PPlMOkSKE DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 51 (4825) TRST, sreda 1. marca 1961 Resni incidenti med stavkajočimi delavci in policijo v Augusti j^želna vlada na Siciliji pred ostavko LF^encah sporazum med KD, PSDI in PSI Za župana bo v Firencah ponovno izvoljen prof. Giorgio La Pira - Na seji ■fjft,--' «. - vr (0<1 naše*a dopisnika) £7** vlad« d^a!nji seji ministrskega sveta je |i n nedavni n ^.an^ani najprej podal obširno poro- J konferenci predsednikov vlad ie iSpnpsti iv. st'rov šestih dežel evropske gospodar-v°‘itike. Zi]n°.Poslednjih dogodkih iz mednarod-le 9 Se zadrži m^nister Segni se seje ni udele-6 jlosPodarskp v v Parizu- kjer so v okviru evrop-fen ■ 0 treba ® uPnosti v teku razgovori o korakih, lntegracij0 ’ da bi pospešili evropsko poli- dade odobrili zakonski osnu tek o ratifikaciji konvencije o pravni pomoči med Italijo in Jugoslavijo - Danes ponovna seja ministrskega sveta Ketki da po u —* “*u Velen„Mbo obiskal Nk£ ?a h lanik Har- SS amei°bVestil 0 °liti^^lede mn - pred' Je H 'od, S d,;. p°vzr, rnS i s v Kodo- Sovopi koli govora o ega zna-e iznad ' Zlasti ker ncp ^stališče I-vpra- ki P^ročal tudi o r»i — * mu jo je pq_ odtegnejo podporo sedanji vla- Ik,-“=QV 1 Predspdnit di- Ta'k°j nato so se na sedežu ( j v kateri pokrajinske federacije MSI v J HeriSi,’- da ga hn L- i1111 Palermu zbrali člani deželnega »1» isti 00 ohlciv„, odbora za koordinacijo, v ka- terem so tudi vsi pokrajinski tajniki MSI. Po daljši diskusiji so soglasno sprejeli sklep, da takoj izvršijo sklep izvršnega odbora MSI. S tem je sedanja deželna vlada na Siciliji v krizi. V poslanski zbornici so najprej počastili spomin maroškega kralja Mohameda V., nato pa je državni podtajnik ministrstva za promet Volpe odgovoril na nekatera vprašanja krajevnega značaja. Razpravljali so o zakonskem osnutku, s katerim se zniža cena bencina, o osnutku samem pa bodo glasovali na eni prihodnjih sej. Nato so začeli z razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva večji prispevek države za bolniško zavarovanje neposrednih obdelovalcev. Tudi v senatu so počastili spomin maroškega kralja Mohameda V., nato pa so proučevali posamezne člene zakonskega osnutka o napredovanju sodnikov. V Firencah so končno dosegli sporazum med KD, PSDI in PSI glede občinske uprave. Danes so podpisali skupno programsko izjavo, ki jo bodo pre-čitali jutri v občinskem svetu po izvolitvi župana in odbornikov. Novi župan bo demokristjan prof. Giorgio La Pira, ki je že bil župan pred sedanjo komisarsko upravo. Ob zaključku današnjega sestanka je prof. La Pira izjavil, da so Firence mesto, kjer se «vedno porodijo največje nade kulture, politike in znanosti. Današnji sporazum predstavlja zakoreninjene in že klice teh nad, ki bodo nedvomno koristile mestu in deželi, in ki jih bodo z zadovoljstvom sprejeli vsi narodi«. Senator Mariotti, pokrajinski tajnik PSI, pa je dejal: «Upamo, da bo dobro. Gre, tu-di na političnem področju, za izkušnjo, ki smo jo morali doživeti«. Poslanci Novella, Santi, Foa in Romagnoli so danes predložili v poslanski zbornici vprašanje v zvezi z incidenti, do katerih je prišlo ob priliki stavke petrolejskih delavcev v Augusti na Siciliji, kjer je policija razgnala stavkajoče delavce, pri čemer je bilo laže ranjenih kakih dvajset delavcev in nekaj policijskih a-gentov in karabinjerjev. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije. Med demonstracijo je eksplodirala neka bomba starejšega tipa, kt je ranila pokrajinskega tajnika CGIL, tajnika delavske v ..tnn„ zbornice, nekega pomorščaka r in dva delavca. Vse so prepeljali v bolnišnico. Do spopadov med stavkajočimi in policijo je prišlo tudi že včeraj. Župan odv. Bordonaro (PS Dl) je poslal brzojavke predsedniku vlade, notranjemu ministru, ministru za delo in predsedniku deželne vlade. Na zborovanju, ki so ga sklicale CGIL, CISL in UIL, so proglasili splošno stavko v Augusti. Župan bližnjega mesta Melilli je sporočil, da so tudi v tem mestu proglasili splošno stavko v znak solidarnosti s petrolejskimi delavci v Augusti in žrtvami policijskega nasilja. Iz Milana je dopotoval z le- aa ka- ' i Je bila1 3' \Wi6 4« so \seja že v 'l bo i ’ »ned redne§a ^onsk?1 naj na‘ s/ (S®0 Pr®vn00naenciii za up? Poi»°č na tlijo ^ P°d' aPRdpisanaSl3! <[»53 »».ES iSGtsi.t® rt-’: S k ati m .0 b stTf, avr°I«kega S«. SPdJiih org a £««5? Seara°tT fs< ,14. de’ kl. Je bila 9io vJi s kaSJra 1959 J*«*??- ^ Pri- Nti01 far: N ti V u žta °i^Ke kvalifika. bij 0tak 1,1 So nan?r°^f'Kega sag»«?" - Jiitlistrjh?n°sti , cami I iSk” daV° pono’ i ev- pono v- ^l^Uz-3avuroSn Pella (lit\ - Ptipr‘ v glavn-Kariem' < ‘0 financ- *?e* . Sei‘. 0 st°rili or j 'icil., ? Se v Paler- ®5“s?s- / lllii> naj ""»»n, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHninilllllltllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllliiniHlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUAl Po razgovorih z generalom de Ga ul lom govori Burgiba o < b ifeles? in .vnega <11 bilitp Dr,^ntu ? blegovo i5“ da Pm % «,?8a Povak sovJet-*aVh^s°keBt ‘fna ko-9vai, d en a (Unltcio- maia. tl 'Vv'r«4 2a ZUn Se^ Se‘ SV 11 tl»n5inanJe ši 9 « “tojjlspja V11 post» S 'ist 4* £‘prfe-ci. jaet0m- v 89 te potvoiLta 41a- 'Cf»Hk^iheni^kef'“ A“ne' 'šar-hvii kr>ta - ^Ofu ip tieja^ Pu«k med em stališču glede razorožitve "a Bovvlesa - Rusk o ameriški oborožitvi 28. — a 1? driPlk Dean nlTt" nienl članek popolnoma potvoril njegovo stališče. Rusk le tudi sporočil, da so začeli revidirati ameriško politiko glede uporabljanja in porazdelitve konvencionalnih in jedrskih sil. Fulbright je dejal, da morajo ZDA povečati moč svojih konvencionalnih sil in jim zajamčiti večjo gibčnost. Na vprašanje, ali bi ZDA uporabljale jedrsko orožje v Evropi za o-brambo svojih zaveznikov, je Fulbright odgovoril, da je to ameriška politika, #ki se r,i spremenila«. I*h 6lel v iai.pik Dp7 An>f->ik>Jet*7aVneD«an Rusk orožitve, glede Formoške ožine in izpustitve petih Američanov, ki so zaprti na Kitajskem. Dean Rusk pa je z odobritvijo Kennedjrja izročil tisku izjavo, v kateri ponavlja, da bodo ZDA spoštovale svoje obveznosti do svojih zaveznikov za skupno obrambo ter da bodo v ta ramen okrepile konvencionalna sredstva te obrambe in bodo ohranile tudi svoja jedrska sredstva. V poučenih krogih zatrjujejo, da nameravajo ZDA predlagati Kitajski izmenjavo obiskov ameriških in kitajskih časnikarjev brez političnih pogojev. To pobudo hodo baje postavili v torek V. marca med razgovorom, ki ga bo ameriški poslanik Beam imel v Varšavi s kitajskim poslanikom. Kakor je znano, so sestanki med obema poslanikoma v Varšavi od leta 1953 dalje edini neposredni stik med ZDA in Kitajsko Baje namerava ameriška vlada tudi »tipali«, da zve, kakšno je kitajsko »tališče glede raz- Predstavnik arneriškega departmaja je potrdil, da je ameriška vlada pripravljena dovoliti poseben ' vizum kitajskim časnikarjem, ki želijo priti v ZDA «v dobri veri«-. S svoje strani pa bo državni departma predložil pekinški vladi seznam okoli trideset ameriških časnikarjev, ki želijo potovati na Kitajsko. ____ Volitve v Keniji NA1ROBI, 28. - Afriški sin-dakalist Tom Mboja ki je voditelj Afriške narodne zveze za Kenijo, je odnesel vedkp volilno zmago v okrožju Nai-icbi. Potolkel je z 31.000 glasovi enega od štirih nasprotnikov, ki je dobil največ glasov, in sicer 3700. Na podlagi rezultatov bodo Afričani prvikrat v večini v zakonodajnem svetu v Keniji, ki je sestavljen iz 53 članov. Domnevajo namreč, da jim bo uspelo dobiti vseh 33 mest, ki so določena za Afričane, prugih 20 mest je določenih, kakor sledi: 10 za Evropejce, 8 za Azijce, 2 pa za Arabce. vega. 2elim, da se bodo na eni in na drugi strani, predvsem pa na alžirski strani, zavedal’ velike stvari, za katero gre, in ki jo je de Gaulle sklenil srečno zaključiti do kraja. Upam, da se bosta našla na strani alžirskih odgovornih krogov, kakor se je našlo na strani tunizijskih odgovornih krogov, razumevanje in potrebna pomoč, da pride do velike zmage, od katere sta odvisna stabilnost Afrike in blaginja Severne Afrike.« Pozornost opazovalcev je sedaj obrnjena v Rabat. V maroško prestolnico bo prispel danes tudj Ferhat Abas; nekateri njegove vlade pa so ze tam. Burgiba bo nedvomno poročai tem alžirskim voditeljem o svojih razgovorih v Parizu. Razgovorov se bo nedvomno udeležil tudi novi maroški kralj Hasan II. Sinoči je Hasan sprejel tunizijsko delegacijo, ki jo je vodil državni tajnik Ladham. Ob tej priložnosti je izjavil: »Maroko v celoti podpira napore predsednika Burgi-De za osvoboditev Alžirije. Maroko Tunizija in Alžirija sestavljajo nedeljivo celoto .n zahteva predsednika Burgibe je naša zahteva. V celoti o-dobravam pobude predsednika Burgibe, o katerih upam, da bodo uspele. Preteklost predsed. nika je jamstvo za prihodnost Zadovoljen sem, da se bom jutri sestal z njim, ker ga imam za svojega očeta, in razgovor, ki ga bom imel z njim, bo ne samo spodbuden, temveč tud: konstruktiven.« Cez nekaj dni se bo tunizijski minister Masmudi vrnil v Pariz, kjer bo sporočil odgovor alžirske vlade. Na podlagi Burgibovih izjav se lahko sklepa, da bo Burgiba spet pritiskal na Alžirce, naj bi popustili de Gaullovim zahtevam. Zvečer so sporočili, da bo Burgiba odpotoval iz Rabata skupno s tunizijsko delegacijo jutri opoldne v Zuerich. Zdravniki so Burgibi svetovali, naj počiva še deset dni. Zaradi tega se izključuje pred-viievano posvetovanje med Burgibo, Hasemom in Ferha-tom Abasom, ker se bo Ferhat Abas vrnil v Rabat šele jutri popoldne. Danes je Ferhat Abas prispel v Madrid. Predsednik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se po razgovorih de Gaulla in Burgibe pričakuje obnovitev rednih diplomatskih odnosov med Francijo in Tunizijo. Isti funkcionar je izjavil, da oba državnika nista obravnavala podrobnosti francosko-tunizijskih vprašanj, toda pripravlja se ureditev nekaterih spornih vprašanj. V komentarjih francoskega tiska je opaziti različen odmev na pariške razgovore. Ti. sti del tiska, ki podpira vla do, samo razvija svoje teze na podlagi uradnih izjav o razgovorih. Skrajno desničarski tisk seveda odločno nasprotuje vsaki možnosti sporazuma. Levičarski tisk pa dvomi v iskrenost de Gaulla, ker je ta že večkrat pokazal, da ne zasluži zaupanja. Francoski tisk v Alžiriji pa poudarja, da bo prav saharsko vprašanje resno zapletlo vso zadevo in onemogočilo rešitev alžirskega vprašanja, kakor si ga zamišlja de Gaulle Tunizijski list «La Presse de Tunisie» objavlja danes nov članek, v katerem ponavlja, da so se že pred časom začela neposredna pogajanja med predstavniki francoske in alžirske vlade in da so o številnih točkah že dosegli sporazum, zlasti kar se tiče dvoj. nega državljanstva. List do- daja, da je v nedeljo odpotovala v Švico delegacija fran. coskih tehnikov za nadaljevanje pogajanj. V Oranu pa je prišlo danes do večjih demonstracij. Domače prebivalstvo je organiziralo stavko v znak žalovanja zaradi smrti maroškega kralja Mohameda. V muslimanskem delu mesta je bila stavka popolna, v ostalih predelih pa so francoski ultrasi onemogočili muslimanskim trgovcem, da bi zaprli trgovine. Zato je prišlo do precejšnjega razburjenja med domačim prebivalstvom. V »novem mestu« je skupina demonstrantov zažgala več avtomobilov. V enem od teh avtomobilov sta zgoreli dva ženski, en moški pa je dobil hude opekline. Razen tega je bil ubit en musliman, ki je služil v francoski vojski. Francoska vojska in policija sta takoj obkolili muslimanski del mesta. V Rennesu v Franciji se je danes nadaljeval proces proti 58 članom alžirske osvobodilne fronte za Zahodno Francijo. Številni obtoženci niso hoteli odgovarjati na vprašanja predsednika. Vsi pa so poudarili, da pripadajo alžirski o-svobodilni fronti. Eden od teh je izjavil, da so ga pri zasliševanju na policiji mučili. Na razpravi je prišlo do številnih incidentov. Ko je predsednik začel čitati obtožnico, so vsi obtoženci zahtevali, naj se obtožnica prebere tudi v kabilskem jeziku. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje in’je nato zavrnilo to zahte vo. Ko se je predsednik pripravljal da začne zasliševati obtožence, je eden od teh potegnil iz žepa alžirsko zastaj vo in vsi obtoženci so začeli pleskati ter vzklikati «2ivela osvobodilna fronta*. Razprava je bila zaradi tega prekinjena. no, temveč bi prizadel tudi uvoz iz drugih držav, če bi šlo za material, ki se izdeluje na Rubi. Ce bi na pr. Nizozemska skušala izvažati ci-ga-e v ZDA in bi te bile napravljene iz kubanskega tobaka. bi bil njihov uvoz v ZDA prepovedan. Na podlagi dosedanjih informacij v diplomatskih krogih Združenih narodov pa se opaža v zadnjih tednih precejšnja sprememba stališča do Kube v latinskoameriških državah. Do te spremembe je prišlo zlasti, odkar je v Bra-zilij prevzel predsedniško, mesto Quadros. V začetku tega meseca je sedanji glavni tajnik v brazilskem zunanjem ministrstvu imel sestane'-Castrom v Havani. Brazilski diplomat je sporočil Castru da je brazilska vlada odločena upreti se sleherni akciji OAS proti Kubi, če bo ta u-poiabljala svojo revolucijo samo za notranje gospodarske in socialne reforme in ne bo skušala vplivati na sosedne države. RubansKa vlada zagotavlja v omenjenem pismu latinskoameriškim vladam, da je edina želja kubanske vlade živeti v miru s svojimi sosedi, ter poziva omenjene države, naj preprečijo ameriške poskuse, da bi diplomatsko in gospodarsko izolirala Kubo. nalogo vojaškim oblastem v Kasaju, Katangi in oblastem, ki so odvisne od glavnega štaba v Leopoldvillu, naj skupno proučijo organizacijo, ki naj omogoči uresničenje teh smotrov. Odločene so same urediti svoja politična vprašanja ne da bi na kakršen koli način dopuščale tuje vmešavanje.« Razen tega so sklenili, da se bo konferenca, ki so jo pri. pravljali za 3. marca v Ženevi. sestala 5. marca v Ta-nanarive na Madagaskarju. Combejevi sodelavci se veselijo tega soorazuma in poudarjajo, da to pomeni, da je Kasavubu de faeto priznal avtonomijo Katange in tudi Kasa j a. V poučenih krogih v Elisabethvillu izražajo dvom o mož. nosti, da se bo 5. marca sestala konferenca v Tananari-ve. Ker je skoraj gotovo, da bosta Gizenga in Kašamura odklonila navzočnost, ne bo imel nobenega smisla sestanek med Combejem, Kalon-ažijem in Ileom. ker so se med seboi že sporazumeli o skupnem nastopu proti zakoniti vladi. Vrhovni poveljnik oboroženih »il zakonite vojske general Lundula je izjavil, da kongoško ljudstvo ne more imeti več zaupanja v Združene narode, katerih glavni tajnik ima «okrvavliene roke s krvjo našega voditelja«. Lundula je dodal, da uživa osrednja vlada Gizenge podporo pretežnega dela prebivalstva v Katangi, v Ekvatorski pokrajini in večine prebivalstva pokrajin Leopoldville in Kasa j. Hammarskjoeld pa je poslal Varnostnemu svetu poročilo, ki je bilo danes objavljeno. V svojem poročilu pravi, da je po posvetovanju v posvetovalnem odboru sprejel vrsto ukrepov za izvajanje resolucije Varnostnega sveta. Pozval je 22 afriških držav, naj pošljejo svoje čete v Kon. go, da bo njih število doseglo 23.CO0 mož (sedaj jih je 17 tisoč). Maroko in Indonezijo pa je pozval, naj se odrečeta svojemu sklepu, da umakneta svoje kontingente. Poveljstvu OZN v Kongu je Hammarskjoeld dal navodila glede izvajanja tistega dela resolucije, ki določa uporabljanje sile za preprečitev državljanske vojne, to pa ob upoštevanju razpoložljivih sil in stališča, ki so ga zavzele Etiopija, Sudan in Tunizija, ki so izjavile, da nočejo postati «tretja stranka v notranjem sporu«. Hammarskjoeld je dalje predlagal belgijski vladi, naj bi se sporazumeli o visoki osebnosti tajništva OZN, ki bi se sestala s predstavniki belgijske vlade, da pripravijo umik belgijskega vojaštva in osebja iz Konga. Stalni predstavnik Belgije v OZN Lori-d&n pa je na ta predlog odgovoril, da bo njegova vlada »sodelovala za uspeh dela Združenih narodov«, toda samo «ob strogem spoštovanju suverenosti Konga, zakonitosti njegovega predsednika in vlade, ki jo je sestavil«. Dodal je, da se morajo ukrepi ki se tičejo Belgijcev, izvajati tudi glede drugih tujcev in je 'dodal, da je «treba za iin sporočila, da bi rajši videla, da bi do^ «belgijskega sodelovanja« prišlo s pomočjo belgijskega delegata v Kongu «ob povezavi s kongoškimi ob. lastmi«. Z drugo besedo je Belgija enostavno zavrnila za. htevo za umik svojega osebja in potrdila podporo Kasavu-buju. Hammarskjoeld je pozval na. to tudi Kasavubuja, naj sprej. me ukrepe, da prepreči samovoljne aretacije, deportacije in usmrtitve političnih osebnosti, ter je zahteval kaz-novanje krivcev za taka dejanja. V drugem pismu Kasavubu-ju poziva Hammarskjeld, naj sodeluje pri izvajanju določb resolucije Varnostnega sveta, zlasti kar se tiče preprečitve državljanske vojne in reorganizacije oboroženih sil. Hammarskjoeld je poslal pi. smo tudi vsem članom OZN in jih pozval, naj spoštujejo določbe resolucije, ki določajo umik vsega tujega osebja v Kongu izven okvira OZN. Danes pa se je v Leopoldvillu razgovarjal s Kasavubujem pomočnik ameriškega državnega tajnika Mennen Wil-liams, ki bo ostal v Leopoldvillu pet dni. Pri razgovorih je bil navzoč tudi že dobro znani ameriški poslanik v Leopoldvillu Timberlake. Zna. čilno je, da je VVilliams izročil Kasavubuju komemorativ-no medaljo o ustoličenju Ken. nedyja v Beli hiši m knjigo »strategija miru« s posvetilom Kennedyja. Kar se tiče napredovanja čet' zakonite vojske, ni mogoče zvedeti nobenih podrobnosti. Agencije pa poročajo, da se je napredovanje ustavilo. A-gencije zatrjujejo, da so se čete, ki so zasedle Luluaburg umaknile, tamkajšnje letališče pa so zasedle čete Gane, ki so Konvencija o patentih HAAG, 28. — V Haagu so 16. februarja predstavniki Francije, Švice, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Jugoslavije in Monaca podpisali konvencijo o mednarodnem zavodu za patente, ki je bil svoj’ čas ustanovljen s spo- jamčiti varnost Belgijcev,^ k razumom od 6. januarja 1947 Opozorilo Kube na spletke ZDA HAVANA, 28. — Kubanska vlada je poslala vsem zunanjim ministrom latinskoameriških držav uradno noto, s katero obtožuje ameriško vlado, da je že začela izvajati napadalni načrt, ki ogroža mir na ameriškem kontinentu in na svetu. Kubanski zunanji minister Roa pravi, da nameravajo ZDA izvesti načrt za zrušitev Castrove vlade do 24. maja ko se bo v prestolnici Ekvadorja začela konferenca Organizacije ameriških držav (OAS). V primeru neuspeha tega načrta, dodaja Roa, nameravajo ZDA uresničiti isti smoter, uporabljajoč enako taktiko, kakršno uporabljajo kolonialne države v Kongu, to je posluževati se OAS, kakor so glede Konga storili z Varnostnim svetom. Kubanska vlada pravi dalje, da se je rahlo upanje, ki je nastaio po spremembi a-meriške uprave, razblinilo. Sedanje stanje narekuje nujne ukrepe. Kubanska vlada poziva latinskoameriške države, naj posredujejo. Nota dodaja, da bo kubanska vlada z naklonjenostjo sprejela vsako pobudo latinskoameriških držav, da se prepreči ameriški vojaški gospodarski napad in vmešavanje v kubanske notranje zadeve. Funkcionar ameriškega državnega departmaja pa je izjavil, da ameriška vlada razmišlja o popolnem embargu na ameriški uvoz s Kube na podlagi ameriškega zakona o »trgovini s sovražnimi državami«. Morebitni embargo bi prepovedal ne samo neposreden ame-iški uvoz s Kube, ki znaša 60 milijonov dolarjev let- v Haagu z namenom, da nudi državam članicam utemeljena mnenja glede novosti iznajdb, za katere se zahteva patent. ostanejo v Kongu«. Belgijska vlada je privolila v sesianek z delegatom glavnega tajnika ponovila pa je predlog, da pošlje svojega opolnomočene-ga predstavnika v New York, v sklopu OZN. Prav tako ni zanesljivih novic glede prihoda vladnih čet v Port Fran. qui in Kikvvit. Pogreb kralja Mohameda RABAT, 28. — Danes je bil v Rabatu pogreb pokojnega kralja Mohameda. Pogrebu je prisostvovalo na desettisoče ljudi. Krsto so postavili na topovski podstavek. Za krsto so najprej hodili kadeti maroških vojaških šol, za njimi pa častniki in vojaštvo. Pogreba so se udeležili tudi tunizijski predsednik Burgiba in šte. vilne tuje delegacije. V glavni mošeji je bila nato molitev za mrtve. Krsto z Mohamedovim trup. lom so položili v mavzolej v kraljevi palači. Eno uro po pogrebu je bila v kraljevi palači svečanost za kronanje Hasana II. Kronanje so pozdravili s stoenim topovskim strelom. Med številnimi sožalnimi br. zojavkami, ki jih je Hasan II. dobil od tujih državnikov, je tudi sožalna brzojavka predsednika Tita. V brzojavki poudarja Tito med drugim, da je s smrtjo Mohameda V. zgubil maroški narod velikega voditelja v boju za svobodo in neodvisnost, ves svet pa uglednega borca za mir, koeksistenco in osvoboditev zasužnjenih narodom Hruščev pa pravi v svoji sožalni brzojavki, da Sovjetska zveza dobro pozna pogoje, v katerih se je moral kralj Mohamed boriti za osvo. boditev Maroka izpod kolonia. lističnega jarma. „ .................. Tito prispel v Gano AKRA 28. — Predsednik | nih pogajanjih *male Evro- republike FLRJ maršal Tito pe». Uradno poročilo, ki so je prispel danes dopoldne na ga objavili, pravi, da so skle-štiridnevni uraden obisk v nili »podpirati okrepitev bo-Gano V pristanišču Tema so disi gospodarske kakor tudi piedsednika republike pozdra- | politične enotnosti Zahodne vili predsednik Gane Nkru-mah in ostali državniki. Tito in Nkrumah, ki sta se prvič srečala na lanskoletnem zasedanju generalne skupščine O ZN v New Yorku, sta se pri-sično pozdravila kot stara prijatelja. V svojem pozdravnem govoru je Tito izjavil, da poleg podobnosti pogledov vežejo Jugoslavijo in Gano skupni napori za likvidacijo kolonializma, za ohranitev miru in mirno rešitev svetovnih vprašanj. Na vsej poti od Teme do Akre, dolgi 26 kilometrov, je ljudstvo s plesi in pesmijo pozdravljalo predsednika Jugoslavije. Poročilo o sestanku ministrov ZEZ PARIZ, 28. — Včeraj je bila v Parizu seja sveta ministrov sedmih držav zahodnoevropske zveze (šest držav skupnega tržišča in Velika Britanija). Razpravljali so o priporočilih skupščine za takojšnji začetek pogajanj za vstop Velike Britanie v tri evropske skupnosti in za u-deležbo britanskega ministrskega predsednika pri politič- iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHitiiiiiHiiiitiiiiiiiintiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiui I zasedanja zvezne skupšeine v Beogradu Mijalko Todorovič o novih gospodarskih ukrepih v FLRJ Razdelitev dohodkov ter spremembe kreditnega in bančnega sistema (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zvezna skupščina Jugoslavije je začela danes razpravo o novih gospodarskih ukrepih (razdelitev dohodka, spremembe kreditnega in bančnega sistema), ki se ocenjuje kot važen korak na poti nadaljnjega razvoja jugoslovanskega gospodarskega sistema. V obrazložitvi novih ukrepov je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič ugotovil, da predstavljajo predloženi ukrepi edinstven kompleks, ki bo pripeljal do kvalitetnih sprememb ne samo v gospodarstvu, temveč tudi v odnosih med' ljudmi. «Mi danes gradimo najbolj razvito ljudsko družbo, doslej neznano socialistično skupnost*, je poudaril Todorovič. Ko je omenil dosedanje uspehe jugoslovanskega gespodarstva, ki so omogočiti nove ukrepe, med katerimi je devizna reforma samo eden od mnogih elementov splošne reforme, je Todorovič izjavil, da je Jugoslavija načelno za enoten in svoboden svetovni trg, za tesno mednarodno gospodarsko sodelovanje na osnovi popolne enakopravnosti, za intenzivno pomoč ne- razvitim državam, da bi tudi one lahko postale enakopraven partner v mednarodnem gospodarskem sodelovanju. • Tistim, ki jim naš notranji družbeni razvoj ne ugaja, je nadaljeval Todorovič, ne bodo ugajali naši pogledi in oblike mednarodnega sodelovanja. Njim tudi sicer ne ugaja niti jugoslovanska mednarodna politika aktivne miroljubne koeksistence in protiblo-kovsko stališče Jugoslavije*. Mijalko Todorovič je nato prikazal značilnosti nove razdelitve dohodkov in sprememb odnosov cen in poudaril, da imajo vse te spremembe za cilj nadaljnjo stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva na višji stopnji proizvodnje in produktivnosti dela, odstranitev deficitarnosti v plačilni bilanci Jugoslavije. V socialističnem družbenem in gospodarskem sistemu vsi delavci, neposredni proizvajalci postajajo sodelavci v skupnem delu državne proizvodnje. Socialistična razdelitev dohodka ustvarja objektivne možnosti, da se trajno odstra-n;jc hiperprodukcija in krize nezaposlenost in drugi pojavi. To ustvarja možnost načrtova- nja posebno načrtovanja za skrajšanje delovnega časa v sorazmerju s povečanjem produktivnosti in povečanjem materialnih proizvajalnih sil družbe. Todorovič je posebno poudaril, da bo v bodoče posvečena posebna pozornost povečanju realnih dohodkov de-lr.vcev_ in nameščencev, to je uresničenju planiranega povečanja življenjske ravni. Skupina znanstvenikov beograjskega zavoda za tehnologijo mineralnih surovin je u-gctovila, da v uranu žive mi-kioorganizmi, ki jim ne škoduje radioaktivnost, in ki vplivajo na prehod urana v raztopino, iz katere se dragocena ruda izloča z običajnim tehnološkim procesom. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da ti mikroorganizmi žive in se hranijo na uranovi rudi in da vplivajo na ločenje čistega urana od ostalih sestavin. Ce-piav kemičen proces nastajanja, vzdrževanja in delovanja teh mikroorganizmov še ni dokončno proučen, se meni, da bodo nadaljnja proučevanja omogočila hitrejše, cenejše in obsežnejše dobivanje u-rsna iz jugoslovanskih surovin. B. B. Evrope, ki zajema sedaj ločene gospodarske skupine*. Ministri so sklenili podrobneje izmenjati si misli o tem vprašanju še pred prihodnjim sestankom ZSZ. Na seji je britanski minister za evropske zadeve Edward Heath sporočil, da se Velika Britanija do sedaj ne namerava vključiti v tri evropske ustanove in tudi ne sprejeti zadevnih obveznosti. Velika Britanija hoče prej podrobno spoznati posamezne obveznosti za to vključitev. Minister je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena proučiti možnost znižanja in reorganizacije tarif za surovine in proizvode, ki prihajajo iz držav izven Commoniveal-tha, s pogojem, da skupina šestih držav sprejme njen posebni položaj, kar se tiče kmetijstva in kot članice Com-monwealtha. 2. Velika Britanija ne nasprotuje diskusiji med skupnim evropskim tržiščem in poedinimi državami Commonwealtha za znižanje uvoznih tarif, seveda če se to vključi v splošen sporazum. 3. Velika Britanija se ne misli udeležiti političnih posvetovanj šestih držav o vprašanjih, ki se tičejo izključno teh držav; namerava pa se udeležiti posvetovanj o evropskih vprašanjih širšega obsega. Ta posvetovanja se lahko nadaljujejo v okviru ZEZ, dokler se ne ustvari nov primeren instrument. Renard odstopil BRUSELJ, 28. — Andre Re-mard je zapustil mesto glavnega tajnika Splošne zveze belgijskih delavcev. To je danes sporočil bruseljski radio. Renard je izjavil, da se hoče posvetiti samo funkcijam glavnega tajnika federacije kovinarjev za področje Liegea. Kakor je znano, je Renard vodil znano stavkovno gibanje proti gospodarskemu programu vlade. DAKA, 28. — Generalni guverner vzhodnega Pakistana je sporočil, da so cikloni, ki so lanskega oktobra razdejali pbalo vzhodnega Pakistana, povzročili skupno smrt 14.174 ljudi. NOVI DELHI, 28. — Zvedelo s: je, da je Nehru dobil v sredo pismo ameriškega predsednika Kennedyja ki govori predvsem o Kongu. Baje je Nehru že odgovoril na to pismo. LONDON, 28. — V Foreign Officeu se je začela včeraj konferenca, ki bo trajala dva dni in pri kateri sodelujejo angleški in francoski funkcionarji z namenom, da bi našli možnost povezave dveh gospodarskih skupin »šestih« in »sedmih«. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1. marca Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.2, najnižja 5.8, ob 19 uri 10 stopinj; zračni tlak 1019.4' stalen, veter 3 km severozahodnik, vlage 86 odst., nebo pooblačemo, morje mirno, temperatura morja 10.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 1- ",rl‘ Zorko ( Sonce vzide ob 6.45 i» * ^ 17.51. Dolžina dneva ll-"' ^ vzide ob 16.55 in ^ Jutri, ČETRTEK, 2. " Janja < Sestanek petih sindikalnih organizacij v Tržiču Zaostritev položaja v ladjedelnicah ker Intersind noče sklicati pogajanj Snoči ob 10. uri se je pričela 48-urna stavka petrolejskih delavcev Esso-Standard v okviru vsedržavne stavke treh velikih podjetij - Danes skupščina v prostorih CCIL Po zadnji stavki v Združenih jadranskih ladjedelnicah, ki je trajala od petka do ponedeljka zjutraj, so šli delavci zopet na delo ter delali predvčerajšnjim in včeraj. Na zadnji skupščini v kinu «Grattacielo» so namreč sklenili, da bo trajala stavka nedoločen čas, toda da bo hkrati zelo gibljiva, tako da jo bodo sindikati lahko prekinili in znova iznenada napovedali. Včeraj popoldne so se v zvezi z nadaljevanjem sindikalnega boja sestali v Tr- žiču vsi sindikati kovinarjev iz Trsta in Tržiča ter razpravljali o nadaljnjih korakih, da se ravnateljstvo CRDA in Intersind prisilita k pogajanjem za ugoditev delavskim zahtevam. Po sestanku niso izdali sindikati nobenega poročila, tako da ni znano, kdaj se bo stavka ponovno pričela. Toda zna. no je, da se ni v Rimu še nič zganilo ter da sploh ni govora o kakšnem bližnjem sestanku vodstva Intersinda in sindikalnih predstavnikov. Opozorilo kmetovalcem V zadnjih dneh so se pojavili novi primeri slinavke-parkljevke. Tako so od sobote do včeraj ugotovili tri nova žarišča na Opčinah in prav toliko žarišč v Bazovici. To dokazuje, da epidemija slinavke - parkljevke še ni popustila. Zato priporočamo živinorejcem, da skrbno u-poštevajo navodila, ki so jih dali živinozdravniki, zlasti pa to, da TAKOJ prijavijo vsak nov primer bolezni. Kdor tega ne bi storil, bo kaznovan v smislu zakonskih določil. Spričo tega lahko pač logično sklepamo, da se bo sindikalni boj zaostril. Delavci in sindikati se namreč zavedajo, da bodo le s pritiskom na delodajalce in na oblasti dosegli, da se končno začnejo pogajanja. Ta pogajanja so nujna tudi v interesu ladjedelnic samih in tržaškega gospodarstva sploh. Saj trpi zaradi stavke proizvodnja, zaradi manjšega delavskega zaslužka pa tudi trgovina. Zato bi morale vse stranke in tukajšnje oblasti pritisniti na osrednje organe v Rimu, da bi ministrstvo za delo posredovalo pri Intersin-du in sklicalo morebitni sestanek. Sinoči ob 10. uri se je pričela 48-urna stavka delavcev rafinerije Esso-Standard, ki se je udeležujejo vsi delavci, zaposleni v proizvodnji in v oddelku za odpošiljanje proizvodov. Stavkajo pa tudi delavci, dodeljeni razkladanju petrolejskih ladij, tako da bo ostala angleška ladja, ki je pripeljala surovo mineralno olje, najbrž zasidrana v petro. lejskem pristanišču. Sinoči so začeli stavkati delavci prve izmene. Kot je znano, stavkajo tudi delavci rafinerij Mo. biloil in Rasiom po vsej državi. Stavka je enotna, ker so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije petrolejskih delavcev. Do stavke je prišlo, ker je združenje petrolejskih delodajalcev (ANSIP) zavzelo nepopustljivo stališče do zahteve sindikatov po pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. Vsi trije sindikati so med drugim pristali na naslednje skrčene zahteve, da bi omogočili sporazum. Novo klasifikacijo osebja, tako da bi ločili med specializiranimi in kvalificiranimi delavci; zvišanje minimalnih plač za 10 odstotkov, pri čemer bi bili pripravljeni tudi na nekoliko manjši povišek, vsekakor pa ne 6.5 odstotka zvišanja mezd, kot predlagajo delodajalci. Sindikati so izrazili tudi pripravljenost na pogajanja glede mezdnih področij in glede 5-odstotnih periodičnih poviškov za delavce. Glede delovnega urnika so sindikati izjavili, da pristanejo na to, da se vnese 44-urni tedenski delovni čas v pogodbo namesto 42-urnega, kot so prvotno zahtevali, seveda s pogojem, da se jim plača 48 ur na teden. Glede trajanja pogodbe so sindikati zahtevali. da mora veljati dve leti od 1. januarja 1961. Toda delodajalci so zavrnili vsako zahtevo po ločitvi delavcev v specializirane :n kvalificirane; glede mezdnih področij se sploh niso hoteli obvezati; glede periodičnih poviškov »o pristali na 3.50 odstotka za prvih šest poviškov in na 4 odstotke za na- liiitliiaiitiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiitti mu milili ■■ iiiiiiiiiliiilli n um n imun um n m n n minulimi it Proti omejitvam INADEL Popolnoma uspela stavka uslužbencev krajevnih ustanov Delo je počivalo na občinah, na pokrajini in delno v bolnišnicah Včeraj je bila 24-urna stavka vseh uslužbencev krajevnih ustanov v protest proti omejitvam, kj jih je uvedel njihov zavarovalni zavod INADEL glede farmacevtske in delno tudi zdravniške oskrbe. Osebje pokrajine, vseh občin na našem področju, Občinske podporne ustanove (ECA) itd. se je strnjeno udeležilo stavke. Zaradi te stavke so bili tudi ukinjeni vsi obiski svojcev bolnikov v umobolnici pri Sv. Ivanu. Stavke pa je bilo oproščeno osebje bolnišnic, ki je bilo nujno potrebno za njihovo redno delovanje. To osebje je stavkalo samo simbolično pet minut. Zaradi stavke občinskih uslužben-cev tudi nismo prejeli in zato nismo objavili običajnega dnevnega poročila o rojstvih in smrtih. Uslužbenci krajevnih ustanov so stavkali po vsej državi, pri nas pa so zahtevali poleg tega, s PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco MI. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trat _______________________J da se ukinejo omejitve pri zdravstveni jn farmacevtski oskrbi zavarovancev, tudi da se morajo ohraniti prednosti, ki so si jih pridobili tu že leta 1925. Včeraj so se sestala tudi vodstva sindikatov krajevnih uslužbencev, ki so razpravljala o položaju. Razgovori o nemških industrijskih podjetjih O možnosti gradnje nekaterih nemških industrijskih podjetij v prostem industrijskem tržaškem pristanišču bosta še ta teden govorila med raznimi sestanki v Frankfurtu predstavnika tržaške trgovinske zbornice in sicer generalni tajnik dr. Addobbatti in predsednik dr. Caidassi. Tajnik je odpotoval iz Trsta v ponedeljek, predsednik pa že prej v Bruselj, kjer sodeluje na zasedanjih komisije za promet SET. Oba predstavnika se bosta vrnila v Trst v začetku prihodnjega tedna. K D------ V MILANU Tiskovna konferenca o letošnjem velesejmu Predsednik tržaškega velesejma inž. Sospisio je imel včeraj v Milanu tradicionalno tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil značilnosti letošnjega mednarodnega tržaškega velesejma. Predsednik je predvsem podčrtal, da bo letos prisotno pomembno število tujih držav in med njimi: Avstrija, Jugoslavija, Zapadna Nemčija, Portugalska, Romunija, Madžarska, Grčija, Jordan, Libanon, Slonokoščena obala, Kamerun, Gabon, ZDA in Brazilija. Vele-sejemska struktura bo enaka, kot je bila že v preteklih letih. Zlasti velik poudarek bo velesejem letos posvetil razstavi lesa, na kateri bodo prisotna najpomembnejša podjetja iz Avstrije, Jugoslavije, Romunije, Azije in Gvinejskega zaliva Nato je predsednik pojasnil nekatere značilnosti tržaškega gospodarstva In podrobneje orisal možnosti, ki jih nudi žavelj-sko industrijsko pristanišče, rj-tacijski sklad in druge ugodnosti. ki jih nudi za industrijske in prometne dejavnosti tržaško gospodarstvo. Sinoči je bila redna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Takoj po otvoritvi je župan Dušan Furlan izrazil v imenu občinskega odbora solidarnost z občinskimi nameščenci, ki stavkajo v okviru splošne stavke nameščencev krajevnih ustanov, čemur se je pridružil tudi občinski svet. Potem je župan imenoval svetovalce Dragomirja Le-g:šo, Srečka Coljo in Sergia Bandinija za skrutinatorje, nato pa je bil prečitan zapisnik zadnje seje. V odgovor na vprašanje s prejšnje seje je župan sporočil. da so bila razdeljena od-borniška mesta. Odbornik Markovič je prevzel finance, kmetijstvo ter higieno in zdravstvo, Albin Škrk je podžupan, poleg tega pa odgovarja še za javna dela, odbornik Srečko Colja je odgovoren za turizem in ribištvo odbornik Vižintin odgovarja za šolstvo, anagraf-ski urad in kolonije, odbornik Oliva za občinsko osebje, odbornik Rudolf Grgič pa za industrijo in jusarske zadeve. Nadalje je župan obvestil, da je občinski odbor imenoval za uradnega tolmača dr. Jan- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiliiiiiiiiliiiiiiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliiliiiiuitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred prizivnim porotnim sodiščem Ponovna razprava o umor it vi Trevisana v SentjernejsKi dolini Zopet v ospredju nezaslišane metode, ki so jih uporabili policisti pri zasliševanju . O zgovornem sodno dokazanem primeru je včeraj govoril eden izmed zagovornikov daljnja dva poviška. Glede trajanja pogodbe predlagajo tri leta, glede odpravnine pa predlagajo za prvih 7 let služ. be samo po 12 plačanih delovnih dni za vsako leto službe ter po 16 dni od 8 do 15 let službe. Ker so delodajalci izjavili, da so to njihovi zadnji predlogi, so se pogajanja razbila in sindikati so napovedali sedanjo stavko. Danes, prvi dan stavke, bo ob 10. uri v Ul. Pondares skupščina petrolejskih delavcev Esso, ki jo prireja sindikat CGIL. Protest proti napadu policije Včeraj je sekcijski odbor KPI iz Barkovelj poslal vladnemu generalnemu komisarju protest proti nezaslišanemu na- padu policije proti stavkajočim delavcem, ki se bore za svoje pravične zahteve. Vsem pa so še dobro v spominu fašistične manifestacije, ki jih policija vrsto dni ni motila. Potrjena juridična konvencija med Italijo in FLRJ Ministrski svet je odobril zakonski odlok, po katerem je potrjena in postaja izvršna konvencija o vzajemni juri-dični podpori v civilnih in upravnih zadevah, sklenjena med Italijo 'n Jugoslavijo 3. decembra 1960. Namen konvencije je, da zajamči enakopravno ravnanje državljanov obeh držav pred zadevnimi sodnimi organi za čim hitrejšo izvajanje sodnih ukrepov. S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Razdelitev odborniških mest in izvolitev raznih komisij Potrjen nakup drv in premoga za ogrevanje šolskih poslopij ter otroških vrtcev Včeraj zjutraj se je začela i novanim obtožencem pred prizivnim porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Cal-velli, razprava druge stopnje proti obtožencem znanega um v ra zlatarja Trevisana v Šent-jernejski dolini, do katerega je prišlo v septembru 1946. leta. Pri tej stopnji razprave gre pravzaprav za dva ločena procesa, in sicer za tistega, ki se tiče raznih obtožencev, ki so se znašli na zatožni klopi zaradi umora omenjenega zla'ar-ja, njegove zaročenke Licie Ra-vasini ter služkinje Pie Odon-cini in procesa, na katerem so obravnavali namišljeno krivdo Slavka Giacominija glede poskusnega umora zlatarja Trev,-sana, do katerega je prišlo nekaj mesecev pred omenjenim umorom. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec dr. De Franco zahteval, da prizivno porotno sodišče obsodi Bruna Brainija, Luciana Rapotca, Sergia Fon-tanota, Carla Derina, Marcella Belicha in Slavka Giacominija (slednja dva se nahajata v zaporu) na 30 let zapora. To svojo zahtevo je državni tožilec postavil na kraju svojega dolgega obtožilnega govora, v katerem je skušal zasnovati svojo obtožnico pretežno na izpovedih, bodisi pred policijskimi organi, kakor tudi pred preiskovalnim sodnikom. Kje resnica? Ali je mogoče priti na podlagi dosedanjih u-gotovitev do resnice? Kdo je pravzaprav umoril omenjene tri osebe? Vsa dosedanja dognanja niso pripeljala do kakega zaključka, ki bi mu ne nasprotovala razna dejstva, katerih ni mogoče prezreti. Že na včerajšnji razpravi so vse izpovedi obtožencev, kakor tudi prvi zagovori branilcev, postavili v ospredje vprašanje policijskega postopka v prvem razdobju preiskave. Vsi obtoženci so pri včerajšnjem zasliševanju več a"li manj potrdili, da so podali nekatere izjave zaradi nevzdržnih metod, ki so jih uporabili policisti pri zasliševanju. Tudi prvi zagovornik, kj je spregovoril včeraj zvečer, ih sicer odvetnik Stradella, je uokviril ves sodni postopek proti ime- posebno politiko, iki so jo vodile policijske oblasti za časa načelnika letečega oddelka Grappona in komisarja Mangana. Glede slednjega je zagovornik omeni) znan) proces proti obtožencu Bulliciniju, katerega so nekega večera aretirali policijski agenti, ker je imel pri sebi radijski sprejemnik - tranzistor. Med zasliševanjem so z mladeničem zelo grobo- ravnali, toda kasneje so ga morali izpustiti, ker se je izkazalo, da je bil radioaparat kupljen na popolnoma zakonit način. Bullicini je po izpustitvi iz zapora šel na postajo CRI, kjer so mu ugotovili razne poškodbe. Povedal je, da so mu te poškodbe prizadejali policisti. Zaradi te izjave so policijski organi prijavili Bullicinja sodišču zaradi klevetanja. Kot je znano, je kazensko sodišče o-prostilo Bullicinija, ker ni zagrešil inkriminiranega dejanja. S tem je Rapotcev zagovornik seveda hotel povedati, da sodniki ne smejo slepo verjeti trditvam policistov. Posebno še, ker so bile pač v prvih letih po vrnitvi Italije na našo ozemlje, v veljavi slične metode. Včerajšnja razprava se je začela ob 9.30. Obramba je predvsem zahtevala, da ni mogoče združiti procesa proti omenjenim petim, obtožencem s procesom proti Slavku Giacomini-ju. Sodišče je odbilo to zahtevo. Prav tako je odbilo zahtevo, da se izpusti na začasno svobodo Giacominija in Belicha. Takoj nato je sodnik dr. Zanetti podal poročilo o poteku dogodkov, ki so pripeljali do inkriminacije današnjih obtožencev. Obrazložil je tudi vzroke, ki so silili bodisi državno tožilstvo,_ kakor tudi zagovornike obtožencev, da vlože priziv. Predsednik Calvelli; tožilec De Franco; zapisnikar Vascon; obramba Morgera, Kezich, Paolo Sardos, Stradella, Amodeo in D’Angelo. «»------- Nezgodi z vespami Ko se je včeraj popoldne 24-letni Claudio Elzeri od Sp. tisto / Magdalene 1873 vračal z ve- spo domov, je kakšnih 200 metrov pred svojim domom zadel s sprednjim kolesom ob velik kamen, Ki je bil na cesti, Zgubil je ravnotežje in treščil na tla. Pri tem se je pobil in ranil po obeh rokah. V ambulanti glavne bolnišnice so mu nudili prvo pomoč iu se bo mor il zdraviti dober teden. Sinoči je v Miljah blizu špoitnega igrišča 25-letni Franc Božiglav iz Zindisa št. 154 povozil z vespo 84-letno Marijo De Pase vd. Robba iz Griže št/ 7)6, ki je tam prečkala cesto. Zenska si je zaradi tega zlomil j levo nogo in se pobila er raniia po glavi. Z rešilnim avtom so jo nemudoma odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski odoelek. iliiMiiiiiiiiiimimitiiiiiiiilltiltiiiiiiiiiiiiiiillitimiitiiiililiiiiiiiiimtiitiitiiiiiiiliitiiiiimtiiiiim ka Ježa. Sredstva za njegov honorar so predvidena v letošnjem občinskem proračunu. Sledila so vprašanja občinskih svetovalcev. Tako je svetovalec D. Legiša vprašal, Kaj je storila občinska uprava, da se na področju občine ne bi razširila slinavka-parkljevka, pri čemer je tudi omenil govorice, češ da občinski živino-zdravnik nima na razpolago dovolj cepiva. Župan je odgovoril, da je občinski živinozdravnik prejel pred približno desetimi dnevi cepivo in da je bila goveja živina v glavnem cepljena, ni pa mu bilo znano, da bi mu cepiva zmanjkalo in se bo o tem pozanimal. Na ostala vprašanja bo župan odgovoril prihodnjič. Svetovalci so nato razpravljali o vprašanju zapisnika oziroma o spremembi zadevnega člena občinskega pravilnika. Da bi delo oziroma razpravo skrajšali, je bila imenovana komisija ki jo sestavljajo župan, Josip Terčon, Sergio Bandini in Ado Vižintin Ta komisija bo proučila tudi nekatere druge morebitne spremembe občinskega pravilnika. V nadaljevanju je občinski svet izvolil nove člane v vrsto komisij. Najprej so bili izvoljeni člani občinske volilne komisije, in sicer Josip Terčon, Ado Vižintin, Alojz Markovič in Sergio Bandini, za namestnike pa Josip Kravanja, Adriano Oliva, Ludvik Pipan in Remigio Lenarduzzi. Zupan je nato sporočil, da so odstopili trije člani odbora Občinske dobrodelne ustanove. med njimi tudi dosedanji dolgoletni predsednik Lam-bert Pertot, kateremu je občinski svet izrazil zahvalo za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo. Za nove člane odbora Občinske dobrodelne u-stanove so bili potem izvoljeni Danilo Radovič, Zdravko Caharija in Stanko Gruden. Ob izvolitvi Ada Vižintina za predstavnika občine v šolskem patronatu je svetovalec dr. Floridan priporočil občinskemu predstavniku in upravi sploh, da reši vprašanje komisarskega režima, ki vlada v šolskem patronatu. To stanje se vleče že v nedogled in je zato prav, da se ga končno reši. Pri volitvah v zdravniško-tehnično-veterinarski konzorcij so bili za člane izvoljeni Srečko: Colja, Albin Škrk. Aloji-Markovič, Just Terčon, dr. Floridan in Marangon, v konzorcij za pobiranje užitninske-ga davka pa Josip Terčon, Dragomir I-egiša, Rudolf Grgič, dr. Rinaldini in seveda župan Dušan Furlan. Ob zaključku seje je občin- Izpred kazenskega sodišča Leto in 8 mesecev zapora za tihotapce Razsodba se temeljito razlikuje od tožilčevih zahtev Sinoči je nekaj pred 20. uro kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, izreklo razsodbo v zvezi z veliko tihotapsko afero, pri kateri sta sodelovala med drugimi tjidi nemška državljana Peter Lap-pehsen in Peter _ Angendohr. Kot smo že poročali, sta bila samo oba Nemca prisotna na obravnavi, ker sta bila v priporu. Kazensko sodišče je spoznalo za krive nekaterih inkriminiranih dejanj naslednje obtožence: Eduarda De Ricka, Augusta Borolottija, Giorgia Ferdinanda Morfina ter Ettora Cicchellera. Vse štiri je obsodilo na po 1 leto in 8 mesecev zapora ter 540.006.000 lir mi min mn m ii li 1111 KPL cona B in Pa lamara Ko smo včeraj zjutraj srečali , kot po navadi, marsikaterega člana tržaške KPI, nam nikakor ni hotel verjeti, ko smo mu povedali, da so Vidali, Pacco, Lovriha in Marija Berne tič na nekem obisku pri Palamari izrazili • trdni sklep tržaških komunistov, da se bodo borili za popolno izvajanje london- skega memoranduma v coni B«’ potem ko so »zahtevali izvajanje dvojezičnosti s polnim spoštovanjem london- skega memoranduma in italijanske ustave*. Toda ko smo mu pokazali včerajšnjo številko «Unita», je bil sleherni dvom odstranjen. Prvo vprašanje, ki si ga ljudje postavljajo, je slede- če: kako to, da Vidali in njegovi tovariši po eni strani zahtevajo izvajanje memoranduma in ustave na Tržaškem, po drugi strani pa se hkrati postavljajo dejansko na stališče vesoljne tržaške šovinistične reakcije in izražajo «trdni sklep*, da se bodo celo »borili* očitno skupno z tiso to reakcijo, in s Palamaro vred, ki trdi glede izvajanja memoranduma v bivši coni B prav tisto, kar komunistična delegacija dopušča t.j., da Jugoslavija memoranduma ne izvaja. Razumljivo bi bilo, če bi tukajšnji komunistični voditelji dajali podobne obljube o svoji borbi kakemu voditelju katere izmed držav socialističnega tabora, kakršen je na primer Enver Ho-aža, ki je že zdavnaj postal — tudi on! — pravi specialist za napake in strahote «revizionistične• Jugoslavije. Vendar gre za stališče tukajšnje KPI ki ni osamljeno, ker ni dvoma da je istega izvora, ki je narekoval istim voditeljem KPI, da so 11 svojem tisku zamolčali vse tisto, kar se je zgodilo in se še dogaja s šovinističnim poskusom izključitve zastopnikov Slovenskega gospodarskega združenja iz komisije za sezname trgovske bolniške blagajne. Saj gre vendarle za otipljiv primer poskusa kršenja memoranduma! Zamolčati ta poskus pomeni v bistvu podpreti poskus oviranja izvajanja mtmoranduma in postavljati se na stališče njegovih nasprotnikov. Seveda ni potrebno ponavljati, da uživajo Italijani v vsej Istri in na Reki, in ne samo v bivši coni B, vse nacionalne pravice in ne le tiste, ki jih vsebuje memorandum s posebnim statutom. To zelo dobro vedo vsi tisti Tržačani, ki vsak teden s propustnicami obiskujejo istrska mesteca. To ve celo A R. dopisnik «tednika julijskega in dalmatinskega iredentizma. .L* Arena di Pola.. In prav zares ne moremo predpostavljati, da tega ne vedo tukajšnji voditelji KPI, ki prav tako vedo, da bi bili tržaški Slovenci zelo zadovoljni, če bi uživali tako najširšo enakopravnost kakršna vlada v socialistični Jugoslaviji ne samo glede italijanske temveč v pogledu vseh manjšin. In tudi če ne bi bilo tako, bi bilo eno samo stališče resnično socialistično in marksistično, in sicer tisto, ki ga je zavzel kongres tržaške federacije PSI: borba za izvajanje memoranduma ne glede na recipročnost. Pran tako ravna namreč jugoslovanska vlada, ki bi v nasprotnem primeru morala že pred šestimi leti ukiniti sleherno podporo italijanskemu gledališču za Istro in Reko, vsem italijanskim kulturnim krožkom, odpustiti bi morala vse italijanske uradnike iz vseh tistih uradov, v kakršnih v Trstu ni nobenega ali pa premalo slovenskih uradnikov, že zdavnaj bi morala poskrbeti, da se vneseta v civilni in kazenski postopnik tista dva fašistična paragrafa, ki bi o-ni mogoiila uporabo italijanščine pred sodišči, predvsem pa ne bi memoranduma smela nikoli ratificirati. Končno bi. morala jugoslovanska vlada «demokratično», kot je to storil Palamara, dopusti-t prav take demonstracije proti Italijanom kakršne smo imeli priliko gledati, poslušati in občutiti v Trstu. Toda dokler se kaj takega ne dogaja — a dogodilo se ne bo nikoli — nima nihče pravice — ne Palamara ne Vidali — izjavljati in obljubljati si med sabo ter napovedovati borbo za izvajanje memoranduma v bivši coni B. globe. Poleg tega je ukazalo, da bo policija obsojence eno leto nadzorovala po prestani kazni. Pripomniti je treba, da se nobeden izmed navedenih obsojencev ne nahaja v priporu, temveč da verjetno vsi žive v inozemstvu. Sodišče je nadalje oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov naslednje obtožence; Petra Lappehsena, Artura Bigliotta, Ermanna Spinatellija in Pe-trusa Anthonatusa Verhejna. Končno je sodišče oprostilo Petra Angendohra in Emmo Scodo, ker nista zagrešila inkriminiranega dejanja. Glede zaplenjenega kamio. na, ki je last Petra Lappehsena, je sodišče odločilo, da se vozilo vrne zakonitemu lastniku skupno z drogom, ki je po mnenju tožilstva služil za odpiranje tovora, ne da bi se pri tem poškodovali uradni pečati. Pripomniti pa je treba, da bosta Lappehsen in Angendohr zapustila takoj Italijo, toda lastnik kamiona bo prišel do svojega vozila šele po izteku roka trideset dni. To pa zaradi tega, ker lahko državni tožilec vloži priziv na višje sodišče prav v tem roku. Včerajšnja razsodba se temeljito razlikuje od tožilčevih zahtev. Ta je namreč zahteval za glavne obtožence večletne kazni ter okoli 600 milijonov lir globe za vsakega. Za Lappehsena in Angendohra je zahteval pa 3 leta in 6 mesecev zapora ter okoli 400 milijonov lir globe. Lappehsena in Angendohra so finančni organi ustavili v februarju lanskega leta na bloku pri Fernetičih. Na kamionu, ki sta ga šofirala, so našli približno 6.700 kg švicarskih in ameriških cigaret. Izplačilo naložb istrskih izseljencev Po daljših in izčpnih pogajanjih med italijansko vlado in jugoslovanskimi oblastmi so določili, da bodo izplačali za dinarje, ki so jih naložili istrski izseljenci pred odhodom iz bivše cone B v bankah v Kopru in Umagu, po 1.50 lire za vsak dinar. Izseljenci so že prejeli na račun teh naložb predujem od italijanske države. Sedaj jim bo izplačala saldo Tržaška posojilnica. Zdi se, da bodo dobili izseljenci v Trstu na ta račun okrog 400 milijonov lir. ski svet še potrdil potrebo nakupa 650 stotov drv in 400 stotov premoga za ogrevanje šc.lskih poslopij in otroških vrtcev. Razpisana bo zasebna dražba, pri čemer pa bo domačim kmetovalcem omogočeno, da ponudijo 200 stotov po ceni, ki bo določena na dražbi. Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek, 7. marca. Občni zbor Kmečke zveze V nedeljo 5. marca t.I. ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 občni zbor Kmečke zveze. Člani so vabljeni na toč-uo in polnoštevilno udeležbo. «» * Redek primer: februar brez dežja Že dolgo let nismo imeli tako lepega februarja kot letos. Namesto mraza in snega ki navadno spremlja ta najhladnejši mesec v letu, smo imeli skoraj spomladansko vreme, ki se je odlikovalo po vseskozi sončnih dnevih z razmeroma visokimi temperaturami. ki $o v zadnjem tednu dosegle tudi do 17 stopinj nad ničlo. Čc bi včeraj zvečer samo nekaj ur pred koncem tega meseca, ki so ga ljudje vedno imeli za najkrajšega in tudi najhujšega, ne pričelo deževati, bi bil februar povsem suh, čeprav ime sušeč pripada njegovemu nasledniku marcu. Kljub docela spomladanske-mu vremenu drevje ni še v pepju, ker so bile noči hladne; njegovo prebujenje pa je preprečevala tudi suša. Sedanji dež, zlasti če bo obilen, bo pripomogel k temu, da bo narava, če bo temperatura mila kaj hitro ozelenela in še preden se bomo dobro ovedli, bomo sredi cvetoče pomladi. «»------- Ponesrečena splavitev in ladjedelnica Sv. Justa Glede ponesrečene splavitve .ladje «Merauke» v Marina di Carrara, o čemer smo poročali v naši včerajšnji številki, je lasjnik ladjedelnice Sv. Justa Giorgio Gandus, ki je pred časom odstopil naročilo in načrte za 4 indonezijske ladje, izjavil, da izključuje kakršnokoli pomanjkljivost v načrtih, k’ jih je odobril «Bu-ro Veritasi) iz Pariza. Pripomnil je, da so že splavili ladje tipa «Merauke» brez vsakih incidentov, ni pa hotel ničesar izjaviti glede ponesrečene splavitve v Marina di Carrara. «»------- Nesreče na delu V nedeljo popoldne se je med delom na ladji «OHmpia» v Novem pristanišču ponesrečil 53-letni Giovanni Fabbro iz Ulice Baiardi 33. Dvigal je neke zaboje, pa se je pretegnil. Nekoliko ga je zabolelo, pa si je mislil, da ne bo hudega. Toda bolečine niso prenehale in včeraj ni sploh mogel več na delo. Poklical je rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Včeraj dopoldne se je hudo poškodoval na delu 38-letni Gino Stojnič iz Ulice Baia-monti 26. Zaposlen je bil pri gradnji nove stavbe v Ulici Edera in je delal na lesenem ogrodju. Nenadoma se je zlomil podporni steber in Stojnič je padel z višine 3 metrov. Pri tem se je pobil in ranil po čelu, opraskal po obrazu in si zlomil levo nogo. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč Ver poklicali rešilni avto. Spre. jeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Včeraj popoldne se je po nesrečil na delu 45-letni Giovanni Trento iz Ulice Doberdob 32, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni. Trento je v Ulici Valmaura pripravljal staro železo za Tovarno strojev, pa je nanj padel velik kos železa in ga močno udaril ter mu verjetno zlomil rebro. Razen tega se je Trento pobil in ranil po glavi in desni rami. Iz tržaških kinematografov Resnica Film «Resmca», menda najnovejše delo režiserja Henri-Georgesa Clouzota, je .mojstro. vina ne glede na to, koliko kdo soglaša ali ne s tezo ustvarjalca filma. Ze iz naslova je razvidno, dd gre v filmu za iskanje resnice. Do resnice hoče priti sodišče na razpravi proti morilki Domi-nique, ki je ustrelila Julberta. Dominigue (Brigitte Bardot) je rasla na podeželju. Njena družina — oče častnik, mati in sestra — je bila vse preveč «o redun, da bi mogla razumeti, da je lahko v taki družini tudi človek, ki je ustvarjen nekoliko drugače od ostalih. In namesto, da bi otroku pomagali, ga sami rinejo na pot, ki ne more prav voditi. Dominigue odide končno * sestro v Pariz. Medtem ko sestra pridno študira na konservatoriju, Dominigue nadaljuje svoje brezdelno in brezplodno življenje. Pri tem prevzame sestri še njenega ljubimca Jilberta (Sanni Frey), ki se na konservatoriju pripravlja za dirigenta. Ta dekletu nudi na dan uro zabave, drugače se pa zanjo ne zmeni, ker mu je vse njegova glasba; kvečjemu se nekajkrat pokaže zelo ljubosumen, po tem jo pa zavrže. Dominigue, ki se je res -a-ljubila vanj, prosi Jilberta. da ji oprosti, toda zaman. In ko pride nekega dne k njemu s pištolo v žepu, da bi se vpričo njega ustrelila, jo Jilbert surovo napade in grdo žali. Dekle ustreli najprej njega in ko ni v cevi ostalo nobenega naboja zanjo, odpre v kopalnici plin. Toda pravočasno so jo rešili in spravili pred sodišče. In tu se razpravlja — »časih tudi z nesramno ironijo o tem, če je res Dominigue mladega glasbenika ljubila. Včasih se zdi, da se bo tehtnica nagnila na stran mrtvega Jilberta, egoista, ki mu je bila Dominique dobrodošla še tudi pozneje, ko jo je bil že zavrgel in spet navezal stike z njeno sestro. Toda Dominigue dokaže resnico šele s samomorom v jetnišnici v noči pred razsodbo. Tu bi se lahko vprašali, ali bi bila resnica v sodni dvorani res odvisna od večje ali manjše spretnosti in sposobnosti odvetnikov. Ali bi verjeli, da je Dominigue res glas. beni/ca ljubila, tudi če ne bi napravila samomora? In končno ali je mogel samomor pre. pričati tistega, ki prej ni hotel verjeti? . Režiser hoče sicer postaviti skoraj na višjo raven nekoliko razbrzdane ljudi kot Dominigue, v katerih je mogoče več odkritosti in naravnega poštenja kot v apridnihs dekletih in mladeničih, ki jih pogosto vodi egoizem z neod-kritosrčnostjo in lažno poštenostjo. Ne glede na to, koliko se lahko kdo s takim mnenjem zadovolji, bo vendar pri. znal, da ga je film vsaj za čas za tako mnenje ogrel. To tem. bolj, ker je režiser svoje delo odlično opravil. Pri tem nam je pokazal Brigitte Bardot, pri kateri pozabimo na vse ostalo in vidimo v njej samo sijajno igralko. In igralsko so tudi vsi ostali več kot dovršeni. Slovensko ^el v Z A D N J'C£| MOČNO ZNlZAN Prodaja vstopnic: «j«, pričetkom predst ^ Moscolin (nasprou Prodaja v«—* knjigarni, Ul. SJ; i ■ . r <*nnt k in V »v- I(p. pred pričetkom aSf? Caffe Moscolidj..^) m KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 1. marca ob 19.30 film Dvigalo na morišče Nastopata MAURICE RO-NET in GEORGES POU-JOULY iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii OD VČERAJ DO DANES VČERAJŠNJE CENE NA IHGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) ( UIIDMKA FKONVH1TA ) Prosvetno društvo »Valentin Vodniku v Dolini vabi člane in prijatelje društva na predavanje prof. Toneta Penka, ki bo danes 1. marca ob 20.30 na sedežu društva v Dolini. Prof. Penko bo govoril o ponarejanju živil, ki je danes tako razširjeno po vsem svetu. Prosvetmi društvo »Zarja v svobodi« v Senmolaju vljudno žabi na predavanje prof. Toneta Penka, ki bo v četrtek 2. .liarca ob 20.30 v pritličju o-snovne šok v Sempolaju, Prof. Penko bo govoril o ponarejanju živil. Vabimo k številni udeležbi, ker bo predavanje zelo zanimivo. Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 3. marca t.I. ob 18. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. Knjižnica PD S. Škamperle posluje vsako sredo po 20. uri in nedeijo od 11. do 12. ure. pomaranče ...... 71 188 83 limone 94 153 129 mandarini 176 235 212 jabolka I 83 153 129 jabolka II 36 106 83 hruške 1 129 165 141 hruške II 59 106 h« pesa . ....... 71 350 83 artičoke 25 30 28 zelje 53 59 59 cvetača . 41 94 53 ohrovt 47 65 59 cikorija 29 59 53 čebula 53 85 90 koromač 71 83 77 razna solata .... 75 163 125 krompir 26 76 43 rdeči radič ..... 300 500 325 zeleni radič I. . . . 400 500 450 zeleni radič II . . . 188 400 225 zelena ........ 71 150 83 špinača 88 250 113 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). NOČNA SLUŽBA LEKARN IiNAM - Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12. P i V soboto, 4. t. nt v avditokJ F. GOODRICH-A- Dnevnik Ane n V nedeljo, 5. t. »-v AVDI' 'tobi^ PAVEL G°LlA Opozarjamo oW :#F ških vasi, ki n>»y; nih dvoran, v Avditoriju. .1W m# skega gledaUsta # zaradi prernajn «Sneguljčica»z> V istopnic-,r^ Ul. sv. v petek in s°,!jjt Ve !t Danes ob 20.30 g za vse prostore ■jeve »-■ hiiuser« z isti®1 i (m teatro Niy Danes ob I deseta pono »Soprogo. ,vit«v Fenice 15.30 $ ar Collins, i gio Fantom. »k11 Excelsior 16.00 fDlVjs. ., tret », Jerrv L« ,fd lodrammatico j • p pc e pepit-». J pucine. tM® Grattacielo 15-0® gitie Bardot, Sami Frey. ® di-1. jpfJJ Arcobaleuo 16 w pain> Ug . Tognazz , Ul'10; .6 00 K Supercinema . ’ ■ bežni,. me®3 „ £ fil . PrepoV-32'poFr Al; barda 16.00 ; Monica VitU f«? U, Lea Massa' dap, , mladini. Zadnj a d Aurora 16.30 liM V Capitoj 16 30 Največja pre“s s(f nji dan. »iiod0‘i Garibaldi 15.30^ jdjJ, pr ■eP° vi br„tje». to Saivatori dim. „ -ctirj Cristallo 16.W to Sc rdi, Vit® no Manfredi- ^va Impero 16.30 «wu lin Monrce, .a » Italia 16.00 ‘^Lr.n^' Nagrajen v p Ivašjov. jUth i Massimo 16.00 gent», Davvn st.intir.e. and V Moderno 16.30 j Gi a n ni Gark® poV** di Perego. v ^ dl ni. j£ail Astra 16.30 , kl°Pi». As.oria 16 °°allKaiii<: fantazija”. ^ »;s,r njeg -vi bratje • ^ mladini. Marconi 16.00 ^ tecnnieoioG * J Douglas. ^piKi (F Ideale 16.00 poA*- s g,i “''.s1’,® Vj bavona 16.00 * p nike», A. t’ri„nje|,,,# Odeon 16.00 «®g pa'* Vohut sk im iv Marit^ "t PD b. aprila in }-lziet Ptu’, n. ljeno. Vpisova® jt f deljo 5. t.tn- f" c?*/; in se nadaljuj ^pl , 20.30 do 21.3%dJV/ štorih. Za VP53 »11 osebna izlca211 V kratke0 iARCOBA* MIRISCHC! Valute ir st dolar 627.37 švicarski frank 145.50 funt Sterling 1753.50 francoski fiauk 126.05 marka 150.25 šiling 24.02 dinar — .70 marengo 1750 — zlato . 1 710,— SE 5^ J* [Nmokski dnevnik — 3 — 1. marca 1951 nas bo znanost privedla? i samokres Olfaliforniiim... h nekaj gramov tega strahotnega elementa kar samo od sebe eksplodira smo Jk Pred zadnjo vojno d»Cmo9U;*hkemi* Bih elemo * osn°vmh kemič-Vodik *ef^v; Naj!ažji da je d> imamo » * kemije učili- «»uu y2 or*'----- Bes Pa pa uran- Da- tov povečala !estvica el™»- ne »»o S ZLT 10°- To bi nekateri hudega, če bi menti n„n^! kemični ele-Bo Sevam- 1 tako strahot-teh že , da ®den izmed 8t°iem a„Sa-mim svojim ob-tva, graza obstoj človeš- *nanstveniko^? ie ameriškim Vfs‘i miliin , uspel° Pr°iz- «» 94 I? nSki del miligra- "adeli'ime n?nU' ki 50 mu 16 danes LPlutonij- Plutonij iftent, Sa.; dovolj znan ele- b 0 niem ^ 26 Ved Iet g°vo-“delovanj ° elementu za PluW n mskih bomb BOvi elem„ , n' *ako nevaren veStvy ^ ki sta čm. “n ananoM-11 „sodobna tehnika ^mslcijv,; ' . strahovitimi a-Ia*nti so' m0l?Usi 'n eksperiment« *. l!m prišli za do i95d Pa 9°' “■ 97. Leta ialifornijsli znanstveniki na ddi prvI “niverzi zasle-* alementnaMnvatne kolie-e r°iem vsemvrkl 80 mu P13 v^mium To ?adeli ;me j1 nioglo ;n odkritje, ki dušiti j. ananstvenika nav- Cll° Pravnmed njimi povzro-prePlah tv zme^°* ali celo ■dantu nam^J1 novemu ele- "a l J11 Vea potrab- anu. Pint ? ija» kot pri Pad Pamir ™ in drugih, Jlla od 1" eksplodirati ‘ud. ki sta ga člo- ia z/6!!6' Se veo! Vtem jo ^ JC Za d* v ter !>otnebnih i,°!Psko eksploz-j *^0Povti . Rff + iaU,'0'iniumZI^Ppali' "da“ bi ?a)’ ^ bi ®ksp}°diral že te-nekaj "■a dva !‘e,nenta ‘5?** ,e§a novega n °j' bi niv v Primeren °vzročiia g0.Va eksplozija mesta. 9 uničenje celega 'fetiki f k-g Plutonija, so 'e tekaj1" ga zbral} skupaj dva J”mov- Ce bi sa- bile tih Ugot, bol ovitve so v začetku dedukcija teoretK- •dj računov iftosti nr*> >»»„,k" faia ” nevtrn’ la^ Pa je s Pri r ast na„ ! bombardi- S^er jeavadnega urana, 5°Vi' fri tem ,S o do tretje tUdj u e,nenti Pa so nastali tern ■ °rniu’mtnRd katerimi d:iS:s^ps N”*!!''« PaciHku Pe' In kaj iz tega sledi? Kalifornium je strahovito nevaren zaradi tega, ker zadoščata dva grama te snovi, da poženemo v zrak vse mesto. Dovolj je, da dva grama kalifomiuma najprej ločimo in nato spet spojimo in da pride pri tem do eksplozije. Figurativno, kar pa je tudi praktično možno, bi to pomenilo, da bi atomske bombe na kalifornium bile možne tudi kot naboji samokresa in, kot se zatrjuje, so takšno orožje z uspehom preizkusili tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA. Kolikšna je rušilna moč kaliforniuma, nam pove sledeči podatek: Naboj za samokres, ki bi namesto smodnika imel ustrezno količino kaliforniuma, bi ustrezal rušilni moči desetih ton dinamita. Potemtakem bi sovražni padalec z dolgocevno puško in teleskopom mogel z enim samim strelom uničiti celo oklopno divizijo Ce stvari tako stojijo, ni nič čudnega, da je pred kratkim britanski dnevnik «Daily Mail» pozval človeštvo, naj preneha z blazno tekmo. 2e sami naslovi in podnaslovi so bili dovolj zgovorni: dnevnik je pisal: ((Človeštvu grozi uničenje! Naboj za samokres je sposoben uničiti mesto. Vodikova bomba je zastarela!« Da to pisanje ni bilo pretirano, so potrdili tudi najkompetentnej-š; ameriški in sovjetski strokovnjaki, med katerimi tudi Nikolaj Semjonov. glavni znanstveni svetnik Hruščeva na neki konferenci strokovnjakov v Moskvi. Enako se je izrazil njegov ameriški kolega, .znanstveni svetnik predsednika Kennedyja. Ni važno, če se s temi ((odkritji)) spravi med staro šaro vsa dosedanja vojaška strategija in taktika, ni važno, če je s tem zastarelo ne le klasično orožje, pač pa tudi vsa dosedanja atomska oborožitev, važno je to, da to nesrečno odkritje ne more dolgo ostati tajnost le ameriških in • sovjetskih laboratorijev, generalštabov in znanstvenikov, ki bi se mogli vendarle držati dane besede, pač pa da si to strahotno orožje odkrijejo in izdelajo tudi druge industrijsko bolj razvite dežele in kot piše ameriški list «Con-stellation» bodo kalifornium v kratkem imeli že Angleži, Kitajci, Brazilci in Izraelci. In tedaj? Tedaj nam bOi katastrofa, mislimo na fizično uničenje sveta, visela stalno nad glavo, kajti neki britanski znanstvenik je v prvih dneh letošnjega leta na nekem zborovanju strokovnjakov v Nevv Yorku rekel takole: «Ce se čimprej ne razorožimo, je katastrofa v prihodnjih desetih letih neizogibna. To je popolnoma gotovo in to prepričanje bi moralo razgibati vse ljudi, ki imajo še količkaj pameti, k skupni akciji za popolno razorožitev in s tem za rešitev sve-ta». : •••.■ • • ■ ! ® M 35-letna sovjetska profesoric a Ala Maševič, podpredsednic a astronomske sekcije Akademije znanosti, skupno z zna nim sovjetskim znanstvenikom Leodino SedOvom. Ala Ma-ševič je odločilno prispevala k uspešni izstrelitvi sovjetsk e medplanetarne postaje «Ve-nus» s tem, da je t očno izračunala razdaljo me d Zemljo in Venero IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Persi in P v galeriji V galeriji «Ret tori» je dvojna razstava, razstava reliefov na oakru in srebru Guida Persija in razstava slik Nico le Perusina. Guido Persi se je udeležil že nekaterih skupnih razstav in bil tudi nagrajen za dela v bakru katerim daje danes izključno prednost pred slikami. Ljubezen do umetnosti je podedoval po očetu, slikarju samouku, izpopolnil pa se je pri znanem Garzoliniju. Zato se slikarsko dojemanje te posebne zvrsti umetnosti srečno dopolnjuje z onim čisto kiparskim kar se zlasti vidno očituje v reliefnem bakru skupine posod na katerega svetli površini doseza učinke predmetnih senc s po-temnitvijo površin potom njih oksidiranja. Povsod kjer oksidacij ske spremembe kovinskih površin ne prepušča času in s lučaju, temveč jih hote povzroča za podčrtavanje umetniškega u-činka zasnove, uspe vzpostaviti intimnejši odnos do svojih del. Tako občutje ima- Danes se v galeriji «Saletta alla Loggia« za. ključi slikarska razstava Rudolfa Sakside. Vabimo vse zamudnike, da si jo ogledajo in se seznanijo z umetniškim ustvarjanjem našega rojaka. mo pred manjšo enačico Don Kihota in njegovim oprodo, ki je tudi v zasmovi risbe odlično sproščen. Isto bi dejali še za sv. Jurija z zmajem. Rdečkasti odbleski raznih jakosti sredi žametnih temin stopnjujejo izstopajočo telesnost reliefa do ži- (■■i m i ti 11 ii 11 ■< i m ■ n r m i m ........................................................................................................................................................... .............................................................................................................. im....... Ob 20-letnici oborožene vstaje jugoslovanskih narodov V srbskih Užicah glavni proslavi oboroženega upora v Užice - prvo osvobojeno ozemlje v Jugoslaviji - Žužemberk je v času osvobodilnega boja stokrat menjal gospodarja - Doživel je 26 bombardiranj V Jugoslaviji bodo letos sla. vili 20-letnico osvoboditve. Ob tej priliki bodo v vseh krajih Jugoslavije proslavljali to pomembno dvajsetletnico z najrazličnejšimi proslavami. Svečanosti bodo krajevnega, repu. bliškega, pa tudi vsedržavnega značaja Vsedržavna proslava bo v Užicah v Srbiji, ki so pomembne za osvobodilno gibanje zato, ker je bil v Užicah izveden prvi protifašistični udar in so bile Užice prvo o-svobojeno ozemlje v okupirani Jugoslaviji. O tem pomemb. nem dogodku je pripravil Jo-Vhn Radovanovič obširnejše delo, ki je že v tisku. Knjiga bo imela naslov «67 dana U-Žičke republike« (67 dni Uži-ške republike). Prvi konmandant osvobojenih Užic je bil narodni heroj Dušan Jerkovič. Ta je bil med ustanovitelji Užičke partizanske čete, ki je bila ustanovljena v začetku junija leta 1941, kmalu po vdoru nemške, ga okupatorja v Srbijo. Ta partizanska enota je osvobodi, la že v prvem letu okupacije več srbskih krajev, 24. septembra pa so vkorakali partizani tudi v Užice. V Bajini Bašti je začela delovati ljudska oblast dne 12. septembra 1941, ko je pričel z delom krajevni ljudski odbor narodnoosvobodilne vojske. Tudi v Užicah so takoj potem, ko so bile osvobojene, izvolili , ljudsko oblast. — Užičko republiko. Razgovori o volitvah krajevnega ljudskega odbora so se izvršili dne 25. septembra 1941, volitve novega ljudskega odbora v Užicah pa so bile v Sokolani dne 7. okto- članov prve krajevne ljudske oblasti v Srbiji. Borbe za svo. bodo pa so zahtevale velikih žrtev. Med drugim je padel v borbah tudi komandant Užič-kega odreda Dušan Jerkovič. Padel in pokopan je na Ka-dinjači. Komandant mesta U-žice Vukola Dabič pa je padel v borbah v vasi Buaru v bližini Užic. Truplo prvega komandanta Užic pa ni imelo miru niti po smrti. Pozneje so pridrli do groba komandanta Dušana Jerkoviča ljotičevci, ki so delovali v sestavi okupacijskih čet v Srbiji. Ti so izkopali Dušanov grob, njegove telesne ostanke so prenesli v Užice, kjer so jih javno zažgali. Tudi Vukolo Dabiča so zažgali dne 14. decembra 1941. Užice so dokazale svojo u-pornost že takoj ob vdoru o-kupatorja, v aprilu leta 1941. Tedaj je vojak bivše jugoslovanske vojske, ki je stal na straži pred poslopjem vojaškega poveljstva (tako imenovanega vojnega okruga v Užicah) ubil prvega Nemca, ki je hotel vstopiti v to vojaško poslopje. To je bil neki nemški oficir, ki se je hotel polastiti vojaške uprave tedanje jugoslovanske armade v razsulu. Letos 22. julija pa bodo slavili dan vstaje tudi v Sloveniji, osrednja proslava, ki bo imela republiški značaj, bo v Žužemberku ob zgornji Krki. Ta kraj leži v središču Suhe krajine, tistega predela, ki ga je priroda zelo prikrajšala, saj mu manjka celo pitne vode. Prav zaradi tega je dobil ta predel med obema krakoma dolenjske in kočev- bra 1941. Tedaj so izvolili 27 | ske železnice svoje ime. Veliu- * --‘UKU r »ikoi a bi fl„ tako da razkol; ui 1'*“vv ua ni Ptiti do ,fk ne mogel loo ar"l k°HčineStZeZne torej (Pr> tej eksplo- sta se a. usiv. a nove- S>ntl';arila Še "• in a« ;,"1 fermiP s'cer eistei-t?° so'119' ^ Pa m' "el‘ pr°UČeaJ° . znanstveniki ‘ J311 lastnosti ka- ; *■ h 'rta Pa in zakliučkov, J>ey 1959. tJU _®11 - ppvič Iega leta , htiu laleč 3 sneišega o-0 tePZ1 lem na kali*0 v v°Hko vS‘?er n:smo h Sa i Zad>tjih Z d°bler in _ k°ve bombe ki , lem, da ■°v So Sov abšt na ln Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada glasbil; 17.20: Pesem in Ples; 18.00: Slovenšči- Kredti. 1. marcu I9«l 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: N. Parainor, E. Costantine, J. 10.15: Iz Verdijeve Traviate; 11.00: Od polke do rock and roMa; 11.30: Za cicibane; 12.00: Stanford: 12.20: Glasbeni album; Domači intermezzo; 12.15- Ra- 13.30; Glasba mladih; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: na za" Slovence’ 18.15: U-rnet- C. Tagliacozzo: Judovski praz- glasba; 13.30: Iz skladateljske r.ost književnost’ in prireditve; rvi-k Purtm; 17.20: Lepe strani skicirke H. Ville-Lobosa; 14.05: 18 30- Liki in značaji iz oper- romantičnih oper; 18.15: Radij- Radijska šola za srednjo stop- nih del' ((Carmen®- 19.00: ski odvetnik; 18.30: Enotni njo; 14.35: Orgle in orglice; Zdravstvena oddaja Sestavlja razred; 19.30: Pregled upodab- 14.40: »Venite rožice moje«; ljajoče umetnosti; 20.00: Glasba 15.45: Radijska univerza; 16.00: iz filmov in revij; 21.00: Violinistka Ida Haendel in pianist Antonio Beltrami; 21.35: riglrino; slovstvo. so- h od znanost &Csko*v4mriške’ * Pot. , )e z« aaitforniu-abpg^ ®ho eksplo- dr. Milan Starc; 19.20: Glasbeni kaleidoskop: Motivi Cola Porcerja — AJbum za violino in klavir — Ansambel Azuma kabuki — Pianist E-rroll Gar-ner; 20.00. Spon; 20.30: «Fe-sek v oč.'», komedija v dveh aeja-njih; 22.00: Koncert gre- gorijanskih pesmi v izvedbi zbora patrov Benedektinskuh samostai.ov v Benečiji; 22.55: Mciodlije v pc^mraku. Trst 12.25: «Trtija strani); 14.20: Prijatelj cvetic; 14.25: Tre.je dejanje op-ere Minajla Glinke štirih; «Ziv.jenje za carja«; 15.15: gram; Franz Liszt v Trstu. Koper 7.15: Glasna za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00; Od melodije do melodije; 12 45: Program pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Narodne pesmi in plesi lz raznih kra- dijska kmečka univerza; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.15: Obvestila im zabavna Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30: Glasbeni spornimi z orkestrom Geoff Lo- Sestanek petih; 22.20: Pojeta ve; 17.45: Jazz na koncertnem Miranda Martino im Nicola A- odru; 18.00: Kulturna kronika; 22.45: Glasba II. program 9 00’ Jutranje vesti; 10.00: Vari-etjsfci program; 11.00: Glasba za vas, ki delartM3.45j Moda; iy /.u v noi . - 14.00: Veliki orkestri in ga sveta. 18.20: Iz slovenske zborovske kulture; 18.45: S citrami po Evropi; 20.00: Eugen D’Albert: Nižava — Opera v dveh dejanjih; 22.15: V ritmu današnjih dni; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Iz modernega g-lasbene- slavne pesmi; 15.15: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob 17.30: Varietjski pro- 18.30: Italijanske ljud- Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše: Potovanje po Kana-cUp""’nomievke- 20.30: »Sesalec di, Avstraliji, Italiji itd.; 18.30 ^ ‘ .e______ r\ v Hnoir.nil,. 10 JR. Oj_____ za prah«; 21.45: Koncert P vValterja Crabelsa. III. program 17 00: Koncert, na programu Vivaldi, Martin, Brahms; 18.30. Itaiijinsk, periodični rtsk, 10 00’ Skladbe Damusa Milhau da; 20.00: Vsakovečerni kon- janjih Roberta Musila renc m prijateljica vp v Dvorakov Kvartet jVv7 14 30:'kulturni obzornik; cen: MozarL Liszt, Kabala£; 14 40: Parada plošč; 15.30: sky; 21-30: Drama v treh, de Zbo. ((Svobodo, iz Ilirske Bi- —- Musila. «V.r strice, 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: »eb»; 23.10: Sovjetske pesmi in plesi; 18.00: št. 7. Prenos RL; 19.00: Poje Dean Martin; 19.30: Prenos RL; 22.15: J/OVeni/U Ritmi z orkestrom Miller; 22.35: Penič v noč; 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6« : Vreme na ital. morjih; 8.05: Mnadi talen« glasbene šole; 8.30: Schubert: Simfonija štev. b C-duru; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Ali vam ugaja?; TV dnevnik; 18.45: Odgovori na vprašanja; 19.05: TV drama «Le sorelle omicidi«; 19.55: Ob 50-letnici smrti A. Fogaz-zara; 20.15: Sličice iz Luksemburga; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Opera Boris Godunov M. Mu-sorgskega, ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke. Beograd 18.00: Sestanek ob šestih — oddaja za otroke; 18.45: Ljudje na delu — serijski film; 19.00; Cas, ljudje in dogodki - informativna oddaja; Srednje 20.00: TV dnevnik. Zagreb Franz 20.30: TV magazin —■ zabav-no-glasbena oddaja. Beograd 21.30: Veselim Ma-sleša — iz cikla Portreti im srečanja. Središče tega predela je Zu. žemberk. Zaradi nezadostnih Življenjskih pogojev so se začeli iz Žužemberka in ostalih sosednjih krajev domačini seliti v Ameriko in druge kraje že okrog leta 1880. Se bolj je bila prizadeta dolina reke Krke z Žužemberkom in Dvorom, kjer je bila nekoč dobro delujoča železarna, potem, ko so zgradili dolenjsko železnico po dolini reke Temenice in pozneje Mir. ne in tako povezali Ljubljano z Novim mestom na ta način, da so opustili dolino Krke izven prometa. V takem zaostalem okolju je imela bela garda vse pogoje, da bi pridobivala svoje člane. Kljub temu pa se je večina prebivalstva Zužember. ka in sosednjih krajev ob Krki in zaostali Suhi krajini vključila v uporniško gibanje OF. Prav po zaslugi partizanske osvobodilne vojne in prebivalstva v Žužemberku in gorenji Krški dolini je bil ta predel med prvimi osvobojenimi predeli v Sloveniji. Prvi predsednik krajevnega ljudskega odbora Osvobodilne fronte v Žužemberku je bil tov. France Smrke, ki je danes nameščenec Uprave za ceste v Ljubljani. O tem je tov. Smrke, takole grebel po spominih «V maju leta 1941 sem bil v službi v Kamniku. Zvedel sem, da me imajo Nemci na seznamu za aretacijo. Zato sem jim ušel domov v Žužemberk, ki je bil tedaj na ozemlju Ljubljanske pokrajine, tistega dela Slovenije, ki so ga imeli v rokah Italijani. Brž, ko je bila ustanovljena v Ljubljani Osvobodilna fronta (v aprilu leta 1941) smo začeli z uporniškim gibanjem tudi v okolici Višnje gore, Stične, Krke in Žužemberka. V Višnji gori je pričel z uporniškim gibanjem med drugim sodnik Jože Rus, ki je bil pozneje član AVNOJ Z njim je deloval tudi višenj-ski učitelj Edo Thurnher — Primož, ki je danes direktor republiškega zavoda za varstvo spomenikov v Ljubljani. V Stični je bil med voditelji uporniškega gibanja učitelj tov. Vlado Ambrožič, ki je bil že pred vojno organizator jadralnega letalstva na Dolenjskem. Vlado Ambrožič je vsto. pil v partizane in je postal general in pozneje poveljnik jugoslovanskega letalstva. Danes je direktor večjega indu strijskega podjetja v Ljubljani. Na Krki, vasi med Stično, Višnjo goro in Žužemberkom je vodil osvobodilni po-kret učitelj Venceslav Win-kler, znani slovenski mladinski književnik. Med osvobodil, no vojno je vodil pri OF prosvetno službo in je skrbel tudi za partizansko šolstvo. Med drugim je med NOB odkril spominsko ploščo na rojstni hiši pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi. Danes je književnik Winkler urednik Državne založbe Slovenije v Ljubljani. Organizacija OF v Zužem- pokret tudi sosednje vasi na Dvoru, v Sadmji vasi, v Za-fari in drugod. Dne 26. marca 1942 so izvršili dolenjski partizani o-ster napad na Žužemberk, Na. padeni italijanski edinici so prišli na pomoč italijanski vo. jaški oddelki iz Novega mesta, Stične pa tudi Trebnjega. Izvedli so skupen protinapad na partizansko vojsko, ki je zoževala obroč okrog italijanske okupacijske vojske v Žužemberku.« «Konec marca 1942 smo u-stanovili Roško četo« — je na. daljeval pripovedovanje Fran. ce Smrke, tedaj že partizanski komandant z imenom Jošt. To ime si je vzdel zato, ker. je nekoč sodeloval pri dra-matskem odseku Sokolskega društva in se mu je najbolj priljubila vloga Jošta. Roška četa se je pozneje razvila v Zapadni dolenjski odred, s sedežem na Smuki na Kočevskem. ((Čeprav so dobili Italijani v Žužemberku močna ojačanja, smo jih stalno napadali.« «V tistem času smo dobili ukaz Glavnega štaba partizanske vojske, naj napademo Žužemberk, kjer je bilo tedaj 800 Italijanov. Napad je bil tako silovit, da so se začeli Italijani umikati iz ogroženega Žužemberka v spremstvu tankov, ki so jim prišli na pomoč iz Novega mesta. Naš napad je bil zaključen dne 13. julija 1942 in Žužemberk je postal osvobojeno ozemlje. To je bilo prvo večje osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Dne 13, julija 1942 je prišel v Žužemberk tudi tedanji komandant Franc Leskošek — Luka z nekaterimi drugimi člani Osvobodilne vojske in predstavniki Osvobodilne fronte, ki so se tedaj zadrževali v bližnjem Rogu na Kočevskem.« Komandant Luka je segel na mitingu v roke Joštu Smrketu in mu čestital k osvoboditvi Žužemberka. Postavil ga je za prvega konmandanta o-svobojenega Žužemberka in mu izročil partizansko zastavo. «To so bili lepi, nepozabni dogodki«, je zaključil pripovedovanje Jošt Smrke. Dan kasneje pa so prišli z Roga še drugi voditelji Osvobodilne fronte. Navzoči so bili tovariši Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Fran Maček, Dermastja, Kajtimir — Jakopič i. dr.. Tega dne je bil partizanski miting v osvobojenem Žužemberku pod lipo na sredi glavnega trga. Pozneje je Žužemberk še večkrat menjal gospodarja. Vseh menjav lastništva tega mesta je bilo med osvobodilno vojno sto. V bojih je padlo nad 1200 domačinov in v bojih je bilo porušenih 80 odst. stavb. Žužemberk je u-trpel kar 26 bombnih napadov. Nobeno drugo mesto Slo. venije ni utrpelo toliko škode. Zato bo letos dne 22. julija Žužemberk s ponosom iz obnovil mnoge spomine na boje za svobodo. Prireditelji računajo, da bo ob prazniku vstaje dne 22. julija obiskalo Žužemberk sta tisoč članov nekdanje Osvobodilne fronte in partizanov in drugih gostov. Zato bo srečanje v Žužemberku med največjimi pro, slavami v letošnjem letu v Ljudski republiki Sloveniji. Ob tej priliki bodo tudi odkrili spomenik 1200 padlim borcem in žrtvam fašizma iz Žužemberka in okolice. JOŽE ZUPANČIČ vejše tridimenzionalnosti. Nasprotno pa so oksidacij-sko neobdelani bakri in srebra bogatejši v podrobnostih risbe, kar je bil gotovo tudi umetnikov namen pri njih ustvarjanju. Nicolo Perusino razstavlja devet malih olj navidez enotnega izgleda oblik in barvitosti. So to svojevrstne slike in gotovo namenjene svojevrstnim ljubiteljem likovne umetnosti ali pa ■— jamarstva, ker je njih naslov tudi enoten: «Jame». Kar se pri površnem opazovanju prvotno dozdeva abstraktno, postane tako figuralno in resnično predstavlja tako rekoč posnetke od blizu raznih detajlov jamske konfiguracije. Zaradi tega njih lepota ni toliko v obliki kamenin, kot pa v risbi in barvah njih površine prepletene z erozijskimi hrapavinami in sivkasto rdečimi usedlinami, s katerimi so jih potrpežljivo obarvala ose mogoča tisočletna obdobja geoloških formacij. Vse to doseza s tehničnimi prijemi skoroda informalne narave, ki pa so povsem u-pravičeni za ponazoritev značaja kamenin gledanih iz neobičajnih razdalj. Zato pa tudi ne more ustvarjati preko malega formata slik ne da bi izgubil ono čarobno privlačnost drobnih posameznosti, ki bi se sicer morala nujnostno ponavljati v večjih delih in tako voditi do brezoblične dekorativ-nosti. MILKO BAMBIČ ” + + * *• * * * * * X- Tehnika in znanost Prej«!i smo DOCUMENTI Dl VITA ITALIA- NA. Anno X. 108-109. Novem-bre-dicembre 1960. Presidenza del Oonsiglio dei Ministri. Ser-vizio informazioni. Roma. SADJARSTVO, VINOGRADNIŠTVO, VRTNARSTVO. Letnik XLVHiI. 1961 1-2. Letno izide šest zvezkov. Izdajajo Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani ter Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani. Mali pevski zbori na Prešernovi proslavi Moški pevski zbo r Prosek-Kontovel Moški pevski zbor Bazovica — Lonjer — Katinara Sl '< 1 Mešani pevski zbor Padriče — Boršt L!?1« Gli berku je povezala v uporniški vedel republiško proslavo in milnim .........................................................................................................mmmmimmm mmmimi tokrat ne ubeži. V čustvenih zadevah več podjetnosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nepredvideni stroški, ki se jim skušajte izogniti. Nadaljujte v tem vzdušju, ker je najbolj primerno in najbolj zdravo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odličen navdih, ki vam bo prinesel vsestransko zadoščenje. Ne bodite preveč velikodušni v obljubah, jih ne boste zmogli. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Predlog trgovskega značaja. Proučite ga temeljito, V čustvenih zadevah boste imeli priložnost prepričati se o iskrenosti. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekdo vam bo nudil krasno priložnost, ki je^ ne smete zamuditi. V družini ne bo šlo vse gladko. Več razumeva, nja do svojcev. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne prepuščajte svojih načrtov in del naključju, pač pa bodite do skrajnosti previdni. Več optimizma in vse bo prav. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dan bo ploden. Veliko bo zaslužka. Verjetno boste morali na pot. Nepričakovano srečanje z osebo, ki jo imate radi. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Primeren dan za nastavek novega dela, ki bo terjalo veliko potrpljenja in tudi znanja. Ne zanemarjajte družinskih odnosov. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z metodičnim delom boste pridobili na slovesu in tudi z materialne plati. V čustvenih zadevah bo vse najboljše. Prijetne ure zvečer. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Brez obotavljanja se lotite kakršnega koli dela, ker bo vse uspelo. Spoznali boste zelo zanimivo osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prilagoditi se boste morali novim razmeram in pazite, da vas te ne prehitijo. Ne nasedajte spletkam. v ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. lil.) Razmere bodo vam v prid in v tem smislu jih izkoristite. Pridobili boste materialno in moralno. Nove simpatije. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Priložnost, za katero ste menili, da je izgubljena, se bo ponovno pojavila. Naj vam Ekvator m krog Astronom Imre G. Izsak iz ast.rofizičnega observatorija v Smithsonovem je te dni objavil razpravo, v kateri p^avi, da je z najnovejšim proučevanjem vsemirja prišel do zaključka, da ekvator nj krog. S pomočjo zelo točnih posnetkov s satelitov, ki krožijo okrog Zemlje, je Izsak izračunal, da je Zemlja za 420 metrov tanjša na črti od Južnega Atlantika poleg brazilske obale do o-toka Admiralitete poleg avstralske obale, kot pa med točkama južno od Kaliform-jp jn Irana. Geofiziki so predpostavljali, da ekvator ni krožne oblike na osnovi o-pazovanja gravitacijskega polja. Izsak je preizkusil to teorijo na ta način, da je spremljal gibanje umetnih satelitov s pomočjo zelo preciznih kamer za spremljanje satelitov z Zemlje. Poslužil se je tudi posnetkov satelitov «Vanguard» I. in II. Posnetki so točni do tisočinke dela sekunde po času in do dve sekundi krožnega loka v kotni oddaljenosti. Smithsonove postaje za spremljanje satelitov so v Argentini, Avstraliji, Ki-rasouju, na Havajih, v Indiji, Iranu, Japonski, Peruju, Španiji in v ZDA. 2ivljenje bakterij Na zasedanju ameriškega združenja za napredek znanosti so razpravljali na kakšen način lahko bakterije preživijo pri zelo visokih in nizkih temperaturah in oživijo po nekaj letih, med katerimi so bile v popolnoma «suhem» stanju. Profesor za biološko znanost na univerzi v Illinoisu Orin Halvorson je dejal, da so te tajnosti zelo važne za ugotavljanje metode hranjenja živil. Bakterije uničujejo živila ne glede na to, če so v suhem ali zmrznjenem stanju ali pa izpostavljena zelo visokim temperaturam med procesom konserviranja. Tajnost odpornosti bakterij je treba iskati v koncentraciji važnih encimov v snovi, ki omogočajo bakterijam, da o-stanejo živa tudi ob minimalni hrani. Hranljiva vrednost snovi, v katerih bakterije zmrzujejo ali pa se grejejo. je zelo važna za njihov obstoj. Tako na primer bakterije zelo dobro prenašajo zmrzovanje v mleku. Nekatere lahko vzdržijo nekaj minut pri temperaturi okrog 100 stopinj po zaslugi posebnih kemičnih snovi, ki so samo v bakterijskih celicah. Nov j televizorji V Leningradu je neka tovarna začela s serijsko proizvodnjo televizorjev vrste «Volga». Novi televizor lahko istočasno sprejema oddaje preko 12 kanalov, reguliranje slike in zvoka pa je avtomatično. Naprava za zaupne razgovore Strokovnjaki nekega podjetja v ameriškem mestu Mi-neapolis so izdelali aparat, ki izgovorjene besede spreminja v infra-rdeče žarke in jih nato oddaja. Ročni model takega aparata oddaja žarke na razdaljo skoraj 6 kilometrov, radius večjega aparata pa je okrog 35 km. Menijo, da bo ročni aparat sluzil predvsem za vojsko in policijo. Seveda bo lahko oddajane znake sprejemal in razumel samo tisti, ki bo imel za to ustrezno pripravo. Radioizotopi v tekstilni industriji Včasih so nadzirali pravilnost tkanja z očesom, ko se je pa hitrost strojev povečala, je delo prevzela fotocelica. Ker pa ima tudi fotoelektrična naprava določene pomanjkljivosti, so iskali boljše rešitve. Pred nedavnim so v Angliji izdelali in uspešno preizkusili aparat, katerega »srce« je majhna količina izotopa, ki izžareva žarke beta. Brž ko se vzorec na stroju »pokvari«, aparat po elektronskem mostu sproži mehanizem, ki niti votka in zasnove spet naravna. Starost indonezijske kulture Neka arheološka ekipa v Indoneziji je na zapadni Javi odkrila dobro ohranjeno piramido, katere starost je ocenjena na 3000 let. Po mišljenju znanstvenikov ta najdba potrjuje tezo, po kateri je Indonezija imela visoko razvito kulturo še preden je v deželo prodrl val hiinduške kulture, kar bi pomenilo, da je avtohtona indijska kultura starejša, kot se je do nedavna menilo. Znani indonezijski arheolog Uka Candrasmamita meni, da izvira piramida s stopniščem verjetno iz megalitske dobe. Dozimetn lugoslovanske proizvodnje Tovarna precizne mehanike ((Vir do Bagai« bo letos dala na Lžišče prve serije žepnih merilcev radioaktivnega žar-čenja ki so znani pod imenom dozimetri Ti instrumenti bodo posebno koristni za zdravstvene ustanove znanstvene inštitute in laboratorije Tovarna «Viado Bagat« je izdelala proti»m prvega jugoslovanskega bliska-apara-ta za fotografska snemanja v slabo razsvetljenihprostorih. Zdravljenje s čistim zrakom Bolnike, ki imajo bronhitis, astmo, ali kako drugo bolezen dihaimh organov, bodo poskusno zdravili v man-chesterski bolnišnici s popolnoma čistim zrakom, ki ga bo preskrDovala posebna naprava. Dr. Luxton poudarja, da Do poskus zelo zanimiv, zlasti zato, ker je Manchester mesto z industrijsko zelo zastrupljenim zrakom. Gre za to, ali se bolniki z bronhitisom bolje zdravijo v popolnoma čistem zraku in kaj bo z ljudmi, ko jih bodo spet pustili v zasmrajeni, oziroma zastrupljeni mestni zrak. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 1. mar« 1» Goriško-beneškl dnevnik Diskriminacija tudi v zaporu Našim ljudem se ne dogajajo krivice samo na gori-škem županstvu, kjer novorojenčkom slovenski starši ne Vcorejo dati slovenskega imena zaradi veljave člena 72 fašističnega zakona od 9. julija 1939, štev. 123S, ali na dobri dobski občinski upravi, kjer zaradi prepovedi prefekture ne morejo postavljati dvojezičnih napisov, ampak se jim godi krivica tudi v sodnih zaporih. Obveščeni smo, da neki mladi pripornik slovenske narodnosti, ki so ga jugoslovanske oblasti po prestani kazni vrnile italijanskim, ne vi ere govoriti slovenski, niti m.u ne dovolijo uporabe tolmača, ker ga pravilnik ne predvideva. Marsikomu se bo zdelo, da sc kaj takšnega ne more dogajati v 20. stoletju in to v dr:'av i, ki ima precej visoko razvito civilizacijo, vendar je v resnici prav tako kot smo napisali. Dogodek kaže, kako daleč je naša vsakodnevna praksa od tistih določil, ki govorijo o človečanskih pravicah, kakor tudi od črke in duha ustave. Ob zborovanju Zveze julijskih poljedelcev Znižanje davkov in večja pomoč za odpravo krize v kmetijstvu Posojila z nizkimi obrestmi za razvoj kmetijstva - Modernizacija kmečke proizvodnje in vloga zadružništva ■ Potrebna je tudi odprava psihološke zaostalosti V veliki dvorani trgovinske zbornice v Gorici je imela v nedeljo dopoldne zborovanje pokrajinska Zveza julijskih posestnikov. Na tem zborovanju, ki so mu prisostvovali tudi glavni predstavniki krajevnih oblasti in številni predstavniki kmetijskih ustanov, so zborovalci razpravljali o aktualnih problemih gori-škega kmetijstva. Ze iz poročila o delovanju zveze v preteklem letu je razvidno, da mori kmetijstvo na Goriškem kriza, ki se je v zadnjem letu še zaostrila in da narekuje nujno potrebo po temeljiti preobrazbi osnovnih struktur. Confagricoltura je v ta namen predlagala znižanje krajevnih davčnih doklad v kmetijstvu za 50 odst., dalje znatna olajšanja pri do- itlllliiiiiiiiiiiiliiliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiittitiiiiiiiiiiimiiifitiiHmiiiiiiii mini Zatiranje slinavke in parkljevke V petek pričnejo cepiti živino v občini Sovodnje Za vsako eepljeno glavo bodo živinorejci plačali po 200 lir za cepivo in 25 lir za pomočnika Medtem ko so na jugoslovanski strani goriškega obmejnega pasu že cepili vso govejo živino, je na naši strani ta akcija šele v teku. V nekaterih občinah so živali že cepili, drugje pa so občinski veterinarji šele prejeli cepivo, ki ga bodo pričeli uporabljati v kratkem. V sovodenjski občini bodo pričeli cepiti živino v petek ob 8. uri. Živinozdravnik bo pričel cepiti živino v Skr-Ijah. S seboj bo imel tudi pomagača, ki bo držal žival za gobec, da bi ji veterinar laže dal injekcijo pod vrat. Živinorejci bodo plačali za vsako cgpljeno žival po 200 lir ter 25 lir za pomagača. Predvidoma v soboto bodo nadaljevali s cepljenjem živine v Gabrjah, na Peči, v Ru-pi in na Vrhu. Občina v Gradiški prispeva za cepljenje živine Občinski upravni odbor v Gradiški je sklenil, da bo ob- ■lllll llllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIII miniti um OD VČERAJ DO DANES KINO } v GORICI CORSO. 17.00: «Atentat», A. May in B. Kurofska, poljski film. VERDI. 16.30: »Moja stara mati policistka«, T. Pica, sledi ob 18 varjetejska predstava «Vse so obrekovali... razen...*, Me-mo Carrč in R. D’Alberti. VITTORIA. 17.15: «Vojna bo-dočnosti«, D. Foran in B. Hal-fey. CENTRALE. 17.30: »Dolina močnih«, B. Crawfort in P. Moran, ameriški film. MODERNO. 17.00: »Gola zem-lja«. »s------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči 3e odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imel iv Gorici najvišjo temperaturo 14,4 stopinje nad ničlo ob 12. uri in najnižjo 0,2 stopinje nad ničlo ob 5. uri zjutraj. Vlage je biol 87 odstotkov. činska uprava prispevala po 200 lir na glavo goveje živine pri cepljenju proti slinavki. Ker je cepivo brezplačno, bodo na ta način živinorejci plačali samo malenkosten prispevek za zdravnikovega pomagača in tako bo omogočeno vsem, da bodo lahko dali cepiti svojo živino. deljevanju posojil za razvoj kmetijstva, učinkovit poseg v trgovinsko poslovanje, da bi se zmanjšala velika razlika med ceno, ki jo prejema kmet za svoje pridelke in ono, ki jo mora plačevati za isto blago potrošnik; prav fako se zahteva, naj posebni odbor pri pristojnem ministrstvu začne izvajati odločno politiko za razvoj kmetijstva. Kot primer razlike v cenah je nekdo navedel, da je prodal svoje breskve po 20 lir za kg in so iste potem prodajali v trgovini po 120 lir. Na omenjenem zborovanju so tudi ugotovili, da bi moralo biti kmetijstvo modernizirano, da bi moralo uvesti specializacijo v najbolj primernih kmetijskih kulturah in da bi s« moralo izvajati bolj na široko, ker tako zahte. vajo moderni tehnološki postopki, ki bi jih morali v ved. no večji meri uvajati tudi v kmetijstvu na Goriškem, če hočemo, da bomo uspešno tek. movali s konkurenco tistih po. krajin, ki so v tem pogledu pred nami. Pri tem pa je seveda potrebna ne samo tehnična, ampak tudi psihološka preobrazba kmeta, ki se mora otresti starih navad in opustiti zastarele in neekonomične načine, ki so še vedno v veljavi marsikje v našem kmetijstvu. S tem v zvezi so na omenjenem zborovanju ugotovili tudi, da bi moralo biti kmetijstvo v Italiji na splošno in seveda tudi kmetijstvo na Goriškem, deležno od strani' države tistih ugodnosti, ki jih je deležna industrija. Ta ima v začetku svojega obratovanja liiiillliiiimimtiiiiiiiiimiiiiiiiijiiiiimiiiMHiiiiiimtHiiiimiimiitmmiiiiHtiiiiiiMmiimimia Vprašanje občinskega svetovalca dr. Battella Kako je z gradnjo prepotrebne nove avtobusne postaje Sedanja avtobusna postaja v središču mesta je zastarela in ovira mestni promet Pokrajinski svetovalec KPI. cuje redni letni občni Nereo Batello je včeraj poslal I svojih članov, ki bo zbor goriškemu županu interpelacijo, v kateri želi izvedeti od župana in od odbornika za javna dela, če ima občinski odbor v načrtu gradnjo nove avtobusne postaje, ki bi odgovarjala vedno večjemu avtobusnemu prometu v Gorici in na kakšen način ter s kakšnim; siedstvi namerava to doseči. S tem v zvezi opozarja inter-pelant na skrajno neurejene razmere v tem oziru v Goric-, kjer imajo avtobusna podjetja razne ugodnosti od proste cone, ne da bi zato podvzele kakšne ukrepe za izboljšanje v tem oziru. Za primer navaja podjetje Bibi & Co, ki ima še vedno zelo zastarelo avtobusno postajo v strogem središču mesta in kjer ovira promet na ta način, da se zdi, kot da bi bila tam njegova zasebna ulica. «»--------- V Benetkah je umrl dr. Herman Ferjančič Včeraj Je v Benetkah umrl sodni svetnik v pokoju dr. Herman Ferjančič, ki je bij zelo poznan tudi med goriškimi Slovenci. Pogreb bo Jutri v Benetkah. Občni zbor hranilnice v Doberdobu Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica v Doberdobu akli- deljo 12. marca ob 11. uri v prostorih hranilnice. Na dnevnem redu je odobritev bilančnega obračuna za lansko leto, sklep o uporabi čistega dobička, določilo najvišje vsote za posojila, določilo o višini kavcije za upravitelje, določilo članskega deleža in na koncu še razno. Prepričani smo, da se vsi člani zavedajo važnosti te svoje gospodarske ustanove in da se bodo zato udeležili tega občnega zbora polnoštevilno in s svojimi nasveti ter pripombami pripomogli k nadaljnjemu razvoju te svoje usta-nove. večletno oprostitev davka, na Goriškem pa uživa še precejšnje ugodnosti v okviru proste cone. Veliko razliko, ki obstaja na ta način med industrijo in kmetijstvom, bi bilo treba zmanjšati z zmanjšanjem obstoječega davčnega bremena, ki tare kmetijstvo. Dalje bi bilo potrebno nuditi kmetijstvu posojila za izboljšave in razvoj z obrestmi, ki ne bi smele presegati 1 do 2 odst. To bi ne bila nikakršna miloščina, ampak samo ukrepi, ki bi nazadnje koristili ne samo kmetijstvu, ampak tudi državi. Mi bi h gornjim izvajanjem dodali, da bi morala država posvečati tudi več pažnje razvoju zadružništva v posameznih kmetijskih panogah. Tako se pri nas že več mesecev govori in piše o gradnji zadružne kleti, ki bi bila zelo važna za briška vina. Marsikdo se ne more odločiti za ta korak tudi zato, ker se boji, da bodo kljub določenemu prispevku države bremena za odplačevanje pretežka. Taki pomisleki bi odpadli, če bi bili pogoji za 'državno pomoč bolj širokopotezni. Isto velja tudi za zadružništvo v sadjarstvu, ali za nakup kmetijskih strojev. Pri teh na primer je prispevek države vezan na obvezen nakup domačih strojev, ki pa so za okrog 30 odst. dražji kot inozemski. Seveda pa bi se morala tudi med kmeti, zlasti med malimi in srednjimi, bolj razviti težnja po združitvi svojih moči na zadružni podlagi, saj je to edina pot, da se bi lahko uspešno upirali konkurenci do. ločenih monopolov, ki se uveljavljajo tudi v kmetijstvu. «»------------------ Danes seja pokrajinskega sveta Za danes zvečer ob 20.30 ’e napovedano nadaljevanje pokrajinske seje, na kateri bodo nadaljevali z obravnavo tu stih točk dnevnega reda, k: so ostale od zadnjič. Med drugim bodo razpravljali o interpelaciji svetovalca Bergomasa gle. de vojaških služnosti in pa se. veda o proračunu pokrajinske uprave za leto 1061, ki bo po vsej verjetnosti glavna točka današnje seje in o katerem smo pred dnevi objavili daljši članek tudi v našem časopisu. '<02. Nepričakovan sklep komisarja Triestine dr. GaHinottija Memo Trevisan odstavljen Njegovo mesto bo začasno prevzel trener mladinskih sil Triestine Buffalo 'v " -■■■ VvdSL? Trevisan je prva žrtev neuspešnih nastopov Triestine v letošnjem prvenstvu. Vprašanje pa je, če samo nanj pade krivda za nezavidljiv položaj tržaškega moštva, ki bi potrebovalo bolj kot novega trenerja, • nekaj boljših igralcev V vrstah Triestine je nastopila kriza: posebni komisar, ki ga je imenovala italijanska nogometna zveza dr. Gallinotti je včeraj popoldne zbral nogometaše na stadionu «Prvi maj» in jim sporočil, da je odslovil trenerja Mema Trevisana. Njegovo mesto bo začasno do prihoda novega trenerja prevzel trener mladincev iste ga društva Umberto Buffalo. Vest je seveda prišla kot strela z jasnega in je posebno užalostila zbrane igralce. Nekateri, ki so bili navezani na Mema, so se razjokali in kapetan Brach je v imenu vseh izrekel obžalovanje za ta kota k. Odslovitev je najbolj presenetila Trevisana, ki si nikakor ni nadejal, da ga bo dr. Gallinotti kratkomalo postavil na cesto. Sam je mnenja, da si kaj takega ni zaslužil, ker je prepričan da je dal za Trie-stino vse kar je lahko dal. Brez dvoma je to njegovo največje razočaranje odkar je bil pri Triestrni. Memo je voščil svojim bivšim učencem vso srečo in že za nedeljo zadovoljiv rezultat. Izvedelo se je, da ima Padova namen najeti Trevisana za trenerja, ki bo zamenjal Tržačana Rocca. Ta se je odločil, da bo prestopil k Milanu, kamor so ga že dolgo časa vabili. Kaj je dr. Gallinotti dosegel z odslovitvijo Trevisana? O tem ukrepu so mnenja različna. Predvsem so nekateri mnenja, da se je dr. Gallinot- ti poslužil starega načina odslovitve trenerja kot da bi bil ta edini krivec za slabo igro moštva in za neuspehe. Lahko bo ta korak koristil Trie-slini, lahko pa tudi ne, še posebno, če ne bo vodstvo prevzelo drugih boljših ukrepov za ureditev stanja v moštvu. Najbolj jasno se je izrazil opazovalec Milana za tukajšnje področje Carlo Lupo. Ta je pikro pripomnil: «če bi v nedeljo žoga končala v mreži Verone, bi bil Trevisan še vedno dober trener. Ker pa ni, Trevisan ni več dober. To je resnica, si cer smešna, a vendar resnica». Lupo je precejšen črnogled in je dodal, da so možnosti za poslabšanje položaja pri Trie-slini. .Kadar se bo dr. Gallinotti — je izjavil Lupo — zavedel, da iz toliko opevanih mladinskih vrst Triestine ne bo izšel niti en igralec, kar se ne dogaja že deset let, tedaj bo prepozno*. Lupo je o-menil, da so iz tržaških nogometnih društev izšli igralci kot Cudicini, Ferrini, Gherse-tich, Florio, Frontah in drugi številni mladi toda za te Trie-stina ni hotela niti slišati. «Bolj kot zamenjati trenerja je izjavil še Lupo — je iinumiitniHiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiuiiiiiiiiiniiiiumiiimiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiHiiimiHiiiiiiiiiifiifiiiimiHimiiiHiiiiHiimiifn- III. etapa kolesarske dirke po Sardiniji V Oristanu uspeh Italijanov Pellegrinija in Pambianca Tretji Van Looy - Daems še vedno vodi v splošni lestvici ORISTANO, 28. — Po zmagi tujcev v prvih dveh etapah kolesarske dirke po Sardiniji, se je na cilju tretje v Oristanu pojavila majica Italijana Pellegrinija, ki je tik pred ciljno črto za las prehitel rojaka Pambianca. Današnja etapa spada med najbolj borbene in se je zaključila z uspehom Pellegrinija predvsem zaradi vztrajnosti zmagovalca in drugopla-siranega Pambianca, ki sta znala odbiti napade vseh osta. lih tekmecev na 120 km dolgi progi. Ze začetek je bil izredno živahen, toda do odločilnega napada je prišlo 78 km od starta, ko je Pellegrini hotel zapustiti glavnino. Za seboj imiiiifiitiiiiiiiimriiiMiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiii Z lambreto v voziček in nato v bolnišnico Včeraj okrog poldne se je 27-letni Jožef Pintar, stanujoč v Ul. S. Gabriele št. 52 peljal s svojo lambreto po Ul. Scuola agraria v smeri proti Rdeči hiši, na križišču z Ul. Lunga >■*» pmis r >' 1 mmmi, Ze nekaj časa se gradi pokopališče v Dolu. Kakor vidimo a sliki, bo imelo lep vhod, njegova lokacija pa je zelo posrečeno izbrana: pokopališče se gradi ob glavni državni cesti in je v majhni dolinici blizu Palkišč in Tusculana pa je iz te zadnja nenadoma privozi] svoj tricikel 48-letni Giuseppe Colau-sig iz. Ul. Montesanto 99. Ko je motociklist opazil tricikel, je bilo že prepozno in nt mogel preprečiti trčenja. Pn tem je Pintar izgubil ravnotežje, in treščil po tleh. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili več lažjih poškodb na glavi in v desnem zapestju. Nudili so mu prvo pomoč in okreval bo v šestih dneh. Vozilo ni utrpelo skoro nobene škode in prav tako ne Co-lusig, ki bi moral dati prednost Pintarju, kateri je vozil po glavni cesti. Včeraj popoldne okrog 14. ure so poklicali gasilce v stanovanje Anne Serek v Ul. sv. Antona št. 13, kjer so se vnele saje v dimniku. Gaslicem se je kmalu posrečilo odstraniti nevarnost požara in tudi škoda je bila malenkostna. pa je potegnil kakih 15 kolesarjev, med katerimi sta bila včerajšnji zmagovalec Van Looy in nosilec majice najboljšega Desmet. Ta skupina ni prišla daleč, ker so jo ostali kolesarji prehiteli. Takoj zatem je Pambianco sproži! napad, kateremu je znal uspešno odgovoriti samo Pellegrini. Ta dva sta si nabrala nekaj naskoka in sta vozila s pospešeno hitrostjo, ker sta se bala, da ju ne bi zasledovalna skupina kakih 25 kolesarjev dohitela. Nekako na sredi proge sta imela begunca že 2’40” naskoka. Tedaj se je v skupini zasledovalcev vnela še hujša borba z namenom, da dohitijo Pellegrinija in Pambianca. Spočetka so jima odščipnili nekaj sekund, kasneje pa so zasledovalci popustili, kar sta begunca izrabila in sta s skoraj 8 minutami prednosti vozila sama proti cilju, kjer je bil Pellegrini nekoliko hitrejši kot njegov rojak. V ozadju so zasledovalci pospešili hitrost, toda tretje plasirani Van Looy je prispel na cilj skoraj 4 minute kasneje za zmagovalcem. Vrstni red na cilju III. etape Sassari-Oristano (206 km): 1. Pellegrini 5.32’20" s povprečno hitrostjo 37,191 (čas za splošno lestvico 5.31’50”). 2. Pambianco z istim časom. 3. Van Looy (Bel.) 5.36T8”, 4. Zanchetta, 5. Martin, 6. Van Geneugden (Bel.), 7. Cloarec (Fr.), 8. Benedetti, 9. Delilip-pis, 10. Gilbert Desmet (Bel.), 11. Armand Desmet (Bel.), 12. De Bruyne (Bel.), 13. Stra-blinski (Fr.), 14. Nencini, 15. Daems (Bal.), 16. Sabbadin Armando, 17. Maggioni 5.36.41, 18. Di Maria, 19. Conti, 20. Conterno, 23. Schroeder (Bel.), 24. Impanis (Bel.), 27. Sorge-loos (Bel,), 29. De Roo (Hol.), 31. Couvreuer (Bel.), 33. Det-berghe (Fr.) itd. LESTVICA 1. DAEMS (Bel.) 13.07’08”. 2. Clarec (Fr.) 13.07’23”. 3. Pambianco 13.07’33”, 4. De Bruyne 13.08T7”, 5. Sta-blinsky (Fr.) 13.08’33”, 6. Ma-gni 13.08’36”, 7. Porteri 13 ur 8’ 58”. 8. Van Looy (Bel.) 13.09’32”, 9. Van Geneugden (Bel.) in Delberghe (Fr.) 13 ur 9’51”, 11. Nencini, 12. Bran. dolini, 13. Bruni in Assirelli 15. Cribioni, 16. Gilbert Desmet, 17. Massignan, 18. Colei. piišla ura za spremembo sistema. Po mojem mnenju je bil Trevisan edino upanje za toliko pričakovano obnovo. HOKEJ NA LEDU Kanada-ltalija 9:2 CORTINA D’AMPEZZO, 28. V mednarodni tekmi v hokeju na ledu, ki je bila nocoj na olimpijskem zimskem stadionu, je Kanada premagala Italijo 9:2. je prispelo v Rim na, ki bo jutri v lo tretje in odločilno Jz* z Romo za vstop V turnirja za pokal vele*'1 mest. „^3 •iiiiiia»iiiiiiiRiiiiii«itfiiaiiiiiiiiiiiiait>iiiii>i»«****,lllllialllalllllBalfla,l>ll>>IIVIB 11,11,1 A Za pokal velesejem*!''1 Danes v Milanu Inter-Beograd MILAN, 28. igralci reprezentance Danes s" — Beo*1* ki se bodo jutri v poldne spoprijeli v cej za pokal velesejemsk®^; ki jim je služil za mišic in razgibanje. V jutranjih urah je fe vanske nogometaše SP. ni tajnik milanskega g — • ■ -rireail ma, ki jim je p zakusko. V Rimu pa ° Roma-Kolfl RIM, 28. — Danes P“4 Pl Diletantsko nogometno prvenstvo Saici in Romali brez nasprotnik*} Ponoven izdaten uspeh Ponziane na tuf lih * Nj miru na vrhu lestvic diletantskega nogometnega P ^ stva. V B skupini se je vodečemu Saiciju posrečilo" naskok z apol dolžine na škodo Sangiorgine in ki sta nedeljsko srečanje končala (Tržačani so se igralci) z neodločenim izidom. Borba za drugo in tre , sto b otorej še precej trda in v korist vodilnega m° ba skušalo vse to izrabiti v svojo korist. Nedeljsko kolo je poteklo v tej skupini brez presenetljivih izidov z izjemo srečanja na i-grišču INA, ki se je zaključilo, sicer predvideno, z zmago gostov iz Ogleja. V tej skupini je torej precejšnja borba na vrhu kakor na dnu, kjer je precej enajsto-ric v nevarnosti, da utonijo v blatnih vodah repa lestvice. Ri-vignano je že skoraj obsojen, saj niti v nedeljo ni mogel priti do zmage, pa čeprav je imel v gosteh oslabljeno moštvo tr-žiškega CRDA, ki mu dela družbo na dnu. Več sreče je imel Fiumicello, ki je prišel v Milje in si je po srečanju s Fortitudo odnesel domov točko, ki bo lahko tudi odločilne važnosti. Moštvo iz Gradeža S] je z nedeljsko zmago nad Trivi-gnanom nekoliko oddaljilo iz nevarnega mesta, vendar še ne toliko, da bi lahko v bodočnosti mirno spalo. V C - skupini se je Ponziana začela resno vzpenjati proti vrhu, pa čeprav je malo verjetno, da bi dohitela vodečo Romano. Med njima je pet točk razlike, ki bodo težko dosegljive. Ni pa nedosegljivo drugo mesto, ki trenutno pripada Mos-si. Sicer je res, da ima Mossa tekmo manj, vendar Ponziana, ki je v nedeljo nasula Amocu na njegovem igrišču pet golov, ima vse možnosti, da jo izpodrine nižje. Pod pogojem seve- to, 19. Conterno itd. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlilllllllllllUIIIHnilllllHimillllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIll Od tu in tam NOGOMET Italija-Anglija 27. maja v Rimu? RIM, 28. — Po negativnem odgovoru Sovjetske zveze, da bi njena nogometna reprezentanca nastopila 11. julija letos v Rimu, so se odgovorn] organi italijanske FIGC obrnili na angleško zvezo. Odgovor je že prišel in Angleži so predlagali 24. maj za odigranje prijateljskega srečanja med njihovo reprezentanco in Italijo. Zelo verjetno bo italijanska nogometna zveza datum sprejela. Angleži imajo na sporedu še dve tekmi na evropski celini in sicer 21. maja v Lizboni s Portugalsko za svetovni pokal (izločilno kolo) in 27. maja na Dunaju proti Avstriji (prijateljska). «»-------- Turnir UEFA v nevarnosti? Portugalska noče dati vizuma vzhodnim Nemcem BUDIMPEŠTA, 28. — Letoš-nj: mednarodni mladinski nogometni turnir, ki ga organizira UEFA je obsojen na neuspeh. To po krivdi portugal- skih oblasti, ki nočejo izdati vstopnega vizuma nogometašem Vzhodne Nemčije. Nogometne zveze Jugoslavije, Madžarske, Poljske in Romunije so nemudoma javile, da bodo poslale mladinsko repre zentanco na turnir samo pod pogojem, da se bo tega lahko udeležila tudi Vzhodna Nemčija. V primeru, da bi portugalski organi vztrajali pri sklepu, da ne bodo dali vstopnih vizumov vzhodnonemškim nogometašem, bi ves turnir izgubil na veljavi in zanimivosti. Udeležbo bi namreč odpovedale številne države, med katerimi bi bili tudi Madžarska in Romunija, ki sta lani zasedli prvi dve mesti. da, da si vztrajno go za zmago. nabif*1 Vodilna Romana sl j \ deljo privoščila pičlo, nič manj ko' ? Edere, s čimer si_ j® gaA )( utrdila svoj položaj;_ „ P je, da so v nedelj5*! jjf pripadle vse znaa^-njiA zunanjih uspehov P1o Romane, domačim j#, med katerimi je tu£* fj„ ki je z izdatno raZ“ S»9lj vilo goste iz Maria0"' j na. ki je skupno> * ,^4 praktično že obsojen je morala ponovno igrišču v Pierisu. Skupina B IZIDI n-0 ♦Rivignano-CRDA j , Saici-Muggesana j„i •’ *Cremcaffe-Sang'° Ij.g »Terzo-Červignan^jj,, o* »e *Fortitudo-Fiumieel‘3:1 ^ *Gradese-TrivignaJ vjriducse-iiivift'- « Auqlieia-*INA !• LESTVICA h Saici 18 10 I 4 •:«.» Sangiorgina 18 1} , 4 26 J,.'So Cremcaffe 18 11 , j jSfllpo 18 2 Terzo Fortitudo Trivignano . ■/ »• Cervignano 17 ' . 9 2® INA 18 8 1 6 j\ ;° ■ s5 P .lipi is hlSjl S. Giovanni 17 ? « 6 Z”l| 18 1*5 Muggesana Aquileia Gradese Fiumicello CRDA Rivignano 18 5 jj jj 17 ? * 9 1? 18 18 Dl« Prihcdnje teki°e Cervignano - fjii^1' Aquileia-Cremcaffe’ MiUH Saici. Saneiorginai'.,„;o-1’' Saici, Sangiorgine'•^i CRDA-Terzo, Fqr‘‘ se, Trivignano-INA- C SLALOM V DAVOSU Bieblova in Perillat zmagovalca prvega dne DAVOS, 28. — Danes se je začelo smučarsko tekmovanje moških in žensk za pokal «Gri-cha». V slalomu je med žen« skami zmagala Heidi Biebl pred presenetljivo Švicarko Miche-lovo, med moškimi pa je bil uspešen Francoz Guy Perillat, Skupina IZIDI 5;) Ponziana-* Am°c% Romana-*Edera j . *Mossa-Turriaco 'j,i h *Pro Romans-Ro"'e 1 *Torriana-Cortn° jj) •Pieris-SanfAnn* gj »Libertas-Marm110 LESTVIC* ji j,( Romana I9 }i 5 3 Jjp Mossa 18 I® o 3 f » iSi Ponziana Turriaco Torriana Ronchi Libertas Pieris P. Romans 19 a 8 3 21 Sl I9 Altti 5' izlili 19 18 l 8 18 Jžf« S. Canciano 18 J ji}j Edera i» Mariano 1® c Cormonese 1? 3 jijjl Sant’Anna Amoco Prihodnje tekfietj2 f' San Canciano-E se , i, -Sant’Anna, Corm rfj8^fr mans, Turriaco-* ef|»* ziana-Mossa, D> Mariano-Amoco, VLADIMIR NABOKOV GLASBA ...Kakor da ju je pianistovo igranje obdalo z nevidnimi zidovi, njega in njegovo bivšo ženo. Ali je prišla sama ali z novim možem? In zakaj je prišla? Predsoba je bila natlačena | Igral je Wolf, zelo priljub-s površniki: bilo jih je do- mala povsod po pohištvu: u trujene in težke atvari, ki so bile izdihnile, a zdaj čakajo tu zleknjene, da se jim vrne duša. Iz salona se je razpoznaval glas klavirja, kakor zvočna samota... Odsev Viktorja Ivanoviča v ogledalu je z dvema prstoma popravil odsev svoje kravate. Potem je, korakajoč po prstih, odšel do vrat salona in jih odprl. Glasba je takoj zazvenela bolj možato. ljen pianist, ki se je v tej hiši redkokdaj pokazal. Trideset povabljenih gostov je poslušalo, vsaa na svoj način. Ta si je podprl brado s pestjo, oni je puhal proti stropu dim cigarete, nejasna razsvetljava sobe pa je dajala otrplosti vseh teh ljudi nepričakovano slikovitost. Ko mu ie gospodinja z izrazitim nasmeškom pokazala "»rojto mesto (majhen me ja), je Viktor Ivanovič odgovoril z nekaj kretnjami, ki so pomenile: »Pustite... hvala... saj lahko stojim...« Toda takoj je krenil v označeno smer, zelo počasi sedel in prekrižal roke, potem noge. Pianistova žena, z na pol odprtimi usti in hitro mežikajoč z očmi, se je pripravljala, da bo obrnila stran — in glej, obrnila jo je: črna goščava not, ki se je vzpenjala po belini, nato velik padec. Lahko so se razpoznale tudi dolge, svetle Wol-fove trepalnice in prosojni škrlat njegovih ušes. Tolkel je po tipkah z nenavadno veščino in močjo. Pod odsevom črnega pokoččenega pokrova so bile videti njegove roke kot ujete v spektralno zapleteno, groteskno mimiko Vsa neznana glasba (on pa je poznal vsega skupaj dvajset banalnih melodij) je bila za Viktorja Ivanoviča der naslanjač, ki se je stiskal skoraj v senci klavir- I kot hitro govorjenje kakega tujega jezika; človek se zaman trudi dojeti, če že ne misel, pa vsaj obrise besed; vse polzi, vse se meša in nevešč posluh se začne utrujati. Viktor Ivanovič je poskušal zavestno poslušati, toda kmalu je presenetil samega sebe, kako spremlja gibanje fantomskih lok za klavirjem. Medtem ko so toni grmeli, se je pianistov vrat napenjal; strahovit napor je hromil sklepe njegovih prstov in zamolklo je stokal. Ker mu je žena malo prezgodaj obrnila note, je ustavil stran z naglim udarcem dlani, potem pa jo je z neverjetno naglico obrnil sam in zdelo se je, da celo ni prenehal z obema rokama besno gnesti vdani klavir. Viktor Ivanovič ga je še naprej opazoval: koničast nos, težke veke, na glavi svetli kosmičasti lasje, temen jopič, ki mu je kroj preveč poudaril ramena... Se za trenutek se je prisilil poslušati glasbo, komaj pa se mu je pozornost osredotočila, že se je tudi razpršila; zelo počasi je izvlekel cigaretno škatlo, se na pol o-krenil m s pogledom preletel povabljene goste. Med neznanimi je opazil •udi nekaj znanih obrazov: glej, Kočarovski, popolnoma okrogel, dobričina... Moral bi mu dati znak (Viktor I-vanovič se je naklonil, toda zgrešil je cilj; strelica njegovega nasmeška je odletela predaleč in odgovoril mu je nekdo drug). Na divanu, med dvema starima ženskama v črnini, je sedela debela Ana Samujlovna, z lasmi marelične barve Gledala je prazno in medlela od ugodja... Njen mož, priznan laringolog, se je z lakti naslonil na svoj naslanjač in med prsti obračal neko bleščečo stvar: ščipalnik na črni vrvici, kakršnega je nosil Cehov, ki je bil prav tako zdravnik. Malo dalje, v zasenčenem kotu z ostankom svetlobe na sencih in s črno, pobožno spuščeno brado, je poslušal neki grbavec, glasbeni sladokusec. Kako se že piše? (To je bilo eno tistih imen, ki se vedno pozabljajo, aer se skrijejo med imena, katerim so podobna). Spoznal je še mnogo obrazov. »Se Harušinovi tu? Ah, tu so .. ne gledajo proti meni« Trenutek nato je Viktor Ivanovič zagledal čisto zraven njih svojo bivšo ženo. V hipu je povesil pogled In mehanično stresel cigareto, čeprav še ril bilo pepela. Srce mu je začelo biti hitro, neredno, upirajoč se glasni, ki ga je s svojim hruščem premagovala. Ne vedoč, kam bi z očmi, je Viktor Ivanovi^ usmeril pogled proti pianistu, toda kakor da noben zvok ne seže do njega, kakor da Wolf tolče po nemem klavirju. Viktor Ivanovič je tedaj začutil nekak pritisk in moral se je vzravnati, da bi moč- neje zadihal... in spet so se, prihajajoč od daleč, v naglici, loveč zrak, ki jim je manjkal, oglasili zvoki prebujenega klavirja. On in njegova žena sta se bila ločila pred dvema letoma v drugem mestu (tisto bučanje morja ponoči...), kjer sta stanovala od svoje poroke. Se vedno s povešenim pogledom si je prizadeval, da bi se uprl tej bučni plimi preteklosti s pomočjo otožnih misli; spomnil se je, na primer, kako je pred nekaj trenutki še) skozi salon po prstih, z velikimi, tihimi koraki drsajoč vse do naslanjača: ona je gotovo opazila njegov mimohod in zazdelo se mu je, kot da ga je nekdo presenetil čisto golega ali ukvarjajočega se s kakim smešnim opravilom. Medtem ko je mislil na to vznemirjeno prebijanje pod njenim pogledom (kakšpim po-gltdom? hladnim? ironičnim? radovednim?), se je vprašal, ali ni gostiteljica a- li kao od povabljenih vedel... V njem je vrvelo veliko vprašanj. Kako da je ona tu? Je prišla sama ali z novim možem? Kaj naj zdaj ukrene, ali mora ostati tako ali pa jo mora gledati? Toda on je še ne more gledati; najprej si je moral ustvariti predstavo o njeni navzočnosti v tem salonu, tako širokem in ozkem hkrati; kajti kakor da ju je glasba obdala z zidovi, postajala je zanju ječa, v kateri sta bila oba prisiljena ostati, vse dokler klavir ne preneha dvigati in podpirati steklene oboke silnega sklada. Kai je utegnil opaziti v bipu, ko jo je zagledal? Tako malo: njene temne obrvi, bled obraz, koder črnih las In kot posameznost nekakšno ogrlico. Tako malo! Toda ta nemarni obris, ta nedovršena podoba je bila njegova žena in na vsej zemlji je obstajala samo ta mešanica luči in teme, ki je lahko nosila njeno ime. ttfl V J Kako davno Ja,| Na mrtvo se Je nekega ’ jl