo s pomočjo ObLO Postojna, ki jim je že obljubil gmotno pomoč, uspeli dobiti stalna finančna sredstva za ureditev zgradbe na letališču, v kateri bodo imeli svoje klubske prostore, in za nadaljnjo izpopolnitev inventarja, predvsem za nabavo vlačilca. Ština PADNA V Padni nad Piranom so v nedeljo proslavili vaški praznik. Vsa vas je bila okrašena. Na trgu je priredila godba na pihala iz Lucije promenadni koncert. Posebni poudarek temu prazniku pa je bila vključitev ljudsko prosvetnih delavcev iz Padne v LPD »Sloga« Raven-Nova vas. Ob tej priložnosti je tajnik ljudskoprosvetnega društva Avgust Gojkovič omenil požrtvovalnost Padenčanov v prosvetnem delu in izrazil prepričanje, da bo njihovo sodelovanje pripomoglo k nadaljnjemu razvoju ljudskoprosvetnega izobraževanja piebivalcev vseh treh vasi. Prosvetno društvo je podelilo priznanje najaktivnejšemu Ijudskopro-svetnemu delavcu v Padni Ivanu Pribacu. Cesta sicer ni slaba in tudi cestarja imamo, ki jo dobro vzdržuje. Tako lahko pripelje v našo vas tudi 7-ton-ski tovorni avlo. Toda kaj nam to pomaga, ko moramo za vsak opravek, ki ga imamo v Kopru, kjer je sedež naše občine, ali v Marezige (krajevna pisarna in sedež zadruge) pešačiti, kot sem že povedal, dobro uro. Delavcev, šolarjev In takih, ki imajo v Marezigah in v Kopru razne opravke, je v našem kraju vsak dan nad 20. Radi bi zato, da bi marežan-ski avtobus potegnil do nas. Vsaj zjutraj in zvečer. Za avtobus se potegujemo že ves čas, odkar spadamo pod koprsko občino in tudi naše množične organiza-sijo so nam glede lega ob strani. Toda doslej nam še ni uspelo. Pa sem se zato spomnil še na Vas, če bi s posredovanjem tega pisma naši javnosti morda dosegli, da ne ostanemo pozabljeni. Ugodna rešitev bi vsekakor ne bila samo v našo korist, pač pa prav tako tudi za vasi Trsek, Za-bavlje, Topolovec, Žrnjovec, Ilrvoji in še številne druge. G. B. GOSPODARSKO-KULTURNA REVIJA V SENOŽEČAH V Senožečah so začeli s pripravami za gospodarsko-kulturno revijo, ki jo bodo predvidoma zaključili zadnjo nedeljo v oktobru. Sodelovali bodo člani množičnih in družbenih organizacij s področja bivše senožeške občine, člani kmetijske zadruge in delovnih kolektivov industrijskih ter obrtnih podjetij s šolo ter uprava bolnišnice za TBC. Medtem ko bo DPD Svoboda priredila kulturni del revije, bodo gospodarske in nekatere družbene organizacije priredile razstavo pridelkov kmetijskih, industrijskih in obrtnih izdelkov. Za najboljše razstavljene predmete so določili denarne nagrade. Za čimboljšo izvedbo gospodar-sko-kulturne revije so že imenovali prireditveni odbor. Izdatno denarno pomoč bosta nudili Kmetijska zadruga Sežana in Občinski ljudski odbor v Divači, gospodarske organizacije pa bodo prispevale potrebni material. Pričakujejo tudi sodelovanje vseh prebivalcev, predvsem v olepševanju kraja, da bo imel v teh dneh resnično praznično lice. —er i Ttog&v&b © Dragi bralci in sodelavci, spet je teden naokrog. Bili ste pridni ta teden in je precej prispevkov prišlo v uredništvo — toliko, da smo jih bili primoranl nekaj preložiti na prihodnji teden, objavili pa smo zdaj predvsem tiste, ki so bolj vezani na rok. Kot vidite, nam je ta teden vzel precej prostora — in tudi precej nepredvideno — obisk republiškega skupščinskega odbora za izgradnjo oblasti in zakonodaje. Ta dogodek je za naš okraj izrednega pomena, saj bodo njegovi izsledki napotilo za nadaljnje delo pri razvijanju družbenega upravljanja, gospodarstva, kulture in prosvete itd. Zato nam boste laže oprostili, če ne zagledate še svojega- prispevka tokrat v listu. Vsekakor smo dolžni odgovor našim pridnim prosvetarjem v Jelšanah. Ker so imeli v soboto občni zbor svoje »Sloge«, naprošamo še tovariša Draga Grlja iz Ilirske Bistrice, da nam o tem pošlje poročilo, pa bomo nato skupaj napisali vse, kar je treba. Prav tako nismo mogli tokrat objaviti večino gradiva iz Pirana, kar pa vse pride prihodnjič na vrsto. To velja predvsem za - prispevek o pekarni, o gradivu, ki ga je poslal tovariš Milan Cirk, In še vse drugo. Tudi prispevki tovariša učitelja Ivana Sajna, učitelja iz Novokračin, bodo morali počakati do prihodnjič, prav tako pa so še na vrsti prispevki tovariša upravnika pošte v Jelšanah, Jožeta Kranjca, in vseh drugih v Jelšanah. Na vrsti je še tudi Izola, pa Seme-dela pri Kopru, Senožeče in Sežana. Dragi dopisniki, te dni so bili ali pa še bodo povsod občni zbori prosvetnih društev in Svobod, pa tudi drugi dogodki so važni. Nikar ne zamudite nobenega in nam sproti poročajte o vsem! Ne pozabite tudi na Vašega prijatelja v nesreči — Barbo Vaneta! Uredništvo Delo organov TNZ z najmlajšimi ob »Tednu otroka« V »Tednu otroka« je prometni odsek Tajništva za notranje zadeve pri OLO v Kopru sodeloval pri seznanjanju pionirjev in pionirk s ceslno-prometnimi predpisi. V tem tednu je bilo 19 predavanj s predvajanjem filmov -Bodi previden« in ¡Bodi pazljiv . Tako so v Kopru imeli štiri predstave, v Postojni in v Ilirski Bistrici po dve, v Škofijah. Mali »prometnik«, član pionirskega odseka POD Pivka, smelo in brez zadrege ureja promet na pivškem cestnem križišču Dekanih, Šmarjah, Podgradu, Pivki, Senožečah, Sežani, Izoli, Portorožu, Piranu in Sečovljah pa po eno predstavo. Predstav se je udeležilo nad 8.000 otrok in staršev. Prometni odsek okrajnega tajništva za notranje zadeve je v Postojni in Izoli v sodelovanju s tamkajšnjim društvom prijateljev mladine priredil ocenjevalno tekmovanje, katerega so se udeležili otroci z avtomobilčki, dvokolesi, skiroji in kotalkami. Sodelovalo je nad 350 otrok. Seznanili so se s prometnimi znaki in delom prometnih miličnikov. Tekmovanju je prisostvovalo nad 2000 prebivalcev. Člani Ljudske milice iz Kopra, Postojne, Izole, Ilirske Bistrice in Sežane so poučevali pionirje o cestno prometnih predpisih in jim nudili možnost usmerjevanja prometa na križiščih v Postojni in v Kopru. V desetih šolah koprskega okraja, ki nimajo na razpolago kinodvoran, so priredili predvajanja diafilmov in slik o prometnih nezgodah ter nudili s tem učiteljem možnost, da so lahko nazorneje prikazali pomen cestnoprometne discipline. K. B. Letošnjo največjo telovadno manifestacijo v koprskem okraju, ki je bila 7. oktobra ob otvoritvi novega Doma Partizana v Sežani, je motil dež, tako da ni bilo mogoče izvesti vsega nastopa, ki je obsegal 14 točk. Na sporedu so bile samo množične proste vaje, posebna točka »Prebujenje« in vrhunske proste vaje republiške reprezentance. Najprej so nastopile mladinke; skladno in lepo so izvedle proste vaje, ki jih je sestavila Saveta Prinčie. Vaje so zahtevne, imajo mnogo prehodov, ki na gledalce prijetno vplivajo in se končajo z živahnim kolom. Za mladinci je nastopila ženska de-ca z rajalnimi vajami »Marko skače«, ki jih je sestavila Mira čeliltova. Prijetno je bilo videti naše najmlajše, kako veselo plešejo in pojo. Kot tretjo točko programa so mladinci izvedli prosto vajo — sestavo Janka Prinčiča. Vajo, v kateri so prikazani tudi elementi atletike in plavanja, so izvedli dobro in skladno. Za njimi je priteklo na telovadišče 24 mladink v rdečih oblekah, ki so dovršeno izvedle jiosebno točko »Prebujenje«, skladbo Anice Losičeve. Mladinke so bile razvrščene v več skupin in so s prehodi v vrste, kroge in kvadrate ter s skladno izvedenimi gibi ustvarjale pestre slike in žele mnogo priznanja publike. Naslednja točka je bila nastop pionirk. Izvajale so . prosto vajo sklad- Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da so prizadevanja za razbremenitev žene v gospodinjstvu rodila prve sadove. V izložbah je vsak dan več strojev in gospodinjskih pripomočkov, nekatera podjetja pa so šla še dalje. Začela so proizvajati in prodajati nekakšne gospodinjske polizdelke. To so ua pol pripravljene jedi, s katerimi nimajo gospodinje drugega dela, kot da jih dajo v lonec ter podkurijo pod njim. Kosilo je v hipu pripravljeno. Pri vsem tem je posebno razveseljivo, da se je v to široko akcijo za razbremenitev žene vključilo tudi naše koprsko trgovsko podjetje Jestvina. Prodajalna v prostorih tržnice že prodaja sladkor pomešan z soljo, kar je zelo praktično. Gospodinje prihranijo mnogo čaja in truda zlasti pri pripravljanju kave, ker jim jo nt treba še posebej soliti. Kaže, da bo Jestvlni sledila tudi .pekarna v Hrvatinih, kjer nameravajo peči kruh, ki bo obenem uporaben za prebrano, kot gorivo in kot umetno gnojilo. Prvi korak so že naredili, ko so spravili vse skupaj, moko, premog in smeti v isto skladišče. Zdaj je treba te surovine samo še nekoliko pomešati, nato pa bodo lahko začeli proizvajati nov »artikel« s polno paro. Toda poglejmo najprej po Kopru. Zadnjič sem se namenil v kino. Toda pred blagajno me podzravi obvestilo: »lila predstava razprodana«. »Potem ¡top ? Sežani nih poskokov, tekov, razstopov in sestopov, ki jo jc sestavil Miloš Strgar. Ob koncu, te točke je začelo tako močno deževati, da ni bilo mogoče več nadaljevati z množičnimi nastopi. Nastopila je še republiška reprezentativna vrsta telovadcev, ki so s smelimi skoki, premeti in salti pokazali svoje vrhunsko znanje, vendar je tudi tem dež preprečil, da bi do konca izvedli program. Telovadci in telovadke so dobro opravili svoje delo. Bili so pripravljeni in disciplinirani in zadovoljni, ker so lahko kljub slabemu vremenu izvedli večji del programa ter zadovoljili številne gledalce. M. S. ŠAH KOPER—PIRAN 7:1 V okviru moštvenega šahovskega prvenstva Slovenije sta se te dni pomerila v Piranu Koper in Piran. Čeprav so bili domačini glede na zadnje uspehe favoriti, so Koprčani zmagali s presenetljivo visokim rezultatom 7:1. Zmaga Kopra je bila zaslužena, čeprav je nekoliko pievisoka. Posamezni rezultati so naslednji: Omladič—Cijan remi, Zavec—Lokovšek 1:0, Lorenčič— Klobučar remi, Habič—Veber 1:0, Renko—Polenčič 1:0, Zekar-—Anto-lovič 1:0, Klanjšček—Razem 1:0 in Erjavec—Bizjak 1:0. Moštvo Kopra bo igralo naslednjo tekmo v nedeljo v Postojni s Kranjem. 'TELESNA VZGOJA NASTOP KOPRSKIH TELOVADCEV V nedeljo je TVD Partizan v Kopru organiziral na letnem telo-vadišču množičen nastop svojih oddelkov. Nad 1000 gledalcev je z zanimanjem spremljalo pestra izvajanja in s številnimi priznanji nagradili zlasti najmlajše. Pred začetkom nastopa je (predsednik društva Boris Jurca pohvalil najboljše pionirje in pionirke, ki so zmagali na raznih tekmovanjih ob Tednu matere in otroka. Po nastopu so se pomerili »stari« in »mladi« odbojkarji koprskega Partiazna. Ekipa »starih« je prepričljivo zmagala s 3:1. ml dajte vstopnico za Hib, prosim«. »Kako, tretjo b?« so se začudili. »,Ta,« sem rekel, Če je a mora biti tudi b.« Tedaj so mi pojasnili, da se tisti a ne nanaša na predstavo in da bi bil moral prebrati »Terza predstava razprodana«. Tega res nisem vedel. Ne glede na to sem merodajne pri kinu vseeno pohvalil. Odkar namreč več ne prevajajo naslovov tujih in domačih filmov, nisem opazil na lepakih nobenih napak, ki so bile prej pogoste. Pošteno pa so me potegnili Galc-bovcl. Sel sem tam mimo in zagledal listek na oknu, »POZOR«, je bilo napisano z velikim Črkami. To bo kaj važnega, sem si mislil in stopil bliže. Vendar Se zdaj ne vem, za kaj gre, saj drugega sploh nisem mogel prebrati. Za vsak primer pa sem vseeno odskočil. Kaj če so morda imeli namen, pripisati »hud pes«, a so pozabili? Prav zaradi tega sem bil previden. Zvečer sme se zapeljal v Izolo. S tistim avtobusom, ki gre po novem voznem redu iz Kopra ob 23,ID. Rad potujem s stislim avtobusom. Predvsem zaradi varnosti. Saj veste koliko prometnih nezgod je danes. Avtobus pa, ki ga imam v mislih, je najbolj varno vozilo, kar sem jih doslej videl. Prvič zaradi tega, ker sploh ne vozi, drugič zaradi . , . no, kaj bi našteval, saj jc že prvi razlog dovolj prepričljiv, da mi boste vsi verjeli. ODBOJKA ZARADI DENARJA JE ZELENA MIZA ODLOČALA O PRVAKU PRIMORSKE Po končanih tekmovanjih za prvenstvo koprskega in goriškega okraja v odbojki bi se morala oba okrajna prvaka pomeriti za naslov prvaka Primorske. Medtem ko si je prvak koprskega okraja Ilirska Bistrica zagotovil sredstva, odboj-karjem Kanala ob Soči to ni uspelo. Kljub vsem prošnjam (šlo je le za nekaj tisoč dinarjev) so naleteli povsod na gluha ušesa. Tako so morali o prvaku Primorske odločati za zeleno mizo in je obe tekmi dobila Ilirska Bistrica s 3:0 (p. f.). MALI ROKOMET ZMAGA ODREDA V KOPRU Ekipa koprske gimnazije je v nedeljo izgubila srečanje z ljubljanskim Odredom v malem rokometu s 14:37 (5:15). Tekma je veljala za jugoslovanski pokal. Koprčani so bili fizično preslabi, da bi se mogli uspešno upirati rutiniranemu nasprotniku, ki je bil razen tega tudi tehnično precej beljši. V prvem polčasu so se Koprčani še nekako upirali, medtem ko je v drugem polčasu prišla boljša kondicija Ljubljančanov do polnega izraza. NOGOMET LE ENA TOČKA OD ŠESTIH MOŽNIH Slovan : Nova Gorica 1:1 Branik : Grafičar 1:5 Tržič : Izola 2:0 Mladost : Krim 1:0 Triglav : Ilirija 3:2 Lestvica: Krim 6 4 1 1 17:5 9 Triglav 6 4 1 1 19:9 9 Tržič 6 4 0 2 14:11 8 Ilirija 6 3 1 2 12:9 7 Grafičar 6 3 1 2 14:13 7 Slovan 6 2 2 2 10:11 6 Izola 6 2 0 4 13:21 4 Branik 6 2 0 4 12:23 4 Mladost 6 1 1 4 6:9 3 N. Gorica 6 1 1 4 10:16 3 V nedeljo bodo na sporedu na- slednja srečanja: Izola : Ilirija, Ki im—Tržič, Grafičar—Mladost, Nova Gorica—Branik in Triglav— Slovan. V Izolo pa sem le prišel. Drugi dan seveda. Ko sem tam povedal, kaj se mi je primerilo z voznim redom, so rekli: »Kar mahni, Vane! Pa še to povej, da so šoferji in sprevodniki avtobusov posebno zadovoljni, ko se jim posreči odpeljati iz Izole vsaj pet minut prej, ko bi morali po voznem redu, vsaj kaže tako.« Obenem sem si ogledal tudi izolsko pošto. Prišel sem tja, prav ko so razpravljali o ekspeditivnosti. Na konkretnih primerih, kot se temu pravi. Te dni so namreč dosegli nov rekord pri dostavljanju brzojavk ua-slovljencem. To velja zapisati, sem rekel, in prosil, naj mi povedo nekaj podrobnosti. Tako sem zvedel, da je neko brzojavko, ki jo je sprejela pošta v soboto, prejel naslovljencc žc v ponedeljek dopoldne. Pri tem moram še posebej poudariti, da je od pošte do naslovljenčevcga doma več sto metrov daleč. In tudi cesta ni najboljša. Rad bi bil stopil še na Kozino, pa nisem utegnil. Sicer nisem imel posebnih opravkov. Mimogrede bi bil samo opozoril merodajne faktorje v klavnici, naj čreva in razne odpadke sproti odstranijo, ali pa vsaj določijo dežurnega, ki bo odagnjal muhe: No in zdaj sem dolžan odgovor samo še prijateljem iz Novokračln. Javna razsvetljava ne deluje? Izvolite komisijo in jo pošljite v Koper, kjer si bo ogledala ves sistem mestne javne razsvetljave. Komisija lahko pride podnevi. Pri nas luči vedno gorijo. Ce pa se včasih primeri, da crkncjo, jc to ponoči, ko itak nihče nič ne vidi. Komisija ima torej vse možnosti, da temeljito prouči sodobno javno elektrifikacijo in prenese dolgoletne Izkušnje na domača tla. Obilo uspeha in lep pozdrav Vaš Vane V nedeljo so se pripetile kar tri prometne nezgode, ki jih je v veliki meri povzročila neprevidnost. V Luciji pri Portorožu je trčil z motorjem v osebni avtomobil podjetja »Reka-projelct« Polde Batič iz Izole. Vozil je po levi strani. Po trčenju je obležal na cesti s težjimi telesnimi poškodbami. Prepeljali so ga v izolsko bolnišnico. Škodo na obeh vozilih cenijo na 25.000 dinarjev. V Ilirski Bistrici je Ivan Mršnik iz Zarečja podrl s kolesom dveletnega otroka Ravija Mekiča in mu prizadel težje telesne poškodbe. Mršnik je sicer pravilno vozil, po desni strani ceste, otrok, ki je bil brez nadzorstva staršev pa mu je skočil pred kolo. Po gozdni cesti, ki vodi v Ilirsko Bistrico in ima 9 ptomil padca, je-v nedeljo zvečer vozil s tovornim avtomobilom Anton Valenčič. Na tovornjaku naloženem s tremi mJ bu-kovine sta sedela Aleksander Celigoj in Milan Novak iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Ob srečanju z vprežnim vozom so tovornemu avtomobilu odpovedale zavore. Zdrknil je s ceste, in le borovo drevo ga je zadržalo, da se ni prevrnil v dolino. Pri tem sta Novak in Celigo utrpela težje telesne poškodbe in so ju morali odpeljati v reško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 250.000 dinarjev. V soboto pa je v Semedeli pri Kopru podrl motorist Duilio Božič iz Ankarana pešca Ivana Smajla. Le-ta je neprevidno prečkal cesto in je zato bil krivec nesreče. Dobil je težje poškodbe, motorist Božič pa lažje. Oba so prepeljali v bolnišnico. ZAHVALA Upravni odbor šolske kuhinje v Kopru se skurpno z mladimi abo-nenti zahvaljuje Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Kopru za prispevek v znesku 100 tisoč dinarjev. Direktor ZSZ tovariš Bitežnik Bogomil je z vzornim razumevanjem pomagal odboru prebroditi začetne težave in na ta način omogočil redno obratovanje kuhinje, kjer se hrani sedemdeset učencev in dijakov naših šol. OZSZ je upošteval, da je v menzi na hrani pretežna večina otrok njegovih zavarovancev. Upravni odbor šolske kuhinje v Kopru PRODAM hišo v Ulici OF št. 13, Koper, po ugodni ceni. Pojasnila dobite pri Hrast Janku odvetnik v Tolminu. TRISOBNO STANOVANJE z vodo in straniščem v Izoli zamenjam za primerno dvosobno v Kopru. Ogled stanovanja v Izoli, Egidi-jeva 10. PRODAM otroški voziček kombiniran, belo tapeciran skoraj nov. Česen, Piran, Vergerijeva ul. 9/1. DVOKOLESA, MOTORNA KOLESA ter vse nadomestne dele po naročilu pošiljamo v vse kraje. © Poseben popust za podjetja. C o 11 u r, ulica Crispi 8 — Trst MOTORČKE za dvokolesa, dvokole-sa, ciklomatorje ter matoma kolesa pošiljamo po naročilu v vse kraje, Cene 2Jelo ugodne. Pišite nam za .informacije in naročila: T A S S A N , ulica Udine 61, •Trst, NEDELJA, 21 oktobra: 8,00 Od Jadrana do Triglava — 14,00 Glasba po željah — 15,20 Z mikrofonom po Primorski — 15,40 Odmevi pod Nanosom: Nastop moškega kvinteta iz Postojne. PONEDELJEK, 22. oktobra: 7,15 Domače vesti — 7,25 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar — 13,30 Vesti — 13,45 Pol ure ponedeljkovih popevk — 14,15 Domače ves-.i — 14,20 Športni tednik — 14,30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14,40 Pisan glasbeni mozaik, TOREK, 23. oktobra: 7,15 Domače vesti — 7,25 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13,45 Tisoč in en takt . . . (pisan spored solistične in orkestralne glasbe) — 14,15 Domače vesti — 14,20 Zabavna glasba, objave in reklame — 14,40 Jugoslovanske narodne pesmi. SREDA, 24. oktobra: 7,15 Domače vesti — 7,25 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar — 13,30 vesli in pregled tiska — 13,45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14,15 Domače vesti — 14,20 Kulturni dogodki na Primorskem — 14,30 Zabavna gli.s-ba, objave in reklame — 14,40 Naši mladinski pevski zbori: Mladinski zbor iz Celja. ČETRTEK, 25. oktobra: 7,15 Domače vesti — 7,25 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13,45 Naš operni četrtek — 14,15 Domače vesti — 14,20 Glasba po željah. PETEK, 26. oktobra: 7,15 Domače vesti _ 7,25 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13,45 Ugani z nami. kaj je to? — 14,15 Domače vesti — 14,20 Zapiski našega repor-terja — 14,40 Parada ritmov in popevk. SOBOTA, 27. oktobra: 7,15 Domače vesti — 7,25 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13,45 Za konec tedna: ritem — 14,15 Domače vesti — 14,20 Življenje ob našem' morju — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14,40 popevke z jadran- KOPER: 20. in 21. oktobra ameriški film SMRT PRIHAJA; 22. in 23. oktobra ameriški film BISTRE GLAVE: 24, in 25. oktobra francoski film MOJA MALA NORICA- IZOLA: 20. in 21. oktobra ameriški barvni film MIRNI ČLOVEK; 22. in 23. oktobra francoski film MOJA MALA NORICA; 24. in 2-5. oktobra italijanski film DEKLETA IZ SANFREDIANA. PIRAN: 20. in 21. oktobra francoski film MOJA MALA NORICA; 22. in 23. oktobra ameriški barvni film MIRNI ČLOVEK, 24. in 25. oktobra madžarski film LILIOMFI. ŠMARJE: 20. oktobra angleški film DOKTOR V Hiši; 21. oktobra italijanski film KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA; 24. oktobra ameriški barvni film MIRNI ČLOVEK. DEKANI: 20. oktobra ameriški film BISTRE GLAVE; 21. oktobra madžarski barvni film LILIOMFI. ŠKOFIJE: 20. oktobra italijanski film KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA; 21. oktobra ameriški film BISTRE GLAVE; 24. oktobra ameriški film SMRT PRIHAJA. SEČOVLJE: 20. oktobra madžarski barvni film LILIOMFI; 21. oktobra angleški film DOKTOR V HIŠI. Mo¥g avtobusni! zveza V torek je avtobusno podjetje »Slavnik« odprlo novo progo Koper—Božiči—Boršt, S tem je delovni kolektiv podjetja uresničil dolgoleno željo prebivalcev Bor-šta in okoliških naselij, da imajo možnost prevoza z avtobusom v Koper in nazaj, Iz Boršta odhaja avtobus vsak dan ob 6.00, ob delavnikih pa tudi ob 15.15, Iz Kopra ima odhod vsak delavnik ob 14.20 in ob 18.20, ob nedeljah in praznikih pa le ob 20,30, NAGRADNI NATEČAJ za spremembo imena tovarne ribjih konzerv : DE LANGLADE V KOPRU Predloge bo ocenjevala posebna komisija. Najboljši predlog bo nagrajen z 20.000 din. Predloge s šifro in naslovom v zaprti kuverti poslati do 31. oktobra 1956 na naslov »De Langlade« tovarna ribjih konzerv Koper .....,....................................... ..... ■ ■--- • ■ • ■ H .■-•■ M -■ ■ ae— .... . ....... . ,...,,„ SVETINA KRISTINA, KACIČE — PARED štev. 23 preklicuje vse žaljive in neresnične izjave ter anonimna pisma, ki sem jih pisala proti Dujc Jožetu in njegovi ženi Palmi iz Pareda štev. 25. Zahvaljujem se jima, ker sta odstopila od tožbe. Svetina Kristina Aquila je prijetno mestece. Poleti so noči hladne, toda pomlad v Abruzzih je najlepša v vsej Italiji. Najlepše od vsega pa je iti jeseni na lov v kostanjeve gozdove. Ptice so vse dobre, ker se pitajo z grozdjem, in nikoli ni treba nositi s sabo malico, zakaj kmetje se čutijo vselej zelo počaščeni, če ješ z njimi v njihovih domačijah. Cez nekaj časa sem zaspal. Vzel sem iz svežnja enega izmed angleških časnikov. Lahko sem prebiral poglavitne naslove, in sicer tako, da sem jih obračal in da je nekaj svetlobe iz okna padlo nanje. Bile so »The News of the World«.* »Ostalo so ilustrirane revije,« je rekel. »Z velikim veseljem jih bom prebiral. Kje ste jih staknili?« »Poslal sem ponje v Mestre. Dobil bom še druge.« »Zelo lepo je od vas, da ste prišli, prečastiti oče. Ali bi spili kozarec vermuta?« »Hvala. Le imejte ga zase. Za vas je.« »Ne, spijte kozarec!« »Prav. Prinesel vam ga bom torej še.« Bolničar je prinesel kozarca in odmašil steklenico. Zlomil je zamašek, ostanek pa je moral potisniti v steklenico. Videl sem, da je kaplan bil vznevoljen, vendar je rekel: »Dobro. Nič zato.« »Na vaše zdravje, prečastiti oče!« »Na vaše okrevanje!« • Svetovne novice Potem je dvignil z roko kozarec in zastrmela sva se drug v drugega. Včasih sva kramljala in sva si bila dobra prijatelja, toda ta večer je šlo težko. »Kaj je z vami, prečastiti oče? Videti ste zelo utrujeni.« »Utrujen sem, vendar nimam pravice, da bi bil.« »To je od vročine.« »Ne. Kriva je samo pomlad. Počutim se prav slabo.« »Uprla se vam je vojna.« »Ne, toda sovražim vojno.« »Tudi meni ni pri srcu,« sem rekel. Zmajal je z glavo in pogledal skozi okno. »Ne zamerite mi. Vi ne vidite tega. Morate mi oprostiti. Vem, da ste ranjeni.« »To je pač nesrečno naključje.« »Toda čeprav ste ranjeni, ne vidite tega. Lahko vam to rečem. Tudi jaz sam ne vidim tega, vendar pa nekoliko čutim.« »Ko sem bil ranjen, smo se razgovarjali o tem. Besedo je imel Passini.« Kaplan je odložil kozarec. Razmišljaj je nekaj drugega. »Poznam jih, ker sem tudi sam, kakor so oni.« »Vendar ste drugačni.« »V bistvu sem prav takšen kakor oni.« »Oficirji ne vidijo ničesar.« »Nekateri vidijo. Nekateri so zelo občutljivi in se počutijo slabše ltot pa kateri izmed nas.« »Povečini pa so drugačni.a »Ne gre za vprašanje vzgoje ali denarja. Gre za nekaj drugega. Tudi če bi imeli vzgojo ali denar, bi ljudje, kakršen je Passini, ne hoteli biti oficirji. Jaz bi prav tako ne hotel biti oficir.« »Jaz dejansko nisem, Vi pa niste niti Italijan. Tujec ste. Vendar ste bliže oficirjem kot pa vojakom.« »V čem pa je razlika?« »To bi težko rekel. So ljudje, ki se radi gredo vojno. V tej deželi je dosti takih. So pa iudi ljudje, ki jim vojna ai pri srcu.« »Toda prvi so jih prisilili vanjo.« »Da.« »Jaz pa jim pomagam.« »Vi ste tujec. Patriot ste.« »Kaj pa tisti, ki se nočejo vojskovati? Lahko zaustavijo-vojno?: »Ne vem.« Vnovič se je zazrl skozi okno. Opazoval sem njegov obraz. »Ali so jo taki sploh kdaj lahko preprečili?« »Niso organizirani, da bi lahko zaustavili tok dogodkov, oe pa se organizirajo, jih njihovi voditelji prodajo.« »Torej je vse brezupno?« »Nikoli ni brezupno. Toda včasih tudi meni zmanjkuje upanja. Vselej poskušam upati, toda včasih mi ne uspe.« »Morda se bo vojna končala.« »Upam vsaj.« »Kaj boste potem počeli?« »Ce bo mogoče, se bom vrnil v Abruzzc.« Njegov zagoreli obraz je nenadoma spreletel žarek sreče- »Imate radi Abruzze?« »Da, zelo jih imam rad.« »Morali bi torej iti tja.« »Bil bi preveč srečen. Ko bi le mogel živeti tam, ljubiti boga in mu služiti!« »In biti spoštovan,« sem rekel, XII Soba je bili dolga in je imela okna na desni strani, vrata, ki so bila čisto na koncu, pa so peljala v previjalnico. Vrsta postelj, v kateri je bila tudi moja, je stala prav nasproti oknom, druga, ki je bila pod okni, pa je stala nasproti steni. Če si ležal na levi strani, si lahko videl vrata previ-jalnice. Čisto na drugem koncu so bila še ena vrata in včasih so skoznje vstopali v sobo. Če je kdo umiral, so okoli postelje postavili zaslon, da ni bilo mogoče videti, kako umira; ob vznožju zaslona je bilo videti samo čevlje in ovojke zdravnikov in bolničarjev in včasih je bilo slišati šepet. Zatem je izza zaslona prišel duhovnik, brž nato pa so se bolničarji vrnili za zaslon in spet stopili ven, noseč po prehodu med posteljami tistega, ki je umrl, pokritega z odejo, nekdo pa je zaslon spet zložil in ga odnesel. Mlado Poljakinjo, ki jo vidite na naši sliki, po pravici prištevajo med čudežue otroke. Stara je komaj osem let, pa je spesnila nad sto pesmi in jih tudi sama ilnstrirala. To pa šc ni vse. Odlično igra klavir, razen tega pa je doslej zložila dve simfoniji in pet drugih skladb. Čeprav ni havbica, kot bi morda sklepali na prvi pogled, je tudi ta novi izum sodobne tehnike namenjen vojski. Gre za najmočnejši doslej izdelani daljnogled za protiletalsko zaščito. Z njim lahko ugotovijo pripadnost vsakega letala na daljavo 500 kilometrov. V tem pred-njači pred radarjem, s katerim lahko ugotovimo le prisotnost nekega letala, ne moremo pa ugotoviti, čigavo je. — Zdaj vidiš, očka, kam privede glasba! Viseči tramvaj v nemškem mestu Wuppertalu se ponaša s svojevrstnim rekordom. Vozi namreč že pol stoletja in z njim jc doslej potovalo že 800 milijonov potnikov. Ves čas ni bilo niii najmanjše nezgode. Eidni smrtni primer, ki ga ima vozilo »na vesti«, je primer nekega samomorilca, ki se je vrgel skozi okno. Potemtakem tramvaj po pravici slovi kot najbolj varno prometno sredstvo na svetu. POD MIKROSKOPOM Človek odkriva skrivnosti malega sveta z močnimi drobnogledi. Zadnje čase beremo o elektronskih mikroskopih, ki povečajo predmete do 150.000 krat. Kaj to pomeni, nam pove šele primerjava. Ze pri 2000-kratni povečavi bi odrasel človek postal precej višji, kot je naš orjak Triglav. Pri 100.000-kratni povečavi pa bi navaden las postal debel okrog 7 metrov. Tudi .lesen policaj pomaga. To so preizkusili inekje v Franciji. Na nekaterih nevarnih mestih, kjer so se pogostoma dogajale prometne nezgode, so postavili lesene policaje. Število nezgod se je takoj občutno zmanjšalo. Cestar pa ima eno delo več: vsak dan zjutraj raz-naša policaje na »šihto«, zvečer pa jih spet vskla« dišči. Vsako leto ob obletnici LR Mongolije priredijo v glavnem mestu številne igre in tekmovanja. Zanimivo je, da imajo pri tem veliko besedo otroci, ki nastopajo v vprav tako težkih disciplinah kot odrasli. Tako so na primer konjske dirke na 25 kilometrov rezervirane samo za otroke v starosti od 6 do 9 let. Na naši sliki pa vidimo dva para otrok, ki sla se spoprijela v rokoborbi. Mongolska rokoborba je neke vrste Judo in je njihov narodni šport. medplanetarno mesto. To naj bi bila okrog 900 metrov dolga ladja iz jeklla in aluminija, ki bi krožila okrog zemlje na višini 800 kilometrov. Ladja je zamišljena v obliki cigare s premerom 400 metrov. V njej bo prostora za okrog 10.000 stalnih prebivalcev. Predvidevajo, da bo gradnja trajala tri Ista. Ves gradbeni material bodo morali dvigniti z velikanskimi raketami na potrebno višino, kjer bodo ladjo nato sestavili. Čeprav imajo pripravljene že skoraj vse načrte, niso ameriški znanstveniki povedali ničesar določenega glede začetka gradnje. V Sovjetski zvezi so izdelali prototip novega dirkalnega avtomobila s turboreaktivnim motorjem. Že pri prvih poskusih je novo vozilo doseglo hitrost 200 km na uro, čeprav od njega še zdaleč niso zahtevali vsega, kar zmore. Kot vidimo, si tudi sovjetska tehnika prizadeva, da ne bi zaostajala za drugimi državami na tem področju. POŽERUHI Ko zdaj, na ,zimo, spet jemljemo iz omar plašče in drugo zemsko obleko, marsikoga neprijetno preseneti luknja, ki so jo naredili molji. Ti požeruhi imajo res zavidanja vreden apetit, saj par moljev in njegovo potomstvo požre v enem letu približno toliko volnene tkanine, kolikor jo dobimo iz volne 12 dobrih ovac. Skrivnost mora biti torej v načinu tehnološkega procesa, ki so ga poznali stari Indijci. Nedavno je uprava neke nizozemske tovarne priredila tiskovno konferenco. Novinarji niso vedeli za kaj gre, dokler jim niso postregli z dobro črno kavo in jih vprašali, kakjo jim ugaja. Nihče ni opazil nobene posebnosti. Tedaj pa je direktor tovarne pojasnil, da so pravkar pili kavo, v kateri ni bilo niti zrna prave lcave, ampak so jo izdelali v tovarni iz povsem drugih snovi- Tako je svet zvedel za novico o umetni kavi. Vsa zadeva pa ni ostala pri tem. Med velikimi proizvajalci kave, ki so doslej diktirali cene na svetovnem trgu in imeli od trgovine s tem pridelkom velikanske dobičke, je prišlo do preplaha. Uprava tovarne je namreč sporočila, da je pridobivanje umetne kave veliko cenejše kot pridelovanje na plantažah. Proizvajalci prave kave so takoj zahtevali, naj tovarna uniči vse recepte in preneha s proizvodnjo. Na to eahtevo, pa je tovarnar odgovoril tako, da je začel pripravljati načrte za razširitev tovarne in povečanje proizvodnje. Vse to bo lahko imelo nepregledne posledice za lastnike ogromnih kavnih plantaž, tako kot svoj čas odkritje postopka za izdelovanje umetnega gumija za lastnike nasadov gumijevca. MEDPLANETARNO MESTO Na svetovnem astronav-tičnem kongresu v Rimu so ameriški znanstveniki poročali o naravnost fantastičnem projektu, ki ga nameravajo uresničiti. Gre za Na dvorišču nekega templja v Delhiju stoji že okrog štiri tisočletja velik železen stolp. Visok je 18 metrov, v podnožju pa meri v premeru nekaj manj kot pol metra. Ta stolp je še vedno uganka za današnje učenjake. Na njem ni namreč najmanjšega znaka rje. Resda tudi sodobna metalurgija pozna postopek za pridobivanje nerjavečega železa in jekla, vendar je to le spojina železa, kroma in niklja. Kutubov stolp, kot ga imenujejo, pa je iz čistega železa brez vsakih primesi. >