Če bi imel kmet besedo
Andrej Dvoršak
Inovator in kmet Jože Bider
Ko sta predsednik delavskega sveta in predsednik poslovodnega odbora, Miran Goslar izročila nagrado sozda Jožetu Bidru, kooperantu M-ZKZ Mozirje, smo vsi pričakovali, da jo bo tako kot drugi stisnil k sebi, ginjeno nekaj zamomljal in odšel z odra nazaj v anonimnost svoje vasice Dol Suha pri Rečici ob Savinji. Pa ni!
Glasilo je namenjeno na naslov:
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Leto XXIV Ljubljana, junij-jtilij 1987	št: 6-7
Stopil je k mikrofonu in izlil iz sebe vso bol kmeta, ki je vraščen v slovensko zemljo, a mu bedasti birokrati žagajo korenine. Takole je dejal:
»Malokdaj ima kmet priliko stopiti pred mikrofon pred polno dvorano ljudi.Zato bom izkoristil
priližnost in povedal kar me teži, kar teži tudi slehernega slovenskega kmeta, ki mora živeti od žuljev svojih rok in pridelka s svoje zemlje.
Kadar sem vesel, rad vidim, da to ve čimveč ljudi, kadar pa sem žalosten pa čimmanj. Žalosten pa sem dostikrat. Vedno, kadar pomislim na težak ekonomski .položaj kmetijstva in na nesorazmerje cen kmetijskih pridelkov repromateriala. Posebno žalosten sem, ko vidim, da potrebujemo šest mesecev preden se dogovorimo za 15-odstotno povečanje cen mleka, medtem pa se naftni derivati,ostala energija in surovine podraže tudi za tre-deset in več odstotkov! Tako smo zopet kmetje na slabšem, kot pred »uskladitvijo« cen.
Jože Bider rojen 1944, je kmet kooperant ZKZ Mozirje. Nagrado sozda je prejel za dobre proizvodne rezultate na svoji kmetiji predvsem pa zaradi inovatorske dejavnosti na področju kmetijskega strojništva. S patentom je zaščitil svoj izum — pobiralnik za svežo krmo.
Te reči se morajo popraviti. Če se ne bodo, v mesnicah ne bo mesa, ostali bomo brez mleka in kruha in bojim se, da čez par let tudi ne bo več kmeta, ki bi mu lahko podelili to visoko prizna-r\je.
To so žalostne stvari. Jaz pa sem vesel, da sem dobil nagrado sozda. Zavedam se, da je v naši lepi Zgornjesavinski dolini in širom po Jugoslaviji še veliko takih pridnih kmetov, ki bi si zaslužili nagrado.
Imam tudi predlog, kako nagraditi vse te pridne in predvsem požrtvovalne kmete. V imenu vseh njih s tega mesta pozivam tovariše iz združenih organizacij, sozda, Zadružne zveze, vse tja do Zveznega izvršnega sveta, da vsi, ki so plačani za to, da krojijo usodo kmetov, napno vse sile in se potrudijo, tako kot mi, da nam bodo zagotovili take pogoje gospodarjenja, da naši sinovi ne bodo ostali na gruntih brez nevest. Če mladi nočejo ostati na kmetijah je to dovolj zgovoren dokaz izredno slabega stanja v kmetijstvu.
Vsaka opuščena kmetija, ki jih ni malo, pa je greh tistih tovarišev, ki ne znajo dobro voditi gospodarske politike, za kar jih plačujemo tudi mi kmetje!«
Jože Bider nam je na družabnem srečanju povedal, da tako kot on, zasluži nagrado tudi njegova žena Darinka. Na sedmih hektarjih obdelovalne zemlje gojita 30 telic in krav, letno zadrugi oddata 71.000 litrov mleka, povprečno pa priredita 5.000 litrov po kravi.
Bider je tudi inovator, ki je patentiral vrsto strojev in orodij, ki kmetu olajšajo delo. Del teh naprav izdelujejo kooperanti M-ZKZ Mozirje, in med kmetovalci vlada za njih veliko zanimanje. Zato je besedam kmeta — inovatorja, kakršen je Jože Bider, vredno prisluhniti.
Novo mesto — gostitelj X. Mercatoriade
Andrej Dvoršak
Čeprav nas je bilo veliko, smo bili premalo opazni
Letošnje, že desete letne športne igre delavcev in kmetov sozda in drugi Dan Mercatorja sta za nami. Športne igre so bile rekordne po številu udeležnecev, saj se je tekmovanj (trajala so od petka, 12. do nedelje, 16. junija) in spremljajočih prireditev udeležilo preko dvatisoč članov našega koletiva.
Špotne igre — Mercatoriada z Dnevom Mecatorja sta prireditvi, ki sta vsako leto privlačnejši za delavce našega sozda. Zato je tudi organizacija iz leta v leto zahtevnejša. In čeprav se KORŠ trudi na vse kriplje, tu in tam še kaj zaškriplje — ne po njegovi krivdi. Letos so bili zapleti z ZTKO Novo mesto, ki ji je bila zaupana tehnična izvedba iger, a
ji ni bila dorasla. Zato je med špotniki tu in tam prihajalo do vroče krvi. Športni referent sozda, Jure Jež in predsednik KORŠ, Miro Vaupotič sta zaradi neresnosti posameznih tehničnih izvajalcev dobivala sive lase. No, na koncu se je vse srečno izteklo.
Mercatoriado je vsak doživljal po svoje, saj so bila špotna igriš-
ča kar na devetnajstih koncih in zato tudi ni bilo tistega navijaškega vzdušja, ki smo ga vajeni s prejšnjih Mercatoriad. Kljub temu pa so se športniki borili z vsem srcem in nihče se ni vdal brez boja. Tekmovali so z nasprotniki in sami s seboj - za čimboljšo uvrstitev, za najboljši rezultat. Tako vseh dvatisoč, kolikor je bilo prijavljenih šortnikov. Nastopili so v 12 panogah in zastopali 40 delovnih organizacij.
Še nekaj je bilo značilno za letošnjo Mercatoriado: ni bilo slovesnega zbora in mimohoda
ekip, pa tudi govorov je bilo’ znatno manj kot prejšnja leta. Zdelo se mi je, da vse poteka nekako bolj skromno, a zato nič manj prisrčno. Pogrešal pa sem MERCATOR-KIT na ulicah Novega mesta, ki je ta vikend gostilo še delavce azbestne industrije Jugoslavije in goste Tedna cvička. Le nekaj skromnih, komaj opaznih plakatov je bilo premalo in tudi Mercatorjeve!, nekateri bolj drugi manj značilno oblečeni, niso mogli popraviti vtisa. Bi pa za tako pomemben praznik našega sozda že morali »okupi-
rati« celo mesto in izkoristiti priložnost, ki se je ponudila za afirmacijo celotnega sozda.
To je le nekaj osebnih vtisov. Drugi so morda Mercatoriado doživljali drugače. Nedvomno bo KORŠ zbral številne vtise posameznikov in tudi z njihovo pomočjo za prihodnje leto pripravil še boljši program....tako kot vedno. Zato so tudi Mercatoriade iz leta v leto bolj obiskane, a kot pravi Miro Vaupotič:« Nikoli ni tako dobro, da se ne bi dalo narediti še boljše.«
Po tekmovanjih so vtl udeleženci Imeli ie toliko moči, de to zapletel! na družabnem treianju v Dolenjtklh Toplicah. Veto Mercatoriad! preberite ne atraneh 11 do 15.
2. zasedanje delavskega sveta SOZD
Vesna Bleivveis
Novi zakon ugodnejši za dolžnike
Ljubljana, 4. junij 1987 - delegati so ocenili poslovne rezultate sozda, ki so bili za čas od januarja do marca že izkazani v skladu z novo zakonodajo, podelili nagrade SOZD za leto 1986 in dali soglasje za izstop Jelše iz sozda.
Poročevalka, Metka Strnad je delegatom izčrpno razložila odnose med posameznimi ekonomskimi kategorijami, ki izhajajo iz uporabe novega zakona o celotnem prihodku in njegovih izvedbenih aktov. Njena temeljna ugotovitev je: v novem obračunskem sistemu so jo dobro odnesli predvsem dolžniki. Sicer pa je premetavanje številk z namenom ugotoviti resnično vrednost sredstev, s katerimi gospodarimo in upravljamo, tako hudo zamotana in metodološko nedo-
Analiza Mercator-lnterne banke je namreč pokazala, da je bila črnogleda napoved glede sposobnosti ozdov za združevanje sredstev in s tem vprašljivost načrtovanega obsega sredstev za investicije, odveč. Nekaj izjem oziroma težavnejših problemov naj bi odpravili z ustreznejšo politiko Interne banke, vendar pa bo še kljub temu ostalo odprto vprašanje: koliko nas investicije ne ženejo v tak dohodkovni položaj, ki bi lahko označili tudi z bankrotom. Pred hudo zanosno naložbeno politiko naj nas posvari predhodna analiza vpliva investiranja in združevanja sredstev za investicije na dohodkovni položaj ozdov, ki so različni, tako po dejavnosti, likvidnosti, aku-mulativnosti in drugih elementih.
Sestav poslovodnega sveta je že tak, da ga abecede marketinga ni treba učiti ali pa mu poudarjati s čim sta trženje in trž-nost blaga povezana. Povsem drugo vprašanje pa je, koliko in kako smo se s svojimi proizvodnimi programi, s pametjo in ne nazadnje tudi s svojo organiziranostjo in zunanjo podobo sposobni streči in slediti zahtevam kot so: sodobna tehnologija, ka-
gnana zadeva, da so ji bili kos le redki delegati. Zato so bolj prisluhnili še eni oprijemljivi ugotovitvi poročevalke, ki se je nanašala na učinke intervencijskih zakonov, tistih, s katerimi smo se delegatsko odločili znižati svoj standard. Realni osebni dohodki v sozdu so padli, čeprav je odnos med njihovo nominalno rastjo in realno vrednostjo še vedno v korist realnih osebnih dohodkov.
V delegatski razpravi je bilo največ glasov slišati na račun po-
kovost, prodornost, poslovna in propagandna učinkovitost. Sprejet minimalen program za večjo tržnosti sicer kaže, da je volje za spreminjanje precej, vendar bomo šele ob spremljanju uresničevanja sprejetih sklepov lahko rekli kdo je bil trdnejši: volja ali...
Sicer pa je še ena zadeva skupnega pomena pomenila iziv za miselnost in medsebojno disciplino. Zasnova računalniško podprtega informacijskega sistema, na podlagi katerega bomo lažje in bolj tekoče spremljali pojave in jih tudi ovrednotili z ustreznim usmerjanjem poslovne politike, terja veliko mero discipline v zagotavljanju podatkov. Službe, ki bodo pripravljale in obdelovale celovite podatke, bodo predvsem odvisne od podatkov članic sozda. Sistem je zasnovan tako, da bodo službe zbrale podatke že iz večine statističnih in drugih poročil, ki jih izdelujejo v ozdih, nekaj podatkov pa je povsem individualnih. Vendar so ti v manjšini in ne pomenijo dodatne papirnate vojske.
Zapis o seji poslovodnega sveta ne ustreza kakovosti in količini sprejetih sklepov - preberite jih, med njimi so tudi taki, ki zadevajo neposredno vas.
ložaja kmetijskih in živilsko predelovalnih organizacij. Ilustrira jo rubrika »Rekli so...«.
Vse, kar so delegati potrebovali za odločitev o podelitvi nagrad sozda za leto 1986, je pripravil odbor za dodelitev nagrad.
Rekli so...
na 15 seji poslovodnega sveta SOZD:
—	direktor Mercator-lnterne banke, mgr. Miha Urbanija: Spreminjam na prejšnji seji dano črnogledo napoved v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne investicije. Analiza po periodičnem obračunu januar-marec 1987, ki je sestavljen na podlagi novih predpisov kaže, da smo v letu 1987 lahko optimisti in sistema združevanja sredstev za to leto ne spreminjamo.«
—	direktor KŽK Gorenjske, mgr. Janez Tavčar: »Podatki iz analize oziroma program združevanja sredstev ne dajejo odgovora na vprašanje: investicije DA ali NE in niti ne na vprašanje o vplivu združevanja sredstev za investicije na dohodkovni položaj OZD.«
—	predsednik KPO Ljubljanskih mlekarn, dr.France Kervina: »Dober marketing ponuja dobro blago, do tega pa moramo z lastno glavo. Ali kdo ve, koliko novih proizvodov je v zadnjih desetih letih ponudil trgu? Analiza tega naj pokaže ali razvoj imamo ali pa, da spimo na lovorikah.«
Jaro Novak — na tiskovni konferenci sozda: »Za neodzivnost sredstev javnega obveščanja smo krivi tudi sami, saj pogosto mislimo in se obnašamo ne-
oblikoval predloge je poročal predsednik odbora, Franc Zadravec.
Delavski svet na predloge odbora in na njegovo delo ni imel pripomb. Nagrajenci so znani — več o njih lahko preberete na straneh časopisa. Komaj pred
kako takole: dovolj smo veliki, da nas morajo sami opaziti.«
Miran Goslar — na tiskovni konferenci sozda: »Imamo srečo, da v našem sozdu nimamo takih proizvodnih programov, ki bi po tehnološki plati lahko tako zaostali in zaostajali za razvojem v svetu, da bi njihova prenova pomenila stres za celoten sozd. Z dosedanjim načinom pokrivanja izgub v sozdu lahko premagamo težave posameznih članic. Trenutno za sozd ena milijarda izgub še ni problematična, pet pa bi ga že krepko zamajalo.«
Jože Bider - ob podelitvi nagrade sozda:»Vsaka opuščena kmetija, vsak kmet brez neveste je greh nesposobne politike.«
na 2. zasedanju delavskega sveta SOZD:
—	delegat Ljubljanskih mlekarn, Milan Rus: »Zaradi nespremenjenih maloprodajnih cen mleka in obenem povečane odkupne cene mleka v Ljubljanskih mlekarnah dnevno pridelamo med 750 in 800 starimi milijoni izgube. Ob nadaljevanju take cenovne politike ZIS bodo Mlekarne ob polletju med največimi sozdovimi izgubaši.«
—	delegat KZ Stična, Alojz Šraj: »Politika žene kmeta nazaj v naturalno gospodarstvo. Povečanje odkupnih cen mleka je v primerjavi s pošastno rastjo cen
pol leta določena višina nagrade je bila zaradi razvrednotenja spremenjena od 200.000 na 250.000 dinarjev. In še ena zanimivost: nagrada SOZD za organizacijo združenega dela ne bo podeljena.
S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in s soglasjem delavskega sveta so izpolnjeni pogoji za izstop Mercator-Jelše iz sozda. Od 1.7.1987 bo v sozdu ena delovna organizacija manj.
Dostikrat je bilo slišati tudi jedke pripombe na račun premajhnega ali preslabega medsebojnega poznavanja, pa tudi trditve, da težave v medsebojnih odnosih izvirajo iz tega. V drugem polletju letos bo nekaj težav manj. Na osnovi sprejetega modela računalniško podprtega informacijskega sistema bomo več vedeli drug o drugem, morda kdo celo sam o sebi. Vendar pa so učinki zasnovanega in sprejetega informacijskega sistema odvisni predvsem od tistih, ki podatke posredujejo in tistih, ki jih morajo ovrednostiti in pripraviti celovito informacijo. Za kakovost, pravočasnost in celovitost informacije torej ne sme biti lukenj-in opravičil, če hočemo podatke in rezultate informacijskega sistema uporabljati za odločanje o usmerjanju in oblikovanju poslovne politike, medsebojnih odnosov in pospešiti vedenje o sebi in drugih. Delegati so sprejeli del odgovornosti za uresničevanje informacijskega sistema tudi na svoja ramena.
kmetijskih repromaterialov bagatela, ki pa po drugi strani vpliva na dohodkovni položaj mlekarn. V luči teh nesorazmerij in anomalij bi tudi kmetov ne kazalo dražiti s 17-% povečanjem odkupne cene, pa še Ljubljanske mlekarne ne bi kandidirale za naslov velikega izgubaša.«
—	delegat KK Sevnica, Franc Kotar: »Sliko našega kmetijstva primerjam z vtisi iz Holandije. Ko sem se vrnil, sem se ponovno seznanil s pleveli. Ob obisku 150-hektarskega sadovnjaka smo zlahka obdarovali cel kolektiv — 3 delavce. Da o odnosu: izsledki znanosti in praksa ne govorim.«
—	delegatka Agrokombinata, Erna Kolar: »Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti tudi s strani članic sozda MERCATOR-KIT vpliva na izgubo v tozdu Vino-gradništvo-kleti. Če bi samo vsaka Mercatorjeva poslovna enota prodala na dan en zaboj Agro-kombinatovega vina, bi bile razprodane vse količine vina, ki jih pridelajo in predelajo v tozdu.«
—	predsednik delavskega sveta, Alojz Nosan: »Iz razgovora med delegacijama Zvezne skupščine in sozda, ki se je sukat okrog oblikovanja cen, ne kaže povzeti optimističnih napovedi za kmetijstvo. Članica skupščinske delegacije je ugotavljala položaj živinorejcev, usmerjenih v mlečno proizvodnjo glede na povprečno mlečnost slovenske krave in dejala, da se ob takih rezultatih za usodo kmeta oziroma kmetije ni bati.«
—	delegatka Hotelov gostinstva, Lučka Gabrijelčič: »Gostinstvo bo treba reševati s skupnimi močmi. Delavci gostinske dejavnosti v sozdu predlagamo sklic problemske konference na temo položaja gostinstva in njegovih delavcev, ki naj nakaže in usmeri skupne akcije za izboljšanje položaja.«
—	delegat ZKZ Mozirje, Franc Trbovšek: »Nič nimam proti izstopu Jelše iz sozda. Bolj pa me skrbijo motivi in pritiski, ki botrujejo izločitvam. Sprašujem se, ali je naš SOZD dovolj čvrst, enoten in homogen, da se bo podobnim vetrovom iz iste regije uspešno uprl?
15. »eja poslovodnega sveta je bila v npvi poslovni stavbi M*Ljubljansklh mlekarn. Z leve proti desni: Slavko Tomič, M-KZ Cerknica, Nace Lovšin, M-Kmetijski zavod in Karol Šinkovec, M-KZ Logatec.
Sklepi, sprejeti na 2. zasedanju delavskega sveta SOZD - 4.6.19B7
Delavski svet je sprejel:
1.	informacijo o poslovnih rezultatih sozda, ugotovljenih za obdobje januar-marec 1987
2.	informacijo o zasnovi in izvajanju računalniško podprtega informacijskega sistema SOZD, ki se prične uresničevati 1.7.1987.
3.	sklep o garanciji sozda za potrošniške kupone za plačilo blaga in storitev ter njihovo dinarsko vnovčljivost.
4.	sklep o podelitvi nagrad SOZD MERCATOR-KIT za leto 1986
5.	sklep o soglasju za izstop Mercator-Jelše iz sozda s 30.6.1987 in sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ureditvi medsebojnih obveznosti zaradi izstopa Mercator-Jelše iz SOZD MERCATOR-KIT in Mercator-lnterne banke.
15. seja poslovodnega sveta
Vesna Bleivveis
Umaknjena ocena
Ljubljana, 28. maj 1987 - poslovni rezultati, prvič izkazani po novem zakonu o celotnem prihodku so pokazali, da nov zakon le ni povzročil tako hudih reperkusij, kot so jih napovedovali. Iz te splošne ocene izhaja tudi najpomembnejša ugotovitev poslovodnega sveta — sistem združevanja sredstev za investicije v letu 1987 se ne spreminja.

Sestanek gospodarstvenikov sozda s predstavniki zveznih organov
Rika Germ-Metlika
Cenovno politiko naj kroje zakoni trga
V začetku junija je bil v Ljubljani razgovor med predstavniki sozdov MERCATOR-KIT in Iskra ter delegacijo odbora Zvezne skupščine, ki so jo spremljali še predstavniki Zveznega izvršnega sveta. Razgovor je bil namenjen problematiki politike in oblikovanju cen kmetijskih in prehrambenih proizvodov ter politiki cen v trgovini.
France Kervina, Franc Zalar Sprejet je bil tudi sklep, naj bo (M-Ljubljanske mlekarne), Janez v bodoče manj vpletanja admini-
stracije v oblikovanje cen, bolj pa naj na njihovo oblikovanje vpliva neposredno tržišče.
Ker pa je nerealno pričakovati spremembe zakona o sistemu družbene kontrole cen, bi morali vsai v tekoči cenovni politiki v
čim večji meri upoštevati pripombe in zahteve gospodarstva. Med temi je na prvem mestu ta, da se neposredna družbena kontrola cen omeji le na posamezne vrste proizvodov. To naj bi bili tisti, ki so bistvenega pomena za socialno varnost državljanov in njihove življenjske ravni (olje, sladkor, osnovna vrsta moke, osnovna vrsta kruha in konzumno mleko). Prav tako naj bi bili pod kontrolo tudi vsi tisti proizvodi, ki bistveno vplivajo na stroške reprodukcije, predvsem surovine in polproizvodi črne in barvne metalurgije, naftnega gospodarstva in petrokemije. Nadalje naj bi to veljalo še za storitve v infrastrukturnem transportu in prometu, komunalne storitve in energetiko.
Za vse druge industrijske in kmetijske proizvode ter storitve pa bi morali takoj sprostiti vse zavore družbene kontrole cen in omogočiti, da bi na njihovo ceno neposredno vplivali zakoni tržišča.
Gospodarstveniki so še poudarili, da ni potrebno z zakonom izrecno predpisovati obveze o enotnih maloprodajnih cenah. Odločitev, kakšno ceno bo uporabil posamezni proizvajalec je potrebno še naprej prepustiti svobodnemu dogovarjanju in odločanju med proizvajalcem in trgovino.
Kot ukrep neposredne kontrole cen v trgovini pa bi bilo potrebno predpisati realne stopnje marž za proizvode, za katere se cene določa v proizvodnji ali pa so na režimu soglasja Zveznega zavoda za cene. Nesprejemljiva je dosedanja praksa ZIS, da odreja marže tudi za tiste proizvode, za katere velja v proizvodnji režim predhodnega obveščanja.
Žlindra (M-KG Kočevje) in Janez Tavčar (M-KŽKG), so se v svojih razpravah, dotaknili predvsem politike cen na kmetijsko prehrambenem področju. Predstavnike zveznih organov so opozorili, da je sedanja politika cen skrajno destimulativna, istočasno pa je sam postopek neposredne družbene kontrole cen marskikdaj nekorekten oziroma se cene odobravajo v časovnem zamiku, kar pri organizacijah združenega dela povzroča velike izpade dohodka.
Tako denimo, je bila odobrena maloprodajna cena. mleka šele 15 dni za odkupno ceno mleka, kar je v Mercator-Ljubljanskih mlekarnah povzročilo velik izpad dohodka.
Predstavniki sozda so poudarili, da so nesorazmerja med cenami vhodnih materialov in končnega produkta nevzdržna.
Rika Germ-Metlika je predstavnikom Zvezne skupščine in Izvršnega sveta posredovala predloge za oblikovanje cen v trgovini, medtem ko je Miran Goslar spregovoril o samem sistemu neposredne družbene kontrole cen ter njegovi smiselnosti in obsegu.
Na razgovoru je bilo sprejetih več stališč, ki bodo morala biti nadaljnje vodilo zveznim organom, če ne žele popolnoma ohromiti gospodarstva, zlasti proizvodnje hrane.
Gospodarstveniki obeh sozdov so menili, da je sedanje besedilo zakona o sistemu družbene kontrole cen zelo neprecizno in nekorektno. Sporna določila bi bilo treba v prihodnje natančneje opredeliti in s tem pri oblikovanju konkretnih cen izdelkov doseči predvsem realno vrednotenje vseh dejavnikov proizvodnje in gospodarjenja. Istočasno naj bi te odločbe omogočale konkretno in hitrejše prilagajanje zahtevnemu tehnično tehnološkemu razvoju gospodarstva in družbe v celoti. Preko samostojnega oblikovanja cen pa naj bi se na ekonomski osnovi povezovale trgovske in proizvodne organizacije, katerih skupni interes je enakopravno oskrbovanje jugoslovanskega trga.
Sklepi, sprejeti na 15. seji poslovodnega sve ta SOZD - 28.5.1987
Poslovodni svet je sprejel:
1.Informacijo o poslovnih rezultatih sozda za obdobje ja-nuar-marec 1987.
2.	Oceno Mercator-lnteme banke, s katero je potrjena upravičenost sistema in načina združevanja sredstev za investicije v letu 1987.
3.	Sklep o pripravi dodatne analize, ki zadeva vpliv združevanja sredstev za investicije na dohodkovni položaj OZD. Dodatna analiza mora zajeti 20 OZD glede na različnost njihove dejavnosti, poslovne rezultate, likvidnostno stanje, aku-mulativnost in druge elemente.
4.	Mercator-lnterna banka mora v drugem polletju pripraviti predloge poslovne politike, ki bo zasledovala zmanjšanje razlik med pozitivno in negativno obrestno mero.
5.	Sklep o sprejemu zasnove marketinga v sozdu z naslednjimi izvedbenimi nalogami:
Da bi se trgovinski in gostinsko-storitveni ozdi marketinško utrdili, so članice sozda dolžne v roku enega leta izdelati vsaka svoj program aktivnosti na področjih, ki so nakazana v gradivu, zlasti analize okolja, v katerem delujejo. Temu ustrezno morajo prilagoditi prodajni asortiman, šolanje kadrov zaradi izboljšanja dela v enotah, uveljaviti specializirane prodajalne, zagotavljati privlačno zunanjo podobo v skladu s pravilnikom o celostni podobi SOZD, uveljaviti modernejše tehnologije poslovanja, organizirati prodajne police, na katerih se tekoče vrstijo promocije, prodaje s popusti itd.
Prizadevanja na vseh teh področjih usklajujeta sektorja za blagovni promet ter sektor za zadružništvo, gostinstvo, turizem in storitve.
Za postopno uveljavitev marketinga in utrditev sozda tudi kot proizvodnega in storitvenega sistema, so sprejeti naslednji sklepi:
Vsaka proizvodna in storitvena OZD je dolžna v roku enega leta izdelati svoj program razvijanja proizvodnje in storitev. Za razvoj le-teh, so se članice prvenstveno dolžne kadrovsko okrepiti.
Pri majhnih organizacijah, kjer vlaganje v znanje, tehnologijo, organizacijo, tržišče in podobno ni smotrno, bomo še v letošnjem letu ponovno sprožili akcijo za večje panožno povezovanje, tako kot je to bijo dogovorjeno v elaboratu o združitvi DO iz Mercatorja in KIT-a.
Najpozneje do konca leta 1987 je vsaka naša proizvodna in storitvena OZD dolžna izdelati svoj prospekt, s prikazom svoje dejavnosti in izdelkov.
Zbir teh prospektov bo tvoril dopolnilo k že izdelani vložni mapi, vse pa bo osnova za izdelavo celovitega kataloga oz. prospekta sozda. Prospekti in ostala propagandna gradiva morajo biti izdelani po enotni zasnovi.
Koordinacijo v zvezi s tem opravlja sektor ekonomske propagande. SEP se kadrovsko okrepi z dvema ali tremi ustvarjalnimi delavci, ki prevzamejo celotno propagandno dejavnost tudi za proizvodne in storitvene ozde.
Na ravni SOZD se oblikuje tehnološko-komercialna komisija, ki izvede in dopolnjuje izbor izdelkov in storitev, ki izstopajo po kakovosti in drugih marketinško pomembnih lastnostnih.
Izbrane izdelke so vse članice sozda dolžne imeti v prodajni ponudbi svojih enot in karseda pospešiti njihovo prodajo. Izvajanje te obveznosti bomo nadzorovali. V primeru izpolnjevanja obveznosti bomo uvedli stimulacije za vodje enot.
Služba za pospeševanje prodaje se oblikuje v sektorju za industrijo najpozneje do konca leta 1987. Pospeševalna služba naj pospešuje prodajo izdelkov industrije iz sestava sozda. V primeru ugodnih učinkov pospeševanja naj se služba organizira tudi na drugih pomembnih prodajnih področjih.
Da bi zagotavljali celovito ponudbo naših izdelkov, so vsi naši proizvajalci, ki opravljajo tudi vlogo razpečevalca za določeno vrsto izdelkov, ter vsi grosisti dolžni oskrbovati tržišče s celotnim izborom najmanj pa z izdelki, ki jih bo tehnološko-komercialna komisija izbrala kot posebej kakovostne.
Prodajno službo v okviru sektorja za blagovni promet je treba okrepiti vsaj s še tremi strokovnimi delavci, ki bodo usklajevali prodajo in razpodelitev naših izdelkov tako znotraj sistema kot tudi izven njega.
Vse OZD, ki imajo svoja predstavništva, skladišča ali druge organizacijske oblike za opravljanje svoje dejavnosti izven SRS se obvezujejo, da bodo tako obstoječe kot načrtovane oblike svoje dejavnosti povezale v enotno in skupno poslovno in organizacijsko funkcionalno mrežo.
Delovna skupnost sozda mora za izvedbo sprejete zasnove marketinga pripraviti in uresničiti tako obliko svoje organiziranosti, da bo z njo zagotovljeno celovito in interdisciplinirano pokrivanje problematike.
6.	Sklep o sprejemu in izvajanju zasnovanega modela računalniško podprtega informacijskega sistema SOZD od 1.7.1987 dalje ter sklep o odgovornosti poslovodnih organov za pravočasno, vsebinsko in logično pravilen dotok podatkov v službe Delovne skupnosti SOZD.
7.	Sklep o obveznem označevanju proizvodov z EAN kodami in zadolžil poslovodne organe tistih OZD, ki imajo tehnične in tehnološke možnosti, da takoj pričnejo z označevanjem proizvodov s kodami. Do konca leta 1988 pa morajo biti vsi proizvodi označeni s temi kodami. Poslovodni organi proizvodnih organizacij morajo v svoji organizaciji določiti osebo, ki bo odgovorna za izvedbo sprejetega sklepa in v sodelovanju s sektorjem za industrijo v Delovni skupnosti reševala tehnično-tehno-loške probleme pri opremljanju s kodami.
Navedene sklepe so vse OZD dolžne izvajati tekoče, že ob naročanju nove embalaže ali drugih načinov označevanja proizvodov (nalepke, itd.). Sklepe je dolžan izvajati tudi Studio za ekonomsko propagando ob izdelavi osnutkov za embalažo ali za druge načine označevanja proizvodov.
8.	Sklep o enotnem obnašanju OZD na področju zajemanja rezultatov nivelacije cen:
—	vse OZD na debelo in drobno so dolžne sprejeti dopolnitve pravilnikov o oblikovanju cen z določbami, ki zadevajo področje nivelacije cen
-	vse OZD na debelo, ki imajo uvedeno računalniško obdelavo podatkov morajo takoj uvesti programe za celoten oziroma celovit zajem razlik v ceni
—	vse OZD na drobno morajo v pravilnike vnesti minimalne opredelitve oziroma standarde, ki jih mora poslovna enota doseči iz naslova nivelacije cen glede na povprečno letno stanje zalog in v zvezi s tem določiti konkreten odstotek, ki ga mora poslovna enota doseči v dohodku iz naslova nivelacije cen. Doseganje tega elementa je osnova za oblikovanje enega od meril za nagrajevanje delavcev poslovne enote.
-	oddelek za analize blagovnega prometa v Delovni skupnosti SOZD bo mesečno ali trimesečno pripravljal informacijo o gibanju cen po posameznih blagovnih skupinah oziroma o stopnji inflacije in glede na to tudi izračunal optimalni možni odstotek nivelacije cen, uporaben za vse ozde. Ob periodičnem oziroma zaključnem računu pa bo na osnovi podbilanc ozdov izdelal tudi informacijo o rezultatih dogovorjenega načina ravnanja na področju nivelacije cen.
Pred široko javno razpravo o kmetijstvu
Slavko Glinšek
Razmišljanja po kmetijskem plenumu
Plenum CK ZKS, posvečen kmetijstvu je bil sicer precej časa v pripravi, odvijal pa se je v trenutku, ko so se ekonomske razmere v kmetijstvu (pa ne samo v kmetijstvu) še posebej zaostrile. To velja seveda v precejšnji meri tudi za plenum CK ZKJ. Ne glede na pritisk številnih perečih težav pa je plenum vendarle zmogel oceniti številna odprta vprašanja, pomembna ne samo z vidika trenutnega položaja. Plenum ni sprejel sklepov, ampak je odprl široko javno razpravo ter predlagal SZDL, da jo organizira. Sklepi naj bi bili sprejeti jeseni.
S svojim prispevkom bi rad opozoril na nekatera vprašanja, ki so bila sprožena na plenumu ali pa so se jih razpravljalci samo dotakniknili in zaslužijo večjo pozornost.
Gospodarski položaj kmetijskih panog
Trenutni gospodarski položaj se je seveda zrcalil skoraj v vseh razpravah. Pri tem je potrebno vendarle reči, da je položaj posameznih panog kmetijstva, pa tudi~ tistih, neposredno povezanih s kmetijstvom, dokaj raznolik.
Že znotraj živinoreje so bistvene razlike med mlečno proizvodnjo in proizvodnjo mesa, še posebej perutninskega. Zato bomo morali bolj natančno govoriti o ekonomskem položaju in perspektivah posameznih panog.
Mlečna proizvodnja je pod največjim pritiskom politike cen. Skoraj v vseh drugih panogah se pojavlja glede na tržne razmere višja siva (pollegalna) cena (pri koruzi, pšenici, živini) pri mleku pa to zaradi narave izdelka ni mogoče. Zato je uvoz mleka postal že stalnica, s katero so se očitno sprijaznili tisti, ki o tem odločajo, črede krav pa se še nadalje redčijo.
Posebej pomemben za gospodarski položaj je dvojni vatel, s katerimi odmerjamo pogoje kmetijcem. Nizka odkupna cena za osnovne proizvode in odmerjanje subvencij, kompenzacij za rejce v drugi fazi, ki naj bi imele sicer razvojne namene pa ne morejo zadržati ravni pridelave niti na dosedanji ravni.
V zvezi z gospodarskim položajem kmetijstva se razmišlja in
razprave praviloma preveč usmerjajo izključno na politiko cen in drugih sredstev, ki vplivajo na delitev prihodka, premalo pa notranje rezerve — predvsem mislim na ustreznejšo agrarno strukturo, velikost obrata, organiziranost kmetijstva.
Vpliv države
Država ima v kmetijski politiki povsod po svetu pomembno vlogo. To velja še posebej za politiko cen, usmerjanje trga, zemljiško politiko ter politiko agrarno-strukturnih sprememb. Te cilje bolj ali manj učinkovito uresničujejo z različnimi sredstvi. Za Jugoslavijo je značilno, da ima država razmeroma velike pristojnosti a neučinkovito politiko. Kljub številnim pristojnostim pa so močne zahteve - ki ne prihajajo samo od administracije — za nadaljnje njihovo širjenje.
V pristojnosti federacije so za vodenje kmetijske politike (in ne samo kmetijske) naslednje skupine ukrepov:
Posojilno denarna pollka je
razmeroma izdelana in ustaljena, čeprav se seveda glede na visoko stopnjo inflacije tudi pogoji spreminjajo. Značilen pa je nizek delež reeskontnih posojil za mlečno proizvodnjo (do 2 %).
Politika cen je mehanizem, ki posebej trpi zaradi inflacije. Že nekaj časa ni več sprejemljivo enkratno letno prilagajanje cen kmetijskih proizvodov stroškom. Očitno je, da bo politika zaščitnih cen kmetijskih proizvodov uspešna samo, če se bo sproti prilagajala položaju. Raven zaščitnih cen mora biti nujno prilagojena ostalim ukrepom, zlasti pa
obsegu blagovnih rezerv oziroma količini proizvodov, za katero' se blagovne rezerve kot inštitucija sposobne z odkupom po zaščitnih cenah intervenirati. Sicer je politika zaščitnih cen brez smisla, razen, kot je že navedeno za mleko, kjer to pomeni določeno ceno, ki se ji proizvajalci ne morejo izogniti.
V zadnjem času se oglaša teza o zaščitni ceni, ki bi imela hkrati trajno vlogo: zaščitno, indikativno in razvojno. Ta naj bi zagotavljala tudi določeno akumulacijo. Za izdelke, kjer bo zaščitna cena dejanska - določena je seveda to nujno. Če pa gre za ceno, s katero bo posegala država v primeru, ko cene na trgu padajo pod določeno raven, pa je določba najbrž nestvarna.
Gmotne rezerve v zadnjih letih niso opravljale zadovoljivo svoje vloge. Ne samo zaradi pomanjkanja sredstev, ampak tudi zaradi premalo določene funkcije oziroma metod dela. Ni bilo jasno opredeljeno, kakšen delež proizvodnje se lahko odkupi, niti kako sfinancirati prodajo presežkov na daljši rok (kar sicer doslej ni bil pereč problem). Predvsem pa je nujno zagotoviti sredstva za pravočasno poseganje na trgu.
Najslabša je že nekaj let politika izvoza in posebej uvoza
kmetijskih proizvodov. V ZIS si to področje delijo različni resorji, ki neusklajeno, vsak zase spremljajo odločbe o izvozu in uvozu, brez vsake zveze s težnjami kmetijstva, kaj šele z neko narodno politiko razvoja živinoreje!! Meso se pogosto uvaža, ko ga je dovolj - ne samo zaradi muh zveznih birokratov, ampak močnih lobističnih pritiskov klavniško-predelovalne industrije. Podobno velja še za nekatere izdelke, na primer za vino.
Nadzoru in usklajevanju se izmikajo različni kompenzacijski posli. Zato je neogibno razčleniti natančna in konkretna merila, po katerih bomo opredeljevali potrebe po uvozu in izvozu kmetijskih izdelkov in zagotoviti medresorsko odločanje o uvozu in izvozu, predvsem pa zagotoviti, da bodo odločitve temeljile na dolgoročni politiki razvoja lastnega kmetijstva.
Posebej nesmotrno bi bilo širjenje pristojnosti federacije v in-
vesticijski politiki, to je ustanavljanje raznih naložbenih zveznih skladov, naj gre za velike zemljiško izboljševalne načrte ali izvozne programe na zvezi ravni; posebej še, ker je neobdelano zemljo (po različnih podatkih od
600.000	do 1.000.000 ha) moč vključiti v obdelavo predvsem z boljšo motiviranostjo in organiziranostjo. Skratka, federacija ima znatne pristojnosti, toda upravni organi jih pogosto ne znajo strokovno, učinkovito in odgovorno izkoristiti. Ne velja pa to samo za federacijo, tudi na republiški in občinski ravni se pogosto dogaja, da kmetijstvo rešujejo z apeli zakonov, na primer o kmetijstkih zemljiščih, pa ne uresničujemo.
Boljše ko zvezni sklad je skupno vlaganje zainteresiranih ozdov tam, kjer bodo vložena sredstva dala najboljše dosežke. Skorajda ne bi smeli dvomiti, da morajo vlaganja v Vojvodini ali Slavoniji dati boljše učinke kot v Sloveniji. Izkušnje pa kažejo, da s stališča sovlagatelja to ni povsem tako. V odnosih med sovlagatelji je slej ko prej veljala tržna cena (brez ustreznega nadomestila za vložena sredstva), kar je nujno zmanjšalo stvarni gospodarski interes sovlagatelja za taka vlaganja.
V kmetijski politiki se dokaj počasi osvobajamo voluntarizma, ki se zrcali predvsem v pretiranem poudarjanju družbeno ekonomskih odnosov kot cilja, ki ima prednost pred praktičnimi ukrepi za povečanje in naložbe kmetijske proizvodnje. Pri tem so radi pozabili na dialektično povezanost proizvodnih sil in družbeno ekonomskih odnosov. Dejstvo je pač, da majhna tri — ali štirihektarska kmetija ne more smotrno gospodariti in da tega problema ne more razrešiti samo po sebi opredeljenost in zavzemanje za različne organizacijske rešitve, ki naj bi spreminjale družbeno ekonomske odnose.
Nekatere družbeno ekonomske novosti — zlasti enostavnejše, na primer strojne skupnosti, so se uveljavile, druge, bolj zahtevne pa ne. To ne pomeni, da jih je potrebno odpisati. Potrebno jih je strokovno obdelovati, podpirati — nikakor pa ne vsiljevati in še manj na kakršenkoli način oolitizirati.
Uveljavljanje vseh, tudi različnih organizacijskih novosti, sodi v pospeševalno delo, za katero je značilno, da mora biti sicer korak pred dejanskimi razmerami, vendarle trdno na zemlji.
Voluntarizem je prisoten tudi v ocenah oziroma stavkih o nevarnosti osamosvajanja kmeta od zadruge, potem ko so s posojili modernizirali in povečali proizvodnjo.	v
Predvsem je potrebno reči, da ima strah tudi v tem primeru velike oči. Seveda ima odnos kmeta in zadruge tudi svoje pravno formalne vidike, ki jih je pot ebno spoštovati; tudi v primeru obveznosti, ki izvirajo iz posojil. Res je, da se pri izpolnjevanju medsebojnih obveznosti med zadrugo in kmetom pogosto zatakne, toda to.ni bistven problem.
Bistvo povečanje proizvodnje in tržnosti je, da kmet vse bolj postaja proizvajalec surovin preko zadruge za predelovalno industrijo in organizirano trgovino in s tem vse bolj povezan in odvisen od normalnih stalnih odnosov v celotni reprodukcijski verigi. Res je sicer, da ga nenormalni položaj na trgu usmerja v iskanje prodajnih poti mimo zadruge, toda to je poseben problem, ki pa pretežno ni tako velik in seveda povsod mogoč. Kaj pa naj stori kmet s 300 litri mleka dnevno ali s 15 tisoč spitanimi piščanci drugega, kot da jih proda preko organizirane normalne poti? In tako se kmetova proizvodnja podružblja tudi brez posebnih načrtov razvoja družbeno ekonomskih odnosov.
Tudi v zahodni Evropi, kjer so nekateri krogi propagirali kmeta kot samostojnega podjetnika, so ugotovili, da kmet postaja vse bolj odvisen od velikih podjetij in seveda tudi od zadrug, ki poslujejo predvsem v skladu s pravili uspešnega in učinkovitega poslovanja in konkurenčnosti.
Zadružništvo
Zadruge so deležne že nekaj časa več kritičnih besed kot pohval, čeprav se lahko pohvalimo, da imamo v Sloveniji najbolje organizirano zadružništvo v Jugoslaviji. Nekateri še vedno tarnajo zaradi izgube monopola zadruge, bolj tehtni pa so očitki, da zadruga s svojim poslovanjem preveč misli na zaposlene, premalo pa na člane.
To seveda ni enostavno vprašanje, kajti zadruga mora poslovati uspešno, hkrati pa mora zagotavljati zaposlenim ustrezne dohodke, kajti sicer bo ostala brez dobrih strokovnjakov (že danes jih je premalo) in delavcev. Marže zadrug so praviloma razmeroma majhne (bistveno manjše kot v trgovini); seveda to
Investicije na rešetu
Vesna Bleivveis
Dopolnitev meril
Ljubljana, 2. junija 1987 - sestala se je komisija za ugotavljanje družbene in ekonomske utemeljenosti investicij. Prerešetala je 8 zahtevkov investitorjev in ugotovila, da so vse načrtovane naložbe utemeljene.
To je bila prva resna seja komisije, kajti v prejšnjem mandatu se pravzaprav sploh ni sestala. Komisijo vodi Jože Čandek, dipl. oec. — direktor delovne organizacije Mercator-Rožnik.
Delo komisije opredeljujeta dva akta: poslovnik o delu komisije in metodologija za ugotavljanje družbene in ekonomske utemeljenosti investicij, ki ju je sprejel delavski svet sozda. Vendar je komisija na svoji prvi preizkušnji ugotovita, da je treba nekatere zadeve poenostaviti. Od tod tudi njen sklep, da bo naložbe, katerih predračunska vrednost znaša do 300 milijonov dinarjev obravnavala po skrajšanem postopku. Za tak postopek bo morala strokovna služba v Mer-cator-lnterni banki pripraviti poseben obrazec. Na podlagi podatkov iz tega obrazca bo komisija ugotavljala utemeljenost naložbe in se s tem izognila mnogo zamudnejšemu ugotavljanju utemeljenosti po metodologiji. S tem načinom dela se je sozdova komisija približala načinu dela, ki ga poznajo tudi regionalne In republiška komisija za oceno investicij.
Kot se je na eni strani komisija pokazala za popustljivo, pa je po drugi strani zaostrila odnos do tistih naložb, ki pomenijo podvajanje prodajnih in proizvodnih programov in s tem zalog ter potreb po obratnih in investicijskih sredstvih. Zato se bo že ob pripravi letnega planskega akta sozda vmešala v tiste naložbe, pri katerih bo to podvajanje dokazano.
Pojasnjujemo
Slavko Glinšek
Podružbljanje
kmetijstva
JA	^	Jri
Razprave na kmetijskemu plenumu niso mogle mimo podružblja-nja. Podružbljanje kmetijske proizvodnje, kmetijske zemlje, pa še česa, je v naši kmetijski politiki (pa ne samo kmetijski) zelo pogost in udomačen izraz. Problem je v tem, da ga ne razumemo vsi na enak način. Kaj naj ta izraz v kmetijstvu pomeni?
ne pomeni, da zadruge vedno poslujejo organizirano in smotrno.
Nekateri vidijo prihodnost zadružništva predvsem v vračanju na nekdanje klasične zadruge. Te predstave so sicer že precej oddaljene in zamegljene, kajti razvoj zadružništva po svetu se je usmeril v integriranje malih zadrug v velika, učinkovito organizirana podjetja, ki so (oziroma Skušajo biti) konkurenčna na trgu. Zato je boljša organiziranost in poslovnost edina smer razvoja zadrug.
Seveda moramo zadruge končno rešiti različnih sestavnih planov, razrezov planov (pšenice...), ki s poslovnostjo nimajo prave ^veze. Družbeno politične skupnosti morajo namesto z »razrezi« in pozivi svoje cilje v kmetijstvu uresničevati z ekonomskimi (ne
administrativno-represivnimi) sredstvi — predvsem s politiko cen in intervencij.
V zadrugah krepiti vpliv kmetov
Kako povečati vlogo kmeta in njegovo odgovornost do zadruge, je vprašanje, s katerim se srečujemo ob vsaki spremembi zadružne zakonodaje. Dejstvo je, da smo predvsem z nasilnim spajanjem zadrug, še posebej v večje kombinate, zmanjšali dejanski vpliv kmeta v zadrugi ali drugih kmetijskih organizacijah, ki so. in še organizirajo proizvodnjo pri kmetih. Sedaj se postavlja vprašanje, kako mu ponovno zagotoviti večji vpliv. (V nekaterih zadrugah je ostal razmeroma močan).
Ponovno se ponuja delež in zakonsko opredeljena zadružna lastnina. Kakorkoli že bomo te stvari opredelili, vsekakor je potrebno s kmečko večino v najvišjih samoupravnih organih zadrug še naprej krepiti dejanski vpliv kmetov. Res pa je, to kažejo tudi izkušnje iz zahodnoevropskih zadrug, da je razvoj velikih poslovno uspešnih zadrug bistveno povečal dejanski vpliv menager-jev tudi v zadružništvu.
Zemljiški maksimum
Razprava o zemljiški politiki se ne izogiba več zemljiškemu maksimumu. Jasne so prednosti, ki jih, zlasti v nekaterih konkretnih primerih, prinaša ukinitev (ali bistvena sprememba) zemljiškega maksimuma. Zavedati pa se moramo vrste neugodnih teženj v zemljiški politiki, za katere prav gotovo ni bil kriv maksimum (ali vsaj ne v pretežni meri). To je predvsem velik interes za nakup ali dedovanje zemlje s strani tistih, ki je ne obdelujejo (niti tega ne nameravajo) intenzivno oziroma jim ne predstavlja gospodar-
ske dejavnosti. Tega trenda očitno niso zaustavile tudi ' prav v to naravnane, a premalo natančne določbe zemljiške zakonodaje. Tudi kmetijske zemljiške skupnosti, upravni organi ter celo sodišča pri izvajanju teh določb pri prometu z zemljo ter pri ocenjevanju ustrezne obdelanosti zemlje niso kazali posebne vneme in doslednosti — obratno, prav radi so pozabili nanje.
Teh vprašanj seveda ukinitev maksimuma ne bi reševala, še posebej, ker so zelo redki kmetje sposobni in pripravljeni kupiti večje količine zemlje.
Zato ostajajo osnovna vprašanja, kako izboljšati agrarno strukturo, še naprej odprta. Dejstvo je, da tudi v številnih kapitalističnih državah zakonodaja pravico svobodnega razpolaganja z zemljo vse bolj omejuje in ima v prometu z zemljo vse bolj konkretno vlogo. Kmetijsko zemljo smo v naši ustavi opredelili kot dobrino posebnega družbenega pomena, s katero ne more razpolagati vsak lastnik, kakor bi hotel. Zato je z učinkovitejšim izvajanjem zemljiške zakonodaje ter ukrepi davčne politike nujno hitrejše preusmerjanje prometa z zemljo v roke tistih, ki jo bodo obdelovali; in nikakor ne samo oziroma predvsem z individualno kupoprodajo, ampak tudi z nakupi zemlje s strani zemljiških skladov ter kmetijskih organizacij, seveda tudi zadrug, za potrebe svojih članov.
Določanje velikosti obrata
V gradivu za sejo je bila napisana tudi opredelitev za velike obrate. Ne bi bilo prav, da bi ostala to še naprej splošna politična zahteva. V kmetijstvu je težnja po povečanju kmetijskih obratov nedvomno trajna. Ta trend v zahodni Evropi slej ko prej zavirajo politični pritiski organiziranih kmetov pa tudi vrsta naravnih ter družbeno ekonomskih in obratoslovnih vidikov.
Ob tem velja posebej opozoriti, da nenehna težnja po povečanju kmetij oziroma zmanjševanju kmetijskega aktivnega prebivalstva spremlja še hitrejše upadanje števila najemnih delavcev v kmetijstvu (na Danskem se je npr. v obdobju 1964-1965 do 1974-1975 zmanjšalo število aktivnih kmečkih prebivalcev od
170.000	na 108.000, število kmetijskih delavcev pa z 89.700 na 23.600; v Franciji se je zmanjšalo število aktivnega kmečkega prebivalstva od 1970 do 1985 z letno stopnjo 3,4 %, število kmetijskih delavcev pa z letno stopnjo 4,6 %).
Pri povečanju obrata pa ima seveda pomembno vlogo kon-
kreten gospodarski izračun optimalne velikosti. Ti izračuni so dokaj celoviti, vsi pa govorijo tudi o velikostih obrata, kjer začne gospodarnost upadati. Za različne proizvodne usmeritve so te meje kajpada različne.
Pri nas temu vprašanju nismo posvečali prave pozornosti, še posebej zaradi poenostavljenih primerjav z ameriškim, praviloma bistveno bolj ekstenzivno zasnovanim kmetijstvom, kot je evropsko. Zato smo gradili družbene obrate, posebej živinorejske, pogosto nad mejo optimalne velikosti, kmečki pa so ostali daleč pod njo. To vprašanje je bilo čdrinjeno tudi zaradi sindroma zemljiškega maksimuma.
Nekateri teoretiki so računali, da bomo lahko naš, izrazito neugoden ustroj posesti v zasebnem kmetijstvu spremenili s preskokom z naše povprečne štiri-hektarske kmetije na velik družbeni obrat (najbolje več tisoč hektarov). Obratoslovni vidiki pa narekujejo že danes, brez večjih raziskav, omejevanje velikosti obrata, posebej živinorejskega, in njegovo prilaganje okolju. Posebej pomembni so prevozni stroški (voluminozna krma, paša, gnoj) in sanitarni oziroma epizo-otološki vidiki. Očitno bo potrebno iskati rešitev v manjših obratih, kar pa ne pomeni, da je sedaj smotrno vsesplošno ukinjanje velikih. Na družbenih obratih, tudi tistih, ki se otepajo s težavami, je nakopičeno precej znanja in izkušenj, ki jih moramo smotrno izkoristiti. Vsekakor se moramo nedvoumno opredeliti za postopno (ne počasno) spreminjanje kmečke agrarne strukture s povečanjem obratov oziroma kmetij, kjer je kmetijstvo poglavitna oziroma edina gospodarska dejavnost. To pa je mogoče predvsem s pritiskom na neproduktivno lastnino zemlje.
Na opredeljevanje ustrezne oziroma optimalne velikosti obrata in intenzivnosti tehnologije začenja danes odločilno vplivati tudi poseganje kmetijstva v prostor oziroma obremenjevanje okolja.
Obeti od prihodnje razprave
Predvidena javna razprava bo nedvomno potekala v bolj odprtem vzdušju kot prejšnje; prepričan sem, da z mnogo več strokovnimi argumenti. Toda tudi v položaju, ki za kmetijstvo ni rožnat. V nobenem primeru se ne bomo mogli izogniti perečim trenutnim problemom. Prepričan pa sem, da bo skozi številna drevesa perečih vprašanj znala poiskati poti, ki naj bi trajno razširila nekatera razvojna in sistemska vprašanja kmetijske politike.
Snovalci kmetijske politike so videli v njem vedno nekaj naprednega; v tem izrazu se je zr-calilavizija jutrišnjega kmetijstva, ko kmet ne bo več kmet, ampak enakopraven proizvajalec onemu v tovarni. Kljub nekaterim vabljivostim take perspektive, kmetje niso nikoli pokazali posebnega navdušenja nad podružbljanjem. Pa naj je šlo za kolektivizacijo, arondacije ali kaj drugega.
Navsezadnje, podružbljanje je vedno pomenilo omejevanje pravic posameznika. Ne glede na to, da si nihče ne želi omejevanja svojih pravic, pa življenje to stalno prinaša s sabo. Tudi pravico do razpolaganja s kmetijsko zemljo v zasebni lasti omejuje že ustava, ki jo opredeljuje kot do-
Alojz Račič je kmet, ki se je že na začetku svoje trde kmeč-
brino splošnega pomena, še natančneje pa kmetijska zakonodaja. Žal tisti, ki bi morali za uresničevanje te zakonodaje skrbeti, niso dovolj prizadevni. Zato tisti kmetje, ki zemljo dobro obdelujejo, je pa nimajo dovolj (še posebej glede na mehanizacijo), upravičeno opozarjajo, da je treba bolj skrbeti,-da bo zemlja hitreje menjala lastnika, ali pa se vsaj obdelovala. Pri tem ni najvažnejše, ali preko prodaje, zadruge ali pa tudi prisilnega odvzema. Bolje je seveda z davčno politiko prisiliti tiste, ki jim zemlja ne daje sadu, da bodo razmislili, če se jim zemljo še splača zadrževati v lasti. Takemu ukrepanju bi lahko vendarle rekli »določena oblika podružbljanja zemlje«.
ke poti oprijel ponujenih možnosti razvoja in spoznanj o zadružništvu ter kot združen kmet postopoma obnavljal in posodabljal svojo kmetijo. Danes sodi njegova kmetija med najsodobnejše s pomembnimi tržnimi viški.
Usmeril se je predvsem v živinorejo in poljedelstvo. Letno odda okrog 30 tisoč litrov mleka in
3.000	kilogramov pitancev. Nadpovprečne pridelke dosega tudi pri krompirju in pšenici. Odlikovanec je s svojo usmerjeno kmetijo in gospodarjenjem na njej vzgled ostalim kooperantom Agrokombinata. Za svoje delo je prejel Medaljo dela.
Ivan Kozole je prejel odlikovanje za zasluge pri razvoju in razmahu kooperantske proizvodnje v Agrokombinatu. Šolal se je ob delu in sočasno kot strokovnjak za sadjarstvo vodil Agrokombi-natove nasade. Leta 1978 je prevzel vodenje temeljne organizacije kooperantov in od takrat pa do danes je uspel organizirati učinkovito pospeševalno službo. Zelo dosledno je razvijal medsebojne odnose med kmeti kooperanti in svojo organizacijo. Ti sedaj temelje na poštenosti, medsebojnem zaupanju in enakopravnem sodelovanju. Tako urejeni odnosi so vplivali na povečanje števila kooperantov in naraščanje odkupa tržnih viškov. Za svoje delo je prejel Red dela s srebrnim vencem.
Odlikovanca iz M-Agrokombinata
Andrej Dvoršak
Za razvoj in sodobno kmetovanje
Na letošnji skupščini Zadružene zveze Slovenije sta visoki državni odlikovanji prejela kmet Alojz Račič, kooperant Mercatorjevega Agrokombinata in direktor temeljne organizacije Kmetijstvo, trgovina, storitve, ing. Ivan Kozole.
Vroča tema
Mitja Ponikvar
Samo skupna prodajna funkcija ali celovit marketing 9
Zahteve po boljši organiziranosti sozda na področju prodaje oziroma celotnega marketinga, so bile doslej že mogokrat izrečene. Ta tematika je bila spožena praktično na vsakem sestanku proizvodnih in storitvenih OZD — članic sozda.
Prisile trga še ni čutiti
Z združitvijo obeh sozdov se je bistveno povečal delež proizvodnje in storitev v sistemu, oboje pa je treba organizirano uveljaviti in prodati na tržišču. Zahteva proizvodnih in storitvenih organizacij po uveljavitvi je razumljiva predvsem zato, ker večina teh organizacij nima organizirane ustrezne prodajne, kaj šele marketinške službe. V sestavu sozda imamo namreč le nekaj velikih tržnihproizvajalk in izvajalk storitev, ki s svojimi proizvodi in storitvami segajo v širši tržni prostor Slovenije in Jugoslavije. Velika večina članic pa je lokalnega pomena in pri njih se le občasno pojavljajo viški proizvodov, ki jih je potrebno prodati v širšem prostoru.
V	teh manjših proizvodnih in storitvenih organizacijah je nesmotrno oblikovati močne marketinške službe, saj so preprosto predrage za majhen obseg poslovanja. Take organizacije bi bilo najbolje fizično združiti v branžne delovne organizacije, da bi dosegle takoimenovano »kritično maso«, ko je smotrno vlagati tudi v znanje, tehnologijo, tržišče, kadre in podobno.
Predvsem iz vrst teh organizacij izvira pobuda za oblikovanje marketinške službe na ravni sozda. Te članice trdijo, da so se združile v SOZD tudi zato in predvsem zato, ker so videle v marketingu na ravni sestavljene organizacije najbolj racionalno obliko te funkcije. Ob tem se te članice niso kaj dosti poglabljale v samo vsebino marketinga, pa tudi ne v to, da je bistveno drugače razvijati in tržiti mlečne izdelke kot opeko ali pa celovit inženiring pri postavitvi hotela.
V	dolgotrajnih razpravah pa smo vendarle prišli do ugotovitve, da si večina članic pod pojmom »marketing« predstavlja le prodajno funkcijo, torej prodajo proizvodov in storitev, kakršni pač so, oziroma kakršne pač znajo delati.
Marketing pa je po vsebini mnogo več. Marketing je namreč celovito ravnanje gospodarskega subjekta, ki v grobem povedano obsega raziskavo trga, določitev skupine potrošnikov, ki sta mu. proizvod oziroma storitev namenjena, določitev kakovosti, razvoj trga oziroma storitve, uvajanje in standardiziranje izdelka, promocija, agresivna propaganda in aktivno spremljanje dogajanja na trgu.
V	okviru SOZD MERCATOR-KIT smo se torej lotili tematike, pri kateri nimamo povsem razčiščenih pojmov, zato bi bilo dobro te nejasnosti čimprej razčistiti.
Poleg tega lahko rečemo, da smo se lotili nečesa, česar skoraj nobena OZD, kaj šele večji sistem v SFRJ, ni uspel zadovoljivo rešiti in organizirati.
To je razumljivo, saj ni prisile trga, ki bi narekovala marketinško obnašanje in organizira-nost.Še vedno smo predvsem razdeljevalci blaga, vse kar izdelamo lahko prodamo. Poleg tega morda za naš SOZD lahko velja tudi ocena, da bomo tako kot delamo sedaj, delali lahko še dolgo časa, saj delujemo v dejavnostih, katerih proizvode in storitve potrošnik pač potrebuje in mora
vzeti tisto, kar je in kjer je, če drugega in drugje nima na razpolago.
Le zakaj bi na primer izboljšali ponudbo v trgovini, ča pa potrošnik ne more v drugo trgovino — ker druge tam pač ni. Ali pa: zakaj bi razvili boljši sir, če pa takega kot ga delamo, z lahkoto prodamo.
Dalje: zakaj bi zaposlovali boljše, udarnejše kadre, če pa nam gre z obstoječimi čisto dobro. Sicer pa strokovnjakov sploh ne potrebujemo. Le kaj bodo delali? Le prepire z dobrimi, starimi mojstri bodo povzročali!
Morda še to: zakaj bi zapravljali denar za propagando, ima-ge, blagovno znamko, če pa se potrošnik stepe za naše proizvode, poleg tega pa smo še v sozdu, ki mora tako ali tako zagotoviti prodajo naših proizvodov, če slučajno kje zaškriplje...
Vsi ti pomisleki morda trenutno še držijo, toda kaj bo, če bo tržišče res začelo delovati, če bo blaga preveč? Mar ne bi bilo prav, da se že danes organiziramo za čas, ko bo trg res začel delovati?
Pogoji za razvoj
Zahteva po boljši organiziranosti, po boljšem, agresivnejšem poslovanju mora nedvomno vznikniti v samih organizacijah.Na ravni SOZD-a je prav gotovo nesmiselno razviti celovit marketing, če pa v organizacijah ni strokovnih teamov, ki bi prisluhnili in realizirali ideje, ki bi se sprožile v taki marketinški službi. Marketing na nivoju sozda se lahko razvije šele, ko je marketinški pristop zaživel v pretežni večini članic. Po trditvah strokovnjakov iz Studia marketing Delo, mora proizvajalec imeti neposreden stik s trgom, ne sme se dogajati, da izdeluje nek izdelek, za odziv trga na ta proizvod pa ne ve, oziroma ga to niti ne zanima. Proizvajalca mora neposredno grajati oziroma pohvaliti trg.
Celovit marketing torej mora biti na ravni delovne organizacije, v primerih specifične proizvodnje celo na ravni tozda. Je pa seveda mogoča tudi nadgradnja, toda le v povezovalni in usklajevalni vlogi, v smislu celovitih informacij, širših raziskav trga in širše ponudbe temu trgu.
Za pravi marketinški pristop bi morali biti strokovni teami, bolje rečeno - projektni teami - organizirani na več ravneh, vsak od njih pa bi moral opravljati svoj del posla.
V tujini te zadeve tečejo drugače.
Velike firme najprej določijo svojo doktrino (miselni sestav poslovnih idej), ki ji je podrejeno celotno ravnanje ljudi, zaposlenih v firmi. Tako ima na primer IBM doktrino, ki pravi »biti najboljši na področju storitev« - v svetovnem merilu, seveda!
Ko firma opreseli doktrino, na njeni osnovi izdela doktrino razvoja in poslovanja. Strategijo pa nato uresničuje s posameznimi projekti, ki jih vodijo in izpeljejo projektni teami.
Taka pot je odprta tudi nam, toda samo s pogojem, da se otresemo lokalizmov, tozdovske-ga vrtičkarstva, sklicevanja na svojo suverenost, ko nam nekaj
ne ustreza. Stopimo pa nanjo lahko le, če imamo za tako pot dovolj poguma, znanja, volje in zrelosti. Naša doktrina sicer najbrž ne more imeti svetovnih razsežnosti, nekaj dlje od klasične proizvodnje in vaške okrbe bi pa le lahko segla.
Smo med največjimi poslovnimi sistemi v Jugoslaviji. Združujemo številne dejavnosti, ki so na prvi pogled sicer nezdružljive, zato tudi mnogokrat rečemo, da imamo težave zaradi heterogenosti in, da je težko najti skupni imenovalec za vse članice sozda. Na srečo se vedno postavi tudi zahteva, da bi prav to heterogenost in velikost morali izkoristiti za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Obenem pa tudi zahtevo, da naj vendar dorečemo ali smo vsi MERCATOR-KIT.
Ob globljem razmišljanju zelo hitro ugotovimo, da imajo naše, sicer različne dejavnosti mnogo stičnih točk, da je možnosti članic za sodelovanje tako znotraj kot izven sistema neskončno veliko.
Za primer, kako bi članice lahko sodelovale v nekem projektu, bom razčlenil idejo, ki se je porodila ob srečanjih Investe s poslovnimi partnerji.
Bi ugriznili v načrt
Predpostavimo, da bi se v okviru strategije razvoja sozda dogovorili za celovit nastop do turističnega gospodarstva.
Kaj kot sistem lahko že danes nudimo?
Skoraj vse:
-	naši inženiring organizaciji In-vesta in Inženiring prodajata načrt za turistično naselje
-	v sodelovanju z našimi proizvodnimi in storitvenimi organizacijami ga tudi zgradita^ (Ograd, Spectrum, Mizarstvo v Žireh)
-	naši proizvodni organizaciji oblečeta in obujeta zaposlene v delovne obleke in obutev (Zaščita, Kopitarna)
-	naša zunanja trgovina uvozi potrebno opremo, ter naselje oskrbuje z blagom za popestritev turistične ponudbe
-	naša storitvena organizacija Cibes vzdržuje naprave in opremo
-	"naša živilska industija ter grosisti naselje v celoti oskrbujejo s hrano
—	naša turistična agencija pripelje turiste
-	naše drobno gospodarstvo dobavlja spominke, suho robo, keramiko, krzno.
Če bi še malo razmišljal, bi prav gotovo našel še kakšno stično točko.
Mar ne menite, da bi bilo zanimivo ugrizniti v tak celovit načrt?
Sodelovanje v takem projektu bi v marsikateri naši organizaciji pospešilo razvoj, porajale bi se nove ideje, novi izdelki, strokovni ljudje bi se izkopali iz enoličnosti, pojavile bi se zahteve po novih, boljših kadrih itd.
Toda, vprašati se moramo ali kaj takega sploh hočemo in ali se ne bi raje še naprej oklepali klasike, utečenega poslovanja brez rizikov in naporov.
Mislim, da smo na razpotju, ko se moramo odločiti ali gremo naprej po stari poti ali pa se dogovorimo za agresivno strategijo poslovanja in razvoja in njima podredimo svoje ravnanje.
Misli za pasje dni
Dosedanje ravnanje še zdaleč ni podrejeno neki skupni strategiji. Že samo na področju marketinga imamo številne primere, ko se ne moremo ali pa nočemo poenotiti.
Primeri:
-	kljub velikosti, številnim dejavnostim, pomembni vlogi v oskrbovanju potrošnikov smo kot sistem anonimni
-	ne zdi se nam potrebno, da bi potrošnika obveščali o sebi, ne zdi se nam pomembno povedati, da smo pri ocenjevanju kakovosti izdelkov dobili vrsto priznanj in nagrad
-	razen v okviru sejemskih paviljonov in tu in tam v radiu se ne prepoznamo in predstavimo kot MERCATOR-KIT
-	ob nastopih na trgu sta prisotni dve težnji - nekatere članice hočejo nastopati samostojno, druge hočejo skupen nastop
-	ne moremo se dogovoriti za skupna predstavništva
-	med potrošniki je MERCATOR še vedno sinonim za drob-noprodajno trgovino, potrošnik skoraj nič ne ve o ostalih dejavnostih v sistemu ter o njihovi velikosti in pomembnosti
-	ničesar nismo pripravljeni storiti in plačati, da bi se sedanja celostna podoba Mercatorja iz-
boljšala in dogradila v tem smislu, da smo pomemben proizvodni, storitveni in trgovski sistem
-	ne moremo se dogovoriti za skupen nastop v sredstvih obveščanja
-	zelo težko se dogovarjamo o delitvi dela in specializaciji proizvodnje
-	ne uspemo se dogovoriti za preračunano in smotrno distribucijo preko območnih oskrbovalcev
-	ponekod naša trgovina noče slišati o pospeševanju prodaje izdelkov proizvodnih organizacij iz sozda, sklicuje se na lokalne okuse, tradicionalne dobavitelje in celo na drugačne prehrambene navade.
Navedeni primeri niso streseni iž rokava, temveč so dejstvo, resničnost v našem sozdu.
Te ugotovitve izhajajo iz vrste sestankov, na katerih smo se dogovarjali: o prospektih posameznih članic, iz katerih bi lahko sestavili katalog celotne ponudbe sozda; o skupnem nastopu do sredstev javnega obveščanja in tako povečani učinkovitosti predstavljanja posameznih organizacij in sozda kot celote. Poleg teh zadev je beseda na teh sestankih tekla tudi o skupnih predstavništvih, sodelovanju med organizacijami z enako ali podobno dejavnostjo ter delitvi dela med njimi, o medsebojni izmenjavi izdelkov iste dejavnosti, skratka o vsem, kar je navedeno med primeri zadev, o katerih se ne moremo poenotiti.
Priznati moram, da na sestankih zadeve še. zdaleč ne dajejo tako črnega vtisa kot sem ga prikazal. Na sestankih smo namreč vsi »za«, vsi poddpiramo napredek, nove ideje, vsi smo MERCATOR-KIT - v žepih pa držimo fige. Ko se vrneemo vsak v svoje okolje, v svoj vrtiček, v svoje samozadovoljstvo, zelo hitro pozabimo, da smo se dogovorili za nekatere skupne dejavnosti in delovanje. Strokovne službe sozda pa se nato mučijo, prosjačijo za pristopne izjave, za podatke, za plačilo deležev, brez potrebe zapravljajo sredstva za telefon, teleks, pošto in tudi čas za osebno posredovanje.
Oprostite , ker me je malo zaneslo, vse to res ne sodi k marketingu, sodi pa k (ne)pripadno-sti k sozdu, (ne)disciplini, (ne)spoštovanju dogovorov....
V zvezi z marketingom samo še to: predloge za postopno uveljavitev marketinga v sozdu je obravnaval poslovodni svet na svoji majski seji. Sklepe s te seje lahko preberete v tem časopisu.
Morda bo ta, nekoliko ostrejši zapis pomagal, da boste v naslednjih mesecih lažje odločali po kateri poti boste šli v prihodnost in kakšna bo skupna pot našega sistema.
Mercator
Juni|-Jull| '87
stran 7
Prednosti in slabosti
Metka Skubic-Strnad
Obračunski sistem pod drobnogledom
Doseženi poslovni rezultati v letošnjih prvih treh mesecih nosijo pečat tržno naravnanih sistemskih sprememb, ki so bistveno spremenile njihovo vrednotenje. Najmočneje so na višino naših poslovnih rezultatov vplivale intencije Zakona o celotnem prihodku razen dela, ki se nanaša na ugotavljanje in razporejanje dohodka, delno pa tudi določila zakona o amortiza-
ciji in interventnega zakona.
Periodični obračun za razdobje januar-marec 1987, ki izkazuje 199 mrd din celotnega prihodka, 25 milijard din dohodka ter 3 milijarde din akumulacije je prvi poiskus izkazovanja realnejših ekonomskih kategorij spričo dejstva, da obračunski zakon zahteva vrednotenje prihodkov in odhodkov po enakih cenah. Do sedaj je disproporc med tekočimi cenami, po katerih seje ugotavljal celotni prihodek in med cenami, po katerih so se ovrednotili odhodki omogočal izkazovanje previsokega dohodka, ker so bili cene za vrednotenje stroškov v pogojih visoke inflacije bistveno nižje od tekočih cen.
Obračunski zakon pa preprečuje delitev tega inflacijskega dela dohodka na splošno, skupno in osebno porabo, čeprav z indeksom cen proizvajalcev SFRJ, ki naj bi bil mera inflacije, ni mogoče v celoti odpraviti »napihnjenosti« dohodka, ki je leta nazaj onemogočala realno presojo naše uspešnosti.
Revalorizacija, kot bistvena novost obračunskega zakona pa ni le osnova za prikazovanje realnejšega dohodka, ampak je tudi pogoj za ugotavljanje realnejših velikosti sredstev.
Z uveljavitvijo revalorizacije amortizacije in materialnih stroškov oziroma odhodkov, smo odpravili dosedanje nepravilnost pri vrednotenju uspešnosti poslovanja, ki so izhajale iz dosedanje nezadostne revalorizacije amortizacije in zalog.
Obračunski zakon, ki je uveljavil koncept revalorizacije materialnega premoženja in pravic ob ohranitvi realne vrednosti poslovnega sklada ustvarja pogoje za uveljavljanje realno pozitivnih obrestnih mer (doslej smo uporabljali obrestne mere, ki so bile v pogojih visoke inflacije v povprečju realno negativne).
Novi obračunski sistem šteje kot dohodek le realne obresti (nad stopnjo inflacije), revalorizacijske obresti pa obravnava kot obliko revalorizacije finančnih naložb v revalorizacijski podbilanci, medtem ko so bile doslej obresti stroškovna oziroma dohodkovna kategorija. Analogno tudi tečajne razlike predstavljajo obliko revalorizacije finančnih naložb in se jih poračunava v okviru bilance sredstev, medtem ko so se doslej ene tečajne razlike poraču-navale v okviru bilance uspeha, druge (devizni krediti za osnovna sredstva) pa v okviru bilance sredstev.
Ločitev dohodkovnih kategorij od kategorij sredstev pa je še zlasti pomembno pri izločanju učinkov revalorizacije družbenih sredstev iz dohodka.
Metk« Strnad
Z namenom, da bi se zaščitila substanca družbenih sredstev pa je potrebno revalorizacijo vseh sredstev izvršiti najmanj v višini trajnih virov poslovnih sredstev (zmanjšanih za obvezna posojila in združevanja), sicer pa je treba razliko nadomestiti iz celotnega prihodka.
V	članku nameravamo analizirati vpliv obračunskega zakona na posamezne kategorije poslovnega uspeha, doseženega v I. kvartalu oziroma ugotoviti, v kakšni meri je bilo moč realizirati njegove omenjene bistvene prednosti. Pri tem predstavlja veliko oviro dejstvo, da spričo sprememb posameznih ekonomskih kategorij, le-te niso neposredno primerljive glede na lansko enako razdobje.
V	letošnjih prvih treh mesecih je bil v SOZD MERCATOR-KIT obračunan celotni prihodek v višini 199 mrd dinarjev, kar predstavlja glede na lanski I. kvartal 111 odstotni porast. Vpliv novega obračunskega sistema je bil izredno velik pri prihodkih od obresti, o čemer nas prepriča podatek, da so članice SOZD lani iz tega naslova oblikovale 1,9% celotnega prihodka, v letošnjem I. kvartalu pa samo 0,4% oziroma, da so se prihodki od obresti glede na lanskoletne zmanjšali za 53%. Ker se po določbah starega obračunskega sistema v celotni prihodek vštevajo tudi lani zapadle, letos pa plačane obresti v celoti, je celotni prihodek I. kvartala 1987, predimenzioniran.
V	primeru, da bi bile v prihodke od obresti vštete le realne obresti (do 60%) in prejete devizne obresti, bi bil njihiv padec z ozirom na lanskoletne prihodke od obresti še večji, celotni prihodek pa ustrezno manjši (kar pričakujemo v I. polletju 1987).
Zaradi izključitve revalorizacijskega dela obresti od danih kreditov iz celotnega prihodka v letu 1987, je za realnejšo presojo njegove rasti, potrebno lan-
skoletni celotni prihodek zmanjšati za prihodke od obresti. Na ta način ugotavljamo, da je bila njegova rast za 4 indeksne točke višja od nominalne.
Novi obračunski sistem pa je najmočneje vplival na višino porabljenih sredstev, ki znašajo v letošnjem prvem kvartalu 174 mrd dinarjev in so nominalno za 109% višja od doseženih v enakem lanskem razdobju.
Na povečanje porabljenih sredstev je poleg obvezne revalorizacije najmočneje vplivala revalorizacija porabljenih zalog surovin in repromateriala, ki predstavlja v SOZD MERCA-TOR-KIT, 1,794 mio din (1,0% od porabljenih sredstev). Pri zmanjšanju razlike med nominalnimi in realnimi kategorijami je imela revalorizacija porabljenih zalog surovin in materiala pomembno vlogo. V ilustracijo naj služi podatek, da so se materialni stroški v SOZD MERCA-TOR-KIT brez revalorizacije povečali za 100,4% z revalorizacijo pa za 111,2%.
Revalorizacija amortizacije, ki predstavlja 371 mio dinarjev (0,2% od vseh doseženih porabljenih sredstev) povečuje celotni znesek amortizacije za 98%, v primerjavi z izkazanim v lanskem I. kvartalu.
Mnogo močnejši vpliv na porabljena sredstva pa ima revalorizacija realiziranih proizvodov in storitev, ki znaša v SOZD MERCATOR-KIT 1.288 mio dinarjev (0,8% od porabljenih sredstev), največji pa je vpliv revalorizacije trajnih virov poslovnih sredstev, ki bremeni porabljena sredstva pomeni, da so delovne organizacije v SOZD MERCATOR-KIT osnovna sredstva v večji meri nabavljale iz lastnih sredstev, akumulacije oziroma amortizacije in v manjši meri s pomočjo domačih dolgoročnih kreditov sicer bi bila skupna obvezna revalorizacija močnejša. Nekatere delovne organizacije, ki so nabavljale osnovna sredstva pretežno na kredit, pa imajo izredno nizko revalorizacijo trajnih virov poslovnih sredstev, s tem pa tudi bistveno manj obremenjena porabljena sredstva. Minimalni vpliv na porabljena sredstva ima postavka »revalorizacijski odhodki, ki niso nadomeščeni z revalorizacijski prihodki« v višini 47 mio dinarjev. Nekaj članic SOZD namreč z revalorizacijskimi prihodki ni krilo celotnega zneska revalorizacijskih odhodkov in celotnega zneska učinka revalorizacije trajnih virov poslovnih sredstev, ki se meri z indeksom cen industrijskih proizvajalcev, zato so bile dolžne razliko pokriti iz poslovnih stroškov.
Poslovne stroške bremeni tudi manjkajoči del učinka revalorizacije trajnih virov poslovnih sredstev pri tistih članicah SOZD, ki imajo sicer večje revalorizacijske prihodke od revalorizacijskih odhodkov, vendar pa je ta razlika manjša od obvezne revalorizacije.
Vsi omenjeni učinki revalorizacije, ki znašajo na nivoju
SOZD 5,965 mio dinarjev neposredno povečujejo obseg porabljenih sredstev (posredno pa jih povečujejo tudi učinki revalorizacije osnovnih sredstev ter dinarskih terjatev in obveznosti.
Vpliv revalorizacije, ki bremeni porabljena sredstva pa izredno varira po posameznih dejavnostih. Medtem, ko delež revalorizacijskih odhodkov in industriji in kmetijstvu znaša 6%, predstavlja v trgovini na drobno 1,4%, v trgovini na debelo pa 1,3%. Najmočnejši je bil vpliv revalorizacije pri izgubarjih v SOZD saj znaša povprečno 9,9% od porabljenih sredstev.
Revalorizacija je bila prevelika obremenitev za OZD s področja kmetijstva ker so zaradi vpliva sezonske komponente poslovni rezultati v začetku leta že sicer slabši. Da je bil vpliv revalorizacije dominanten pri letošnjih izgubah v kmetijstvu (poslovna izguba znaša 586 mio din) priča podatek, da so bili revalorizacijski odhodki kar v treh TOZD - zgubaših večji od celotne izgube, pri vseh ostalih pa se višina revalorizacije približuje višini izgube. Pa tudi s področja industrije ima ena TOZD višje revalorizacijske odhodke kot je znašala celotna izguba.
Pri analizi vpliva revalorizacije na porabljena sredstva ugotavljamo, da le-ta ni bila dosledno izvedena že zaradi zakasne-losti izvedbenih predpisov. Na drugi strani pa tudi vsi izvedbeni predpisi niso bili popolnoma ustrezni kar otežkoča uveljavitev prednosti, ki jih prinaša novi obračunski sistem. To velja za revalorizacijo zalog, ki delovne organizacije sicer pravilno 'usmerja k omejevanju nabav oziroma zmanjševanju zalog, vendar pa zaradi neustrezne tehnike marsikatero od njih preveč obremenjuje z revalorizacijskimi učinki, ter ne upošteva različnega vrednotenja zalog in porabe materiala. Do previsoke obremenitve prihaja že v primeru vrednotenja zalog po dejanskih povprečnih nakupnih cenah. Metoda Lifo pa je neuporabna, saj je z vrednotenjem porabe zalog po sprotnih cenah revalorizacija že izvedena.
Prevelika pa je tudi obremenitev z revalorizacijskimi učinki pri obrestih za kratkoročne kredite zaradi linearnega preračunavanja letnih obrestnih mer v trimesečne. Razlika med obrestno mero preračunano po načelu diskontiranja in linearno je tolikšna, da 98 odstotna letna obrestna mera dejansko postane 140 odstotna. Pri ocenjevanju doslednosti izvedbe revalorizacije pa tudi ne moremo mimo vpliva »interventnega zakona«. V strahu pred vračanjem preveč izplačanih osebnih do-hoodkov je ponekod prišlo do fiktivnega povečevanja dohodka tudi s pomočjo tendencioznega zmanjševanja nekaterih revalorizacijskih postavk, ki bremene porabljena sredstva.
Ob ugotovitvi slabe primerljivosti letošnjega celotnega pri-
hodka v primerjavi z doseženim v lanskem prvem trimesečju lahko enako trdimo za primerljivost porabljenih sredstev, ker so po novem iz porabljenih sredstev izločene obresti od kreditov (razen za osnovna sredstva in negativne tečajne razlike).
Izločitev obresti do stopnje inflacije iz porabljenih sredstev pa je zlasti ugodna za tiste članice SOZD, ki so močno zadolžene, saj jim te obresti kot odhodki v revalorizacijski bilanci ne zmanjšujejo dohodka. Enako velja tudi za tiste OZD, ki so obremenjene z visokimi negativnimi tečajnimi razlikami.
Nominalna rast dohodka, dosežena v letošnjih prvih treh mesecih v SOZD MERCATOR-KIT v višini 224 indeksnih točk se kaže vse manj realna, če upoštevamo že omenjeno primerljivost tako celotnega prihodka kot porabljenih sredstev.
S predpostavko, da bi novi obračunski sistem oziroma revalorizacije obstajala tudi v lanskem I. kvartalu (kar naj bi omogočala uporaba metodologije SDK Jugoslavije za preračun podatkov iz leta 1986 na primerljive vrednosti) ugotavljamo, da bi bil indeks rasti dohodka SOZD MERCATOR-KIT za 12 indeksnih točk višji. Z uporabo iste metodologije je bila za gospodarstvo SR Slovenije izračunana identična razlika med nominalnim in korigiranim indeksom rasti dohodka, vendar pa je način preračuna premalo natančen in dosleden, da bi lahko služil za presojo realne rasti dohodka.
Zato smo se raje poslužili metode, s katero predpostavljamo veljavnost starega obračunskega sistema in izračunali, da bi bil dohodek bistveno večji (indeks rasti bi znašal 259 indeksnih točk). S tem pa ravno poudarjamo nujnost novega obračunskega sistema, predvsem pa revalorizacije. Po tem preračunu izkazujemo kar za 35 indeksnih točk hitrejšo rast dohodka od dosežene rasti, ki nam kaže, koliko inflacijskega dohodka bi »pridelali« po starem obračunskem zakonu in ga tudi razdelili na skupno, splošno in osebno porabo.
To je dokaz, da smo v veliki meri uresničili bistveni namen novega obračunskega sistema, to je doseganje realnejšega, čeprav manjšega dohodka, kar pa še ne pomeni, da smo gospodarili slabše, saj se je na drugi stani povečala vrednost našega premoženja, ki gaje obračunski zakon zaščitil pred prelivanjem v porabo.
Opomba: Na željo avtorice v članku ni redaktorskih in lektorskih posegov.
Tozd Javornik prenovil hotel v Idriji
Andrej Dvoršak
Za uspešno poslovanje potreben ustrezen program
Sredi junija je Idrija dobila dolgo pričakovani prenovljeni hotel VDRIA, v katerem lahko prespi 56 gostov, medtem ko ima restavracija 120 sedežev. Pred prenovo se je nekdanji hotel imenoval Nanos, vendar so mu skupaj z novo podobo delavci tozda Javornik iz Sestava Mercator-Rudar dali tudi novo ime, ki so si ga izposodili pri Valvazorju.
Posebnost hotela VDRIA bodo žllktorl. Na dan otvoritve Jih je pripravljala kuharica Jožica Majnik.
Na razgovoru predstavnikov sozda in delovne organizacije s predstavniki družben-politične skupnosti in organizacij, je direktorica Mercator-Rudarja, Ivanka Leskovec poudarila, da zamisel o prenovi sodi v čas, ko so se združile tri manjše gostinske organizacije v sedanji tozd. To je bilo pred dobrimi desetimi leti.
Pobuda je ostala v predalih, hotel Nanos pa si je z leti pridobil sloves tretjerazredne beznice, v katero domačini niso več zahajali, sobe pa so se spremenile v bivališča za delavce, ki v samskih domovih niso dobili stanovanj.
Zaradi neuspelih dogovorov o prenovi z drugimi delovnimi organizacijami, so se v tozdu Javornik odločili, da se sami lotijo te velike naložbe. Ob izdatni podpori delovne organizacije in sozda, so končno le uspeli končati naložbo, ki je stala 250 milijonov dinarjev. Z njo so pridobili 26 sob B kategorije, (pred prenovo jih je bilo le 17, za katere sta bili na voljo le 2 kopalnici), ter restavracijo in tri ločene., prostore za zaključene družbe. V kleti pa je še vedno ostala gostilna Kanon za manj zahtevne goste.
Vse to je le prva faza prenove, saj bi bila celotna prenova finančno prezahtevna.
Največ težav so imeli s kadri, ker delavci Javornika niso hoteli delati v novem hotelu. Vzrok je bil predvsem v imidžu in slabem slovesu bivšega Nanosa. Prav to pa žele v hotelu Vdria spremeniti, skupaj s sestavo gostov in ponudbo.
Vodja hotela, Ivica Podgornik pravi, da bodo dali velik poudarek narodnim jedem Slovenije in skušali kuhinjo obdržati na najvišjem nivoju. Zavedajo se, da je za njihov uspeh zlasti pomemben restavracijski del, ki mu bodo z raznimi prireditvami vdihnili svojsten pečat in z njimi popestrili gostinsko turistično ponudbo kraja.
Podgornikova, mlada ekonomistka, ima še precej novih idej, ki pa jih bo lahko uresničila le ob pomoči celotnega kolektiva, kot tudi širše družbene skupnosti.
Predsednik PO SOZD Miran Goslar, ki je tudi sodeloval v razgovoru, je poudaril, da je prenova hotela velik izziv za kolektiv, v katerem, kot opaža, se veselje ob novi pridobitvi meša z občutkom odgovornosti. Izoblikovanje ustreznega programa — hotel
bo zagotovo postal središče družbenega in družabnega življa-nja kraja, bo zahtevna naloga, odvisna od delavcev Javornika in Vdrije. Od njih samih je odvisno ali bodo uspeli ali ne.
Nadalje je opozoril, da se Mercator-Rudar že vrsto let srečuje s težavami, katerim so botrovale
včasih tudi megalomanske zahteve občinskih funkcionarjev. Sedanja vodstvena struktura občine je realnejša in bolj pravična do kolektiva, kot so bile prejšnje, ki so zahtevale preveč. Ne smemo pozabiti, da sodi Mercator-Rudar med delovne organizacije v sestavu sozda, ki so v zadnjih
15 letih največ investirale, kar je bilo za kolektiv veliko breme. S hotelom Vdria pa je spisek skupnih naložb članic sozda že presegel številko sto, kar kaže na učinkovitost medsebojne. solidarnosti in združevanja štred-stev za nove naložbe v okviru Mercator-lnterne banke.
V Oljarici skrbe za čisto okolje
Andrej Dvoršak
Z lastnim znanjem izdelali čistilno napravo
Ena izmed organizacij, kjer so se resno lotili reševanja ekoloških problemov, je zagotovo Tovarna olja Oljarica iz sestava Mercator-KŽK Gorenjske. V njej so imeli stalne težave z izpustom odplak v Kokro, ki sodi med naše čistejše reke. Da bi obvarovali reko pred vse večjim onesnaževanjem, so že pred desetletjem začeli iskati ustrezno rešitev. Toda nobena izmed ponujenih, ki so jih pripravile eminentne domače in tuje organizacije ni ustrezala.
Dela so se potem, ko so obupali nad vsemi zvenečimi imeni inženiring organizacij in njihovimi površnimi ter neprilagojenimi projekti, lotili sami, bolje rečeno njihova tehnologa Jože Klanjšek, sedaj vodja investicij in Stane Jamnik, vodja razvoja. Za uspešno rešitev sta dobila nagrado Janeza Puharja, ki jo občina daje inovatorjem in nagrado za izume in tehnične izboljšave Sklada Borisa Kidriča...
»Najprej smo natanko proučili vse odpadne vode v tovarni ter ugotovili, koliko jih je in kakšne so. Nato pa smo poiskali projektantsko organizacijo, ki je bila pripravljena sodelovati z nami in izdelati bolj poglobljeno študijo, kot so nam jih prej že ponujali drugi. S tem smo si hoteli predvsem zagotoviti, da bo postopek čiščenja odpadnih voda ustrezal našim zahtevam in potrebam,« pravita Jamnik in Klanjšek.
Skupan jezik so našli z IMP — oddelkom za tehnologijo voda v Kranju. Sledili so poizkusi v domačem laboratoriju, s katerimi so odkrili postopek, ki bi bil najbolj primeren zanje. IMP je nato izdelal pilotno čistilno napravo v Oljarici in ko so jo preizkusili ter ugotovili, da daje podobne rezultate, kot so jih prej dobili v laboratorijskih pogojih, so se lotili
projektne dokumentacije in nato po njej izdelali čistilno napravo, takšno, kot jo vidimo danes.
Z raziskavami sta Jamnik in Klanjšek začela leta 1980, čistilna naprava pa sedaj že tri leta uspešno deluje in v Kokro ne izpuščajo več umazanije pač pa odplake, ki ustrezajo predpisom za izpuščanje odpadnih voda v reke.
Oba tehnologa sta silno skromna. Pravita, da sta že znane fizikalne in kemične postopke prenesla v Oljarico ter jih prilagodila potrebam oljarske industrije. Doslej pri nas ni nihče izdeloval potrebne opreme in tehnologije za čiščenje odpadnih vod oljarn. Vse je bilo iz uvoza. Njun postopek in naprava IMP pa daje enako dobre, če ne še boljše rezultate, kot uvožene, pri čemer ima to prednost, da zanjo ni potrebno prav nič uvožene opreme in tuje pameti.
Osnova čiščenja je postopek flotacije - ločevanja umazanije iz vode. Ta tehnologije je sicer značilna za separacije rudnikov, tokrat pa je bila prvič uporabljena za čiščenje odpadnih vod. Z vpihavanjem zraka spravijo delce umazanije na površino, za razliko od klasičnega postopka, kjer se umazanija useda na dno. »Sme-
Takole (zgleda zgradba s čistilno napravo. V silosu ob njej je apno, s katerim uravnavajo kemijski sestav vode.
tano« nato poberejo, od spodaj pa čista voda odteka v reko.
Jamnik in Klanjšek svoje inov-vacije v Mercator-KŽK Gorenjske nista niti prijavila kot inovacijo ali kakšen poseben dosežek. Menila sta, da to pač spada med njune vsakdanje delovne dolžnosti. Bila pa sta prijetno presenečena, ko sta dobila občinsko priznanje za inovacijo. Tako je zanju zvedela tudi komisija, pri Skladu Boris Kidrič, ki ju je letos nagradila.
Največje priznanje za njuno delo pa je, da so tako Zvezda Zagreb, Servo Mihail in Helios Domžale pri IMP naročili projekte za čistilne naprave po njunem postopku, zanj pa se zanima tudi Vitas Vrbas, kar kaže, da je včasih lahko projekt slaven tudi v lastni domovini.
Stane Jamnik in Jože Klanjšek, skromna inovatorja s pomembnimi nagradami.
M-lzbira Panonija pred novo naložbo
Andrej Dvoršak
Blagovne tokove v sozdu bi lahko zelo povečali
V zadnjih mesecih je bilo delo v Mercator-lzbiri Panoniji še posebej razgibano. Pripravljali so se na uresničitev dolgo pričakovane naložbe — dokončanje prehrambenega skladišča in gradnje prve faze blagovnega centra ob njem. S to naložbo naj bi posodobili poslovanje in razširili svojo ponudbo ter se še bolj utrdili kot pomembna organizacija za oskrbo potrošnikov ne le v lastni občini, ampak tudi v sosednjih.
Franc Tomanič, direktor delovne organizacije nam je povedal, da je prehrambeno skladišče zaradi pomanjkanja denarja ostalo ob gradnji nedokončano. Sedaj bodo dogradili še hladilnico za mlečne izdelke, delikatese in zelenjavo, akumulatorsko polnilnico, mehanično delavnico, garderobe in jedilnico ter tako zaokrožili objekt v celoti, ki mu bodo kasneje dodajali še nove vsebine.
Med te sodi gradnja blagovnega centra, ki ga nameravajo zgraditi v dveh fazah. V prvi fazi bo zgrajenih okoli 5.000 kvadra-
tnih metrov, ki se navezujejo na že zgrajeno skladišče. To bo predstavljalo prehrambeno galanterijski del bodočega blagovnega centra, ki mu bodo v drugi fazi dogradili še 4.000 kvadratnih metrov skladišč za tehnično blago.
Novo skladišče bo imelo precej večji izbor zalog kot sedaj, bo pa tudi bolje zasnovano po tehnološko manipulacijski plati. Skladišče v Slovenji vasi bodo spremenili v prodajni center in obrtno cono.
Nov blagovni center, ki bo dokončan do konca leta, bo pome-
nil tudi bistveno večjo ponudbo prehrambenega, galanterijskega in drugega blaga ter povečano obračanje ob boljši ambulantni dostavi, servisiranju vozil ter racionalizaciji notranjega transporta. Omogočil bo povezavo ek-spedita in istočasno dostavo prehrambenega ter galanterijskega blaga v poslovalnice. Kako bo olajšano poslovanje skladišča pove tudi podatek, da je imel MIP doslej skladišča na petih različnih lokacijah, kar je zelo dražilo transportne stroške in onemogočilo racionalizacijo in boljšo organizacijo poslovanja.
V M-lzbiri Panoniji poudarjajo, da je to po dolgem času prva večja naložba, pri kateri bodo sodelovale članice sozda z združenimi sredstvi. Zadnja leta je M-lzbira Panonija sama reševala investicijsko problematiko in
uspela zgraditi oziroma prenoviti kar precej objektov - vse z lastnimi sredstvi.
Ko smo vprašali Tomaniča, kako ocenjuje razvoj blagovnih tokov znotraj sozda je dejal, da se ti tokovi sicer izboljšujejo, vendar je njihov razvoj še vedno prepočasen, tako na področju trgovine kot blaga proizvodnih organizacij sozda. Njihova tozd Veleprodaja, ki ima 304 zaposlene, ustvari v okviru sozda le 40 odstotkov prometa, 50 odstotkov v okviru lastne maloprodajne mreže in 10 odstotkov s partnerji izven sozda. Pri tem je direktor Tomanič omenil, da oskrbuje bližnje hrvaške občine, deloma ABC Pomurko, Merx in Jekloteh-no.
Poudaril pa je, da še niso izčrpane vse možnosti in, da bi lah-
ko notranje blagovne tokove v sozdu povečali tudi za sto odstotkov, predvsem na področju prehrane, galanterije in nekaterih skupin tehničnega blaga. Da teh skupno sprejetih ciljev ne uresničijo so krive posamezne organizacije, ki še vedno vzdržujejo tesne stike z dobavitelji zunaj sistema. Po drugi strani pa je precejšen del dobav neposredno v rokah poslovodij, ki se požvižgajo na to, kaj se dogovorimo na ravni sozda.
Vendar pa bi bilo izredno pomembno, da bi se ti tokovi povečali in bi se denar obračal v okviru sozda, še pdsebej v sedanjih časih nelikvidnosti in močnega zapiranja vseh poslovnih sistemov, med katerimi pa naš sozd še naprej ostaja odprt za vse, na škodo lastnih organizacij.
Tri lučke lahko svetijo gostincem
Andrej Dvoršak
Kljub obremenitvam ob začetku poslovanja nimajo izgub
Le malokdo je verjel Petru Markoviču, direktorju tozda Sremič, da bo nov lokal TRI LUČKE donosen že od prvega dne in da ne bo bremenil tozda in delovne organizacije z izgubami, ki so običajne v prvih letih poslovanja. Danes po letu in pol poslovanja se je izkazalo, da je »stari maček«, ki ima za sabo še vse kaj drugega, ne le Tri lučke, imel dober nos.
Izkazalo se je, da je Krško potrebovalo tak reprezentančni lokal bolj kot vse drugo in da je ob ustrezni urejenosti kuhinje tista, ki vedno znova privablja goste. So dnevi, ko imajo toliko prometa, da si Marija Pavlič in Marija Ogrinc , kuharici pri Treh lučkah, ne moreta privoščiti niti minute počitka. In ko berete knjigo vtisov, ugotavljate, da poleg kuhinje, ki jo vsi hvalijo,gostje ne pozabijo napisati tudi prijetno besedo za natakarje, ki so že spoznali,da zadovoljni gostje največ potrošijo.
»Odločili smo se, da bomo v Treh lučkah stregli le izbrano domačo hrano. Tam ne boste dobili »specialitet«, kot so čevapčiči in ražnjiči. Naša slovenska zaklad-
nica jedi je tako bogata, da nam zlepa ne zmanjka novih jedi in da tudi gost, ki prihaja k nam po dvakrat na teden, le redkokdaj dobi enak menu,« pravi Peter Markovič.
Prejšnji mesec so imeli lovsko kuhinjo. Čeprav ni bilo posebne reklame, je bil obisk odličen. Kako tudi ne, saj so pripravili vse od jelena in medveda do prepelice in fazane. Gostinci so imeli le nekaj problemov pri nabavi divjačine, saj niso mogli dobiti takšne, kot so jo želeli, v domači hiši — Mercatorju, kljer so jim ponudili kar cele živali s kožuhom vred. Zato so jo kupili pri tozdu Vajdi (iz sestava Agromedimurje Čakovec, ki je naš partner za dobavo mesnih izdelkov in mesa), kjer so dobili, kar so hoteli...
Ob nedeljah in sobotah vozijo goste k Trem lučkam s pravo pravcato kočijo in, kot kaže, zanimanje za tovrstni počasni prevoz vedno bolj raste. Uvedli pa so tudi tako imenovana cenena družinska kosila, da si družine ob nedeljah lahko privoščijo »kaj boljšega«. Za 2.500 dinarjev ponujajo tudi izvrstne menuje in že prvo nedeljo so jih prodali 70!
Skratka' težijo k spremembam in dopolnitvam, kjer vse sodi k uspešnemu poslovanju. Zanimivo je, da so s ustrezno ponudbo uspeli popularizirati vina M-KZ Metlika in M-Agrokombinata, tako da sedaj prodajo več pozne trgatve M-Agrokombinata in M-KZ Metlike kot pa vrhunskih štajerskih vin, ki jih tudi imajo v svoji kleti.
Zelo dobro sedelujejo tudi s Turističnimi agencijami, ki jim štirikrat letno ponudijo zanimive programe izletov ter jih prilagajajo individualnim željam posamez-
nih skupin. Vse je prilagojeno letnim časom. Trenutno ponujajo programe pod geslom Vinograd v cvetju, tuhtajo pa že tudi, kaj bodo ponudili jeseni.
Ni čudno, da ob vsem tem ne poznajo izgub v zaključnih računih, čeprav morajo vračati kar precejšnja posojila, plačujejo že 90-odstotne obresti. »Takšen uspeh prinese aktivna poslovna politika in kakovost storitev«,Pravi Markovič, ki nad rezultati Treh lučk, kot tudi celotnega tozda ne skriva zadovoljstva. Le padanje izvenpenzionske robe, zlasti pijač, ga malce skrbi. To je posledica padca standarda, menijo v Sremiču in upajo na boljše čase.
Nanje se že sedaj pripravljajo. V restavraciji Pod Gorjanci v Kostanjevici so letos preuredili tujske sobe in pridobili 14 novih ležišč visoke kategorije. Pri tej naložbi so veliko dela opravile vzdrževalne službe tozda in tako vplivale na zmanjšanje stroškov. Med odprta vprašanja pa sodi še termalno kopališče v Kostanjevici.
Lani so napravili vrtino, ki je pokazala, da je tam dovolj tople in zelo kakovostne vode, ki bi omogočila razvoj balneološkega turizma. Vendar pa je investicija tako velika, da je ne zmore niti Sremič niti celoten sistem Mercatorja. Zato tozd Inženiring sedaj le pripravlja študije za izkoriščanje vrelca, ki bodo takrat, ko bo denar, takoj pri roki.
Ko smo z Markovičem tako razpravljali o novostih, in načrtih, je omenil tudi novo registrsko blagajno — računalnik, ki set jo natakarji Treh lučk sprva sprejeli z nezaupanjem, sedaj pa jim je nepogrešljiv pripomoček, brez katerega si nihče več ne zna zamisliti poslovanja.
Drago Matjašič, poslovodja Treh lučk, ki je tu že od otvoritve, je nanjo izredno ponosen, nič manj pa na svoje delovne tovariše, ki je niso pokvarili, kot se je to dogajalo s podobnimi blagajnami drugod - tudi v Mercatorju!
P»ler Markovič, Marija Pavlič, Marija Ogrinc In Drago Matjailč - veaall ob uspahu Treh lučk.
V blagajni-računalniku so shranjeni podatki o vseh zalogah, dnevnih obračunih in drugem, kar je potrebno za poslovanje. Natakar preprosto vtipka številko mize in potem lahko vsak natakar to mizo streže ter istočasno vtipkava naročila. En blok gre v kuhinjo, drugi - račun pa dobi gost na mizo.Na njem so izpisana vsa naročila s cenami. Tako je izključena možnost goljufanja gosta, kajti natakar vtipkava le šifre za posamezne jedi in pijače, cene pa vtipka računalnih sam.
Gostje so s tem sistemom zelo zadovoljni, natakarji tudi. Pravijo, da se lahko tako na pošten način zasluži enako, kajti dobro postrežen in zadovoljen gost rad da napitnino - tudi zanjo je v računalniku šifra: sodeč po izrabljenosti gumba jo kar pogosto uporabljajo.
Prednost takšne blagajne, ki stane okolhšest milijonov, je tudi v lažjem načrtovanju, saj imajo vse zaloge pred očmi, jih zato lahko stalno dopolnjujejo in planirajo porabo za naprej. Prej so planirali bolj na pamet, saj so končne rezultate poslovanja imeli šele marca, sedaj pa vsak dan ali vsak mesec - odvisno od potreb. Le na gumb morajo pri-stisniti...
Večer umetniške besede
Andrej Dvoršak
Pesniki so se predstavili
Večer umetniške besede, ki je bil letos že drugič ob Dnevu Merc-torja, je bil doživetje, ki bi ga bilo škoda zamuditi.
Že razstava slik v različnih tehnikah, vezenih prtov in keramike, ki je bila, v predverju doma JLA, je obetala zanimivo doživetje. Ko pa se je pred zbranim občinstvom v mali dvorani pojavil še letošnji nagrajenec sozda, Mile Bitenc s črnim metuljčkom se je začelo zares.
Lahkotno, kot je vajen z Radia Glas Ljubljane, kjer sodeluje je predstavljal pesnike in slikarje, ki jih v sozdu ni malo. Med njimi so tudi še neodkriti talenti, ki so s svojo poezijo že na poti proti Parnasu.
Da so pesmim nekaterih avtorjev poslušalci bolj prisluhnili ima veliko zaslug tudi Janez Bratko-
vič, pospeševalec M-KZ Krka, ki zna recitirati tako doživeto kot pravi dramski umetnik. Predvsem velja omeniti razpoloženjske pesmi aranžerke Milke Trbo-všek, ki sicer še ni videla svoje pesniške zbirke, a če so vse njene pesmi takšne kot tisti, ki smo ju slišali, jo bo zagotovo kmalu lahko izdala.
Morda bo izid omogočil tudi Mercator oziroma katera njegovih članic, kot so to omogočile Janiju Bevku, poslovodji iz Metlike, ki je izdal že dve odmevni pesniški zbirki ali pa Valentinu Benedičiču, inženirju agronomije in sadjarju iz M-KZKG, katerega pesniško zbirko Moj sadovnjak smo pred kratkim predstavili.
Nežnim besedam poezije sta se pridružila še Janez Horvat, pospeševalac iz M-KZ Krka in študent Robi Kuhelj s kitarama in orglicami, ter nam predstavila nekaj lastnih skladb.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Od novinarja do propagandista
»V Mercator sem prišel pred 22 leti, kot šef skladišča šolskih potrebščin in papirja v tedanjem Grosistu. Kasneje sem postal prvi redni novinar glasila Mercator«, niza podatke o sebi nagrajenec, Mile Bitenc, ki je nepogrešljiv na mnogih pomembnih sejmih, ki se jih udeležuje naša sestavljena organizacija.
Propaganda in obveščanje sta bila nekdaj v istem oddelku in tako je dinamični Mile ob novinarstvu del svojega dela posvečal še propagandi. Zdelo se mu je, da je prav nagrada bolj dinamično delo in tako je počasi čisto presedlal v sedanji Studio za ekonomsko propagando, kjer je višji propagandist. Je pa še vedno eden najzvestejših dopisnikov glasila Mercator. Kadar vidi zanimivost, o njej tudi napiše. Mercatorjevo hišo pozna in tem ima vedno dovolj...
»Če pišeš dobro, te imajo vsi radi, če pa si kritičen in zapišeš resnico, ki je večkrat za marsikoga boleča, si hitro nakoplješ nasprotnike«, pravi.
Predlogu za nagrado sozda so botrovali v sektorju za blagovni promet, potem ko so si ogledali sejem Alpe-Adria. Ta je bil krona Miletovih dosežkov, ki smo jih spremljali od sejma do sejma. Naš razstavni prostor na Gospodarskem razstavišču je bil povsem drugačen kot smo navajeni. Ves čas se je nekaj dogajalo, rezultati Miletovih idej pa odme-
vajo še danes v izložbah trgovine Steklo in Zmajčkovem butiku izvrstnih slaščic.
Toda, tudi z novimi idejami ni vedno lahko prodreti. Kot pravi Mile, se še vedno najdejo modre glave in menijo, da novosti niso potrebne, da je dobro le tisto, kar je že preizkušeno. Sam se s takšno miselnostjo ne strinja, a če ne bi imel podpore pri vodstvu, svojih idej tudi ne bi mogel uspešno uresničiti. Idej pa ima veliko, še posebej sedaj, ko si je ogledal sejem v Duseldorfu.... Njegov cilj je, da bi obiskovalec sejma doživel nekaj novega in da bi se dogajanje zakulisja, kjer se zbirajo poslovneži in «znanci« preneslo pred oči obiskovalcev....
»Nagrada mi pomeni veliko
Milan Bitenc rojen 1944, delavec v ekonomski propagandi v Delovni skupnosti SOZD je prejel nagrado SOZD za svoj osebni prispevek k afirmaciji sozda na sejemskih in drugih javnih predstavitvah sozda.
priznanje za minulo delo. Najbolj pa sem vesel, da se je našel nekdo, ki je to opazil. Istočasno pa mi je vzpodbuda in obveza za boljše delo v prihodnje. To pa je spet povezano z okoljem, s pomočjo, ki jo potrebujem za uresničevanje novih idej. Včasih je potrebno veliko dela in truda, ki pa sta brezuspešna, če se ne najde tudi malenkost denarja, s katerim se da nov načrt uresničiti....«
Milan Bitenc
Nedelja, 14.6.1987
V domu JLA
Na večeru umetniške besede in razstavi so sodelovali:
Literati: Valentin Benedičič iz KŽK Gorenjnske; Jani Bevk iz Kmetijske zadruge Metlika; Branko Cigler iz Mercator-lzbire Panonije; Vine Lipuš iz Hotelov gostinstva; Marija Starič iz Rožnika, Milka Trbovšek iz ZKZ Mozirje; Heli Zech iz KŽK Gorenjske
Pripovedovanje pesmi sta na kitaro spremljala Janez Hrovat in Robi Kuhelj iz Kmetijske zadruge Krka.
Slikarji: Marjana Bregar iz Rožnika - krajine v lesu; Valerija Cigler iz Zarje - vezenine; Samo Gorjup Mercator- Izbira Panonija — slike; Terezija Marter iz Kluba upokojencev — gobelini; Kancijan Hvastija iz DS SOZD - fotografije; Vine Lipuš iz Hotelov gostinstva - slike; Mitja Ljubej iz Rožnika- slike; Jože Petrič iz Kmetijske zadruge Metlika - risbe; Jože Pungerčar iz Kmetijske zadruge Krka - lončarstvo; Janez Volaj iz Kluba upokojencev LM - krajine v lesu; Boris Žohar, iz Mercator-lzbire Panonije - slike.
Veter umetnlike besede Je začel Jani Bevk, peenlk In poslovodja Iz Matllka, ki Je Izdal že dve pesnltkl zbirki. Mile Bitenc (levi) Je skrbel za povezavo posameznih toik.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
•e
Glasba in tehnika sta si podobni
Izidor Pečar, tehnolog-energetik, v Mercator-Ljubljanskih mlekarnah je tako skromen, da bolj skromnega in molčečega človeka zlepa ne srečaš. Komaj sem ga nagovoril za razgovor.
Kljub temu pa je v svoji sredini zelo priljubljen tn sodelovci ga imajo radi. Ko sva se dogovarjala za fotografiranje in razgovor je dejal, da se lahko pogovarjava le o strokovnih problemih, o slikanju pa, da ne more biti govora. Pa se je potem, ko so me njegovi sodelavci pripeljali k njemu, le omečil in dovolil narediti posnetek.
O nagradi komaj kaj reče. Tudi v Novo mesto ga ni bilo ponjo, čeprav se mi je zdelo, da se je nekje globoko v sebi le veseli. Toda Izidor ima svoje mnenje o nagradah in inovacijah.
Izidor Pečar
»Nisem vedel, da so me predlagali za nagrado sozda. Pravzaprav ne vem za kaj sem jo dobil. Delam le svoj posel in nič drugega,« pravi. To, da je z njegovimi tehničnimi izboljšavami in inova-‘cijami, ki jih sam šteje zgolj k rutinskim opravilom in iz njih »ne dela cirkusa«, mlekarna prihranila precej energije in denarja, se mu zdi samoumevno. Za to je plačan.
Zgovornejši pa postane, ko pripoveduje o svojem konjičku-petju.Petje ga je tudi zadržalo, da ga ni bilo v Novo mesto, saj ima čas za vaje in nastope določen že tri mesece vnaprej. Zvedel sem, da poje tenor, da ga I predvsem veseli zborovsko pe-s tje, čeprav je pel tudi v oktetu.
Potem pa se je zopet zaprl vase, kot školjka. Je človek, ki rad dela, rad poje, a zelo nerad govori — še zlasti o sebi.
Izidor Pečar rojen 1936, je svoje dolgoletno delo v Ljubljanskih mlekarnah posvetil racionalni porabi energije in vzdrževanju mlekarskih strojev. Ob tem delu so nastale številne izboljšave in predlogi za njihovo izpopolnitev, mnoge med njimi so v svoj proizvodni program uvrstile svetovno znane firme, ki izdelujejo te stroje. Med strokovnjaki s področja mlekarskega strojništva in tehnologije uživa izjemen ugled in spoštovanje.
Skupno ekipno (točk):
1. M-lzbira Panonija 231, 2. M-Sloga 226, 3. M-Mednarodna trgovina 210, 4. M-Rožnik 144, 5. M-Agrokombinat 141, 6. M-Kopi-tarna 141, 7. M-Ljubljanske mlekarne 125, 8. M-KŽK Gorenjske 101, 9. M-Nanos 99, 10. M-Sadje zelenjava 93, 11. M-KK Sevnica 66, 12. M-Univerzal 64, 13. M-Eta 61, 14. M-Ograd 53, 15. M-Hoteli gostinstvo 40, 16. M-*Zarja39,17. M-KG Kočevje 30, 18. M-KZ Metlika 29, 19. M-DS SOZD + IB 27, 20. M-ZKZ Mozirje 23, 21. M-Ru-dar 20, 22. M-Standard 19, 23. M-Konditor 18, 24. M-KZ Krka 18, 25. M-KZ Trebnje 11, 26. M-KZ Črnomelj 10, 27. M-Blagovni center 9, 28. M-Preskrba 8, 29. M-Mesna Industrija 7, 30. M-Em-ba 7, 31. M-Trgoavto 6, 32. M-KZ Cerknica 6, 33. M-Pekarna Grosuplje 4, 34. M-KZ Ribnica 1, 35. M-KZ Bled, M-KZ Logatec, M-KGZ Sora, M-Modna hiša, M-Po-trošnik, M-Tehna.
KEGLJANJE MOŠKI		17. ETA	1065	35.	. BLAGOVNI CENTER
		18. BLAGOVNI CENTER I.	1062	36.	. MMT II.
EKIPNO	j	19. TMI	1059	37.	. KZ KRKA
1. ROŽNIK I.	1179	20. SLOGA	1054		
2. UNIVERZAL	1174	21. STANDARD	1045		
3- KZ METLIKA	1168	22. ZARJA	1032		
4. SADJE ZELENJAVA I.	1165	23. MMT I.	1016		
5. LM.	1163	24. KK SEVNICA	1014		
6. KŽK	1155	25. OGRAD	1011	KEGLJANJE ŽENSKE	
7. NANOS I.	1148	26. MIP II.	998		
8. ROŽNIK II.	1147	27. ZKZ MOZIRJE	997	EKIPNO	
9. K0NDIT0R	1134	28. KZ TREBNJE	985	1.	HG - SREMIČ
10. KOPITARNA	1131	29. EMBA I.	•	952	2.	SADJE ZELENJAVA
11. SADJE ZELENJAVA II.	1127	‘30. ROŽNIK III.	914	3.	ROŽNIK I.
12. AGROKOMBINAT	1124	31. DS SOZD	907	4.	ZARJA
13. MIP I.	1121	32. NANOS II.	876	5.	KZ TREBNJE
14. PEKARNA GROSUPLJE	1112	33. KZ CERKNICA	876		
15. HG - ILIRIJA	1089	34. SORA	868		
16. EMBA II.	1068				
803
803
635
722
611
606
602
596
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
IH.
15.
16.
17.
18.
KŽK
ROŽNIK II. HIP
HG - ILIRIJA
AGROKOMBINAT
TMI
OGRAD
UNIVERZAL
SLOGA
NANOS II.
DS SOZD EMBA
ROŽNIK III-
583
57H
574
560
558
514
506
479
444
439
414
390
281

Merečo
4. KOPITARNA II.
..	_ 5. LM
KEGLJANJE ŽENSKE
667
667
662
23.	STANDARD II.
24.	KŽK KRANJ
25.	EMBA I.
26.	ROŽNIK I.
27.	NANOS
437
430
400
366
344
						6. UNIVERZAL	662		
			POSAMEZNO			7. NANOS I.	652	STRELJANJE ŽENSKE	
			1. PETRIČ E.	375	HG - SREMIČ	8. MIP I	582		
			2. ŠKAFAR L.	370	HG - SREMIČ	9. OGRAD II.	580	EKIPNO	
			3. KOVAČ M.	357	HG - SREMIČ	10. SLOGA	564	1. SLOGA	471
KEGLJANJE MOŠKI									
			4. MOZER Z.	339	HG - SREMIČ	11. ETA	563	2. OGRAD	466
POSAMEZNO			5. GOLČMAN I	•	339	SADJE ZELENJAVA	12. ROŽNIK II.	532	3- KOPITARNA	451
1. KANTAREVIČ	421	ROŽNIK	6. MUSIČ N.	338	HG - ILIRIJA	13. KZ CERKNICA	526	4. HG - SREMIČ	451
S. FINCI J.	419	PEKARNA GROSUPLJE	7. OKOREN S.	333	KZ TREBNJE	14. KZ METLIKA	525	5. LM	400
3. MEGLEN J.	419	HG - ILIRIJA	8. KUHAR C.	321	ROŽNIK	15. MMT	499	6. MIP	364
4. NAGLIČ A.	410	ROŽNIK	9. BABIČ L.	281	ROŽNIK	16. KZ ČRNOMELJ	499	7. BLAGOVNI CENTER	359
5. DASOVIČ D.	409	SADJE ZELENJAVA				17- SADJE ZELENJAVA	491	8. MMT I.	304
6. ŽIŽEK S.	403	UNIVERZAL	STRELJANJE	MOŠKI		18. STANDARD I.	475	9. ROŽNIK III.	267
7. ČERNAČ M.	403	NANOS				19. KZ KRKA	470	10. KK SEVNICA	265
8. KOTNJEK B.	402	ROŽNIK	EKIPNO			20. ROŽNIK II.	468	11. ROŽNIK II.	263
9. DELAČ J.	401	LM	1. KOPITARNA	I.	682	21. EMBA II.	468	12. KŽK	217
'O. ŠMALC D.	398	ROŽNIK	2. OGRAD I.		682	22. TMI	448	13. STANDARD	190
. stran					(unij—Julij '87		Mercator
STRELJANJE MOŠKI		12.	KZ ČRNOMELJ	14 1/2	18. KZ RIBNICA	4. ETA	KOŠARKA MOŠKI
POSAMEZNO		13.	SLOGA	14 1/2	19. MIP II.	5. MMT	EKIPNO
		14.	SADJE ZELENJAVA	13	20. POTROŠNIK	6. NANOS	1. AGROKOMBINAT
1. VOČANEC ROBERT	182	OGRAD	15.	MIP II.	9 1/2	21. EMBA	7. KZ KRKA	2. MMT
2. ZAKOLŠEK SLAVKO . 178	KOPITARNA				22. AGROKOMBINAT II.	8. MIP	3. KG KOČEVJE
3. ŠULIGOJ MATJAŽ	176	NANOS				23. ETA	9. UNIVERZAL	4. ROŽNIK
		MALI NOGOMET MOŠKI			24. ROŽNIK III.	10. SADJE ZELENJAVA	5. KOPITARNA
					25. SADJE ZELENJAVA I.	11. KŽK	6. LM
STRELJANJE ŽENSKE		EKIPNO			-		
					26. KONDITOR		7. KZ METLIKA
POSAMEZNO		1.	MIP I.		27. NANOS II.	ODBOJKA ŽENSKE	8. SADJE ZELENJAVA
1.	COL.NER JUSTIKA
2.	GIBIČAR ZDENKA
3.	IVANUŠA LEONIDA
ŠAH
EKIPNO
1.	ROŽNIK II.
2.	NANOS
3.	KOPITARNA
4.	ROŽNIK I.
5.	ZARJA
6.	AGROKOMBINAT
7.	ROŽNIK III.
8.	UNIVERZAL
9.	KŽK
10.	HIP I.
11.	ETA
180 HOTELI GOSTINSTVO 169 SLOGA 163 OGRAD
2.	MMT III.
3.	KG KOČEVJE
4.	ROŽNIK II.
5.	UNIVERZAL
6.	NANOS I.
7.	AGKOMBINAT I.
8.	PRESKRBA
9.	OGRAD 10. TRGOAVTO 11 . LM II.
12.	MMT I.
13.	KZ KRKA
14.	LM I.
15.	ROŽNIK I.
16.	ZKZ MOZIRJE
17.	ZARJA
28.	SLOGA
29.	STANDARD
30.	TMI
31.	KŽK
32.	SADJE ZELENJAVA II.
33.	KZ METLIKA
34.	KOPITARNA
EKIPNO
1.	KK SEVNICA
2.	ZKZ MOZIRJE
3.	SLOGA
4.	MMT
5.	NANOS
6.	KOPITARNA
7.	AGROKOMBINAT
8.	MIP
9. MMT II.
10.	MIP
11.	NANOS
12.	KŽK
13.	SLOGA
KOŠARKA ŽENSKE
uiercgL
KOLESARSTVO MOŠKI
KOLESARSTVO MOŠKI
"A"
		TENIS ŽENSKE			
				1.	ŽAKELJ MATJAŽ
		1. GROSMAN	MMT	2.	KORPAR PETER
TENIS MOŠKI	" B "	2. VIDIC	DS SOZD	3.	KONČINA SREČKO
		3. LUKŠA	DS SOZD	4.	MUŠKA BOGDAN
1. RUPNIK	MMT	4. ROTAR	MMT	5.	PAVLIN JOŽE
2. NIEGELE	MODNA HIŠA	5. JANKOVIČ	MMT	6.	LAVRIČ STANE
3. GOSLAR	DS SOZD			7.	ŠRAJ JANEZ
4. ŠKULJ	MMT	KOLESARSTVO		8.	Hočevar Ivan
5. VIZJAK	MMT	EKIPNO		9.	HITI BOJAN
6. DEU	MMT	1. MIP		10.	GRAH LUDVIK
7. LAH	KŽK	2.LSL0GA		11 .	KALIČ GORAZD
SORA
MIP
LM
AGROKOMBINAT
KZ KRKA
ROŽNIK
ROŽNIK
SZ
ETA
ROŽNIK
SLOGA
18.16
20.02
20.57
21.27
22.11
26.19
29.31
31.15
44.10
45.21
56.01
1 . PETEK MILAN
2.	KLINC JANKO
3.	SRČIČ JOŽE
4.	PREŠERN JOŽE
5.	MARINŠEK PETER
6.	RUPČIČ IVO
7.	ŠULEN BORUT
8.	ŠERBIČ BRANKO
9.	RANTAŠA FRANC 10. KERMAN STANE
KOLESARSTVO MOŠKI
MIP
MIP
KZ KRKA KZ KRKA NANOS LM
ZK KRKA LM
SLOGA
ROŽNIK
1.	PUŠLAR PETER
2.	PRELOVŠEK MAKS
ROŽNIK
LM
21.27 21 .41 22.01 23.15
23.21 24.09 28.03 38.42
45.21 51.36
23-06 25.S1*
Mercato
junf|-|ullj '87
stran 13
namizn^teni^ioški
Ekipno
1.	SLOGA
2.	NANOS
3.	MIP I.
M. SZ
5.	AGROKOMBINAT II.
6.	KONDITOR
7.	ROŽNIK I.
8.	LM I.
9.	MIP II.
10.	MMT
11.	KOPITARNA
12.	ETA III.
13.	ETA I.
14.	STANDARD II.
15.	ROŽNIK II.
16. ZARJA	VLEČENJE VRVI	TENIS	TENIS MOŠKI	" A "	10. KANDUS	EMBA
17. STANDARD I.					11. KAVŠEK	
18. LM III.	EKIPNO	EKIPNO	1. MERSLAVIČ	KOPITARNA	12. PARAVINJA	MMT
	1. AGROKOMBINAT	1 . DS SOZD	2. KOTAR	DS SOZD	13. JENKO	TMI
	2. KK SEVNICA	2. MMT I.	3. ŠKERLAVAJ	TEHNA	14. ŠMIT	BC
	3- KOPITARNA	3. MMT II.	4. ČIKOVIN	TRGOAVTO	15. TOMORI	TEHNA
NAMIZNI TENIS ŽENSKE	4. SLOGA		5. STRNIŠA	KŽK	16. KNE	KŽK
EKIPNO	5. SADJE ZELENJAVA		6. ZOR	SZ	17. ŠENK	KŽK
	6. LM		7. KVAS	BC	18. TRATAR	MMT
1. MMT I.	7. MIP		8. ČERNČEC	ROŽNIK		
2. RUDAR	8. MMT		9. ZAKRAJŠEK	TRGOAVTO		
3.	ETA I.
4.	ETA II.
5.	LM
6.	ROŽNIK III.
7.	STANDARD
8.	MMT II.
9. KŽK
10.	ROŽNIK
11.	KZ KRKA
12.	EMBA
3. BURJA MARJAN	KŽK	27.12
'*• ZADNIK JOŽE	SZ	27.20
5. BRICELJ JANEZ	NANOS	31.51
8. GLAVNIK RENE	MIP	32.19
7. MOHAR PETER	ROŽNIK	52.48
8. ARKO TONE	NANOS	59.15
9. RIBARIČ JOŽE	SLOGA	59.18
kolesarstvo ženske		
1. ČUŠ SLAVICA	MIP	41.30
2. KOCUVAN ŠTEFKA	SLOGA	59.10
peavanj^ioški	PLAVANJE ŽENSKE ^k^n^	
ekipno		
1- MIP	1. SLOGA	
2- KŽK	2. MMT	
3. SLOGA	3. ROŽNIK	
11 - agrokombinat	4. MIP	
5. MMT
6- KOPITARNA 7. SZ
PLAVANJE MOŠKI	" A "	
1. STANIŠA UROŠ	KŽK	28.80
2. STRAJNAR MIRO	SZ	31.51
3. OZVATIČ PETER	SZ	32.28
4. KORPAR PETER	MIP	32.97
5. BELAK ANTON	SLOGA	33-54
6. KNE BRANE	KŽK	33.77
7. SENICA SLAVKO	KOPITARNA	34 .40
8. SINKOVIČ BOJAN	KK SEVNICA	35.30
9. TRATAR TONE	MMT	36.25
10. KRIŽAJ TOMAŽ	MMT	36.61
11. PETRIČ POLDE	AGROKOMBINAT	38.70
12. KLEMENČIČ STANE	KŽK	40.00
13. KOVAČ JOŽE	SLOGA	41.97
14. DŽUROVIČ SAVO	MIP	46.42
15. ŠILKOVIČ MIRAN	SLOGA	100.38
PLAVANJE MOŠKI	" B "	
1. KLINC JANKO	MIP	28.40
2. GQRŠIČ MARTIN	KŽK	31.50
3. ŠORMAZ ZLATKO	SLOGA	31.87
4. BOKAL MARKO	DS SOZD	32.02
5. BRATKOVIČ JANEZ	KZ KRKA	32.09
6. VIDMAR BRANE	MMT	32.‘17
7. PETRIČ SLAVKO	AGROKOMBINAT	32.76
8. PARAVINJA DUŠAN	MMT	35.40
9. ŠIREC JANKO	KZ TREBNJE	39.39
10. DOLENC JANKO	KŽK	41.01
11. OREŠNIK FRANC	KŽK	44.40
12. ZORKO KAREL	SLOGA	50.49
13. VALAND DRAGOMIR	KOPITARNA	51.53
14. IVAČIČ VILI	KOPITARNA	100.82
15. .CRNADA DŽURO	SZ	101.16
PLAVANJE MOŠKI	"C"	
1. LISEC BOGDAN	KOPITARNA	34.02
2. PISEK DRAGO	AGROKOMBINAT	37.47
3. GLAVNIK RENE	MIP	39.83
4. RIBARIČ JOŽE	SLOGA	40.08
5. ŠKUFCA TOMAŽ	MMT	42.83
6. BAVDAŠ ALOJZ	STANDARD	44.00
7. ZADNIK JOŽE	SZ	46.24
8. RENKO EDVARD	KŽK	58.10
PLAVANJE ŽENSKE
1.	ŠTALCAR ANDREJA	MIP
2.	KOVIČ META	ROŽNIK
3.	KOVIČ ZDENKA	ROŽNIK
H.	ŠVAJGER TADEJA	ROŽNIK
5.	GOMBOC BRIGITA	SLOGA
6.	KRAČAN MAJDA	MMT
7.	BELCIJAN IVANKA ROŽNIK
*t-t
PLAVANJE ŽENSKE
"C"
40.96
43.90
55.28
59.88.
100.39
112.25
116.26
1.	BEVC ZDENKA	MMT
2.	LEPEJ IDA	MIP
3.	GROSMAN JOŽICA SLOGA
4.	ŽITNIK ANA	ROŽNIK
65.20
116.56
121.57 133.26
KRO^^ENSK^
EKIPNO,
1.	AGROKOMBINAT
2.	SLOGA
3.	MMT
KROS MOŠKI -	"A"
KROS MOŠKI
			EKIPNO
PLAVANJE ŽENSKE	" B "		1. MIP
			2. LM
1. KUJUNDŽIČ SILVA	SLOGA	44.68	3. KK SEVNICA
2. PREPELUH BRANKA	ROŽNIK	46.50	4. KOPITARNA
3. ROJC ŠPELA	MMT	48.00	5. KŽK
4. MARN MARINA	ROŽNIK	52.44	6. ETA
5. JARC LIDIJA	STANDARD	54.11	7. MMT
6. HUDELJA ADA	STANDARD	100.28	8. SLOGA
7- BULAJIČ ALENKA	MMT	103.38	9- SZ
8. OBLAK DIANA	MIP	113.21	
9. MURGELJ JOŽICA	STANDARD	120.00	
U KONČINA SREČKO
2.	BRLEK SILVO
3.	STANONIK JOŽE
4.	IMPERL JANEZ
5.	ŠTEDELJ VOJKO
6.	DROBNE PAVEL
7.	JEČMENJAK STJEPAN
8.	KRIŽAJ TOMAŽ
9.	POTREBUJEŠ ZDRAVKO
10.	VRZEL J SREČKO.
11.	GRACAR IGOR
LM
MIP
SORA
KK SEVNICA
STANDARD
KOPITARNA
AGROKOMBINAT
MMT
MMT
SLOGA
MMT
12. AVDIČ NERZUK 13..HITI BOJAN
14.	POTOČNIK ALFI
15.	HOJS MATEJ
16.	ČEBAŠEK STANE
17.	MITRIČ STANE
KROS MOŠKI
ETA
ETA
SLOGA
SLOGA
KŽK
SZ
1.	ŽOHAR BORIS
2.	PAJTNAR MARKO
3.	ZALAŠČEK ALOJZ
4.	BJELICA ŽARKO
5.	KUHLANK STJEPAN
6.	KANDUS MATJAŽ
7.	ZALAR FRANC
8.	KODRA RAJKO
9.	BLATNIK SILVO
MIP .
RUDAR
KK SEVNICA
ROŽNIK
KŽK
EMBA
LM
ETA
KOPITARNA
Wler£2l?i
Merca10
6. TOPOLOVEC MARIJA
MIP
5.	LAJOVEC MARIJA
6.	KOCUVAN ŠTEFKA
7.	ŠUŠTARŠIČ JOŽI
MIP
SLOGA
ROŽNIK
		5. LIHTENVALNER LOJZE	LM	7. VOLJKAR SONJA	ETA	8.	TOMAŽIN SONJA	AGROKOMBIANT
10. RANTAŠA FRANC	SLOGA	6. RENKO EDVARD	KŽK	8. JANKOVIČ MIRJAM	MMT	9.	BOŠKOVIČ MIRANDA	ROŽNIK
11. RIHTAR MARJAN	MMT	7. KOŠAR JANEZ	KK SEVNICA	9. ZUPAN ALBINA	SLOGA	+0.	ČORALIČ ŠEMSA	MMT
12. ŽOHAR MILAN	MIP	8. ŠINKOVEC FRANC	ETA	10. VOVČKO OLGA	ROŽNIK	11.	ZAKRAJŠEK MARJETA	MMT
13. CRNDAG DŽURAD	SZ	9. ROGAČ FRANC	SLOGA	11. VRATARIČ KATI	TMI	12.	ŠVERKO DRAGICA	MMT
14. BREGAR FRANC	SZ	10. ŽELEZNIK PETER	MMT	12. MRZLIKAR KRISTINA	KONDITOR	13.	ŠKULJ ŠTEFKA	MMT
15. VINKOVIČ MATIC	AGROKOMBINAT	11. TRMČIČ RAJKO	SZ	13. MARKOVIČ MIRJANA	MMT			
16. MEDVED BOJAN	MMT			14. SELAN CERKA	KONDITOR			
KROS MOŠKI		KROS ŽENSKE	-	"A	II			KROS ŽENSKE		"C"
	"C"			KROS ŽENSKE	-	"B"				
		1. PERŠOLJA IDA	AGROKOMBINAT			- 1.	LONČAR BETKA	AGROKOMBINAT
1. NAROGLAR MIRO	KOPITARNA	2. ŽAGAR ANICA	KZ KRKA	1. NOVAK MARTA	SZ	2.	ZUPAN MARIJA	SLOGA
2. MIHELIČ JOŽE	EMBA	3. JEREB STANKA	ROŽNIK	2. MARN MARINA	ROŽNIK	3.	ZAGORC KATI	MMT
3- GLAVNIK RENE	MIP	4. KOSTIČ FERIDA	TMI	3. BALOH VERA	ETA.	4.	ŠOBER TAMARA	MMT
4. VENCELJ ANTON	PEKARNA GROSUPLJE	5. SEVER IRENA	SLOGA	4. SEVER ANKA	SZ	5.	BERKAČ MAJA	MMT
Mercator
Junij—julij '87
stran IS
Odziv na Mercatoriado
Edi Kobale
Bilo je čudovito!
»Da, naj živi Dan Merctorja«. S to mislijo smo se vračati udeleženci tega srečanja iz M-Modne hiše Maribor. Ker smo mladi člani SOZD-a MERCA TOR-KIT smo na to srečanje prišli prvič.
Verjemite, ni nam žal. Ko nas je na avtobusni postaji v Novem mestu pričakala in sprejela tovarišica Hedi Križ iz splošne kadrovske službe M-Standarda iz Novega mesta, se je za nas pričet Dan Mercatorja. Tovarišici Križevi smo zelo hvaležni, saj nas je sprejela takoj za »svoje« in nas je popeljala po Novem mestu in njegovi okolici. Ogledali smo si blagovnico, Kočevski Rog in Bazo 20. Razlaga o nastanku Baze 20 nam bo ostala v neizbrisnem spominu. Z nje smo se vračali veseli, vendar s tesnobo v srcih ter z globokim spoštovanjem do borcev, ki so trpeli in umirali v tem prelepem slovenskem prostoru.
Veselje in vedrina sta se nam vrnita na meercatorjevi jasi, kjer so se pravkar borite ekipe v vlečenju vrvi. Največji začetni »štimung« pa nam je pripravi! izredno dober golaž. Hvala tovarišem iz Mercatorja, ki so ga pripravili, bil je več kot odličen (za plus pet). Naše navdušenje se je še povečalo, ko smo poizkusili tudi cviček (hvala Ljubljanskim mlekarnam, saj smo ga hladili med sladoledom). Štajerci ne bi bili to kar smo, če ne bi zraven prinesli tudi klobukov MariborskeModne hiše, ki so bili zelo iskani. Žal, imeli smo jih premalo za vse. Ansambel »Slavček« nam je zanje zaigrat precej poskočnih in veselih melodij.
Star pregovor pravi, da po vsakem dnevu pride noč in morali smo oditi. Spoznali smo precej novih prijateljev in upamo, da se bomo z njimi ponovno srečali na naslednjem Dnevu Mercatorja.
Malo pa smo bile le razočarani, vendar ne zaradi organizacije tega srečanja, temveč zato, ker iz naše TOZD Modna hiša Ljubljana ni bilo nikogar, vendar smo prepričani, da v prihodnje TOZD Modna hiša Ljubljana in Delovna skupnost ne bosta zatajili.
Naj se še enkrat v imenu udeležencev iz M-Modne hiše Maribor organizatorjem tega srečanja zahvalim z našim vtisom »DA, NAJ ŽIVI DAN MERCATORJA«. Vsem športnikom in nastopajočim ter zmagovalcem pa iskreno čestitamo.
Nekdaj in danes
Suzana Modrijan
Nekaj malega v razmislek
Že nekaj let gojimo športna srečanja z namenom zbližati in povečati obveščenost o duhovnem utripu ljudi v tem našem prostoru. Zamislili so si ga že prvi ustvarjalci Mercatorjevih športnih iger.
Spontani osebni stiki, skupno sodelovanje, ne samo športno temveč tudi poslovno, so izvirne ideje skupnega nastopanja, so gibata tega nevidnega, a učinkovitega sodelovanja.
Zakaj to pisanje?
Ob letošnjem srečanju me je preplavil občutek, da se okrog mene nekaj trdnega maje kot, da se je nekakšen mozaik, ki je bit dolgo v likih, barvah in kompoziciji lepo urejena slika, nenadoma zatresel. Neverjetno, kako lahkotni in lepi se mi zdijo časi, ki sem jih že pospravila v spomine. Prva leta, ko smo se udeleževali športnih iger sem imela občutek, da predstavljamo sami sebe in ne svoje organizacije. BiH smo namreč vsak v svojem oblačilu. Drugi, ki so postati Mercatorjevi veliko kasneje, so ponosno nosili oblačila z oznako »M« in ime svoje organizacije. Sedaj so tudi nas še kar spodobno oblekli, imamo majice z napisom Mercator-Blagovni center, toda na tekmovanje in zaključno prireditev smo prišit vsak zase, z dnevnico in kilometrino.
Sprašujem se, kje je sedaj ta temelj Mercatorja, moja delovna organižacija. V lepi, moderni stavbi, pa vendar se mi zdi, da ta bolj spominja na potopljeno Atlantido, ker postaja vse bolj brezosebna, bližje času kot človeku, postaja duhovno potopljena.
Sklepne besede v njenem pravem pomenu si ne upam napisati. Končam naj z nekoliko črnega humorja na račun samih sebe: Mercator-Blagovni center, smo slišali prijaznega napovedovalca, ima odhod z zaključne prireditve v Dolenjskih toplicah ob 8 uri zvečer, s tičkom.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Iz mercatoriade naredil MERCATORIADO
Nagrado SOZD MERCATOR-KIT, si je zagotovo prislužil in prigaral Mi ro Vaupotič, predsednik Koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport SOZD. Da je Mercatoriada to kar je, in da v sozdu poteka sorazmerno razgibano športno rekreacijsko življenje, je zagotovo njegova zasluga. Svoje organizacijske sposobnosti zna usmerjati tako, da vse teče po ustaljenem redu, kot potoček, ki počasi raste v reko.
V Mercator, točneje v delovno organizacijo Sadje zelenjava je
kolikor se jih je udeležilo letošnje. Mercatoriade v Novem mestu.
Organiziral je izobraževanje športnih referentov v OZD in na ta način uspel razširiti športno rekreacijsko dejavnost. Stalno jo je dopolnjeval z novimi idejami in
Miro Vaupotič prišel leta 1979 kot kadrovik. Že naslednje leto je prevzel dolžnosti predsednika KORŠ, kar je še danes. Ko pogleda nazaj in potegne črto pod svojim delovanjem, je bera bogata. Od 700 do 800 športnikov na prvih Mercatoriadah je uspel z učinkovitimi prijemi povečati njihovo število na skoraj dva tisoč,
Mirko Vaupotič rojen 1947, je delavec Mercator-Sadje zelenjave. Že osem let vodi Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport sozda. V tem času se je organizirana športno rekreativna dejavnost med delavci sozda silno razmahnila. Zimskim in letnim športnim igram delavcev in kmetov sozda je pod njegovim vodstvom dodana nova vsebina -Dan Mercatorja. Uspešna izvedba množičnih srečanj in njihova rast je bila v veliki meri odvisna od angažiranosti nagrajenca.
panogami. Letnim in zimskim igram je KORŠ na njegovo pobudo dodal še planinske pohode, množičen pohod po Poti spominov in tovarištva, istočasno pa je širil tudi krog aktivnih članov KORŠ-a.
»Ko sem prišel, je v KORŠ-u delalo le nekaj aktivistov. Danes
v njem dela 40 stalnih in 20 občasnih članov, ki so dejavni skozi vse leto. Ti so udarna sila vsega našega športa in rekreacije. Najvažnejše pa je, da stalno prihajajo novi aktivisti, ki želijo s svojim delovanjem še povečati in dopolniti naše dejavnosti in prizadevanja«, pravi Vaupotič.
Čeprav pravi, da mu po tolikih letih predsednikovanja že nekoliko pojemajo moči, da se že ozira za mlajšim naslednikom, ki bi ga zamenjal na tej nič kaj hvaležni, a odgovorni funkciji, se mi je zdelo, da ima še dovolj idej in volje, da jih bo uresničil, preden bo svoje mesto resnično prepustil drugemu. Pa tudi potem bo zagotovo še naprej dejaven organizator športa. Vedno je bil....
Pet let je vodil športna tekmovanja na Gostinsko turističnih zborih, tam se je obrusil in si pridobil izkušnje - pa znance tudi, ki so ga potem, ko je prišel v Mercator hitro našli in mu zaupali odgovorno nalogo predsednika.
Sicer pa je Miro Vaupotič tudi sam aktiven rekreativec. Ukvarja se s kegljanjem in nogometom. Bil je tudi nogometni sodnik. Leta 1985 je na Mercatoriadi dobil celo zlato medaljo kot član kegljaške ekipe Sadje zelenjave Tudi letos je tekmoval, v kegljanju, odbojki...pravi, da le tako začuti tisti pravi utrip Mercatoriade in Mercatorjevcev, ki so jo sprejeli za svojo in se je radi udeležujejo — vsako leto v večjem števi lu. To pa pomeni, da je znal KORŠ pod vodstvom Mira Vaupotiča prisluhniti željam in potre bam delavcev sozda.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Tudi »vaška« trgovina je lahko uspešna
Vjekoslav Kobal, poslovodja PE Kneginec Mercator-Zarja, je v sedemnajstih letih, kolikor časa je v Zarji in poslovodja trgovine dokazal, da se da tudi iz najslabše prodajalne narediti »paradnega konja«, ne le delovne organizacije ampak celotnega sozda. Dosegel je največji promet na zaposlenega in najhitrejše obračanje zalog v kategoriji sorodnih trgovin Mercatorja!
»Ko sem prišel v Kneginec, je bila to vaška trgovina, najslabša od vseh Zarjinih trgovin, tik pred tem, da jo zapro. To bi zame in moje sodelavce pomenilo, da si
Vjekoslav Kobal
moramo iskati ustrezno zaposlitev, česar pa nismo želeli. Počasi mi je uspelo obrniti krivuljo prometa navzgor in potem je stalno rasla,« pravi Kobal.
Najprej je izboljšal izbor blaga in ga približal kupcu. Nič več ni naročal na slepo, vedno je nabavljal le tisto, kar so želeli kupci in česar drugod niso mogli dobiti. Ob tem je bil še prijazen in ustrežljiv, kar mu je v trgovino pripeljalo nove in nove stranke.
Vjekoslav Kobal rojen 1942, je poslovodja v trgovini Mercator-Zarje v Knegincu Donjem v SR Hrvaški. Iz neugledne in komaj omembe vredne vaške trgovine je po zaslugi nagrajenca sedanja trgovina'po prometu na zaposlenega najboljša v delovni organizaciji. Ustvari približno 16 odstotkov celotnega Zarjinega prometa. Po prometu na zaposlenega je v kategoriji sorodnih trgovin tudi v merilu sozda na samem vrhu.
Po treh letih trdega dela se je z zadnjega mesta povzpel v sredino lestvice Zarjinih trgovin, po sedmih letih pa v sam vrh. Zadnjih šest, sedem let je to najbolj ša Zarjina prodajalna. Letno 19 krat obrne zaloge, lani je Kobal promet realno povečal za 45, DO pa za 15 % in ustvaril s sedmimi zaposlenimi kar 1,145 milijard di narjev prometa.
Prodaja vse - od živil do tehničnega in gradbenega blaga. Pravi, da je po preureditvi trgovi ne (o njej smo pisali lani) lažje delati, kar dokazuje z dosežki: v petih mesecih je z devetimi zaposlenimi ustvaril 765 milijonov dinarjev prometa!
Kako? Trgovina je odprta 11 ur dnevno, on sam pa je v njej redno po dest ur! Kupci prihajajo iz širše okolice Varaždina, navadili so se, da tu dobijo vse, česar v večjih središčih nimajo.
Kobal pravi, da ni to nič posebnega, le nabavi se moraš malce bolj posvetiti. Pomembna pa so tudi osebna prizadevanja in prijateljske vezi z dobavitelji.
Njegov glavni dobavitelj je Mercator-lzbira Panonija Ptuj, nabavlja pa še pri Kurivoprodaji, ABC Pomurki in Megradu — tam pač, kjer dobi blago, ki ga zahtevajo kupci.
Za nagrado sozda pravi, da mu pomeni veliko zadovoljstvo in vzpodbudo za nadaljne delo. Trudil se bo, da bo do konca leta dosegel 20 milijonov dinarjev prometa.... to je njegov cilj. Še vsak načrt in cilj je tudi vedno uresničil in dosegel.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Razmnoževanje krompirja v epruvetah
Center za krompir oziroma Laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja, kot se mu uradno reče, sodi med tiste pridobitve, ki prav nič ne zaostajajo za sorodnimi organizacijami v tujini. Zasluge za to, da KŽK-jev Laboratorij stopa vštric z laboratoriji najrazvitejših kmetijskih držav v svetu imajo njegov vodja, dr. Miloš Kus, vodja fiziološkega oddelka, ing.agr. Maša Vodenik in vodja vi-rološkega oddelka, dipl. ing. agr. Marija Pepelnjak. Vsi trije so letos dobili za svoje delo nagrado sozda. Dobili so jo za ustanovitev tega, za naše pridelovalce zelo pomembnega Laboratorija.
Pred ustanovitvijo Laboratorija smo v Sloveniji pridelovali osnovno seme krompirja po metodi vzdrževalne selekcije. Ker pa na to metodo vplivajo vremenske razmere in okužbe, ki jih prenašajo listne uši, so se v svetu odločili za novo metodo hitrega razmnoževanja v epruvetah in s tem v zaščitenem okolju, kjer ni
stih na tri leta in izločanje posameznih rodov, kar je prej predstavljalo precejšnjo oviro razvoju.
Nagrajenci so uspeli prenesti znanje, porojeno na tujih njivah na domača tla in dosežke tujine prilagoditi značilnostim našega okolja.Novo tehnologijo so uspeli prilagoditi vzgoji naših značil-
Dr. Miloš Kus, dip. ing. Marija Pepelnjak in ing. Maša Eržen-Vo-denik so avtorji celovitega raziskovalnega in razvojnega centra za proizvodnjo brezvirusnega semenskega krompirja. Raziskovalni dosežki svetovne znanosti, združeni z lastnim znanjem in poznavanjem specifičnih razmer v okolju uvrščajo Mercator-KŽK med največje proizvajalce semenskega krompirja v Jugoslaviji.
možnosti okužb. Ta metoda se je v svetu razvila v začetku osemdesetih let. Kranjski Laboratorij je nastal sočasno kot podobni v najrazvitejših državah.
Z novo metodo so skrajšali čas pridobivanja semena s še-
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
»Nagrade sem izredno vesel, vendar jo jemljem kot priznanje celotnemu kolektivu, ne le meni osebno. Istočasno pa sem razočaran, ker delavci M-Potrošnika za uspešno in prizadevno delo niso dobili nagrade družbenopolitične skupnosti,« nam je dejal direktor Mirko Košmerl.
Povedal je, da so odplačani vsi krediti za blagovnico, ki so jih začeli odplačevati pred sedmimi leti. Del tega bremena je šlo tudi na račun osebnih dohodkov in odrekanja delavcev. Ves čas je delovni organizaciji stalo ob strani tudi vodstvo sozda in ji pomagalo v najtežjih trenutkih.
Danes je Mercator-Potrošnik Lenart finančno dokaj močan kolektiv tudi po zaslugi marsikatere neprespane noči njegovega direktorja, ki je snoval sanacijske programe.
Jezi ga, da je sedaj, ko so se otresli najtežjih bremen in bi lahko začeli ustrezneje nagrajevati delavce, administracija zavrla vse njihove napore in razvrednotila vsa odrekanja v preteklosti. »To spoznanje je boleče, in ni lahko biti direktor v teh časih,« pravi.
Sploh je biti direktor v majhnem kraju precej zoprna zadeva, saj je direktor stalno izpostavljen
Mirko Košmerl rojen 1938, je direktor Mercator-Potrošnika v Lenartu v Slovenskih goricah, najmanj razviti občini v SR Sloveniji. Uspešno premagane dolgoletne težave v organizaciji in poslovanju delovne organizacije so posledica izjemno angažiranega dela nagrajenca.
nih in posebnih sort krompirja. Danes v Laboratoriju razmnožujejo le tuje sorte (desiree, bitnje, saksida, urgenta, jaerla, itd.) Tuje sorte vzgajajo zaradi delitve dela med Kmetijskmi inštitutom, Semenarno in njimi.
Biti direktor ni lahko
Med letošnjimi nagrajenci je bil tudi direktor M-Potrošnika Lenarta, Mirko Košmerl. Delovna organizacija je v svoji zgodovini preživljala dobre in težke trenutke, z vsemi pa je povezano njegovo ime. Njen direktor je že 24 let.
raznim pritiskom političnih in upravnih oblasti, ki se jim mnogo težje izogne kot njegov tovariš v velikem mestu. »To ni prijetna služba, a nekdo je pač mora opravljati!«
Rad mu verjamem. Ob vsem delu v delovni organizaciji mora biti primerno dejaven tudi v družbenopolitični skupnosti in še kje. Znati mora krmariti med vse večjimi čermi naše ekonomije, kar je že prava umetnost. Zato ni čudno, da mu, tako kot drugim direktorjem, vedno zmanjkuje časa za drobne radosti v osebnem življenju. No, nekaj jih kljub vsemu ima. Ko se želi sprostiti si privošči urico oddiha (mi bi rekli: dela) v majhnem sadnem vrtu, kjer goji jabolka, trto in grozdičje »za ozimnico«, kot pravi.Drugo radost pa najde v poslušanju glasbe. Na klavir mu hčerka, ki bo letos odšla na konzervatorij, igra priljubljene Mocartove in Bachove skladbe. Tako si nabira novih moči za naporno vsakodnevno delo vodilnega delavca.
Mirko Koimeri
Marija Pepelnjak, Miloš Kus in Maša Eržen-Vodenik
V Laboratoriju pa poteka tudi raziskovalno delo — proučujejo možnosti hitrega razvoja drugih kultur. Istočasno tudi serološko testirajo zdravstveno stanje krompirja z ELIZA TEST-om. To je nov test in bili so prvi v Jugo-
slaviji, ki so ga uporabili na krompirju.
Stalno tudi opazujejo let uši, kar je zelo pomembno zaradi močnega prenosa virusov. Skratka, njegovo delo je izjemno pomembno za dvig kakovosti naše-
ga semenskega krompirja, od tega pa je odvisen ves pridelek.
Ekipa Laboratorija vodi tudi vse nasade semenskega krompirja, ki jih je okrog 200 hektarov, na katerih vzgajajo seme za potrebe slovenskega in jugoslovanskega trga.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Kardelaš,naredi dobro
Za gospodarja Blagovnice M-lzbire Paninije Ptuj pravijo, da drži pokonci kar vse vogale te velike prodajalne, vsaj kar se tehnike tiče. Do naprav, ki so nujne za poslovanje in obratovanje Blagovnice ima enak odnos kot do svojih domačih gospodinjskih strojev. Preprosto jih ljubi in z njimi ravna kot bi bili živi. To je pravi razlog, da mu uspevajo čudeži, in da s svojim vestnim delom vpliva na nižje stroške poslovanja.
»V Blagovnico sem prišel, ko so stali šele temelji in bil zraven ves čas njene gradnje. To je nujno pri velikih hišah, kjer kar sproti prilagajajo načrte. Ce se potem kaj pokvari je človek, ki ve kje poteka kakšna inštalacija, vreden zlata. Ko so Blagovnico 8. avgusta 1972 odprli je bil to velik praznik za Ptujčane in okoličane. Mnogi so prvič v življenju videl pomične stopnice, zame pa se je začelo naporno delo, saj sem ostal sam, z vsemi težavami vzdrževalca in gospodarja novogradnje,« pravi Vekoslav Lašič.
Leto in pol je delal od jutra do večera — za eno samo plačo. Ko so v Blagovnici spoznali, da sam ne bo zmogel vsega, so zaposlili še enega vzdrževalca, s katerim si sedaj delita delo. Lašič ga je počasi vpeljal v skrivnosti raznih instalacij in naprav in danes s ponosom pove, da je njegov sode-
Vekoslav Lašič
lavec enako usposobljen kot on sam.
Se pa Lašič tudi razburi, kako se ne bi! Oprema je vsa iz uvoza, rezervnih delov zanjo pa nikjer. Tako je začel čarati, kot sam pravi, in pri tem je bil kar uspešen. Klima naprave je z majhnimi vzdrževalnimi stroški obdržal pri življenju vse do danes, čeprav imajo podobne naprave v tujini
življenjsko dobo le par let. Brez njih se v Blagovnici ne bi dalo delati, saj bi se temperatura dvignila na 42 stopinj.
Domislil se je tudi, kako bi zmanjšal porabo kurilnega olja. Normativi določajo letno porabo okoli 63.000 litrov, njemu je uspelo doseči enake klimatske pogoje s 43 do 45.000 litri, kar je pomemben prihranek pri stroških. »Potrebno je le malce več truda in iznajdljivosti«, pravi nagrajenec.
Na vprašanje, kaj mu poleg Blagovnice še zapolnjuje življenje preprosto odgovori: družina in ptički. Že 25 let se ljubiteljsko ukvarja z ornitologijo, v kateri je postal priznan izvedenec. Njegovo znanje o ptičih, ki jih srečamo v tem delu Slovenije pa daleč presega zgolj ljubiteljsko.
»Če se česa lotiš, naredi dobro«, je življenjsko geslo Vekoslava Lašiča, sam pa dokazuje, da ga je moč vedno tudi uresničiti.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Malo, dobro in drago
Magister Julij Nemanič, direktor Vinske kleti Mercator-KZ Metlika ima žlahtno vinsko kapljico v srcu, zato ni čudno, da je iz nekdaj povsem nepomembne vinske kleti naredil organizacijo, ki danes prideluje in ponuja trgu najbolj kakovostna vina.
Doma je iz Draščičev, belokranjske vasice, ki že od nekdaj
Vekoslav Lašič rojen 1935, je vzdrževalec strojnih naprav in instalacij v MlP-ovi blagovnici v Ptuju. Blagovnica je stara petnajst let, vendar v vsem tem času na uvoženih strojnih napravah niso bila potrebna večja vzdrževalna dela predvsem zaradi skrbnosti nagrajenca. S tem so bila. delovni organizaciji prihranjena velika sredstva.
slovi po izvrstnih vinih. Tudi Nemaniči so jih pridelovali in jih še! Julija je vinarstvo vedno veselilo in logična pot je bila na fakulteto za agronomijo, kjer se je specializiral za vinogradniško-vinarsko smer ter nato v Zagrebu magistriral z nalogo: Vpliv vinifikacije na kvaliteto vina modre frankinje iz Bele krajine.
Bil je štipendist KZ Metlika in je takoj po študiju postal vodja Vinske kleti v Metliki. Takrat, leta 1966 so bili v njej skupaj z njim le štirje delavci. Danes je to kole-
M-Agrokombinat gradi novo skladišče
Andrej Dvoršak
Skupaj s servisom in trgovino zaključena celota
»Proizvodnja hrane Mercator-Agrokombinata se je v zadnjih dvajsetih letih nekaj tisočkrat povečala in pojavilo se je resno vprašanje, kam z vsemi pridelki. Vprašanje sicer ni novo, (že leta 1961 so ga skušali v tedanji Kmetijski zadrugi Krško rešiti, kar dokazujejo projekti za skladišče iz tistega časa), vendar smo ga odlagali iz leta v leto. Letos pa bomo končno le zgradili ustrezne skladiščne prostore in ga dokončno rešili,« pravi Ivan Kozole, di-
Prodajati smejo le usposobljeni
Jože Kirm
Potreba po kmetijski apoteki
Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci pravi, da je varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci pravica in dolžnost organizacij združenega dela in občanov, ki se ukvarjajo s pridobivanjem rastlin in so zato skupaj z družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi dolžni izvajati ukrepe, ki so predpisani s tem zakonom in drugimi predpisi.
Večnamensko skladišče, ki bo že jeseni sprejelo pridelke nove letine, ima dve etaži po 1.500 kvadratnih metrov in okoli 6.000 kvadratnih metrov zunanjih površin. V spodnjem delu, ki je vkopan v zemljo, bodo lahko skladiščili 110 vagonov krompirja in prav tako jabolk, manipulativni prostor, ki ga bodo v sili tudi lahko izkoristili za skladiščenje, pa jim bo omogočil shranjevanje še dodatnih osemdeset vagonov pridelkov. V zgornji etaži bo lokal za prodajo reprometeriala in skladišče zanj, ki bo bogato založeno z vsem, kar potrebujejo kmetje in malo gospodarstvo.
Predračunska vrednost objekta je bila 700 milijonov dinarjev, vendar bo končna cena okoli 900 milijonov. Sredstva so združili ozdi občine Krško, nekaj je lastnih sredstev, pomemben delež Pa so prispevale članice sozda z združevanjem sredstev. Delavci TOK KTS so se odločili, da dajo \ za izgradnjo novega objekta enodnevni zaslužek, kmetje pa
bodo zanj odstopili zadolžnice INA Kutina.
Skladišče bo skupaj s servisom za kmetijsko mehanizacijo in druga vozila ter trgovino s kmetijskimi stroji, ki že stojita na tej lokaciji, predstavljalo zaključeno celoto, ki bo potrošnikom in uporabnikom storitev zelo olajšala delo, Mercator-Agro-kombinatu pa omogočila bolj racionalno poslovanje.
Mercator-Agrokombinat je v zadnjih letih uresničil precej novih naložb, le zadružni sektor je bil nekako potisnjen ob stran ter so v njem razvijali le področje primarne proizvodnje. Kar 95 odstotkov obdelovalnih površin je v zasebni lasti. Letno pridelajo 2.500 vagonov različnih vrst kmetijskih proizvodov (sadje, krompir, jagodičevje, vrtnine, meso, mleko, itd). Predelavi pa mora slediti tudi trženje in s tem v zvezi skladiščenje, zato so se lani odločili za gradnjo novega večnamenskega skladišča.
Z maloprodajo sredstev za varstvo rastlin se lahko ukvarjajo le organizacije združenega dela, ki imajo ustrezne prostore in delavca s srednjo strokovno izobrazbo splošne kmetijske smeri ali smeri rastlinske proizvodnje oziroma delavca, ki nima take izobrazbe, ima pa najmanj dve leti delovnih izkušenj pri delu s sredstvi za varstvo rastlin in opravljen tečaj iz varstva rastlin.
Kmetijski inšpektor je nekaterim prodajalnam, ki so peleg drugega blaga prodajale tudi sredstva za varstvo rastlin letos prepovedal nadaljnjo prodajo tega blaga, ker niso imele ustreznega strokovnega kadra.
V letošnjem letu se glavna sezona uporabe sredstev za varstvo rastlin bliža koncu. Prav pa je, da stvari, ki se tičejo prodaje sredstev za varstvo rastlin in strokovnega svetovanja analiziramo in se pripravimo na prihodnje leto, da nas prihodnja sezona ne bo zalotila nepripravljene.
O tej problematiki smo se pogovarjali s poslovodjem zadružne prodajalne na Cesti komandanta Staneta 10 v Novem mestu, kmetijskim tehnikom Pavlom Koširjem.
Ta prodajalna je najbolj znana po založenosti s sredstvi za varstvo rastlin zato je vedno polna kupcev in tudi proda največ tega blaga. Ima zelo ugodno lokacijo, saj je v centru mesta, blizu avtobusne in železniške postaje. Poleg sredstev za varstvo rastlin prodaja tudi drobno orodje, dele za motorne žage, za kosilnice in molzne stroje ter drugo blago, po katerem povprašujejo kmetje in vrtičkarji.
Poslovodja je potožil, da večjih strojev ne more več prodajati, ker so del skladišč spremenili v pisarne.
Huduje se tudi na stalno zasedenost dvorišča z osebnimi avtomobili, kar obvira dostavo in izdajo blaga.
Tudi prodajalna sama bi bila nujno potrebna preureditve. Meni, da bi jo lahko s sorazmerno majhnimi sredstvi preuredili v sodoben lokal - kmetijsko apoteko, kakršno je videl v nekaterih drugih krajih. To je že večletna želja potrošnikov. Pravi, da jim je treba prisluhniti, saj v naslednji sezoni pričakujejo večje povpraševanje predvsem zaraddi tega, ker je moralo precej okoliških prodajaln prenehati s to prodajo.
Prodajalec mora biti hkrati tudi dober svetovalec stranki, kako,
kdaj in v kakšni količini naj sredstvo uporabi. V poplavi imen izdelkov, ki jih vsaka tovarna imenuje drugače, se ljudje težko znajdejo. Stranka običajno pove željo takole: »Dajte mi nekaj proti pršici, za uničevanje plevela v koruzi, proti rji v pšenici« in podobno
Pavle, ki v popoldanskem času tudi sam kmetuje in praktično uporablja ta sredstva, vedno rad svetuje in ne skopari z besedami. Tudi prodajalec Milan že več let dela s temi sredstvi in poslovodjo uspešno zamenja.
V letošnjem letu je bilo največje povpraševanje po sredstvih proti pršici v vinogradih. Ustreznih sredstev pa ni bilo dovolj. Skoraj povsod je primanjkovalo tudi škropiv za uničevanje plevela in škropiv proti plesni v pšenicah.
Kmetovalci se zelo zanimajo za pravilno in učinkovito rabo sredstev za varstvo rastlin ter zelo dobro obiskujejo predavanja kmetijskih strokovnjakov, namenjena varstvu rastlin. Ne smemo pozabiti, da je večina teh sredstev bolj ali manj strupena in lahko ob nepravilni uporabi povzročijo nezaželene posledice pri ljudeh, živalih, rastlinah ali okolju. Zdravila v lekarnah so običajno manj strupena, pa jih lahko prodajajo le diplomirani farmacevti.
Tudi v kmetijstvu moramo temu vprašanju posvetiti več pozornosti ker nam majhne pomanjkljivosti'lahko povzročijo veliko škodo.
pol novega akladliča M-Agrokomblnata je vkopanega v zemljo.
ktiv s 160 zaposlenimi, njemu pa Poteka že tretji direktorski mandat.
Ko je prišel v Vinsko klet, so lam imeli le metliško črnino in belokranjsko belo vino. S trdim delom mu je uspelo prepričati vinogradnike, da je Bela krajina ustvarjena tudi za žlahtnejše sor-
te in tako so razvili še deset novih vrst vin iz istih surovin.
Med njimi je pomemben belokranjski rože, ki ima širok krog potrošnikov. Iz sorte Laški rizling, za katero so nekdaj mislili, da je izključna domena Štajercev, je Nemanič s svojimi sodelavci razvil vrhunski laški rizling — suho vino in vina s pridevki iz programa Kolednik. Sem sodijo pozne trgatve, izbor, jagodni izbor in ledeno vino, ki je bilo na ocenjevanju ocenjeno kot prvak
Julij Nemanič rojen 1938, je direktor tozd Vinska klet v kmetijski zadrugi Metlika. Nagrado je prejel predvsem za prenovo belokranjskega vinogradništva in razvoj kakovostnih in vrhunskih vin v zadružni kleti. Na podlagi tega je metliška klet zaslovela med sorodnimi organizacijami in uživa ugled med potrošniki kar dokazuje izredno povečana tržnost belokranjskih vin.
Portret nagrajenca
Andrej Dvoršak
Inovacije so njegov konjiček
Slavko Zakošek je z Mercator-Kopitarno v Sevnici povezan kot le malokdo. Prvič je prestopil njen prag natanko pred devetintridesetimi leti, jo zapustil, da bi se izšolal za železniškega prometnega tehnika in se vanjo ponovno vrnil leta 1957.
Začel je kot delavec v proizvodnji in tako spoznal vse postopke in stroje ter pogoje dela. Počasi je napredoval, postal končni kontrolor kakovosti, nato leta 1965 obratovodja, od leta 1982 pa je tehnolog proizvodnje.
slovenskih vin letnika 1986. Slednje vino je izjemnega okusa in vonja. Pridelali so ga tako malo, da bo čez nekaj mesecev, ko bo dano v prodajo tudi takoj razprodano - ne glede na ceno, ki bo za 3,5 decilitrsko steklenico presegla poldrugi stari milijon.
Nemanič meni, da je pametneje pridelati manj, vendar to vrhunske kakovosti in po prav takih cenah, kot pa veliko povprečnega vina. Ve, da je v hriboviti in sončni Beli krajini mogoče doseči najvišjo kakovost raznih vrst vin, ne pa tudi njihovih količin.
Kako zelo ceni tehnologijo predelave vina v Vinski kleti pove podatek, da grozdje iz svojega vinograda ( ima modro frankinjo in zeleni silvanec) daje v klet, od nje pa dobi vstekleničeno vino. Pravi, da bi nezaupanje do svoje kleti vzbudilo nezaupanje pri kupcih in kooperantih. To je najbrž res, saj strokovnjak kot je ve, katero vino se splača naliti v kozarec...
V utemeljitvi za nagrado sozda je zapisano, da je nagrado dobil za življenjsko delo pri izboljšavah strojev in naprav ter konstrukciji novih naprav, potrebnih za specializirano proizvodnjo.
Z inovacijami se ukvarja že od leta 1960. Sam pravi, da je imel srečo, da je imel dobre sodelavce, takšne, ki so bili pripravljeni uresničiti njegove zamisli, prav tako pa je imel ves čas podporo v vodstvu tovarne. Brez tega pa se po njegovem mnenju ne da nič doseči in tudi inovacij ne!
Na vprašanje, koliko inovacij je vtkal v tenologijo M-Kopitarne,
skromno zamahne z roko in re-če:»Veliko! Nikoli jih ni štel, vedno je bil najbolj vesel, če so se njegove zamisli obnesle v praši. Tisti, ki, so nekoliko bolj skrbno vodili evidenco njegovih inovacij pravijo, da jih je najmanj 45.«
Za svoje dosežke je bil večkrat pohvaljen in nagrajen.Dobil je priznanje INOVATORJA LETA, ki mu ga je podelila Skupščina občine Sevnica, leta 1981 pa je za svojo inovativno dejavnost prejel tudi državno odlikovanje - red dela s srebrnimi žarki. Pa tudi priznanj in nagrad ni nikoli prešteval. Ves čar življenja je vedno našel v mozganju, kako bi kaj popravil, izboljšal... ne le v službi. Tudi doma! Ni ga dela, ki se ga ne bi lotil. V reševanju tehničnih problemov uživa kot kdo drug pri športu ali pelsu. Čeprav ima še nekaj let do upokojitve, ga že sedaj malce skrbi, kaj bo počel potem. Na srečo ima majhno kmetijo, ki je njegov drugi konjiček, takoj za inovacijami v tovarni in najbrž bo svojo inovativno dejavnost prenesel domov. Miroval ne bo... on že ne!
Slavko Zakošek rojen 1927, se v razvojnem oddelku Merca-tor-Kopitarni ukvarja z idejami za dopolnjevanje in izpopolnjevanje strojev, potrebnih za specializirano proizvodnjo. V dolgoletnem delu v Kopitarni je realiziranih več kot petinštirideset koristnih predlogov ali drugih inovativnih prispevkov nagrajenca.
18. stran
iunij-jullj '87
Mercator
2. sednica radničkog saveta SOUR-a
Vesna Beliweis
Novi zakon povoljniji za dužnike
Ljubljana, 4. juna 1987.godine - delegati su ocenili poslovne rezultate SOUR-a, koji su bili za period januar-mart več prikazani u skladu s novim propisima, doneli odluku o dodeljivanju nagrade SOUR-a za 1986.godinu I dali saglasnost za izdvajanje »Mercator-Jelše« iz SOUR-a.
Podnosilac izveštaja, Metka Strnad, je delegatima iscrpno objasnila odnose medju pojedi-nim ekonomskim kategorijama koji proizilaze iz primene novog zakona o ukupnom prihodu i iz njegovih prevedenih akata. Nje-zina osnovna konstatacija je: u novom obračunskem sistemu su u povolnijem položaju, pre sve-ga, dužnici. A inače je prevrtanje brojki s ciljem, da se utvrdi stvarna vrednost sredstava, kojima privredjujemo I upravljamo, toliko komplikovana i metodološki nedorečena, da su je mogli shva-titi samo pojedini delegati. Stoga su s toliko večim interesovanjem slušali još jednu konkretnu kon-stataciju podnosioca izveštaja, koja se odnosila na efekte intervencijskih zakona, onih, kojima smo se delegatskim putem opredelili za snižavanje svog standarda. Realni lični dohode! u SOU-R-u su manji, i ako je odnos iz-medju njihovog nominalnog rasla i realnom vrednošču još uv-jek u korist realnih ličnih dohoda-ka.
U delegatskoj diskusiji najviše je reči bilo posvečenih položaju poljoprivrednih i prehrambeno-preradjivačkih organizacija. Ilu-struje je rubrika »Rekli su...«
Sve što je delegatima bilo potrebno za donošenje odluke o dodeljivanju nagrada SOUR-a za 1986.godinu, pripremio je odbor za dodeljivanje nagrada. O načinu i kriterijumima, prema kojima je odbor formulisao predloge, iz-veštaj je podneo Franc Zadravec.
Radnički savet nije imao pri-medbe na predloge odbora i na njegov rad. Dobitnici nagrada su poznati - više o njima možete pročitati na stranicama lista. Pre tek pola godine odredjena višina nagrade bila je zbog inflacije povečana sa 200.000 dinara na
Analiza »Mercator-lnterne banke« je, naime, pokazala, da je bila skeptična prognoza u pogledu sposobnosti OOUR-a za udruživanje sredstava i time ne-izvesnost planiranog obima sredstava za investicije, prečna. Neki izuzeci, odnosno veči problemi, mogu se odkloniti odgo-varajučom politikom »Interne bafnke«, ali če uprkos torne ostati otvoreno pitanje: koliko nas investicije teraju u takav dohodkovni položaj, kojeg bismo mogli okarakterizirati i kao — bankrot.
250.000 dinara. I još jedna za-nimljivost: nagrada SOUR-a za organizacijo udruženog rada nije dodeljena.
Zaključivanjem samoupravnog sporazuma o regulisanju medju--sobnih odnosa i na osnovu sa-glasnosti radničkog saveta, ispu-njeni su uslovi za izdvajanje »Mercator-Jelše« iz SOUR-a. Od 1. julija 1987.godine biče u SO-UR-u jedna radna organizacija manje.
Od izuzetne zanosne investicio-ne politike treba da nas iztrezni predhodna analiza uticaja investiranja i udruživanja sredstava za investicije na dohodkovni položaj OOUR-a, koji se razlikuje kako po delatnosti, likvidnosti, akumulativnosti, tako i po ostalim elementima.
Sastav poslovnog saveta je več takav, da mu nije potreban čas azbuke, ni skretanje pažnje na to, čime su marketing i marketinška privlačnost robe povezani. Ali, sasvim je drugo pitanje,
Često su se mogli čuti i prili-čno oštre primedbe na račun ne-dovoljnog medjusobnog poznavanja, pa čak i tvrdnje, kako te-škoče u medjusobnim odnosima proizilaze iz toga. U drugom po-lugodištu ove godine biče nekoliko teškoča manje. Na osnovu računarski podržanog informacio-nog sistema, koji je usvojen, više čemo znati jedni o drugima, možda neki čak i o sebi samima. Ali, pri torne ne treba zaboraviti, da efekti koncipiranog i usvoje-
koliko i kako smo ovim proizvodnim programima, pameču i, ne na kraju, svojom organiziranošču i imidžem sposobni slediti zahte-vima, kao što su: savremena tehnologija, kvalitet, prodornost, poslovna i propagandna efikasnost. Minimalan program za veču marketinško prodornost, koji je usvojen, doduše pokazuje, kako postoji volja za uvodjenje novina, ali čemo tek prilikom pračenja ostvarivanja usvojenih zaključa-ka moči da kažemo, ko je bio
čvršči: volja ili.«
Još je jedna stvar od zajednič-kog značaja predstavljala izazov za način razmišljanja i medjusob-nu disciplino. Koncepcija računarski podržanog informacionog sistema, na osnovu kojeg čemo jednostavnije i tekuče pratiti po-
15. sednica poslovodnog sveta
Vesna Bleivveis
Odloženo donošenje ocene
Ljubljana, 28. maja 1987.godine - poslovni rezultati, po prvi put prikazani prema novom zakonu o ukupnom prihodu, pokazali su, kako novi zakon ipak nije prouzrokovao toliko velike reperkusije, kao što su bile nagoveštene. Iz ove opšte procene proizilazi i naj-značajnija konstatacija poslovodnog sveta - sistem udruživanja sredstava za investicije u 1987.godini neče se menjati.
nog informacionog sistema zavi-se, pre svega.od onih koji daju podatke i od onih, koji ih moraju vrednovati i pripremiti komplek-snu informaciju. Za kvalitet, bla-govremenost i potpunost informacije dakle ne dolaze u obzir rupe i opravdanja, ako želimo podatke i rezultate informacionog sistema primenjivati za do-nošnje odluke o orjentisanju i formulisanju poslovne politike, medjusobnih odnosa, te unapre-diti znanje o sebi i drugima. Delegati su preuzeli deo odgovornosti za sprovodjenje informacionog sistema i na svoja ramena.
jave, koje čemo moči i vrednovati odgovarajučim usmeravanjem poslovne politike, traži veliku meru discipline u obezbedjivanju podataka. Službe, koje če pripre-mati i obradjivati kompleksne podatke, zavisiče, pre svega, od podataka OOUR-a. Sistem je koncipiran tako, da če službe podatke prikupljati iz večine sta-tističkih i ostalih izveštaja, pri-premljenih u OOUR-ima, dok su neki podaci sasvim individualni. Ipak, oni su u manjini in ne pred-stavljaju dodatni »papirni rat«.
Zabeleška o sednici poslovnog saveta ne odgovara kvalitetu i kvantiteto usvojenih zaključaka - pročitajte ih, medju njima su i takvi, koji se tiču vas neposredno.
Iz glasil OZD
Agrokombinatove Informacije št. 8/87
Nismo najbolj zdravi
Dispanzer medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Krško nam je poslal analizo drobnih sistematičnih pregledov, ki jo je opravil v marcu in aprilu.
Pregledanih je bilo 98 delavcev (vozniki, delavci, ki delajo z nevarnimi snovmi, strojniki).
Ugotovitve pa so:
Popolnoma zdravih je le 23 delavcev ali 23,47 % lažja odstopanja 69 delavcev ali 70,41 % srednja odstopanja 6 delavcev ali 6,12 %
Brez omejitev lahko svoja dela opravlja 79 delavcev z omejitvami lahko dela 18 delavcev za delo začasno nezmožen 1 delavec
Bolezni in motnje ne izhajajo iz poklicnih obolenj kot jih določa SaS o zdravstvenem varstvu.
Pogostnost skupin obolenj je:
bolezni presnove ima 31 delavcev duševne motnje imata 2 delavca bolezni živčevja in čutil ima 38 delavcev bolezni srca in ožilja ima 21 delavcev bolezni dihal ima 7 delavcev bolezni prebavil ima 16 delavcev bolezni sečil imata 2 delavca bolezni kože ima 13 delavcev bolezni gibal ima 6 delavcev razne poškodbe imajo 3 delavci zvišan krvni pritisk ima 33 delavcev ..preveliko telesno težo ima 50 delavcev kadi 42 delavcev alkoholnih abstinentov je le 12.
Izvleček pripravil Stane Puntar
Z novosadskega kmetijskega sejma...
Mile Bitenc
Kup pokalov in kolajn
Letošnji novosadski kmetijski sejem sicer ni bil tako živahen kot prejšnji, prinesel pa nam je več priznanj kot kdajkoli prej. Na ocenjevanjih pa žal nismo predstavili celotne proizvodnje.
V maju je bil v Novem Sadu 54. mednarodni kmetijski sejem, največja tovrstna specializirana prireditev, ki se po kriterijih Mednarodnega združenja sejmov šteje med največje v svetu. Sejem je slovesno odprl podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič. Ob otvoritvi je še posebej poudaril pomembnost tega sejma in nanizal nekaj podatkov o jugoslovanskem kmetijstvu in rasti proizvodnje, še posebej v letih 1981-1986. Dejal je, da je z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije prav razvoj agroindustrijskega kompleksa eden osnovnih ciljev družbeno ekonomskega razvoja države. Uresničevanje programa pa naj omogoči večjo proizvodnjo hrane, s čimer bi zadovoljili vse večje potrebe in ustvarili tudi potrebne rezerve, obenem bi zmanjšali uvoz in postavili trdnejše temelje za izvoz in povečanje dohodka proizvajalcev.
Program raznih spremljajočih prireditev na novosadskem sejmu je bil tudi letos zelo pester. Razen specializiranih razstav so prireditelji organizirali še demon-
stracije kmetijske mehanizacije, razna strokovna predavanja, posvetovanja in ocenjevanja. In prav ocenjevanj je bilo več vrst. Od živilskih izdelkov do plemenske živine in kmetijske mehanizacije.
Kar 18 različnih komisij z več kot 150 priznanimi strokovnjaki je tokrat kakovosti naših izdelkov prisodila pravo kopico pokalov in priznanj. Vsi proizvajalci se po svoje tega veselijo, vendar pa je tokrat še največ veselja naredila kristalna vaza — najvišje priznanje, ki ga je za kakovost rjave pasme goveje živine prejel M-Kmetijski zavod Ljubljana. Mimogrede: povedali so, da je prav ta pasma plemenskih telic ena najbolj odportnih in prilagodljivih predvsem v planinskih predelih. Obenem pa se lahko pohvali z visoko proizvodnjo mleka in kakovostnim mesom.
Srebrni pokal za dolgoletno kakovost poltrdih sirov je dobila naša kranjska Mlekarna, prav tako priznanje pa so dobili tudi kranjski oljarji. Prav tako so mlekarji.in oljarji dobili še nekaj pri-
znanj in medalj za vrsto svojih proizvodov. Tudi tokrat so se dobro odrezali naši vinarji, saj so Krčani in Metličani svojim prejšnjim dodali še nekaj novih zlatih, srebrnih in bronastih odličij.
Tudi mesarji so poslali svoje izdelke na ocenjevanje (z izjemo-Mesne industrije Ljubljana), medalje pa so za kakovost dobili le Postojnčani.
Tako je za nami že šesti nastop na novosadskem sejmu, ki je bil za nas letos še posebej uspešen. Tudi sama razstava na osrednjem sozdovskem razstavnem prostoru je bila letos še posebej skrbno urejena in mislim, da se je vsaka sodelujoča organizacija spodobno predstavila. Letos so se na skupnem razstavnem prostoru predstavili vsi naši mesarji, oba vinarja, obe mlekarni, pa Oljarica, Konditor, Eta, Emba, Pekarna Grosuplje, Dekor (za keramiko je bilo veliko zanimanja!), pa ZKZ Mozirje in kmetijske zadruge iz Ribnice, Velikih Lašč in Cerknice s suho robo. Posebej, na svojih razstavnih prostorih, so se predstavili M-KŽK, TOZD Agromehanika Kranj, pa kranjski Contal in kot sem že prej omenil, z živino, M-Kmetijski zavod Ljubljana.
Gostota
prodajnega
omrežja
trgovine
na drobno
SOZD
Mercator
-kit
v SR Sloveniji
V statističnih publikacijah je ena od oblik statističnega prikazovanja grafična risba, ki naj bi približala podatke tudi najširšim potrebam - delavcem v samoupravnih organih, za nazorno predstavitev stanja v njihovi organizaciji.
Pri grafikonu Gostota prodajnega omrežja v SR Sloveniji In ostalih republikah — so zajete vse prodajalne, ki se ukvarjajo s prodajo blaga z označbo (črna pika). V grafikonu ni bilo mogoče označiti vseh prodajnih enot, predvsem v občinah mesta Ljubije, Pirana in Hrastnika, Pa smo to izločili v stranskem prikazu, v desnem kotu spodaj. Vsaka črna pika pomeni blagovnico, samopostrežno trgovino, specializirano trgovino (trgovino s tekstilom, pohištvom itd.). Isto velja za prodajalne v ostalih republikah.
Pri grafikonu - Število prodajaln SOZD MERCATOR-KIT po občinah v SR Sloveniji in drugih republikah - pa je izpis Iz registra gospodarskih organizacij Zavoda SR Slovenije za statistiko. Vse podatke smo zajeli iz seznama organizacij in enot po organizacijskem principu s stanjem 26.11.1985. Ker se stanje iz dneva v dan spreminja ~ ukinjanje poslovalnic, reorganizacije, nanovo odprte poslovalnice, bomo po popisu letošnjega leta in po obdelavi podatkov na Zavodu za statistiko SR Slovenije ponovno objavili novo stanje vseh prodajaln v SOZD MERCATOR-KIT v SR Sloveniji in ostalih republikah.
Kancijan Hvastija
Število
prodajaln
SOZD
MERCATOR
■KIT
po občinah v SR Sloveniji in drugih republikah v letu 1986
liSSi V SLOVENIJI
•	• • PROD.OMREŽJE MERCATOR KIT
•	• • V DRUGIH REPUBLIKAH
marec I987
PODATKE ZBRAL IN ZRISAL! K. H VA S 7 IJ A
20. stran
junij—juHi '87
Pravnik svetuje
Sergej Paternost
Posestne meje med parcelami po podatkih zemljiškega katastra
Če pride med sosedi do spora, katera meja velja med parcelama, se ta meja lahko določi tudi po podatkih zemljiškega katastra, to je tako imenovana »mapna meja«, kar pomeni, da stranke pristanejo na tako mejo v naravi, kot jo izkazujejo obstoječi zemljiško-katastrski načrti.
Postopek za prenos meja je določen v zakonu o zemljiškem katastru (Uradni list SR Slovenije številka 16/74). Pravzaprav gre za upravni pstopek, ki ga opravi geodetski upravni organ brez sodelovanja sodišča.
Predvsem mora med strankama obstajati ves čas postopka soglasje strank. Te morajo pred začetkom postopka dati pismeno izjavo, da se strinjajo s prenosom posestne meje po podatkih katastra (mapna meja).Taka predhodna izjava pa še ne pomeni, da se že vnaprej strinjajo z mejo, ki jo bo geodetski organ pokazal na terenu.
Drugi pogoj za tako postavitev meje pa je podpis zapisnika, ki ga sestavi geodet o ugotovljeni meji.Torej z mejo, ki ga geodet v naravi pokaže, se morajo prizadeti lastniki (mejaši) strinjati in to svoje soglasje potrditi s podpisom na ugotovitvenem zapisniku.
Iz tega izhaja, da prvotna izjava, ki jo stranke dajo geodetskemu upravnemu organu, da začne postopek za prenos meje, ni vnaprejšnje soglasje za tako mejo. Ko upravni organ na terenu pokaže mejo in se z njo mejaši strinjajo, morajo podpisati ugotovitveni zapisnik, da soglašajo s pokazano mejo.
Ce se katerakoli stranka v tem postopku s prenešeno oziroma ugotovljeno mejo ne strinja, mora geodetski upravni organ ta postopek ustaviti, stranke pa napotiti na sodno ugotovitev meja, ki jo opravi pristojno sodišče.
Iz dela aktiva
Cvetka Potokar
Prizadevne Škocjanke
Kmečke žene iz TZO Škocjan v sestavu Kmetijske zadruge Krka so izredno prizadevne in nesebično sodelujejo na zadružnih in drugih prireditvah.
Februarja letos je bil v Škocjanu kviz »Mladi in kmetijstvo«. Udeležence so pogostile kmečke žene s svojimi dobrotami. Bila je pustna sobota in zato je bilo največ krofov, manjkalo pa ni pehtranove in Ocvirkove potice, koruznega kruha, flancatov, tort, jagenčka in še drugih poslastic.
V marcu nas je mentorica, Brigita Rifelj peljala v ljubljansko Opero. Kar 45 nas je uživalo v Traviati.
Kmečka žena je na kmetiji pomembna delovna sila in gibalo njenega razvoja. Malo časa ji ostane za razvedrilo. Zato so vse oblike združevanja kmečkih žena koristne, predvsem zaradi izmenjave izkušenj, pridobivanja znanja in ne nazadnje tudi za hudo
potrebno razvedrilo. Vsemu temu je bila namenjena ekskurzija na Gorenjsko. V maju nas je 75 odšlo na ogled turistične kmetije v Naklem, še bolj pa nas je zanimala vrtnarska kmetija v Križah pri Tržiču. Med potjo smo se ustavile tudi v Stiškem samostanu. Vzdušje na poti je bilo vedro, vso pot smo prepevale in prijetno kramljale.
Tudi pri otvoritvi avtobusne postaje in pošte smo sodelovale.
Delovanje aktiva kmečkih žena je na območju Škocjana znano šele nekaj mesecev. Vendar bosta zdrava miselnost in pravilno sodelovanje »zadružnih ljudi« lahko izrinila še mnogo tradicionalne miselnosti.
Naložba v M-Univerzalu
Stanislav Graj
Merca«*
Za uresničitev programa
Alenka Medved
V znanju je moč
Z majhnimi toda smelimi koraki stopa Zmajčkov but|j( izvrstnih slaščic po poti, ki srifo jo načrtovali v letu 1981. Takratne je kolektiv odločil za posodobitve, ki bi morale biti uresničene do leta
1990.
V	letih 1982 do 1985 smo s pomočjo sozda Mercator gradili nov proizvodni obrat na Koprski v Murglah, v letih 1985, 1986 in 1987 smo začeli z oblikovanjem celostne podobe Zmajčkovega butika in ureditvijo voznega parka, sedaj pa nas čaka veliko dela na področju urejanja prodajnih mest. V letih do 1990 in še potem, moramo obnoviti vse prodajalne in gostinske lokale, kupili pa smo že tudi nov lokal v Fužinah.
V	letošnjem letu pripravljamo načrt za obnovo lokala na Mestnem trgu 17 v Ljubljani, ki bi morala biti končana prihodnjo pomlad. Ta lokal bo shajališče otrok in odraslih. V njem bodo pokušali Zmajčkove dobrote, jih kupili in odnesli domov. Zaradi bližine Magistrata bo lokal pravi butik za naročanje slavnostnih poročnih tort.
Tekoče pa moramo vsaj delno obnavljati tudi ostale obstoječe lokale. Pri teh gre v bistvu za čim cenejše kratkoročne dekorativne posege, ki so sicer zasilni, pa vendar nujno potrebni. V težkih gospodarskih razmerah je namreč nemogoče naenkrat celovito obnoviti vse lokale.
Zmajček je že v letu 86 barvno obnovil slaščičarno v Nazorjevi ulici, letos pa bosta osveženi tudi poslovalnici na Rimski cesti in v Potrčevi ulici v Ljubljani.
Samo obnova lokala nič ne pomeni, če v njej potrošnik ne najde kakovostnih slaščic in obenem kakovostne postrežbe. Zavedamo se, da je našemu prodajalcu potrebno znanje, tako za ureditev lokala kot tudi za ponudbo Zmajčkovih izdelkov.
To so bili razlogi, da smo se povezali s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Skupaj smo pripravili program
.funkcionalnega izobraževanja. Program obsega trinajst tem:»psihologijo prodaje, poznavanje slaščic, dekoriranje slaščic, odnos do gosta, notranjo ureditev lokala, vzdrževanje inventarja, delo pred gosti, mešanje pijač, serviranje, zunanjo ureditev lokala, cvetlične aranžaje. pospeševanje ponudbe in prodaje in načrta celostne podobe Zmajčkovega butika«. Skupaj petdeset učnih ur. Seminar bo zaključen s preverjanjem znanja in seminarsko nalogo.
Vse teme so prilagojene po- j trebam dela v naših obratih. Tako v teh dneh poteka že drugi seminar. Vsakič se ga udeležuje okrog 15 delavcev, jeseni pa bomo z izobraževanjem nadaljevali-Spremembe v naših lokalih so očitne, opazijo jih potrošniki. S tem pa so najbolje zavrnjene vse skeptične ocene dane ob začetku uresničevanja naloge. Vsi skupaj se v Zmajčku zavedamo, da je znanje največ, kar lahko delavcu damo, in tistemu, ki ga ima, ga nihče ne more več vzeti-V znanju je torej naša moč.

Nova poslovna enota »Mura« v Hotizi
Letos 15. marca smo začeli graditi novo samopostrežno trgovino v Hotizi pri Lendavi. Za gradnjo smo se odločili zaradi sedanjih dotrajanih prostorov, ki so najeti v našem domu in so brez ustreznih sanitarij in primernih skladiščnih prostorov, pa tudi zaradi želje krajanov po boljši in pestrejši izbiri. Sedanja trgovina je še ena redkih klasičnih trgovin, v novem objektu pa bo sodobna samopostrežna trgovina.
Celotna naložba bo stala delavce Mercator-Univerzala 187
milijonov dinarjev. Za naložbo smo zagotovili lastna in združena
sredstva SOZD MERCATOR-KIT •v višini 137 milijonov dinarjev in združena sredstva izvajalca del mariborskega Marlesa v višini 50 milijonov dinarjev.
Zaradi cenejše in hitrejše zidave smo se odločili za Marlesov objekt. Uporabna površina trgovine je 371 m2.
V novem objektu načrtujemo povečanje zaposlenih od štirih na sedem, prav tako pa pričakujemo 80 - odstotno povečanje prometa glede na sedanji promet.
Pohvaliti moramo KS Hotiza in krajane, ki bodo uredili okolico trgovine. Ta dela bi nas sicer stala približno 6 milijonov dinarjev.
Vabimo vas na otvoritev , ki bo predvidoma 15.8.1987.
Nova samopostrežba v Hotizi.
Iz pravne prakse
Marko Schaup
Odgovornost pravne osebe za gospodarski prestopek
V SOZD MERCATOR-KIT so združene proizvajalne in trgovske organizacije in proti njim je večkrat vložen obtožni predlog zaradi kršitve predpisov o gospodarskem in finančnem poslovanju.
Opozorili bi na konkreten, zanimiv primer, katerega poznavanje bo lahko v pomoč predstavnikom obdolženih pravnih oseb.
Deveti člen Zakona o gospodarskih prestopkih (ZGP) (Ur.list SFRJ 10/86 - prečiščeno besedilo) določa:
»Pravna oseba je odgovorna za gospodarski prestopek, če je prišlo do prestopka z dejanjem organa upravljanja ali odgovorne osebe, z opustitvijo dolžnega nadzorstva z njene strani, ali z dejanjem koga drugega,ki je bil upravičen ravnati v imenu pravne osebe.«
Osmi člen istega zakona določa, kdo je odgovorna oseba:»Za odgovorno osebo se po tem zakonu šteje tisti, kateremu je zaupan določen krog poslov na področju gospodarskega ali finančnega poslovanja v pravni osebi
Ideja, kako ob nekakšnem komercialnem tednu privabiti kupca, je bila dobra. Navdušeni so bili kupci, ki so se mimogrede okrepčali, osvežili in, če so hoteli mimogrede tudi pogledali, kako se kaj postreže. Marija iz Miške, prava mojstrica pri serviranju sla-, dolednih in sadnih kup ter raznih napitkov, je imela polne roke dela. Dela predvsem zato, ker to delo opravlja z neko posebno ljubeznijo, veseljem in željo, da še koga nauči. In že prvi dan sta se teh stvari dobro naučili Zorka in Sonja iz Stekla, ki sta potem ves teden stregli sami. To res ni bilo težko, kajti na prodajnih policah je bilo zbrano vse tisto, kar
oziroma v organu družbenopolitične skupnosti, drugemu državnemu organu ali krajevni skupnosti. V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek je lahko predpisano katera odgovorna oseba zanj odgovarja.«
Šestinpetdeseti člen pa določa:
»Za gospodarski prestopek pravne in odgovorne osebe se uvede in izvede enoten postopek.
Postopek samo zoper pravne osebe ali samo odgovorne osebe se lahko uvede in izvede, če so podani zakonski razlogi za pregon le ene izmed njiju, ali če zoper odgovorne osebe teče postopek za kaznivo dejanje, ki ima
sodi k dobri in pravi postrežbi pijač, sladoledov, peciva in drugih sladkih dobrot. In ob tem še nekaj: obiskovalci (kupci) so tako precej segali po tistih izdelkih, ki so jih videli ob tej praktični »in-štrukciji«.
Sicer pa s samo prodajo ne morejo biti preveč zadovoljni. Kupci so kupovali manjše količine bolj iz vljudnosti, drugi so vzeli sicer več različnih izdelkov, a po kos, dva. Moramo dodati, da je tu poletje in s tem bojazen za prevelike zaloge. Morda bi bilo v prihodnje bolje, da bi podobno akcijo pripravili dober mesec prej. Kupci so najbolj segali po steklu in kristalu, manj po ke-
znake gospodarskega prestopka.«
Na XIX. rednem usklajevalnem sestanku gospodarskega sodstva Jugoslavije, ki je bii v Zavi-dovičih od 3. — 5. junija 1986, je bilo sprejeto naslednje stališče:
»Če niso podani zakonski razlogi za pregon samo pravne osebe ali samo odgovorne osebe, potem po določilih 10. in 56. člena ZGP pravna oseba ne more biti obsojena za gospodarski prestopek, če ni obsojena tudi odgovorna oseba.«
To velja v primerih:
1.	kadar javni tožilec umakne obtožni predlog zoper odgovorno osebo, ker ni storila gospodarskega prestopka, do konca glavne obravnave pa ne vloži obtožbe zoper odgovorno osebo, ki je storila gospodarski prestopek,
2.	kadar sodišče po izvedenih dokazih ugotovi, da gospodarske-
ramiki (od našega Dekorja so pričakovali nižje cene!).
In ko smo že pri kupcih oziroma obiskovalcih: bilo jih je kar precej, vendar »tujih« nekako petkrat več kot domačih. Tako eni kot drugi, pa so se mimogrede zanimali tudi za Benko, pa sladke prelive, sadni grižljaj in drugo. Ob ponudbi Ljubljanskih mlekarn so sodelovali še Emba, Konditor, Sadje zelenjava in Slovenija sadje.
V Contal-Steklu je tako mimo še ena akcija, ki je bila po svoje domiselna in tudi uspešna. In tako že razmišljajo, s čim bi presenetili jeseni, ko bodo pripravili novo akcijo. Ideje imajo in znajo jih uresničiti. Samo bolj veseli bi bili, če bi bilo nas , ki nam je vse to namenjeno, ob komercialnih dnevih na obisku vsaj malo več.
ga prestopka ni storila obdolžena odgovorna oseba in jo oprosti obtožbe, ampak druga odgovorna oseba, zoper katero ni bila vložena obtožba.
Konkretni primer:
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je vložilo obtožni predlog zoper obdolženo pravno osebo Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne Ljubljana, ki naj bi kršila člen 5 Zakona standardizaciji v zvezi s členom 18 točka 3 Pravilnika o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, živil in čistih cepiv, ker so dne 14.9.1984 proizvedli 760 litrov Alpskega mleka v tetrapak embalaži po en liter, ki je vsebovalo le 8,2 % suhe snovi brez maščobe namesto najmanj 8,5 % ,kar predpisuje zgoraj citirani pravilnik. Mleko v navedeni količini je bilo v prometu dne 27.9.1984 v trgovini številka 2 CDO Emone Jestvine Koper, Titov trg številka 2, s čimer naj bi mlekarna storila gospodarski prestopek po členu 91/1 točka 1 Zakona o standardizaciji.
Tožilstvo ni vložilo obtožnega predloga zoper fizično osebo zato, ker ta ni bila znana - mleko se namreč polni v več izmenah in ima vsako pakiranje na dnu odtisnjen znak, po katerem se ugotovi, v kateri izmeni je mleko polnjeno. Inšpektor tega podatka hi odvzel, embalaža pa tudi ni bila shranjena, tako da je bil ta podatek neugotovljiv.
Sodišče je s sklepom obtožni predlog zavrnilo z naslednjo obrazložitvijo:
»Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, Enota v Ljubljani je dne 9.6.1986 vložilo obtožni predlog zoper obdolženo pravno osebo Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne Ljubljana, zaradi gospodarskega prestopka po členu 91/1 točka 1 Zakona o standardizaciji.
Po členu 56 ZGP se za gospodarski prestopek pravne osebe ia odgovorne osebe uvede in izvede enoten postopek. Postopek samo zoper pravno osebo ali samo zoper odgovorno osebo pa se lahko uvede in izvede, če so podani zakoniti razlogi za pregon ie ene izmed njiju aii, če zoper odgovorno osebo teče postopek za kaznivo dejanje, ki ima znake gospodarskega postopka.
Med ostale zakonske razloge, ki dopuščajo, da se lahko zoper pravno osebo izvede pregon in postopek za gospodarski prestopek, brez da bi se ob tem vodil postopek zoper odgovorno osebo pa spadajo še sledeči:
— če odgovorna oseba po storjenem gospodarskem postopku ali med postopkom umre ali zboli za trajno duševno boleznijo;
—	če odgovorna oseba ni dosegljiva državnim organom ali če je pri njej nastopila začasna duševna bolezen ali duševna motnja;
—	če je odgovorna oseba ravnala po nalogu organov upravla-nja in, če je storila vsa dejanja, ki jih je bila po zakonu, drugem predpisu ali splošnem aktu dolžna storiti, da bi preprečila izvršitev gospodarskega prestopka;
—	če je bila odgovorna oseba s pravnomočno sodbo spoznala za krivo kaznivega dejanja, ki ima znake gospodarskega prestopka oziroma, če javni tožilec ugotovi, da je utemeljen pregon odgovorne osebe zaradi kaznivega dejanja, ki ima znake gospodarskega prestopka in če je do gospodarskega prestopka prišlo z opustitvijo dolžnega nadzorstva s strani organov upravljanja.
Tudi v členu 10 ZGP-ja je navedeno, da je pravna oseba odgovorna za gospodarski prestopek, če je do tega prišlo z dejanjem organa upravljanja ali odgovorne osebe, z opustitvijo dolžnega nadzorstva z njune strani ali z dejanjem koga drugega, ki je bil upravičen ravnati v imenu obdolžene pravne osebe, kar pomeni, da mora biti navedena v obtožnem predlogu tudi odgovorna oseba, ki je z izvršitvijo
Ob komercialnem tednu v Contal-
Mile Bitenc
Steklu
Sladkosned je vabil in privabil (žal premalo Mercatorja)
Junijski komercialni teden v Steklu je bil letos malce drugačen, kot denimo, lanski. Vabilo je obetalo sestanek s Sladkosnedem in drugimi dobrotami Iz naše hiše, obenem pa še pestro ponudbo stekla, keramike in porcelana. Obiskovalci so bili navdušeni - tisti izven Mercatorja najbolj, kajti naših je bilo spet (pre)malo.
oziroma opustitvijo storiRT gospodarski prestopek, če do tega ni prišlo z ravnanjem organa upravljanja obdolžene pravne osebe razen, če ni podan kateri od zgoraj navedenih razlogov za
ločen pregon.«__________________
Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ne obstoje zakonski razlogi za pregon samo obdolžene pravne osebe, kar pomeni tudi obstoj zakonskega razloga, ki izključuje pregon, zato je sodišče na podlagi zakonitih določil obtožni predlog temeljnega javnega tožilstva zavrglo.
Temeljno javno tožilstvo je zoper naveden sklep vložilo pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona po členu 363/I točka 2 v zvezi s členom 365. ZKP in kot razloge navedlo:
»Nesporne je ugotovljeno, da je pravna oseba dne, 14.9.1984 proizvedla 760 litrov Alpskega mleka v tetrapak embalaži po 1 liter, ki je vsebovalo le 8,2% suhe snovi brez maščobe, namesto najmanj 8,5%, kot to predpisuje pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, živil in čistih cepiv. Omenjeno mleko je bilo v prometu dne, 27.9.1984 v Emonini trgovini Jestvina Koper. Gospodarski prestopek je bil storjen z ravnanjem odgovorne osebe, ki je dopustila, da se je proizvedlo in dalo v promet Alpsko mleko v tetrapak embalaži po liter, ki ni odgovarjalo Pravilniku o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, živil in čistih cepiv. Ker pa se v konkretnem primeru ni moglo ugotoviti, kdaj oziroma, v kateri izmeni je bilo mleko proizvedeno, ni bilo mogoče ugotoviti prave odgovorne osebe. Vsekakor je bil gospodarski prestopek storjen z ravnanjem delavca, kateremu so s samoupravnim aktom organizacije zaupana določena dela in naloge, torej v konkretnem primeru delavca, katerega dolžnost je, da skrbi zato, da se proizvedejo in dajo v promet živila, ki ustrezajo zakonitim predpisom. V konkretnem primeru je to vodja izmene, ki po opisu del in nalog neposredno odgovarja, da proizvod, ki je proizveden v njegovi izmeni, odgovarja normam kakovosti, kajti opustil je tiste dolžnosti, ki jih ima po opisu del in nalog oziroma je svoje dolžnosti opravljal malomarno. Dejstvo je, da so delavci v pravni osebi seznanjeni glede problematike kakovosti odkupnega mleka, zaradi česar ni zgoraj citirana odgovorna oseba, katere pa se ni dalo ugotoviti, morala biti še bolj pazljiva pri izdelavi mlečnih proizvodov, kar se tiče kakovosti.
Glede na opisano dejansko stanje pa samo podrejeno še navajam, da je podan utemeljen sum, da je omenjeni prestopek storil tudi organ upravljanja, ki dopušča, da pravna oseba proizvaja in daje v promet mleko, ki ne ustreza normam kakovosti. Potrebno je namreč opozoriti na okoliščine, da imajo v sistemu družbenega samoupravljanja vsi člani pravne osebe enake možnosti vplivanja na poslovanje pravne osebe, zaradi česar se tudi njena protipravna dejanja lahko ■ štejejo,kot da so bila določena s kolektivno voljo ali zavestjo pravne osebe.
Torej je do prestopka prišlo nedvomno z dejanjem odgovorne osebe oziroma z opustitvijo njenega dolžnega nadzorstva, podrejeno pa le z dejanjem organa upravljanja, oziroma z opustitvijo njegovega dolžnega nadzorstva, zaradi česar po določilih člena 9 ZGP pravna oseba odgovarja za gospodarski prestopek.«
Tožilec predlaga Višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Naknadno je javni tožilec svojo pritožbo umaknil, tako da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo s sklepom zavrglo.
Pred leti zgrajena
Kristina Antolič
Jubilantka sredi Ptuja
Še dober mesec dni nas loči od jubileja naše največje in najlepše trgovske hiše, Blagovnice na Ptuju.
Obnova počitniškega doma v Savudriji
Sergej Paternost
Več sob
V letošnjem letu smo začeli z načrtno obnovo počitniškega doma v Savudriji, in sicer s prvo fazo, v kateri smo zamenjali dotrajano streho in nekatera okna, ter na novo uredili drugo nadstropje stavbe, v katerem je do sedaj živela družina. S tem smo pridobili 6 novih sob z 18 ležišči tako, da je skupna zmogljivost doma 62 ležišč.
Ob občinskem prazniku, 8. avgustu pred petnajstimi leti smo delavci takratne DO Mercator, TOZD Panonija s ponosom predali svojemu namenu največji trgovski objekt — Blagovnico.
Le na redkih slovesnostih se zbere toliko ljudi, kot se jih je takrat. Če pobrskam po spominu, ne najdem niti prostorčka, za katerega bi lahko dejala, da je bil neizkoriščen. Množica ljudi je dobesedno vrela po prodajnem prostoru Blagovnice. Nepozabno za tiste, ki smo takrat delali v »lepotici«. Trdim lahko, da jo enaka množica potrošnikov pred večjimi prazniki obišče tudi sedaj.
Prav na kratko preletimo zgodovino Blagovnice.
Marca 1969 so se delavci na zboru kolektiva takratne trgovske organizacije »Panonija« dogovarjali o združitvi z nekaterimi drugimi trgovskimi podjetji in usoda je pripeljala k Mercatorju. In prav je tako. Želja po hitrejšem razvoju trgovine na Ptuju je bila iz dneva v dan večja. Veliko je bilo odrekanj, pa tudi ne dovolj finančnih sredstev. Prav združitev z Mercatorjem leta 1970 je našim željam in hotenjem zadostila.
Plan investicij se je moral spremeniti, kajti prvotno načrtovana gradnja skladišč je prišla na drugo mesto, prednost pa je dobila gradnja nakupovalnega centra — Blagovnice.
Vse je bilo zgrajeno v predvidenem času.
Ob jubileju Blagovnice
Kristina Antolič
Priznanja so bila podeljena na družabnem srečanju zaposlenih v Blagovnici v soboto, 6. junija tega leta. Prejelo jih je 31 delavcev:
Marija Ačko, Vinko Anžel, Kristina Bezjak, Marija Geč, Silva Golob, Marija Koderman, Silva Korenjak, Anica Korošec, Anica Kurež, Milan Kajzezberger, Lovrenc Kurnik, Vekoslav Lašič, Darinka Lozinšek, Štefka Majdič, Anica Menoni, Marija Merc, Irena Mihaljinec, Emica Mesarič, Darinka Perkovič, Angela Petek, Kondrad Plohl, Marjana Petek, Irena Pintarič, Marjan Sitar, Milka Staineker, Dragica Vrabl, Darinka Vidovič, Marta Vrabl, Ljubica Vuradin, Marija Vršič in Katica Zajšek.
Vsak prejemnik priznanj je prispeval svoj delež k uspešnemu delu Blagovnice. Vsem in vsakemu posebej, hvala.
Svoj delež tudi dobavitelji
Čeprav je Blagovnica urejena kot se »šika«, zaposleni ob njeni 15-letnici niso povsem zadovoljni.
»Zakaj?«, se je vpraša bralec članka. Ne zato, ker bi bili delavci nezadovoljni z doseženim pač pa kaj še storiti, da bo njihov potrošnik še bolj zadovoljen. Odgovor sebi in potrošnikom so delavci našli v predstavitvi nekaterih večjih dobaviteljev v obliki:
— degustacije,
Blagovnica je imela v začetku svojega obratovanja 14 delavcev. S časom so se pokazale organizacijske in kadrovske pomanjkljivosti, zato so se posamezni oddelki združili.
Pred dvema letoma se je pokazala potreba po prenovi pro-
dajnih prostorov. Zamenjane so bile talne obloge v prvi etaži in spremenila se je lokacija posameznih oddelkov, na novo je bil odprt oddelek za mlade v drugi etaži in urejen razstavni prostor za pohištvo in stanovanjsko konfekcijo.
Prav tako se je v primerjavi s | prvim dnem obratovanja Blagov-
—	akcijske prodaje,
—	prodaje s popustom in
—	predstavitve novih izdelkov.
Komercialni sektor delovne organizacije je skupaj z vodji BS TOZD Veleprodaja prevzel konkretne zadolžitve. Vse načrtovane oblike so stekle.
Pred Blagovnico — na ploščadi je postavljen kiosk — prodajna stojnica, v trgovini pa je za primer slabega vremena, pripravljen poseben oddelek.
Akcijska prodaja je vsak teden od četrtka do sobote. Teče od 14. maja in bo trajala do julija, ko bo prekinjena zaradi dopustov,
niče spremenilo pritličje, v katerem je samopostrežba.
Nekateri oddelki Blagovnice nimajo priročnega skladišča in je vse blago na policah. Zato so naloge poslovodij za sprotne nabave in skrbi za dobro založenost teh oddelkov toliko večje. Zaradi dobre izbire blaga, vljudne in kakovostne postrežbe se kupci radi vračajo in kupujejo v Blagovnici. Ugotovitev lahko potrdimo s podatki o prometu v Blagovnici.
V letu 1972 je bilo v petih mesecih (avgust-december) ustvarjeno za približno 24 milijonov dinarjev prometa, ki ga je ustvarilo 105 zaposlenih. Leta 1973 približno 60 milijonov dinarjev, ob 10-letnici Blagovnice 1982 je 137 delavcev ustvarilo približno 372
milijonov dinarjev prometa, teta 1986 pa ustvarila približno 3 milijarde dinarjev prometa in v petih mesecih letošnjega leta je 123 zaposlenih že ustvarilo nekaj čez dve milijardi prometa.
Od leta 1972 pa do danes je Blagovnici ostalo zvestih 31 delavcev.
nadaljevala pa se bo v avgustu. Degustacije proizvodov, ki jih prodajajo v akcijski prodaji so vsak petek. Do sedaj, ko to poročamo, to je 10.6.1987, so v akcijski prodaji sodelovali: Fructal Ajdovščina, E-KK TOZD Slovenske gorice - Haloze Ptuj, Slo-boda Osijek, Košaki Maribor, Radenska Radenci, Intes Pekarne Vinko Reš Ptuj, Agrocommerc Velika Kladuša in Toper Celje.
Upravnik Blagovnice, Lado Plohl, ima v svoji zabeležki zapisano med drugim tole: Akcija I. vreme
—	četrtek: deževno 14.5.1987
—	petek: vetrovno
—	sobota: slabo vreme.
Akcija II. vreme
—	deževno — mrzlo — oblačno... Uspela.
V tolažbo: Po dežju vedno sije sonce in po slabem je vedno lepo vreme.
V drugi fazi pa bomo zamenjali vsa ostala dotrajana okna, uredili stopnišče in vhodna vrata tako, da bo dom poleg funkcionalnosti imel tudi prijeten videz.
Počitniški dom bo tudi letos vodila naša dolgoletna sodelavka
Ker se je pokazalo, da obstoječe zmogljivosti trgovine in restavracije ne zmorejo zadovoljiti povpraševanja, se je vodstvo tozda Preskrba, Portorož odločilo za povečanje dela restavracije in marketa. Prenovljeni prostori so bili odprti pred nekaj dnevi. Menimo, da je tak način obna-
Zlata Vasle, ki nam je v razgovoru povedala, da bo letos delo v sicer majhni kuhinji lažje zaradi nekaj novih kuhinjskih pripomočkov, jedilnica pa bo z novimi zavesami še prijetnejša.
vljanja in prenove obstoječih objektov pravilen in utemeljen. P° eni strani pomeni manjša sredstva za ekonomsko uspešnost naložbe, po drugi strani pa se obnavlja in pred zastarelostjo in propadom obvaruje že obstoječ objekt.
Od otvoritve do danes zvesti ptujski blagovnici.
Zunanjost prenovljenega objekta na Belem križu.
V preurejeni trgovini - več in primerneje ponujenega blaga.
Priznanja za zvestobo
Ob 15-letnici PE Blagovnica je delavski svet M-IP, TOZD Maloprodaja sklenil, da vsem delavcem, ki delajo v tej poslovni enoti od 1972. leta, podeli priznanja za zvestobo.
Prodajna stojnica pred blagovnico v Ptuju.
Obnova strehe na počitniškem domu je terjala gradbeni oder.
Vest iz tozda Preskrba Portorož
Sergej Paternost
Prenova lokala
Restavracija in Market na Belem križu nad Piranom sta dobro znana lokala tako domačim kot tujim gostom.
Ih Mercator-Sloge
Marija Jauševec
Upokojenci na izletu, po Pomurju
Deževnega dne 12. maja smo se upokojenci Mercator-Sloge s predstavniki delovne organizacije Mercator-Sloge odpravili na izlet po Pomurju. Izlet so nam omogočili delavci Sloge; bil je brezplačen. Z veseljem ugotavljamo, da sedanji kolektiv še ceni naše minulo delo in srečni smo, da je tako.
Mrki, deževni dan nas je malce skrbel, saj smo mislili, da pravega razpoloženja ne bo. Bilo pa je drugače, saj je bilo srečanje že od vsega začetka prisrčno, veselo in polno humorja. Kljub težkim, svinčenim oblakom je v avtobusu sijalo toplo pomladansko sonce.
Izleta so se udeležili skoraj vsi upokojenci. Žal nam je bilo za vse, ki se bodisi zaradi bolezni ali drugih razlogov izleta niso udeležili. Sklenjeno je bilo: pisali jim bomo — vsem, ki niso z nami.
Preko Radencev, slikovite Kapele in Vidma ob Ščavnici, kjer stoji nova samopostrežna trgovina z bifejem Mercator-Sloge, ki smo jo občudovali in se je veselili, smo se peljali v Ljutomer, nato v Jeruzalem, ki je najvišji vrh Jeruzalemskih goric. Na Veličanah,
kjer si je podjetni domačin zgradil sodoben hotel, je bila prva postaja. Fotograf Vanč je poskrbel za posnetke in dobre volje smo se odpravili v Ljutomer, kjer so nam delavci DO Simentalka razkazali proizvodnjo in nas pogostili. Simentalka še vedno proizvaja prekajeno meso na stari način; tako, da kurijo z »bukovimi drvmi« v prostoru, kjer se meso dimi. Kako prijetno to diši!
Do Lendave, kjer smo si ogledali hotel Terma s toplicami, novo blagovnico Mercator-Univer-zala in vrtalne stolpe INA Nafta Lendava, nam je pot hitro minila. Žal si nismo mogli ogledati gradu in kapele na Trojičkem vrhu nad Lendavo, v kateri počiva mumija grofa Hadike, ker je kapela v obnovi. Naša vodička Mariška nas je sproti seznanjala o značilnostih in preteklostjo krajev, skozi kate-
re smo se vozili. Mnogo nam je povedala o Ogrih, ki so v 10. stoletju zasedli večji del Panonije ter podjarmili slovanska in avarska plemena, pa o 11., 12. in 13. stoletju, ko so bile v Prekmurju vzpostavljene tudi prve fevdalne posesti in iz teh časov tudi veliko gradov. Center Prekmurja, mesto Murska Sobota, se v tuji literaturi omenja že leta 1366. V te kraje je tudi Primož Trubar pošiljal svoje prve knjige.
V 17. stoletju so po sedanjem Pomurju pustošili Turki, v 18. stoletju pa Kruci. In ker so ti občasno sodelovali s Turki, se po Pomurju, če se kdo hudo ujezi, še dandanes čuje kletvica »Kruci so Turki«.
Pomurje je doživljalo težke čase. Pomurci so bili nenehni boj za obstanek, za košček domače zemlje. Nikjer ni toliko izseljencev in zdomcev kot v Pomurju. Ker ljubijo domačo zemljo, se kot lastovke na koncu vedno vrnejo domov.
Čez Dolinsko in Ravensko nas je pot vodila na Goričko. V Bogo-
jini smo si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev. Obiskali smo filovskega lončarja in si ogledali, kako se delajo putre, dukli in ostala črna keramika. Nepozaben je pogled na Bukoviško jezero z bogatimi bukovimi gozdovi, v katerih so dvije svinje, srnjad, jeleni in fazani.
Pomurje je znano po štorkljah. Kdo še ni slišal, kako težko Pomurci spomladi čakajo na vrnitev »štrkov« in kako so žalostni, ko se te v jeseni odpravljajo v tople kraje.
V	vasi Selo, kjer nas je čakalo kosilo v prijetni in sodobni vaški gostilni, smo ob dobri kapljici veselo zapeli in si povedali vse dogodivščine iz preteklosti. Marsikomu med nami je bila to priložnost da po dolgem času poklepeta z bivšim sodelavcem.
V	Selu smo si ogledali staro luteransko cerkev in romansko ru-tundro iz prve polovice 13. stoletja, ki leži v valovitem svetu enega najlepših predelov vzhodnega Goričkega, na dnu Selške doline, sredi travnikov, in je po svojem kulturno zgodovinskem pomenu znamenita.
Polni lepih vtisov in prevzeti nad lepoto Pomurja smo se v poznih večernih urah vračali domov. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj se je nebo razjasnilo in posijalo je tudi sonce.
Naša Mariška nam je spotoma domov še vedno pripovedovala o
preteklosti Pomurja. Povedala je, da je bilo Prekmurje priključeno k sedanji domovini komaj po prvi svetovni vojni. Spomnili smo se žrtev druge svetovne vojne in vseh naprednjakov, ki so umrli za to, da bi bilo sedanjemu rodu v tej lepi pokrajini lepše in da bi živeli svobodno.
Naš izlet je bil, kot se temu reče, na kratko relacije. Doživeli pa smo dosti majhnih radosti, ki so sodobnemu razvajenemu človeku skoraj že tuje. Na izlete hodimo v tujino in po naši širši domovini. Marsikdo od nas pa še ni spoznal lepot Pomurja, ki ima gorice, hribe, polja, gozdove, jezera, doline, potočke in reko Muro, za katero je Miško Kranjec dejal, da podobnosti Murinim rokavom, ki se spreminjajo v Jezerca z belimi lokvanji, in z neko divjino, z romantiko, ne najdeš nikjer.
Za prijetne ure, ki smo jih upokojenci doživeli na izletu, se sedaj zaposlenim članom kolektiva Mercator-Sloge zahvaljujemo. Nadvse srečni bomo, če bo v okviru sozda MERCATOR-KIT, v katerega sestavu je tudi naša Radgonska Sloga, poslovanje uspešno, da bi našlo v njem zaposlitev vedno več mladih ljudi.
Vse delavce v sozdu MERCATOR-KIT pozdravljajo upokojenci Mercator-Sloge.
Klub upokojencev M-Ljubljanskih mlekarn
C. Kesič
Majski izlet v Sarajevo in na Sutjesko
25. maja letos smo se že ob sedmi uri zjutraj zbrali na železniški postaji v Ljubljani, se pozdravili, opazili med seboj že stare znance in nove udeležence naših izletov. Vedeli smo, da bomo ob tem za-Željenem izletu bogatejši za nova in lepa pa tudi zanimiva dožive-
tja.
Dolgo vožnjo od Ljubljane do Sarajeva smo nekajkrat prekinili, da smo se osvežili in okrepčali. Ustavili smo se v Derventi, kjer smo bili gostje predstavništva Ljubljanskih mlekarn. Bili smo zelo lepo sprejeti in postreženi, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo.
Po krajšem odmoru so nas spremili do zelo zanimivega kraja Plehana, kjer je bila prvotno zidana cerkvica iz leta 452, dalje nas je nemalo presenetila v bližini Zenice okrepčevalnica »Mala Postojna«, polna znamenitih kapnikov. Kmalu smo spoznali, da je umetno grajena, zamisel tega ogleda pa le ni bila slaba.
Nadaljevali smo vožnjo z avtobusom do Sarajeva, se nastanili v lepem hotelu Bristol, odkoder smo drugo jutro po zajtrku nadaljevali pot v dolino Sutjeske ter si najprej ogledali v Nacionalnem Parku Tjentište film »Bitka na Sutjeski«, nato se po krajši 9ozdni poti sprehodili do spomenika, ki stoji na gričku, odkoder je razgled daleč naokoli.
Tu smo se poklonili žrtvam, Padlim borcem te znane bitke iz leta 1943. Položili smo šopek z našim trakom, priredili kratek kulturni spored, medtem zapeli 'udi pesem, posvečeno našemu Predsedniku, »Višje od svetlosti je Titovo ime«. Od tu smo se vr-PHi in se blizu Foče ustavili v mali Gostilnici in se malo poveselili, ba je bilo prav prijetno.
Naslednji dan, 27. maja, smo dobili vodičko študentko, ki nas ie spremljala po Sarajevu, naj-Prej do spominskega parka »Vra-ca« _ to je zelo obsežen prekrasen spominski park padlih Sarajevčanov, kjer gori večni ?9enj. Tudi tu smo se poklonili žrtvam in položili šopek cvetja.
Ogledali smo si tudi muzej tako imenovane Mlade Bosne, kjer le bilo videti na fotografijah ves
potek sarajevskega atentata leta 1914.
Ogledali smo si še Gazi Ho-skev, Begovo džamijo, se sprehodili po Baščaršiji, kjer so si ne-
Delež so prispevali krajani
V četrtek, 11. junija letos so v Markovcih pri Ptuju odprli novo samopstrežbo.
Po grobi oceni investitorja MlP-ovega tozda Maloprodaja je naložba stala 9 milijonov dinarjev.
Uradne otvoritve ni bilo, saj objekt še ni končan v celoti. V stari prodajalni bo urejen še bife.
Poudarimo pa naj, da je tretjino denarja za naložbo prispevala krajevna skupnost Markovci iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Kristina Antolič
V sodelovanju z dijaki
In še nakaj o izložbah Modne hiše iz Maribora. Da so vedno lepo urejene, že vemo. Tokrat pa so jih pomagali urediti dijaki aranžerske šole in nekateri so se zares dobro potrudili. In tako je mariborska »Modna hiša v modnem vetru« videti prav prijetna.
Mile Bitenc
Ptujsko ogledalo
Izložba je ogledalo trgovine, tako večkrat pravimo. Včasih je to res, včasih ne, čisto zares pa
kateri kupili spominke. Vodička nam je pokazala še več zanimivosti kraja, kot sta pravoslavna cerkev z bogato razstavo ikon in etnografski muzej. Mudilo se nam je že, ker smo bili povabljeni na predstavništvo Ljubljanskih mlekarn v Sarajevu.
Tovarišica na predsttavništvu nas je lepo sprejela, nam pokazala skladišče in pisarne; pripra-
drži, da se ptujski aranžerji potrudijo vedno, da so iznajdljivi, izvirni, ustvarjalni. Tako so njihove trgovine vse po vrsti lepo urejene, v zadnjem času pa so še posebej lepo uredili dve veliki izložbi v blagovnici. Bili sta v stilu Radenske.
Pošteni trgovci
V Ptujskem tedniku se je po-trošnica zahvalila poštenim prodajalcem v MlP-ovi trgovini Kemikalija. V trgovini je pozabila denarnico, za katero prodajalci ob vrnitvi niso hoteli nagrade. Potrošnica, presenečena nad poštenostjo, se je javno zahvalila. Prodajalci v trgovini pa so povedali: »Ce se stranka ne bi vrnila, bi jo o najdeni denarnici obvestili pismeno, saj je bil naslov lastnice v denarnici.«
Kristina Antolič
Nagrade za aranžerje
Akcija«Cekin special« za najboljše izložbe se je iztekla in tako so bili vsi aranžerji, ki so v njej sodelovali, povabljeni na zaključek v Oljarico. Ogledali so si proizvodnjo, se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju in obenem prejeli tudi nagrade za svoje delo. Mimogrede; Oljarica je nagradila vse, ki so v akciji sodelovali.
vili so nam malo zakusko in dobili smo »lanč paket« za popotnico. Tudi njej in uslužbencem se za gostoljubnost toplo zahvaljujemo, nimamo besed za tako prijateljski, prisrčen sprejem. Še enkrat hvala tudi tovarišu Mirku v Derventi.
Po tem obisku v mlekarni smo se odpeljali v hotel Bristol na kosilo, zatem pa imeli prost dan. Nekaj se jih je peljajo s tako imenovano kočijo z vpreženimi belimi konji do izvira reke Bosne. To je bil enkraten doživljaj na tem izletu. Drugi smo ostali v parku toplic llidže.
V sredo, 27. maja smo priredili mali poslovilni večer v lokalu Ma-jestic v Sarajevu, kjer so nam pokazali plaketo s podpisi Bojana
Križaja, Mateje Svet in drugih, ki so tu slavili zmago na olimpijskih igrah.
Četrti dan izleta smo se vračali proti domu, čeprav malo utrujeni, vendar srečni in zadovoljni nad vsem kar smo te dni videli.
Okoli 19. ure smo se vsi zdravi in srečno vrnili v Ljubljano. Za to je poskrbel mlad šofer, ki je brez najmanjše nezgode vozil po magistrali, stranskih poteh, pa tudi po nekaj strmih klancih, saj je bila zlasti magistrala precej prometna.
To je bila skrbno v najlepšem redu pripravljena organizacija in vodstvo tega izleta je lahko za vzgled drugim društvom in Klubom upokojencev delovnih organizacij.
Teden ugodne prodaje
V juniju je bil teden Agroko-merca v sto prodajalnah po vsej Sloveniji. Kar 11 njihovih izdelkov smo prodajali po nižjih (20 — 25%), reklammnih cenah. V enajstih prodajalnah smo pripravili tudi degustacije. Potrošniki so tako spoznali nekaj novih kakovostnih izdelkov, ki imajo tudi ugodno ceno.
Degustacija izdelkov	vinarjev in
mesarjev
je bila koncem junija v Veliki Nedelji pri Ormožu. Namenjena je bila štajerskim maloprodajnim organizacijam, z enim samim ciljem: povečati prodajo izdelkov lastne proizvodnje. Upamo, da rezultati akcije ne bodo «pod črto«.	H
- Očka, kako pa veš, da bo takšnih razstav v prihodnje še več in da bodo zelo obiskane?
Učenje pojmov
Suzana Modrijan
Odmev na stalno rubriko
Za rubriko »Opismenovanje za poslovanje« smo dobili nekaj koristnih nasvetov in napotil za nadaljnje urejanje. Avtorju, prof.dr. Jožetu Spanringu se zanje zahvaljujemo.
Jedro napotil in predlogov:' sprotno popravljanje tipkarskih napak, določitev ustreznega Izraza oziroma pojma v srbohrvaškem jeziku, povečanje števila izrazov oziroma pojmov (vsi terminološko preverjeni), ne samo z vidika pogostnosti uporabe, temveč tudi po tematskih sklopih. Tem napotilom in nasvetom je dodano tudi prijazno povabilo za sodelovanje s terminološko komisijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Vsak odmev na naš časopis je uredništvu dobrodošel, predvsem pa tak, ki želi pomagati avtorju in uredništvu, da se vsi naučimo bolje pisati, govoriti, predvsem pa pravilno uporabljati.
Popravki napak iz prejšnje številke glasila:
NEPRAVILNO:	ifnormation,
PRAVILNO: Information,
NEPRAVILNO: dicesions, PRAVILNO: decisions.
NEPRAVILNO:	personalentsc-
heidingen, PRAVILNO: persona-lentscheidungen
AMORTIZACIJA, (En: depre-ciation, amortization; De: absc-hreibung) Strošek, ki se pojavlja zaradi prenašanja nabavne vrednosti stvari ali pravic iz okvira osnovnih sredstev v uporabi ali izven nje na poslovne učinke, obračunan kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsaki od teh stvari ali pravic.
CENA KOLIČINSKE ENOTE V ZALOGI, (En: stock unit priče; De: bestaendeeinheitspreis) Nabavna cena ali stroški količinske enote; v primeru spreminjanja te cene je znano vrednotenje zalog po tehtanih povprečnih cenah,
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd ,Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Tel. 215-173.
Ureja uredniški odbor: Kristina An-tolič, Marko Bokal. Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič in Miro Vaupotič. Glavni in odgovorni urednik: Jaro Novak.
Novinar in fotograf (nepodpisane slike): Andrej Dvoršak.
Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana.
Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklade 19 600 izvodov.
Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
orsečih povprečnih cenah, stalnih cenah s povprečnim odmikom, prvih cenah in zadnjih cenah.
FUNKCIONALNO AMORTIZIRANJE, : depreciating in functi-on of production, depreciating on account of wear and tear; De: abschreibung entsprechend technischem verschleiss) Obračunavanje amortizacije glede na dejansko uporabo stvari ali pravic iz okvira osnovnih sredstev; amortizacija v posameznem letu je zmnožek njihove dejanske uporabe, izražene z urami dela ali s količino poslovnih učinkov, z zneskom njihove nabavne vrednosti, ki odpade na tako izraženo količinsko enoto v predpostavljeni celotni življenjski dobi.
INFORMACIJSKI SISTEM,
(EnInformation system; De:in-formationssystem) Mehki delni sistem kibernetskega sistema; sestavljajo ga 1 .vse sestavine kibernetskega sistema — seveda z različno stopnjo pripadnosti, 2. celota informacijskih povezav v sistemu in za okoljem ter 3. celota informacijskega procesa. Je organizacijska celota medsebojno povezanih prvin, ki imajo namen oblikovati informacije in hraniti podatke na različnih stopnjah njihovega obravnavanja. V okviru informacijskega sistema so razvrščene informacijske funkcije. Glede na temeljne poslovne funkcije, za katere oblikujejo informacije, delimo informacijski sistem na podsisteme. Glede na usmerjenost razlikujemo izvajalni informacijski sistem in upravljalni informacijski sistem. Glede na povezanost razlikujemo nepovezani informacijski sistem in povezani informacijski sistem. Glede na tehnično opremljenost razlikujemo ročno zasnovani informacijski sistem, računalniško podprti informacijski sistem in računalniško zasnovani infoma-cijski sistem. Običajni informacijski sistem.
LOGISTIKA,: logistics; De: logistik Veda, ki se ukvarja s tokom materiala (surovin, polizdel-
mm km|
TNMJŠiKNi
mnvnjfej
kuHlBn
ObMNUKO JE EN MURV
NEttiUHtlM-MM?
MNESNItl.-
MNtMtttfc
IMKM.15 J
FRNKOEM!
ki, izdelki, odpadki) ter tokom informacij od dobavitelja surovin prek proizvajalca in morebiti trgovca, do končnega porabnika. Vključuje celovito problematiko skladiščenja, prevoza in razpečave. Glede na smer toka ločimo nabavno in trženjsko (proizvodno) logistiko. Poslovna logistika, fizična razpečava.
MOTIVIRANJE,:	motivating;
De: motivierung Proces spodbujanja delavcev z dolečenimi sredstvi, da bodo učinkovito in z lastnim pristankom opravili dane naloge ali delovali v smeri določenih ciljev, npr. z različnimi nagradami, priznanji ali drugimi oblikami stimulacije, ki delujejo v smeri pozitivnega motiviranja in ki zadovoljujejo osebne potrebe;
grožnje ali kazni so oblike negativnega spodbujanja, ki osebo odvrača od neželenih ciljev ali dejanj oziroma nesprejemljivih obnašanj.
OBRESTI : interest; De: zin-sen nadomestilo za uporabo denarja ali kakšnih nadomestnih stvari, določeno z odstotki od glavnice (obrestna mera), in sicer glede na višino denarnega zneska ali vrednost nadomestne stvari in glede na čas trajanja uporabe. Pogodbene obresti so določene v pogodbi, zakonite obresti določijo ustrezni zakoni. Če so obresti sicer dogovorjene, ni pa določena obrestna mera, velja med posamezniki obrestna mera, ki se v izpolnitvenem kraju plačuje za hranilne vloge na vpo-
gled, med drugimi osebami pa velja obrestna mera, ki jo banka ali druga bančna organizacija plačuje oziroma s pogodbo določa za tako ali podobno vsoto posla. če se stranki nista dogovori« o zapadlosti, zapadejo obresti po izteku leta, če ni drugačnega dogovora za posamezen primer.
SVOBODNA KONKURENCA,:
free competition; De: freie kon-kurrenz) Položaj v gospodarstvu, ko lahko vsakdo, ki ima za to kvalifikacije in potrebna denarna sredstva, svobodno, vstopa in nastopa na trgu, se vključuje v ponudbo oziroma povpraševanje in glede tega ni zakonskih omejitev. Ta pojem pa ni enak pojmu popolne konkurence.
NOVA PANOGA V 50ZD MERCAT0B.- I^IT