Leto LXX
Štev. 130 a
V Ljubljani, v četrtek, 20. avgusta I942-XX
Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Isdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inserate.
Podruinicas Novo mesto.
Izbaja Ttak dan zjutraj razen p onedelfka to dneva po praialko.
Izklj učna pooblaščen kn za oglaševanje italijanskega in tujega § Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	;;
(JredotitTo la opravai ICopltar|eva 6, L|abl|ana. Redaziooe, Amminlstraziooei Kopitarjeva 6, Lubtaoa. Telefon <001—4005.
Abbonamenti: Mes« 18 Lire; Estero, mete A) Ur«, tdiziona domenica, anno 34 Lire, tu ter o 50 Lire. C. C. fj Lubian. 10 650 per gti abbo-namentt' 10 349 pu le tnserzlooi, Filiaial Novo meito.
Concessionaria escluslva per la puhbllcitA di provenienza italiana ed estera: (Jnione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Vojno poročilo it. 814
Letalski napadi na Malto
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Običajno izvidniiko delovanje na egiptskem bojišču; dva častnika in nekaj mož nekega indijskega oddelka so naše patrole zajele.
Baterije protiletalskega topništva y Tobruku ln v Marsa Matruhu so sestrelile dve angleški letali.
Letalski napadi Osi na vojaška središča na otoku Malti so se nadaljevali. Med boji je bilo uničeno eno sovražno letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo s svojega poleta.
Carigrad, 19. avgusta. AS. Dnevnik »Bejoglu« je objavil značilen članek o pomorski bitki na Sredozemskem morju. Člankar poudarja, da bodo posledice te bitke za Angleže porazne. List zaključuje svoj članek z besedami: »Zmaga sil Osi v zahodnem delu Sredozemskega morja je hud poraz za angleške sile v Egiptu. Napoleonovo podjetje v Egiptu je bilo obsojeno na neuspeh tisti dan, ko je Nelson uničil francosko brodovje pri Abukirju. Za generala Auchinlecka se je Abukir pomaknil bolj proti zahodu in sicer v Sicilski preliv.«
Pariz, 19. avgusta. AS. »Matin« objavlja brzojavko iz Tangerja, V brzojavki je obsežena izjava častnika angleškega letalstva, ki je rekel:
Če tokrat nismo prodrli, tedaj se to pravi, da resnično nismo mogli prodreti skozi Sicilski kanal. Naš konvoj je imel ogromno spremstvo. Vse je mislilo, da bomo lahko prodrli. Predno pa se je začel boj, sta bili dve naši letalonosilki izločeni iz boja in to jc porazno vplivalo na naše posadke. Letalski boj je bil naravnost peklenski. Več sto letal je napadlo konvoj. Italijanski letalci so pokazali izredno drznost in nova torpedna letala imajo posadke prve vrste.
Prodiranje nemških čet na Kavkazu
Hude sovjetske izgube pri Voronežu — Odbiti sovjetski napadi pri Vjazmi in Rževu
Hitlerjev glavni stan, 19. avgusta: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Kavkazu so nemške in slovaške čete v nepreglednem pogorskem podrčju prekoračile muogo cest in se prebile skozi mnogo minskih polj in prodirajo naprej proti iugu.
Letala so ob obali Črnega morja zopet napadla pristanišča in pri tem potopila 4 obrežne parnike in sovjetski rušilec, 6 prevoznih ladij in 8 obrežnih vozil pa težko poškodovala.
V velikem loku ob Donu so bile uničene po čiščenju razbite sovražne sile.
Pri Voronežu samo majhna krajevna delavnost. Pri trdih in uspešnih obrambnih bojih je sovražnik v času od 11. do 17. avgusta izgubil 2561 ujetnikov, 501 tank, 31 topov in 250 strojnic in metalcev granat. Krvave izgube gosto napada-jočih boljševikov so bile izredno visoke.
Vzhodno od Vjazme in pri Rževu, kjer se je vvestfalski pehotni palk št. 57 med težkimi boji zlasti odlikoval, so bili novi hudi sovražni napadi po neutrudnem posegu nemške pehote in oklepnih divizij s sodelovanjem letalstva razbiti in jc bilo 25 tankov uničenih.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera in pri Vol-hovu je sovražnik zastonj izvajal krajevne napade.
Na Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila prevozno jadrnico.
Pri dnevnih poletih angleških letal nad severozahodno Nemčijo in nad zasedeno ozemlje jo imelo civilno prebivalstvo majhne izgube, ki so jili povzročile posamezne rušilne bombe. Pri tem ie bilo sestreljenih 7. ponoči pa pri motilnili poletih nad Kielsklm zalivom pa ie bilo sestreljeno eno angleško letalo, lircznačrtui molilni poleti
Pri Salomonskih otokih je bilo potopljenih 24 angleških in ameriških bojnih ladij
Tokio. 19. avgusta. AS. Poročilo japonskega cesarskega glavnega stana daje po podatkih zbranih do 14. avgusta splošne uspele bitke pri Salomonskem otočju:
Potopljene ladje: Težka ameriška križar-ka vrste »\Vichitu« in* pet težkih ameriških križark vrste »Astoria«. 1 ri težke angleške križarke: dve vrste »Anstralia«. ena pa neugo-tovljene vrste. Ena lahka angleška križarka vrste »Aehillesc. lahka ameriška križarka vrste »Omaliac, dve lažji križarki nedognane vr-
ste, devet rušilcev, tri podmornice, deset prevoznih ladij.
Hudo poškodovane ladje: Ena težka križarka neugotovljene vrste, trije rušilci in ena prevozna ladja.
Zbita letala: 49 lovcev in 9 lovcev-bombni-
kov.
Japonske izgube pri biiki pa so: 21 letal, ki so se vrgla s piloti vred na sovražnika. 2 lažje poškodovani križarki, ki pa še vedno Jab-ko plovcta in se borita naprej.
Angleška policija zapira indijske prvake
Odpor indijskega ljudstva proti Angliji narašča
Rim, 19. avgusta. AS. Agencija Reuter poroča iz Novega Delhija, da je bil aretiran Devagas, Gan-dijev sin in glavni urednik nekega indijskega nacionalističnega glasila.
Lisbona, 19. avgusta. AS. Kri, ki jo Angleži prelivajo v indijskih mestih in v vaseh, kjer se znašajo nad mirnim indijskimi prebivalstvom, povzroča skrbi ne samo v Novem Delhiju, ampak tudi v Londonu, ugotavlja »Ewening Standard«.
Velik spopad v Indiji ni samo boj med indijsko vlado in kongresno stranko, ampak ho ta boj vplival na ves potek vojne in na tisto stvar, ki jo zagovarjajo angleški zavezniki.
Bangkok, 19. avgusta. AS. Nemiri in neredi v Indiji se nikakor niso polegli. Sovraštvo proti Angliji narašča v vsej deželi. Vojaške osebe so prejele ukaz, da se morajo gibati samo v skupinah in da morajo biti kar najbolj oborožene. Posadke so bile okrepljene, vse vojašnice pa so povsod močno zastražene, prav tako tudi vsa javna poslopja. Indijska vlada bi rada izzvala razkol med indijskimi nacionalisti, toda to se ji ne posreči. Anglija tako rada govori o tiskovni svobodi, vendar je v Indiji zatrla vse nacionalne liste. Tako ne izhaja več glasilo »Pandita Nehruja«, ki je izhajalo v Luknovu pod naslovom »Narodni glasnik«. Tudi v Kalkuti ne izhajajo več indijski dnevniki. Tako ne izhaja več znani dnevnik »Anrita Bazar Patrika«. Znano je, da je Gandhi v svojem zadnjem govoru pred kongresom povabil indijske časnikarje, da naj nehajo z objavo dnev-
Italija šteje 45,541.000 prebivalcev
Rim, 19. avgusta. AS. Po uradnih statistikah je prebivalstvo v Italiji brez priključenih pokraiin med to vojno dne 31. julija štelo 45,541.000 prebivalcev. V juliju je bilo opravljenih 19.711 porok, bilo je 67.493 rojstev in presežek rojstev nad smrtnimi slučaji je znašal 25.219.
Ameriške čete v Iraku
Carigrad, 19. avgusta. AS. Izvedelo se je, rta so ameriške čete prišle v Irak, kjer bodo nadomestile angleške čete, ki so bile premeščene v Egipt. V Bagdadu so angleške oblasti začele z novim »čiščenjem« in je pred vojno sodišče bilo privedenih več iraških nacionalistov. Med temi nacionalisti jc polkovnik Knzin Maksud, ki jc poveljeval iraški posadki v Kir-kuku.
Nemško letalo nad Islandijo
Lisbona, 19. avgusta. AS. V Reikiarigu na Islandiji je bil dan znak za letalsko nevarnost. Neko nemško letalo je zelo visoko preletelo mesto
Amerika
Mornariško ministrstvo je objavilo, da so podmornice Osi potopile en ameriški parnik.
nikov in da naj obnove svoje delo šele tedaj, ko bo Indija svobodna. Vkljub Gandhijevemu vabilu pa so angleške oblasti še same zatrle indijsko časopisje.
O usodi Gandhija in Pandita Nehruja in glavnih osebnosti indijskega narodnega gibanja ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti, vendar pa se boje za njihovo usodo, zlasti zaradi tajin-stvene smrti Oandhijevega tajnika.
Tokio, 19. avgusta. AS. Gospodarska revija »Niči-Niči« objavlja številke o deležu, ki ga je Indija dajala Angliji. Med prvo svetovno vojno je Indija pri angleških izdatkih za vojno sodelovala tako, da je dala 110 milijonov funtov šterlingov. Na angleška bojišča je Indija poslala 1,308.000 svojih sinov in je na bojišču obležalo 100.000 Indijcev. Anglija je iz Indije prejela raznih potrebščin za vojno v višini 250 milijonov funtov šterlingov. V letu 19117 je indijski vojni proračun znašal 472.782 rupijev, prav toliko pa v letih 1938—1941. V letu 1940 se je ta proračun podvojil. Anglija je imela v Indiji investiranih 700 milijonov funtov šterlingov. Letno plačajo Indijci Angliji 100 milijonov funtov direktnih davkov.
Japonščina — glavni jezik v vzhodni Aziji
Tokio, 19. avgusta. AS. »Japan Times« piše, da se japonščina zelo hitro širi v deželah vzhodne Azije. Japonščina ho poslala glavni jezik med narodi skupnega azijskega območja.
/------\\
sovjetskih letal nad vzhodno in zahodno Prusija so so razvili samo v znake letalske nevarnosti. Tudi tod so nastale zaradi posamičnih liomh majhno izgube med civilnim prebivalstvom, pa tudi škoda na poslopjih jc majhna. Sovražnik je izgubil dve letali.
Letalstvo je po dnevnih napadih lahkih nemških letal bombardiralo vojaške cilje na angleški južni obali, ponoči pa vojno gospodarsko napravo v" mestu Norwieh. Izbruhnili mi obsežni požari.
V Rnkavskom prelivu so r noči od 17. na 18. avgust številni angleški torpedni in topovski hitri čolni napadli nemški konvoj, ki so stražili stražarski čolni. Napadi so liili brezuspešni. V morski lutki, ki so .io včasih razvijala na razdaljo 150 metrov, sta bila dva sovražna čolna potopljena. Lahko se računa šo s potopitvijo dveh težko poškodovanih čolnov. Konvoj jo hrez škodo dosegel svojo določeno pristanišče.
Bern, 19 avgusta AS. Po poročilih iz Moskve se je položaj za rdečo vojsko na odesku pri Kuhanju še poslabšal in se je morala sovjetska vojska še bolj umakniti. Poročila pravijo, da Ncmci in zavezniki prodirajo južno od Kubanja z novimi velikimi silami.
{Berlin, 19. avgusta. AS. Iz vojaškega vira sc je izvedelo, da so nemška bojna letala napadla mesto na vzhodni angleški obali. Bombe so napravile veliko škodo na vojaških napravah. Vsa nemška letala so se vrnila na svoja oporišča. Angleška letala so se večkrat približala francoskim in belgijskim obalam, tam pa so jih prestregli in so se anglcSka letala morala hitro vrniti nazaj. Tri angleška letala so bila sestreljena.
Berlin, 19. avgusta. AS. Poročnik Herman Graf, poveljnik stnnoglavske letalske skupine, je na vzhodnem bojišču dne 14. avgusta dosegel svojo 120. zmago.
Sovjetsko poveljstvo ne more več dajati ukazov
Rim, 19. avgusta. AS. Dnevnik »Rdeča zvezda«, ki je glasilo sovjetske vojske, objavlja članek, v katerem poudarja, da so sovjetski vojni poveljniki brez vsake pobude. Sovjetsko poveljstvo ne more več dajati navodil in ukazov častnikom in vojakom sovjetske voiske. Zato je treba upati, da bo vsak poveljnik samostojno dajal ukaze, ki bodo hitri in uspešni in bodo tudi taki, da se bodo dali učinkovito izvesti.
Angleški poveljniki v Egiptu zopet izmenjani
Poveljnik je postal general Aleksander, znan po svojih umikih v Dunkerqu
in v Birmaniji
Stockholm, 19. avgusta. AS. Spremembe v vodstvu angleške vojske v Egiptu so zopet prišle zelo nepričakovano. Povsod je ta novica izzvala velik vtis. Odstranjen jc bil general Auchinlcck. Tega ni nikdo pričakoval, dasi so marsikaj očitali generalu Auchinlecku.
Angleški vojaški krogi menijo da se pripravlja v Egiptu nova doba bojev in zato mora biti poveljstvo zaupano drugemu možu kakor pa generalu Auchinlecku. To nalogo so sedaj zaupali generalu Aleksandru, junaku angleškega umika pri Dunkerqueju. Že v bilki pri Dunkerqueju si je pridobil naslov »junaka«.
Govori se, da Auchinleck ni bil več sposoben voditi boje v Egiptu in nc ve se, če mu bodo zaupali poveljstvo na kakem drugem odseku. Za naslednika generalu Ritchieju jc bil imenovan general Montdomery, ki bo poveljeval 8. armadi.
Sedai ko je popustilo zanimanje za Moskvo, se angleško javno mnenje zopet ozira na Egipt, kjer pričakuje resne nevarne dogodke. Spremembe v poveljstvu na predvečer dogodkov dokazujejo, da je položaj slab. Že nekaj dni so govorili o Aleksandrovem imenovanju in povsod so se spraševali, kakšni bi mogli biti njegovi uspehi, ko je vendar znano, da je Aleksander »strokovnjak za umike«. Umik angleške vojske, je izvedel v Dun-
kerqueju in v Birmaniji, piše danes »Daily Herald«. List pravi, da upa, da Aleksander kaj takega ne bo ponovil v Egiptu.
Berlin. 19. avg. AS. »Zvolf Uhr Blati« in drugi nemški listi olwežno pišejo o imenovanju generala Aleksandra za naslednika generala Auchinlecka. To imenovanje potrjuje staro Chtirchil-lovo taktiko, da pred katastrofami najde liste, ki naj bi hoteli nositi vso odgovornost. Toda izbral jo generala, ki naj bo tekmec generalu \Vawollti in Mac Arthurju. ki sta žo znana po svojih strateških umikih. Do sedaj je Alexander poveljeval samo tilnikom angleške vojske. Anglija za afriško bojišče ni mogla najti boljšega generala.
Vnuk generala Aleksandra zajet
Na bojišču. 19.'avgusta. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani v Severni Afriki poroča:
Neposredno v zaledju je bila zajeta skupina ujetnikov, med katerimi je tudi vnuk generala Aleksandra, tistega generala, ki je doživel tako hud poraz v Birmaniji. Mladeniča so ujeli, ko jo s svinčnikom v roki na listek papirja risal točke puščavskega ozemlja. Čisto mirno je izjavil, da rad riše in da je zato v osebni allnim narisal prve vtise. Verjetno pa je, da je imel posebno nalogo v obveščevalni službi.
Z ¥s@ga sveta
Nemčija
Letalsko ministrstvo je povabilo na turnejo po Nemčiji vojaško godbo rimskega letalskega zbora. Ta godim bo vrnila obisk, ki ga je v Italiji opravila godba nemške brigade »Herman Goring«. Dohodki koncertov v Nemčiji bodo šli v korist nemškega Rdečega križa.
Francija
Aretacija ugrabitelja generala Kutjepova in
Mttllerja še vedno izziva obsežne komentarje v francoskem tisku. Ugrabitev je organiziral bivši ruski^ carski minister Tretjakov, ki jc nato bil v službi GPU v Franciji. Sedaj so francoske oblasti odvzele francosko državljanstvo Maxu Filo-nenku, ki je bil odvetnik žene generala Skobrina, pokojne Plevickaje. Francoski listi pišejo, da je Filonenko ženi generala Skoblina na smrtni postelji prepovedal, da bi razkrila imena sotrudni-kov generala Skoblina. Malo pred svojo smrtjo je Plevickaja izjavila, da ji je bilo preprečeno povedati vso resnico. Šlo je predvsem zato, kje so je general Skoblin, ki je generala Mttllerja spravil v past, mudil na dan svojega bega. Zad-
Konferenca v Moskvi ne zanima držav Osi
Vsi angleški dogovori so bili brezplodni
Sovjetska podmornica torpedirala švedski parnik
Milano, 19. avgusta. AS. »Popolo dTtalia« objavlja danes zjutraj članek, v katerem pravi, da konferenca v Moskvi nič posebno ne zanima držav Osi, Države Osi nadaljujejo s svojim delom, ki ima za cilj uničenje boljševizma in razbiti angleški imperij. Os dobro ve, da so Anglija, Amerika in-Rusija sklenile že nešteto pogodb, vendar pa so te pogodbe imele popolnoma negativne učinke. Churchill in Stalin nista mogla zavzeti nobenega pozitivnega stališča, ker nikakor ne moreta preprečiti katastrofalnega položaja, v katerem je rdeča vojska, prav tako pa tudi ne moreta olajšati strahotnih izgub angleškega in ameriškega ladjevja.
General Smuts pri Churchilu v Kairu
Ankara, 19. avgusta. AS. Iz Kaira poročajo, da je bil predsednik južnoafriške vlade general Smuts pri Churchillu v Kairu. Meni]o, da sta se oba državnika pogovarjala o oskrbi Južne Afrike in o udeležbi Južne Afrike pri angleškem vojaškem naporu. Churchill bi naj bil zahteval od generala Smutsa, da naj mobilizira nove čete v Južni' Afriki za allgičšku vojsko.
Stockholm, 19. avgusta. AS. V vsrj švedski je nastalo veliko razburjenje, ker je sovjetska |H)dmornica torpedirala švedski parnik iLilie-valck«. Parnik sta zadela dva torpeda in sc je potopil v 25 minutah, tako da se noben član posadke, ki je štela 55 mož, ni mogel rešiti.
Delavci stavkajo v Palestini
Ženeva, 19. avgusta. AS, Iz Jeruzalema poročajo, da so delavci v vojni industriji v Palestini stopili v stavko in stavka se širi tudi v Sirijo. Vlada je razpustila delavske organizacije in visoki komisar je povabil delavce, da naj se vrnejo na delo, ker bodo sicer strogo kaznovani.
Iz Damaska se ie izvedelo, da je položaj v Siriji vsak dan bolj napet. Sabotažna dejanja se množe in železniški promet med Alepom in Beiru-tom je popolnoma ustavljen. Vlaki med Sirijo in Turčijo vozijo le z velikimi težavami in ne jemljejo več osebnih pulnikuv.
nji so bili z generalom Skoblinom voditelji rusko vojaške zveze, ki so tistega dne Skoblina več ur zasliševali, ker so sumili, da je Skoblin boljševi-ški vohun med ruskimi nacionalisti. V hiši pa, kjer so zasliševali Skoblina, pa jo v višjem nadstropju bival Tretjakov, vodja GPU v Franciji. Namesto da bi Skoblin šel po stopnicah iz hiše, je odšel v višje nadstropje. Člani ruske zveze tedaj še zdaleka niso sumili, da bi bil Tretjakov v komunistični služili. Skoblinova žena Plevickaja jo tedaj vedela, da sc je Skoblin skrival pri Trot-jakovu, to pa je vedej tudi Filonenko,^ki je bil včasih član socialistične Kerenskijeve skupine.
Bolgarija
Madžarska mladinska organizacija >Lcvantet je poslala v Sofijo fiO svojih članov, ki hodo gostje mladinske organizacije »Branik«. Jutri pride v Sofijo 100 članov nemške mladinske organizacije »Hitler Jugendki bodo gostje bolgarskih družin v Sofiji.
Finančno ministrstvo je naložilo 27 bolgarskim Židom, ki so pobegnili v tujino, globo milijon levov za vsakega. To vsoto hodo izterjali iz premoženja, ki so ga Židjc pustili v Bolgariji
Turčija
Sovjetski veleposlanik pri turški vladi Vinogradov, ki sedaj biva v Moskvi, se ne bo več vrnil v Ankaro. Turški politični krogi pričakujejo, da bo kmalu objavljeno uradno poročilo, da je bil veleposlanik odpoklican.
Turški list »Tasviri Efkar« ostro obsoja angleško |)olitiko v Indiji in pravi, da se z nasiljem Anglija v Indiji ne bo mogla obdržati. Indijsko ljudstvo šteje namreč 400 milijonov.
Turško časopisje pozdravlja novega notranjega ministra. Listi poudarjalo, da jo novi tur-ki notranji minister igral veliko vlogo v turškem narodnem življenju.
Kitajska
Dnevnik »Kairico Šimpn« piše, da je pet organizacij Indijcev, ki žive v Šanghaju, sklenilo ustanoviti krajevni odsek zveze za neodvisnost Indije.
Indokina 0
Generalni guverner v francoski Indokini admiral Decoux je priredil kosilo na čast japonskemu poslaniku Tanu, ki se vrača v Tokio. Japonski diplomat je sodeloval pri delih za razmejitev meja Indokine.
Berlin, 19. avgausta. AS. Sovjetska letala so izvedla motilne polete nad vzhodno Prusijo in vrgla nekaj bomb na naše kraje. Nekaj poslopij je bilo lahko poškodovanih. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni.
Zvezni Tajnik je obiskal Kočevsko
Ljubljana, 19. avgusta.
Včeraj dopoldne je Zvezni tajnik odšel v Kočevje, kjer je obiskal Okrajni kapitanat, Nad-zorništvo cone, Doni faiija in novi sedež Fašija, kjer so začasno nastanjeni oddelki Vojske. Pri njegovih obiskih ga je spremljal nadzornik cone Sisgoreo in Fašistični tajnik Giacomelli.
Nato se je zvezni tajnik v spremstvu Poveljnika divizijo podal na obisk ranjencev in bolni-
kov, ki so nastanjeni v vojaški bolnišnici v Kočevju, ter jim delil darove, katere jo pripravil Urad Bojevnikov. Obiskal je tudi nekatere oddelke Divizije.
V	nadaljevanju svojih obiskov je Zvezni tajnik obiskal tudi ravnateljstvo gospodarskega zavoda Emona in premogokop Trifail.
V	popoldnevu se jo |X)novno podal med vojaške oddelke, ki so razstrdseni po vaseh okrog Kočevja.
Nova odkritja o vzrokih francoskega razsula
Herbert Kranz, pisatelj knjige »Izza kulis kabineta in glavnih činiiteljev«, ni napisal zgodovine, vsaj take ne, kakršno siccr pišejo učenjaki in jo učijo profesorji. Vendar se utegnejo tisti, ki bodo prebrali to njegovo knjigo, ki tvori senzacijo v sodobni politični književnosti, naučiti iz nje najnovejše francoske zgodovine v višji meri kakor iz vseh zares zgodovinskih knjig. V svoji reportaži opisuje Herbert Kranz Francijo in njeno življenje v letih od 1933 do 19-40, Tu sj zares slikovito podani francoski politiki, ministri, narodni predstavniki, zastopniki sodišč in upravnih oblasti hkrati z okolico, ki jih je obdajala Tu je prikazana brez krinke in odkrito vsa velika korupcija, ki je zastrupljala francoski narod in ga hkrati gnala v naročje zaveznice Anglije, ki je slednjič s svojo politiko Francijo tudi ugonobila.
Jean Dupont, po poklicu mehanik v tvornici avtomobilov Kenault v Parizu, je dobil dne 24. maja 1940 naročilo, da naj s svojim motornim kolesom ponese važno novico iz vasi Gravelines, na francoski obali, v Philippe, kjer so Angleži taborili. Jean Dupont je bil bistre glave, kar je kasneje, ko je izdal svoje zapiske o vojni, tudi dokazal. Ko je dobil tisto naročilo, je takoj vedel, da so Nemci obkolili Calais in se pomikajo proti Dun-querqucu in je potrebno, da jih Francozi z Angleži vred, ki so se z njimi zmeraj skupno borili, na vsak način zaustavijo. Nemci takrat še niso bili pri Dunquerqueu, vendar je kazalo, da bodo vsak čas ondi. Od Gravelinesa do Philippea je bilo le 3 km poti, a ves ta čas so bila nad njo letala in so bombniki obmetavali ta kraj z bombami. Jean Dupont se je dobro zavedal, da ne sme izgubiti glave, temveč da mora sporočilo čim prej oddati angleškemu poveljniku. Prišedši v vas, je videl, da jc skoraj vse porušeno, da padajo bombe in granate kot toča na ulico in hiše. Dupont se je umikal in skrival — in iskal Angleže. Toda — nikogar ni bilo nikjer! Preiskal je vso vas počez in po dolgem, preiskal tudi kleti, če so nemara ondi skriti zaradi bombardiranja, vendar ni našel nobenega angleškega vojaka. Bilo mu je čudno in hudo pri srcu Klical je, iskal — pa ni bilo nobenega odziva. Na nekem dvorišču je zagledal visoke skladovnice konzerv, zabojev in kupe vreč. Toda An-
GOSPODARSTVO
Iz italijanske tekstilne industrije
Kot znano, je bilo racioniriinje tekstilij uvedeno v Italiji šele L novembra lanskega leta. Zato pa je italijanska tekstilna industrija že prej v veliki veČini prešla na izdelovanje tipiziranega blaga, da se dosežejo čimvečji prihranki pri proizvodnji. Začetek tipiziran j a je dal dekret / dne 16. marca 1941, ki je bil kasneje še dopolnjen. V začetku leta 1942 je bilo dovoljeno izdelovati samo še tipizirano blago in od ]Kilctja letos dalje je prekinjena tudi prodaja netipiziranega blaga. Omeniti je, da so do začetka leta 1942 lahko tvornice porabljale 2>/{) dobljenih surovin za izdelovanje netipiziranega blagu, kar pa sedaj ne velja več.
Danes obstoja še 62? izdelovalnih tipov, od tega je 15? bombažnih, 92 volnenih in 109 svilenih. Poleg tega je 48 tipov za hišno perilo, 36 za odeje. 35 za nogavice. 17 za rokavice itd.
Pred vojno je znašala poraba tekstilij približno 2.5 mili.}, met. stotov letno, vključno 0.5 m i I i j. met. stotov za tehnične svrho. Na osnovi sedanjega racioniranja je ceniti letno porabo na 1 mili.}, met. stotov. in sicer 0.6 iuilij. met. stotov bambaža. 0.16 volnenih tkanin, 0.14 ostalih tkanin. 0.03 milij. met. stotov pletenin in 0.03 iuilij. met. stotov nogavic in rokavic.
lzprememba statuta Bolgarske narodne banke.
Doslej je imela bolgarska narodna banka pravico nakupovati do 160% glavnice in rezerv državnih papirjev, torej za skupni znesek 2.7 milijardi levov. Setkj pa je ta meja odpravljena in lahko Bolgarska narodna banka investira v državne papirje neomejene vsote. Pripominjamo, da znaša sedaj po poročilu Agit-a obtok bankovcev v Bolgariji 15 milijard levov, dočim je znašal pred letom dni 6 milijard.
Turčija bo izdelovala več piva. Ker je le-loSnje leto bila obilna žetev ječmena, je sklenila monopolska uprava dovolili povišanje proizvodnje piva. Zato bosta v avgustu obe veliki pivovarni v Ailkari in v Carigradu začeli obratovati v polnem obsegu.
gleža nobenega — ne živega ne ranjenega in ne
mrtvega!
Ni mogel drugače, ko da je spet sedel na motor in se čim hitreje vrnil v Gravelines. Obstal je pred divizijskim poveljstvom in vstopil v prostor, kjer je nekaj častnikov delalo za veliko mizo. Ves prepaden od razburjenja je Dupont izročil tisto pisanje spet kapitanu, rekoč: »Gospod, Angleži so ušli!« Kapitan ni moge! niti odgovoriti in prav tako so molčali drugi častniki in se zagledali v Duponta. Čez čas je kapitan kriknil: »Človek božji, ali se vam meša? Kaj pa vendar govorite?« Dupont je vse natančno povedal. Kapitan ga je odpustil in odhitel k divizijskemu poveljniku. Kmalu so se sli razbežali na vse strani. »Gospodje«, je dejal častnikom, »pravkar sem zvedel, da so Angleži, ne da bi me obvestili, zapustili Philippe, Poslal bom tja četo dobrovoljcev«. To je bilo ob petih popoldne, a ob šestih je generalu sporoči! kapitan dobrovoljcev, da so Angleži zares ušli iz Philippea in da ga je on zasedel z dobrovoljci. Čez dan na to je nemški vojni urad javil, da so Nemci zavzeli kraj St. Omer in ozemlje do Gravelinesa.
lako so se Angleži borili za Francijo, svojo zaveznico! — Kniiga »Izza kulis kabineta in glavnih činiteljev«, je izšla v Zagrebu v založbi »Europa« in najznačilnejši odlomki iz nje izhajajo v hrvaškem ilustriranem listu »Pokretu«,
Pokrajinska šolska komisija - GIL
Ljubljana, 19. avgusta.
Na Zveznem poveljstvu GILL-a je Zvezni poveljnik danes ustanovil Pokrajinsko komisijo — GIL, kateri je določil in poveril njeno delo.
To komisijo sestavljajo: Kr. šolski komisar, Zvezni podpoveljnik, Zvezna nadzornica GILL-a, zaupnik za srednje šole in zaupnik za ljudske šole — člani; šef urada šolske zvezo — GIL — tajnik.
Na seji so obravnavali, kar je bilo na dnevnem redu, posebno pa so pregledali problem šolskih kuhinj in šolskih zabavišč, ki bodo morala delovati v zimskem času. Seji so prisostvovali vsi člani komisije.
Zvezni Poveljnik je odprl in zaključil sejo s pozdravom Duccju.
Plavalne tekme GILL-a
Ljubljana, 19. avgusta.
Danes ob 10.30 so bile plavalne tekme za loto XX. ob prisotnosti Zveznega Poveljnika. Precejšnje število plavalcev se je udeležilo to prve tekme in Je s tem dobilo pravico usposob-ljenja za plavanje, ker je preplavalo določeno dolžino v najkrajšem času. Prinašamo imena in rezultate prvih treh zmagovalcev vsuke kategorije, katerim bo poleg pravice do tekmovanja izročen tudi dar od Zveznega Poveljnika.
Kategorija A (sestavljajo organizirani, rojeni od 1921 do 1927); proga 50 m — najdaljši cas 55 sekund: I. Miklič Edvard 38.4; II. Skrabar Edo 50.6; III. Kramer Rinaldo 51.0.
Kategorija B (organizirane, rojeno od 1921 do 1927. Proga 50 m, najdaljši čas (>0 sekund): I. Zupančič Vida, 1:08.0; H. Reznik Ljudmila 1:19.2; III. Lutnian Flora 1:31.6.
Kategorija C (organizirani rojeni od 192S, (dečki). Proga 50 m, najdaljši čas 70 sekund): I Sešel; Gunter Srečko 1.01; II. Bono Marjan 1:05.4; III. Nevjerov Fedor 1:07.5.
Kategorija C (organizirane, rojene od leta 1928 dalje. Proga 50 m, najdaljši čas 70 sekund): I. Vehovec Sonja 1:07.0; II. Ragusa Sonja 1:15.5; III. Zaviršek Marija 1:23.0.
Vrabec ni škodljiv, nasprotno, je zelo koristen ptič
Večkrat se sliši, da so vrabci škodljivi in da jih je treba zatirati. Kdor bi med sadjarji in vrtnarji sledil temu mnenju, bi škodoval sam sebi, zakaj vrabec jc v rcsnici koristen ptič Celo tam, kjer vrabcer poprej ni bilo, recimo v Ameriki, so jih morali uvoziti.
Naš kmet vrabcev ne pokončuje. Stara kmečka modrost siccr ve: res mi vrabec med mašami, to je od srede avgusta do septembra, pozoblje mnogo prosa, toda tisto zrnje odtehta korist, ki jo vrabec napravi, ker pokonča toliko in toliko škodljivega mrčesa.
Res je, da je vrabec ptica, ki žre tudi zrnje. Zaradi zrnja bi bil morda umestno, da bi vrabca preganjali, toda to le, ako bi imeli dovolj ptic žužkojed na razpolago. Tako pa vidimo, da imamo v naših krajih vsako leto manj lastovk, manj pene, senic, naravnost porazno malo taščic. Te ptice so redke že zaradi tega, ker se praveč boje ljudi in ni več toliko proste narave, kjer bi mogle neovirano gnezditi in si iskati hrane. Vrabec se ljudi ne boji in morda je prav zaradi te predrznosti toliko nepriljubljen. Izgovor, da vrabec ni estetičcnl Ali so morda golobje na ljubljanskih ulicah estetični, ko ponesnažijo vsako večje poslopje in cerkve! Kar poglejmo na primer ljubljansko Krestjo, kaj so z njeno streho napravili golobje, in vendar jih nihče ne preganja. Celo zadnjemu revežu ne pade na misel, da bi lovil golobe, ki bi dali vse drugačno pečenko, kakor jo pa daje vrabec. Se nikoli nikdar ni padlo nobenemu našemu človeku na misel, da bi lovil vrabce za jed in vendar smo prestali čase, ko je bila lakota prav huda. Niti v I. 1918. ni nihče lovil vrabcev zaradi pečenke, ki je vrabec ne more dati, ker ga je sama kost in perje,
Kako le more vrabec škodovati sadovnjaku? Ako okljuje kak cvet spomladi, je vsak pravi sadjar tega vesel, ker ve, da je v cvetu gotovo gosenica in torej vrabec stori s tem le koristno delo. Slavni Brehm je opazoval vrabca. V eni uri je nanosil v svoje gnezdo nad 100 različnih črvov in ličink.
Res je, da vrabec na vrtovih sem in tja iz-kljuje kako grahovo seme iz zemlje, res je, da okljuje kako jagodo ribizlja ali kof.mulje, toda to je lahko preprečiti, če tej koristni ptici res ne privoščimo za njeno koristno delo pri uničevanju žuželk prav nobenega priboljška. Napnimo niti čez zoreče jagodičje, pa bo mir pred vrabci. Toda tedaj tudi žuželk vrabec ne bo pobiral. Kadar zore jagode ali zori proso, pa je tudi dosti semena poljskega plevela in vrabec raje zoblje to seme, ker je drobnejše, S tem tudi koristi, ker tako preprečuje preveliko razmnoževanje plevela.
Niti kmet, niti vrtnar, najmanj pa sadjar nimajo nobene koristi, da bi vrabce uničevali ali jih celo rafinirano preganjali.
O koristnosti in škodljivosti ptic je bilo pisanega že veliko. Vedno smo na primer mislili, da je srakoper hudobna in škodljiva ptica, ker uničuje mladiče manjših ptic. Toda prav zadnje dni smo brali, da tam, kjer so posekali trnjeve žive ograje, domovanje srakoperja, poskušajo to ptico
zaradi njene koristnosti zopet privabiti z napravo bodičaste žične ograje. Prav tako mislimo, da je vrana škodljiva ptica, ker pozoblje sem in tja nekaj koruze na poljih. Noben kmet pa ne bo uničeval vran, ki požro že pri oranju ogromno ogrcev in žuželk in slične golazni.
V splošnem velja pravilo, da v naših krajih zlepa ni kaka ptica škodljiva, niti ujeda ne, najmanj pa je škodljiv vrabec.
Priobčujemo tudi značilno piimo, ki tmo ga dobili od uglednega ljubitelja ptic.
»Slavno uredništvol
Z zanimanjem zasledujem kampanjo, ki se vodi v zadnjem času v slov. časopisju proti vrabcu — »temu hudemu škodljivcu« — kakor se tu imenuje.
Mnenja sem, da se temu naiemu hišnemu prijatelju le dela krivica. Spominjam se svojih šolskih časov, ko sem se učil, da je vrabec zelo koristna žival, ki uničuje ogromne množine gotenic, žuželk, itd., pa sem takoj odprl šolsko knjigo, ki jo imam še sedaj. Je to knjiga »Domače in tuje živali v podobah« od Fr. Erjavca, tedanjega profesorja na višji realki v Zagrebu. V 111. delu te knjige »Ptice« v 6. poglavju »Ptice, naše dobrotnice« stoji v 5. odstavku na 19. strani dobesedno sledeče!
»Bradley je opazoval vrabca, ki je pital mlade v gnezdu. Vsako uro je prinesel do 40 vsakovrstnih gosenic, tedaj v 12 urah 480, v enem tednu pa 3360. Ni mu torej zameriti, ako se jeseni včasih nazoblje malo prosa, saj si ga je pošteno zaslužil. Mogočnemu pruskemu kralju Frideriku Velikemu so se vrabci hudo zamerili, zato jim je zagrozil, da jih bo dal vse pokončati. Zapovedal je vrabce loviti in streljati in za vsako vrabčevo glavo je plačal 6 vinarjev, Kes so povsod planUi na vrabce, davili so jih, da je bilo groza in država je v nekaj letih izplačala tisoče in tisoče goldinarjev za ujete vrabce Toda kmalu so se pokazali škodljivi posledki tega neopravičenega divjanja. Gosenice in drugi požrešni žužki so se tako zaplodili, da so požrli vse sadje in tudi listje. Kaj je bilo storiti7 Kralj je spoznal, da ni pametno ravnal, ter je preklical svojo zapoved. Pa kaj še? Drugod so morali za drag denar kupovati vrabce, katere so potem spustili po opustošenih vrtovih. In tako je zaničevani in preganjani vrabec spet prišel do prave veljave.
Na strani 67 iste knjige piše še: »Samica znese 5—8 bledozelenkastih, rjavopikčastih jajčec. Spočetka pitata mladiče s samcem s samim mrčesom, največ z gosenicami, katerih jim prineseta vsak dan do 500. Ako pomislimo, da vrabci na leto po trikrat vale, lahko izračunamo koliko škodljive golazni nam po vrteh in po polju pokončajo. Zato jim pa v jeseni tudi ne smemo preskopo gledati na kljun in jim očitati in naštevati vsako zrno, ki ga pozobljejo. Gotovo ni škoda večja od koristi in povedal sem že, kako je pruski kralj Friderik Veliki osramoten moral odjenjati od preganjanja vrabccv in jih celo drago plačevati. Največ pa govori za korist vrabcev to, da so jih preselili v Ameriko, in v najnovejšem času tudi v Avstralijo nalašč zato, da bi ondi ljudem trebili sadno drevje od požrešnih gosenic.«
Tako poznavalec živalstva Erjavec In iz njegove knjige moremo jasno razbrati, da moramo vrabca na vsak način šteti med koristne živali. — Z odličnim spoštovanjem E. Z.
Iz gospodarstva
Nemški državni dolg je znašal po nemških listih dne 30. junija 1942 (v oklepajih podatki za 31. marec 1942): konsolidirani dolg 76.72 (70.83), viseči dolg 76 01 (66.85) milijarde mark.
Zvišanje obruoka kruha na Madžarskem. Meseca junija je bil obrok kruha znižan na Madžarskem od 200 na 150 gramov. Z ozirom na novo letino pa je vlada obljubila ponovno zvišanje, kar se je v resnici tudi zgodilo z začetkom avgusta, ko je bil obrok kruha zopet zvišan na 200 gramov dnevno.
Tekač Lanzi je postavil nov rekord na 1000 m
V tekih na srednjo proge uživa največjo slavo med atletskimi mojstra Uundar liaegg, med najuglednejšo brzce pa spadala ludi Nemec Ilarbig in Italijan Lanzi. Mario Lanzi je imel preteklo nedeljo, ko so bile v Schiu izbirne tekme za mednarodni atletski dvoboj s Švico, spet velik dan. V teku na 1000 111 je postavil nov državni rekord s časom 2:23.2 min. Mario Lanzi si je izbral krajše proge, podobno kakor Rudolf Ilarbig, Šved tiuii-dar pa je združil s svojim imenom vse svetovne rekorde od 1500 111 do dveh milj.
Že kot dijak jo poznal Lanzi edino veselje, veselje v teku. Uril se je na vseh progah, od kratkih do teka na 10 km, 1. 1929. pa je začel s sistematičnim treningom. Tri lota |>oziieje je postal akademski državni prvak v teku na 1500 111. leta 1934. pa so mu je prvič posrečilo doseči državno prvenstvo v teku na 800 111. V tem je prišla oliin-pijada v Berlinu. Lanzi se je vnelo pripravljal, prišel na olimpjjado in se pretolkel skozi serijo izbirnih iekeni. Ljudje, ki so ga opazovali, so videli v njem favorita in pričakovali napeto borbo ined njim in Ainerikancem Woodruftom.
Neizkušeni Lanzi se ni mnogo brigal za navodila in razlage, katere so dajali sodniki atletom na startu. Kopal je starino jamico in preslišal, da ne bo cilj na običajnem mestu, temveč na sredini pred gluvno tribuno. Lanzi se je tesno držal \V00-druffa in prav v trenutku, ko je prišel čas, da bi stisnil in začel s finisehem, sta tekla Atnerikanec in Italijan skozi cilj. VVoodruff je bil prvi, Lanzi pa, ki je računal s ciljem na koncu ravne proge, je bil ob olimpijsko zmago. Tako pravijo, da bi jo dosegel, če se ne bi uračunal.
Za tem je prišlo leto tekmovanj s Harbigom. Imel pa je smolo, da je naletel na hitrega llar-biga le tedaj, kadar je bil Nemec v nenavadni formi. Lanzi se je moral skoraj vedno zadovoljiti z drugim mestom. Nedavno se mu je spet nudila priložnost, da bi pokazal Ilarbigu, da mu je enakovreden. To je bilo na mednarodnih tekmah v
Berlinu. Ilarbig pa je loktnoval le med sprinterji in upanje na zmago n#d. velikim nemškim riva-loni je moral odložiti na poznejšo priložnost.
Mario Lanzi trenira |>olcll vsak dan, toda le zmerno. Pozimi počiva dva meseca, za tem pa prične spet s stopnjujočim se treningom. Lanzi je nasprotnik pretiravanja in polaga največ važnosti na hitrost na krajših progah. Zelo je hitel na 100, 200 in 400 111 in prav tej hitrosti se mora zahvaliti, da spada v teku na 800 m, kar je njegova glavna proga, med najboljše v Evropi. Nad vse zanimivo bi bilo gledati tekmo, v kateri bi se srečali Lanzi, Ilarbig in Haegg. To bi bila prava slaščica za ljubitelje lahke atletike.
Lanzi živi večinoma v Schiu pri Vicenzi. Podnebje tega visoko ležečega kraja se mu zdi za urjenjo telesne zmogljivosti najugodnejše. Mimogrede povedano omenimo še to, česar mnogi ne vedo, da je Lanzi že 16 mesecev poročen, da telila 76 kg, je visok 1.81 in star 28 let. O njegovih uspehih bomo še kaj zapisali po mednarodni atletski tekmi med Švicarji in Italijani.
Izbirne tekme za pokal Scarioni na Iliriji
Zastopnik CONI-ja poroča: V sobolo, dne 22. avgusta ob I? bodo na kopališču »Ilirije« izbirne tekme za pokal Scarioni. Tekem so lahko udeležijo vsi dečki, ki niso starejši od /6 let. Za udeležbo na tekmah ni potrebno, da so člani športnih društev in tudi ne, da imajo š|>ortne licence. Tekma bo obsegala plavanje 100 m prosto, če l>o potrebno, se bodo vršile izbirne tekme po skupinah po pravilih Plavalne zveze. Vstopnine ni, zglasitev pa je potrebna vsaj pol ure pred začetkom prireditve. Tekmovalci morajo prinesti s seboj dokument z rojstnimi podatki, katerega morajo predložiti raz-sorišču pri prijavi. Prvi trije bodo prejel ina-grade.
Kronika diplomatskih zgodb in> spletki	J
DUNAJSKI KONKRES |g|]
Ko so v Neapolju izvedeli, da je Napoleon pobegnil z Elbe, se je kralj Joahim zelo požuril in zagotavljal avstrijskemu ministru, da se bo njegova nadaljna politika prilagodila pogodbi z Avstrijo; Napoleonova sestra, Karolina, pa je prav tako zatrjevala avstrijskemu poslaniku, da svojemu bratu ne želi hudega, pač pa bi rada videla, da bi bil ostal na Elhi.«
Ko je Napoleon pobegnil z otoka in se izkrcal v Frnnriji, ga ie ljudstvo v Grenoblu sprejelo z velikim navdušenjem. To je navdušilo tudi Murata in mu dalo poguma. Hotel jc posnemati svojega svaka. Zanašajoč se na svojo priljubljenost pri ljudstvu, je izigral še to svojo zadnjo karto: dal je razobesiti zastavo združene Italije, kar naj bi navdušilo domoljube. Toda Murat se je varal. Za prvimi uspehi je sledil poraz: avstrijska vojska je premagala Mu-ratove čete pri Tolentinu. Dne 19. maja se je vkrcal Murat. preoblečen v tjiornarja, na neko dansko ladjo in je pobegnil v Cannes. Kraljica Karolina pa se je vkrcala na angleško ladjo za pot v Francijo.
Napoleona je svakova pustolovščina zelo razjezila. Najbolj pn ga je jezilo to, da je bil svak poražen od Avstrijcev po italijanski vojski. Kakor v podsmeh je bilo dejstvo, da je bil vprav general Neipperg, prijatelj Napoleonove soproge, določen, da se vojskuje proti Muratu. Murat se je zatekel v Grovenco. Od tu je ponudil cesarju »roko in kri«. Napoleon pa o tem tli maral slišati. »Kaj naj mu koristi človek, ki je bii poražen, in se jo pred dobrim letom boril proti Franciji!«
Zdaj se je Napoleon lahko zanašal le še na svojo lastno moč, ki pa je tudi že kopnela. — Uspelo mu je, da se jo dvignil do diktatorja; zdaj je hotel postati ustavni monarh; to pa je le presegalo njegove sile. Gospa Stael pravi v svojih zapiskih: »Od trenotka, ko se je Napoleon vrnil, bi mu morali poveriti diktaturo, sicer bo njegovo nasilje in njegova moč popustila.«
Ljudstvo je bilo razburjeno; toda vkljub temu je bilo pripravljeno na žrtve. S splošnim in s prostovoljnim naborom je Napoleon zbobnal skupaj 284.000 mož vojske. Poleg tega 220.000 mož narodne straže. Pri tem sicer lepem številu, pa je moral računati na veliko število pobegov od vojakov. — Zavezniki pa so postavili en milijon mož vojske. Polovica Napoleonove vojske jo odšla sredi junija v Belgijo; 100.000 »Angležev in Holandcev se je zbralo pod poveljstvom Wellingtona; 120.000 Prusov pa pod poveljstvom generala Blucherja.
To število vojakov, v primeru s številom vojske zaveznikov, res ni bilo veliko. Položaj je bil obupen. Toda Napoleno je imel dva močna zaveznika: veliko vojaške zmožnosti in silno voljo.1 Pogrešal pa je notranjega ognja; pogrešal jo ljubezni žene in sina, sina, ki bi tnu nekoč posadil na glavo krono in mu izročil cesarstvo. Zdaj ni imel več lega upanja. Ceniu naj bi se boril, ko je mali »rimski kralj« ločen od njega in ga vzgajajo na tujem dvoru, da postane avstrijski princ? — Po pariških ulicah pa odmeva surova popevka:
:~I'ovej nam, povej, Napoleon,
ali Tvoje Marije Luize res ne ho več nazaj?«
Ne. Marija Luiza se ne misli vrniti. To bi ne bilo še najhujše, aki bi bila Marija Luiza ostala na Dunaju proti svoji volji, ker je lako kazalo, ker jo (ako hotel Metternich in ker je tako zahtevala zveza protibouapartistov. Toda cesarica je sama lako hotela. Ce-
1 .Vacca Maggiolini: »Da ,\Valmya .Waterloo.< (Zanichelli 1939.)
sarica je pozabila na svoje dolžnosti; odtujila se je Napoleonu, bila je zanj izgubljena. Vsak poizkhs, da bi si zopet pridobil njeno ljubezen in naklonjenost, Je bil brez uspeha. Niti zmaga niti uspehi Napoleona bi jo več ne omamili. V njenem 6rcu, za moža in za sina, ni več prostora.
Kaj naj stori mož, četudi je to Napoleon, v duševni stiski, ki jo niti čast niti slava utešiti ne more?!
Waterloo je odgovoril na vsa ta vprašanja.
Napoleon je zapisal v svoj dnevnik: »Moja nekdanja samozavest me je zapustila ...« Zavedal se je, česa mu manjka.
Bil je utrujen in bolan. Imel je mogočnega, nevidnega sovražnika. Bojeval se je za neko novo Idejo, ki se mu še ni razodela, za idejo, ki se bo nekega dne uresničila. Napoleon se jo bojeval za — neodvisnost narodov!
Njegova vojska pa ni mogla upati na zmago, preveč je bila pod vtisom, da gre lu le za častihlepnost ene same osebe, ne pa za korist domovine, ki je bila vsled večnih notranjih sporov in nemirov oslabljena in zbegana.
Pri Waterloou, 18. junija, niso zmagali Angleži, temveč je zmagala usoda.
Napoleon je bil premagan. Zdaj je naredil Se zadnjo neodpu-stljivo napako: zanašal se je na velikodušnost Angležev! Kako so Angleži poplačali to njegovo zaupanje, je znano.
Na Dunaj je dospela novica o Napoleonovem porazu dne 25. junija. Še istega večera je politični komisar po nalogu cesarja, razširil novico med visokim plemstvom, ki se je nahajalo v dvorskem gledališču.
Ferdinand Cornacrhla Je dnč 26. junija zapisal s svoj dnevnik: »Danes je bila objavljena kratka novica. Napoleonova armada beži po cesti proti Monsu. Izgubila je 300 topov in svoj tren. To se je zgodilo v Maubeugeju. Boj je trajal 16., 17. in 18.«
(Dalje.),
Kako se bomo obranili pred ljubljanskim mrazom
Kako pa torej ščitimo svoja stanovanja pred preveliko toplotno izgubo? — Ce ne moremo izbrati hiše v ugodni legi (blizu centra in visoko, potem se lahko poslužujemo naslednjih načinov obrambe pred mrazom:
1.	Moremo zmanjšati učinek izžarevanja. To pa lahko dosežemo, ako ne bomo metali snega s trehe. Sneg sicer močno izžareva, a obenem lepo Ščiti streho pred toplotnim gubit-kom. Izžarevanje se tudi zmanjša, ako bomo kurili v toku noči peč. Z gorivom, ki proizvaja veliko množino dima (vlažna slama itd.). V leni primeru ho dim »umazal« zrak in s leni bo dosežen sličen pojav kot v mestnem središču.
2.	Moramo zavarovati hišo pred prodorom zunanjega mrzlega zraka v notranjost. Do tega pa lahko pridemo na naslednji način: zalepimo s časopisnim (ali kakim drugim) papirjem vse špranje v oknu (za zračenje lahko pustimo le del eneca okna v sobi I, med šipami pa naložimo kake blazine in še postavimo posodo z žve-pleno kislino, ali z kloriievim kalcijem, ali z klorijevim kobaltom (navedene kemikalije vpijajo vlago in tako naredijo zrak suh, ki ie dober Darovalec pred zunanjim mrazom!). Na tla pa naložimo čim več preprog (če pa jih nimamo, potem papirja). Dobro bi bilo naložiti tudi v podstrešju čim več papirja na tla.
Navedeni način (če ie dobro izpeljan) zmanjša uporabo kuriva za polovico (kar se je dognalo v krajih z mrzlimi zimami).
Jožef LObel;
Kosi in pobalini jim kalijo veselje
Ze dolgo niso bili ljubljanski sadovnjaki tako bogato obloženi in mikavni kakor letos. Res, veliko dela je z vrtovi in sadovnjaki, vendar kaj bi tisto, ko pride zrelo poletje in se približuje jesen. Na ves trud pozabiš, ko gledaš drevje, ki se šibi pod težo sočnih jabolk, težkih hrušk in zorečih sliv.
Veliko dela je bilo v pozni ieseni. ko ie bilo treba drevje obrezovali, pa spomladi, ko je bilo na vrsti spet čiščenje in škropljenje. Cim bolj si sc potrudil z nego drevja, tem več veselja imaš, ko podpiraš košate veje, polne zemeljskih dobrot. Tu pa tam Ii pade na tla rumenkast sad: nič zalo, če ie črvi v; dozorel ie pred trgatvijo, mehak je, dišeč in sočen. Ugrizneš ga in delaš 7. veseljem naprej.
Imajo pa sadjarji tudi svoje težave. Cim več medenega sadja je na vrtu, tem več kosov in škorcev se podi po vejah. Najlepših sadov se lotijo, navadno listih, ki visijo na prisojnih straneh. Nič hudega ne bi bilo, če bi se lotili samo enega sadeža, pa použili do konca in si privoščili spet drugega. Bog iim ga požegnai! Tako pa kljujejo zdaj tukaj zdaj tam, najlepše sadežev razsekajo in škoda je res velika. Z njimi pridejo še ose in čebele, ki iim diši vse. kar je sladko.
Za sadjarje z lovsko žilico pa so kosi kljub njihovi uničujoči požrenosti predmet zabave. Nekateri jih preganjajo s fračami, tu pa tam pa vidiš tudi »lovca« z malo puško na zračni pritisk. Nekam potuhnjeno se plazi pod drevjem, drobno puško nosi v rokah in ko se približa gostečemu se črnuhu na deset korakov, jo nasloni ob ramo. pomeri in sproži. Živalca sfrči z vrta, če pa je zadeta z drobno svinčenko. ti štrbunkne na tla, vztrepeta, odpira kljunčck in žalostno povesi svojo glavico. Lov na kose, s puško brez smodnika je pravi lovski užitek, seveda v malem. Ima pa tudi svoje koristi: kose in škorce preplašiš, da sc le ob hudem pomanjkanju vračajo na tvoj vrt. vrh tega pa dobiš nekaj okusnega mesa za rižoto ali kaj podobnega. Malo ga ie, je pa dobrodošlo.
Veliko hujše pa je s »tiči«, ki se smukaio po cestah in čakajo za plotom kdaj bo vrt brez nadzorstva. Dolge palice z žeblji nosijo v rokah. cela jata jih je, ta ali oni pa hodi z nahrbtnikom. To so škodljivci, ki ne poznajo nobenega obzira. Vzpenjajo se na ograje, jih kvarijo in lomijo, za tem pa obirajo vse, kar iim pride pod roko. Je to grda razvada, pri kateri ne gre toliko za sadje, kot za rabutarsko strast in za grdo brezbrižnost za škodo. Nekateri vlečejo veje s palicami k ograji, jih lomijo in oberejo vse. kar dosežejo, izkušenejši tatiči pa se splazijo kar čez plot in si polnijo žene in torbice z vsem, kar iim ie pri rokah. Ce iih zalotiš, ti smuknejo spet na cesto, umikajo pa se z grožnjami in kletvami. Brez čuta so za škodo, brez čula za tujo lastnino, kakor najeti •ti krenejo naprej in stikajo za novimi žrtvami.
Obrane in polomljene veje ob ljubljanskih predmestnih cestah nudijo žalostno sliko. V božjem imenu naj bi obrali to, kar je dosegljivo s ceste, vsako preskakovanje ograj in uničevanje nasadov pa je vsega obsojanja vredno. Menda ni gospodarjev, ki ne bi privoščili dobrim otrokom nekaj pridelka, ki ga je hvala Bogu. na marsikaterem ljubljanskem vrtu obilno. Škoda pa, ki jo povzročajo pokvarjeni pobalini, često tudi v lepih meščanskih oblačilih, povzroča med sadjarji upravičeno jezo in nevoljo. Marsikateri resnično potreben otrok, ki prosi za sadje, je zavrnjen, ko so ljudje ne-voljni nad tatiči, ki se klatijo krog vrtov.
Apeliramo na leni mestu na starše, ki bodo morali pač veliko boli paziti na paglavce, ki prežijo na tujo lastnino. Marsikateremu revežu so obrali edino drevo, ki ga je imel na vrtu. Z ljubeznijo ga je negoval in se veselil zasluženega pridelka, pobalini pa so obrali vse, kar so mogli in nezrelo sadje iim ie bilo prej v škodo kol pa v korist. Trezni ljudje se sprašujejo, le kaj bo iz teh otrok, ki nimajo čuta za škodo, dolžnost staršev pa bi bila. da vzamejo palico v roke in iih po starih izkušenih metodah učijo pameti in poštenja.
Kdo teče pravilno?
Najgracioznejši tekač je bil Nurmi
Tek spada med tiste naravne telesne vaje, katerih ne bodo mladi ljudje nikoli opustili, nikoli pozabili. Nobenega dvoma ni o tem, da si na konju, kolesu ali na motornem vozilu hitrejši, med vsemi prometnimi sredstvi in načini pa so le noge najzanesljivejše. Ljudje nimajo niti pojma, kako zdrav je tek — da pa je praktičen, ve vsakdo iz lastne izkušnje. Športnik in nešportnik, vsakdo bi moral negovati z večjo vnemo hojo in tek, vsalido bi moral imeti vsaj osnovne pojme o pravilnosti in lepoti najnaravnejšega premikanja iz kraja v kraj.
Kdo teče pravilno? Pravilno teče oni, ki porabi za posamezen poskok (korak) v teku najmanj moči; samo toliko, kolikor je nujno potrebno in nič več. Izurjen tekač teče ekonomično, to 6e pravi, brez vsakega nepotrebnega trošenja sil. Delujejo le one mišice, ki so za držo in premikanje telesa potrebne, ostale pa počivajo. Prav zaradi pravilnega delovanja mišic 6e izurjeni tekači ne utrudijo, če tudi tečejo 5 ali 10 km. Utrudijo se samo pri tekmah ali treningu, ker tečejo hitro kolikor mogoče, znajo pa tudi udobno in z užitkom teči.
Človek, ki ee je odvadil teči, poskakuje nerodno. Take primere vidite dan za dnem, ko ljudje hitijo in sopihajo proli tramvajski postaji, ali če se jim sicer res mudi. Okorni ljudje ne upo-mbljajo svojih udov ekonomično, ker izvajajo tudi kretnje, ki za tek niso potrebne. Zato so videti nerodni in nekam težki. Tak tek je utrudljiv, za oko pa je vse prej kot lep.
Pri nepravilnem teku opazimo te-le značilnosti:
1)	hrbet je uleknjen, glava zaklonjena;
2)	delo z rokami je trdo, pesti pa so često krčevito st/isnjene;
S) koraki so navadno prekratki, le redkokdaj predolgi;
4)	noga je v hipu odriva skrčena — znamenje, da je odriv pomanjkljiv;
5)	Stopala so obrnjena preveč navzven, za to ni delo nog točno v smeri teka, pač pa mahadravo;
6)	tek ni tekoč, temveč poskakujoč, zato se tekač hitro utrudi.
Lahko bi postavili še vprašanje, kdo teče lepo? Športni strokovnjaki in esteti so si edini v tem, da je lepa tehnika teka samo tista, ki je v športnem oziru pravilna. Nobenemu umetniku, plesalcu, estetu ali artistu ee še ni posrečilo, da bi tekel lepše od Nurmija, ali od drugih slavnih tekačev, ki so na tekmah zmagovali. Glede lepote gibanja, kakor tudi glede lepote te ali one športne tehnike velja pravilo, katero je postavil anatom Hcule: »Graciozne 60 tiste kretnje, ki dosežejo svoj namen ob najmanjši potrošnji energije.«
Dr. Rlhard Ilaircr. asistent na patološkem Institutu
uulverze v RreMauu. dr. Martinu Alcxlusu v 1'arlzu, 1'asteurjev Institut.
Dragi kolega!	I
Vesel »eni. da Vam morem 1 zadostno točnostjo nuditi Informacije n dr. Itoberlii Koehll, kajti dobro ga poznam. Odkar Je odkril harll vranlčnega prisada. Je testo tukaj, da pokaže svoje preparate našemu šefu.
Prej J« bil majhen, brezpomemben zdravnik v poznanjskl pokrajini. Ima veliko lohanjo ter nosi koničasto hrado. Svoje študije Je naredil v Olittlngcnu, potem Je Izvrševal zdravniški poklic pn raznih manjših krajih, dokler se nI končno ustalil v mestecu VVoll-stelnu. Tam Je bil okrožni zdravnik. Svoj prosti čas je živel lako, da Je opazoval skozi drobnogled, ki nin ga Je za hožlč poklonila žena. Davil se Je tndl s patologijo. Njegova delovna metoda Je hlla preprosta, naravnost smešna. NI Imel niti pripravnih slrlng, ko jo brizgal v svoje nilšl vranlčnl prisad. Injekcije je Izvrševal s koničastimi lesenimi paličicami tnko. da Jih Je raplčll mišim pod kolo! Nato Jim Je s sllčnlml pred-polopnlml Instrumenti odvzel krvi ter opazoval skozi hožlčnl mikroskop majhna hltja pallčaste ohllke. ki so hlla v krvi. Opazoval Jih Je ure In ure. dokler nI videl, da se razmnožujejo. Rasli so, razmnoževali so se. torej so hlll živi. In tako Je odkril bacil vranlč-nega prisada.
Odkrit je tudi metodo, kako ga gojiti ločeno od drugih bacilov. Odkrit ga je na ta način: opazil Je, da Je hlla plesen na kuhanem krompirju, ki Je slučajno prišel v njegov »laboratorij«, raznobar\iia: »Iva, bela, rumena. In da so Imele »Ive točke verino okroglo mikrobe, bele točke podolgaste, rumene pa verlgaste. Tedaj mu Je prišlo na misel, da Je trdo gojišče linij prikladno za ločitev bacilov kakor pa tekoče. Do takrat so vsi rabili le tekočo hrano, toda v teh se mikrobi zelo lahko pomešajo. Na krompirju pa Jc vsaka vrsta bakterij ostala tam. kjer »e Je zasidral«. In ko sc množi, »e obdaja le z mikrobi late vrste. Tako Jo Kocli Iznašel skrlvnn»t čistega gojišča. Najprej pomeša med Juho želatlno ter počaka, da »e Juha »trdi v žoleo, nalo pa pnseje na površino Izolirane kolonije.
Ta njegova metoda se je našega šefa telo dojinlla. Pregovoril Je Knrha. da »e Je preselil Iz Woll»telua v Rreslau. Toda od Iznajdbe novega bakteriološkega postopka nI mogoče živeti. Koeli »e Je moral Trnltl v Poznanj. Zdaj Jc zaposlen na cesarskem zdravstvenem uradu, In dolgo časa nisem slišal nič več o nJem.
Mislim, da hodo te beležke zanimale Vašega go-spoda očeta. Dovolite pa, dragi kolega, da dodam nekaj vrstic, kt Jih jc nedavno priobčit Koch. Mislim, da dopolnjujejo sliko tega moža: »Resnični napredek, ki ga Je možno doseči sanio z dolgim In težavnim raziskovanjem. lahko nekaj časa oviralo mamljive teorije. ki hočejo rešiti Igraje najtežja vprašanja. Toda kakor na drugih področjih, tnko si bosta tudi tukaj resnica In spoznanje končno vendarle odprli pot ter pnmetll z nevzdržnimi teorijami.«
Teh besed, ki jih prilagam za Vašega gospoda očeta, ne boste čltall hrez koristi tudi v Pasteurjevem Institutu, kjer se zdi holj cenite teorije kakor pa raziskovanja. ter »e ukvarjate ne »amo z gojenjem bakterij, temveč tudi ... besed. Pa ne zamerite, dragi kolega! Ta »tavek ml je ušel s peresa, ko sem mislil na to, da Je naš Koch znesel jajce hrez kokodajsanJa. zaprt v svojem kurnlkii v Wollste!nu. medtem ko drugI delajo tako, da Jih ljudje vidijo In čujejo že od daleč.
S tovarlšklm pozdravom!
Ilager.
Dr. Martin Alexlii» Iz Pariza dr. Ilagerjn. asistentu na patološkem Institutu v llreslauu.
Dragi prijatelj In kolega!
Srčno »e Vam zahvalim za podrobne Informacije o Robertu Kocliu In njegovem delu. To »o zelo dragocene Informacije za mojega očeta, še bolj pa zame. Dovolite pa, da »e vrnem k zadnjim vr»tlcam Vašega pisma, kjer Je govor o »nevzdržnih teorijah.«
Kot Pasteurjev učenec se v svojem navdušenju In v »vojl naklonjenosti nikakor ne čutim užaljenega od tega namigovanja. Roll me samo to. da najdem tudi v Vas nerazumevanje In krlvlčnnst nasproti mojemu učitelju. Knkor da ne. hI Imel dovolj nasprotnikov v lastni deS.ell! Na Frnncoskem mu biologi očitajo, da Je vdrl v njihovo področje, čeprav Je le navaden kemik. Zdravniki mu ne morejo odpustiti, zakaj sfl ukvarja s boleznimi, kemiki pa g« napadajo, kajti specialisti vedno napadajo tovariša, ki kaj odkrije. Nič čudnega torej, če Pasteur vpije, ko je prisiljen na večno borbo, včasih celo rreglasno, kakor mislite VI. j In to toliko bolj, kajti zanj nežlvljenjska znanost, zna-• nost, ki nima življenjske vrednosti, sploh nI znanost, j On je vedno neposredno uporabljal svojo vedo In vtil-garlzlral »vnja odkritja z edinim namenom, da jih jo I lahko takoj praktično uporabljal. Samo zato. ker Jo Javno razglasil svoje razkritje o zakonih kvašenja, so ga prišli Iskat plvovarnarjl, vinogradniki In pridelovalci svile. Samo zato, ker je hilo njegovo Ime povezano » pridelovalci alkohola, jim Je mogel priti na pomoč. In samo zato, ker jc obvestil o svojih Iznajdbah v zdravilstvu bolnike. Je prisilil zdravnike, da so Jih začeli uporabljati v splošno korist. (Dalje.) j
Ljubljanska kotlina je znana kol središče razmeroma mrzle zime. Nizka minimi (to pomeni hud mraz) so zlasti značilni za letališče in Barje, kjer je bilo letos (23. jan.) zabeleženo čez 30 stopinj pod ničlo. V središču mesta pa je bilo ob istem času zaznamovano na univerzi v višini 14 111 nad tlemi —25.6° C. a v Zvezdi v višini enega metra pa —26.5° C. Znanost je že zdavnaj ugotovila, da se najhujši mraz držj pri tleh in je zračna plast najbolj mrzlega zraka navadno debela le 2 in pol do 3 metre. Nato (višje) se toplina takoj za nekaj stopinj vzviša in se polagoma vzdiguje do višine kakih 50 m nad tlemi, nakar zopet sledi skok temperature za nekaj stopinj navzgor. Še višje se toplina lahko po malem vzdiguje naprej vse do višine kakega kilometra, toda povečini kaže nepravilne spremembe. Od višine 1 do 1 in pol km pa temperatura v pretežni večini primerov v splošnem trdovratno pada. Iz navedenega je razumljivo, da so pozimi najbolj izpostavljeni mrazu nizko ležeči kraji. To se je lepo potrdilo z dejanskim opazovanjem v Ljubljani: letališče in barje sta najbolj nizki področji Ljubljanske kotline in ravno tn so znaznamovane najnižje temperature (seveda pride nekoliko v poštev tudi oddaljenost od mesta). Bivši hotel Tivoli, ki ima termometer v višini 35 111 nad letališčem, kaže ob hudem in mirnem mrazu (z jasnim nebom!) za dobrih pet stopinj višjo toplino kot letališče! Iz navedenega sledi, da ie pozimi najbolj koristno stanovati v višjih nadstropjih, ali na pobočju gričevja (Tivoli, Bellcvue itd.).
Poleg višine vpliva na iakost mraza tudi mesto samo: nakopičeni veliki domovi, asfaltna (oziroma kamena) tla. zaprašen zraki dim) pa znatno zmanjšujejo stopnjo izžarevanja in poleg lega kompleksi doma branijo pred vdorom nirzleišega zraka iz okolice. Zato ie tudi vedno v središču mesta (pri ostalih enakih pogojih) za nekaj stopinj mani mrzlo kot na periferiji. Tudi to dejstvo se ie lepo potrdilo v Ljubljani: Zvezda je za dobri dve stopinji hladnejša od področja pred glavno pošto (pri hudem in mirnem mrazu ob jasnem vremenu!). Trnovo pa za 4 stopinje hladnejše od mestnega središča (navedene številke veljajo lc za miren in tiud mraz .pri jasnem vremenu!). Hujši mraz v Trnovem pa ie tudi posledica nižje lege! Tako na primer področje pri ženski bolnišnici ne kaže nižjih temperatur kot Zvezda, kljub temu da je boli oddaljeno od mestnega središča! Brez nadaljnjega lahko označimo kot najhladnejša področja Ljubljanskega mesta naslednje pre-
Na trgu
obilica grozdia fn hrušk
Ljubljana, 19. avgusta.
Ob sredah tradicionalni tržni dan je bil na Vodnikovem trgu živahen, dobro založen z vsemi dobrinami. Po daljšem odmoru, saj smo sredi julija dobili v Ljubljano prvo grozdje iz južnih krajev, je te dni prispela na trg izredno velika pošiljka lepega, zdravega in raznovrstnega grozdja. Bilo ga je najmanj do 3 vagone. Vsi branjevci so bili že včeraj, pa tudi danes bogato založeni z grozdjem, ki je bilo po kakovosti od 7.30 do 9.60 lig kilogram. Tudi Pogačarjev trg je dobro založen z lepim grozdjem. Poleg grozdja so bili vsi branjevci dobro preskrbljeni s finimi hruškami, ma-slenkami in vodenkami. Nekatere so še trde. Te je pač treba dati mediti, da postanejo pozneje okusnejše in vžitnejše. Druge pa so bile že mehke in močno sladke. Cena za vse vrste hrušk je bila enaka po 5.70 lir kilogram.
Za domača jabolka je določen poseben prostor. Tržno nadzorstvo je namenilo prodajalkam domačih jabolk prostor, ki je bil drugače dolačen za razne gozdne sadeže in gobe, ki prihajajo letos zelo redko na trg. Prav zgodaj že ob 7. naleti človek na kako prodajalko, ki je prinesla nekaj lisičk, ki so jasno, takoj pokupljene. Na omenjenem prostoru so domačinke prodajale jabolka po različnih cenah od 2 do 4 lire kilogram. Nekatera so bila zelo obtolčena. Letos so izredno dobro obrodile rumene slive in to je poznati tudi na trgu, kjer so nekatere ženske z Dolenjske ceste prinesle več jerbasov lepih sliv na prodaj. Slive so bile po 3 do 4 lire za kilogram.
Danes, v sredo so imele gospodinje veliko izbiro lepe glavnate solate, mehke in trde, kakor tudi prvo endivijo. Ni bilo nobenega prerekanja zaradi solate, kakor se je to primerilo pretekli petek, ko bi se kmalu nekatere gospodinje steple in skregale. Tudi razne druge zelenjave in povrt-nine je bilo v obilju.
»Gospa! Ne prijemati glavi Je prepovedano! Ali naj bom jaz kaznovana?« tako približno so mnoge prodajalke svarile sitne kupovalke, ki se nikakor ne morejo odvaditi, da ne bi sadja in zelenjave otipavale in premetavale. Naj se gospodinje nauče nekaj discipline in redal
Naj omenimo, da so se semenarice sedaj preselile na prostor ob stolni cerkvi, kjer so poprej bile nameščene prodajalke raznih mlečnih izdelkov.
KULTURNI OBZORNIK
John Ferguson: »Slepec«
Zvezek 22. »Slovenčeve knjižnice« prinaša detektivsko fiovest »Slepec«, angleškega pisatelja Johna Fergusona v prevodu Griše Koritnika. Je to duhovita detektivska povest, ki ni tako krvava kakor n. pr: »Fu Manču«, ne zato tako napeta, katere vrednost pa je v tem, kako zna avtor zaplesti niti umora in po kolikih načinih iskanja se zločin razodene. In v tem je ta povest zelo zanimiva in komplicirana, skoraj preveč za de-teklivko, o kateri smo navajeni, da nas kar žene v branje s stalnim gromadenjem neverjetnosti. V tem j>ogledu je »Slepec« na meji detektivske in psihološke povesti, lahko bi rekli že prava psihološka povest na ozadju zločina ter bodo tisti, ki iščejo v detektivskih povestih samo krvavega delovanja zločinske nature, prikrajšani za ?>užitek«, tisti pa, ki so radovedni, kako težko se včasih razvozljajo skrivnosti zločina, pa bodo prišli na svoj račun. Zanimivo pa je, da je ravno uvod v povest najmanj privlačen ter se napetost stopnjuje šele proti koncu, ko doseže svoj višek in konec.
Zanimivost te detektivske povesti je že v motivu samem, da pisatelj uporabi kot pričo pri zločinu slepca s čemer zabriše sled in zamota in spravlja tako iskalce v napačne zaključke. Zločin se je storil v Londonu v vrstah novinarskega mogočneža, ki ga ubije bodoči politični kandidat, ker se boji njegovih odkritij. V njegovi sobi je prisoten slučajno slepec, katerega potem morilčeva žena odpelje, ne vedoč, da je slep, kot pričo umora, ter ga krije pred svetom v samotni hi&i na deželi. In tako se sedaj začenja povest
dele: 1. Trnovo, 2. Tivoli zraven veleseima (ozko področje — široko največ 20 ni!), 3. Moste, področje ob ženski bolnišnici in Zvezda.
Kadar pa ie vreme slabo (sneg, oblačno, veter itd.), potem se zmanjša razlika med posameznimi deli mesta in okolice do popolnega izenačenja. Ob vetrovnem vremenu pa kažejo višje lege (Tivoli) nižjo toplino kot mesto, ali celo letališče, a vendarle razlika ne presega 2 stopinji in povečini ie manjša od 1 stopinje. Navedeno dejstvo 1111111 kaže, da pozimi brezpogojno nižje lege in oddaljene od mestnega središča mani prikladne za stanovanja kot višje ležeča področja in mestni center. Poleg zračne topline pride še posebno v poštev ludi neposredni učinek izžarevanja: toplota odhaja v obliki nevidnih žarkov v vsemirie in zato se hiše, tla in vsi zunanji predmeti ohladijo znatno bolj kot zrak Iki se ohlaja v glavnem le zaradi kontakta z bolj mrzlimi tlemi). Tako je na primer v Tivoliju snežna površina v mnogih primerih za 6 do 8 stopinj hladnejša kot zrak! Jasno ie, da gubi hiša v tem primeru (čez streho) mnogo več toplote kot bi odgovarjalo zračni toplini. S tem so periferne lege (četudi višje ležeče!) mnogo boli na slabem od mestnega središča, kjer je izžarevanje (zaradi asfalta in dima) le malo izraženo.
z odkrivanjem umora od treh strani: z ene strani slepec Kinloch sam skuša ugotavljati svojo okolico, ki je ne vidi, ter najti niti k umoru, pri katerem je bil navzoč, pa ni ničesar videl. Pri njem je ta problem' še zapleten s tem, da sta so v tisti samoti slepec in morilčeva žena navadili? drug na drugega ter se zaljubila. Potem raziskuje zločin j>oklicni detektiv Snargrove, ki seveda* vse sklepa jio dokumentih v napačno smer, dočim privatni detektiv velikega časopisa McNarb prihaja vedno bliže resnici in to predvsem na pravilnem slkepanju po — slepčevi palici, ki je obrabljena na notranji sprednji strani. Iskanja vseh treh, ki jim od svoje strani pomagajo še časnikar Chancea ter slejjčev prijatelj zdravnik Dunn, ki slepca ozdravi slepote z uspelo operacijo, so vsebina te knjige. Tako knjiga razpade v štiri dele: v prvem je opisan zločin in slepčevo bivanje v samoti na morilčevem posestvu, kar je bolj uvod v povest kot v detektivko. V drugem je zapisnik časnikarja Chancea, kjer se seznanimo z različnimi metodami detektivov na podlagi stvari, ki so stale pri zločinu. Tretji je zapisnik zdravnika Dunna, ki išče prijatelja slepca in ga ozdravi. Šele v četrtem delu se vse niti združijo ter se tako prav proli koncu zaostrijo v eno samo točko: dramatična naj bi bila aretacija zločinca, ki se ji umakne s tem, da se z avtom, na katerem sedi detektiv, odpelje k ladji, obstreli slepca, izgubi detetiva, sam j>a kot preganjana zver skoči v prepad na morske čeri in se utopi. Tako ga je zadela kazen. Slepec, ki ni več slepec, pa ozdravi in se oženi z morilčevo ženo. Zadoščeno je »povesti« in »detektivki«.
Med detektivskimi povestmi spada gotovo med boljše, toda take, ki jih je treba brati kot resen kriminalni problem z mnogimi psihološki-! mi vrednotami. Marsikdo ob prvem delu čuti po-j manjkanje detektivskega živca, toda tu je po-' 6tavljen temelj za »roman«, ki se šele nato spre-
meni v »detektivko«, ki je napeta in duhovita in dobro komponirana jx> treh različnih gibalih, ki — kot omenjeno — od različnih strani vodijo v en sam cilj. Če je bila med doslej pri Slovenčevi knjižnici izdanimi detektivkami »dr. Fu Manču« najstrašnejša, je »Slepec* najmirnejša pa tudi zato morda najboljša, povest, ki ima poleg svoje kriminalistične napetosti tudi pripovedne vrednote. Čutimo pa ob njej le to, da je teh in takih kriminalnih jiovesti v celotni zbirki le morda preveč za današnji čas, ki bi želel tega, kar ga napolnjuje, čim manj v knjigi.
Naslovna stran Berankova je učinkovita, manj pa .podoba na drugi strani ovitka. td
Dve gospodarski knjigi
Ljudska knjigarna je založila dve gospodarski knjigi, po katerih bodo vsi radi segali, ki se v zadnjem času pečajo z gospodarstvom, pa bi radi praktičnih navodil. Tako je izšla druga izdaja »Gospodarska reja kuncev« (str. 118), ki jo jo izdala Zveza društev Mali gospodar v Ljubljani, založila pa Ljudska knjigarna (cena 19 lir). V zadnjih letih je reja kuncev znatno napredovala, napredovale pa so tudi metode pri reji in oskrbovanju domačih dolgouhcev. Zato je prva izdaja te knjige izšla že lani, pa je bila v enem mesecu prodana, zdaj pa je izšla v novi izdaji, ki še bolj upošteva čas in razmere. Noče pomagati samo začetnikom, tem več tudi veščim rejcem hoče bili kažipot pri praklični vzreji domačih živali, ki zopet dobivajo na ceni in vrednosti. Tako ta knjižica vsebuje naslednja poglavja: 1. govori o pomenu in nalogah gospodarske reje kuncev (razvoj, sirovine, za koga in kdaj je reja kuncev primerna, naš rejski cilj ter katere pasme bomo redili). 2. obravnava pasme kuncev (angorec in delo z
njim, ovnač, orjak, dunajčan, čičilec, srebrec in ostale pasme). 3. poglavje prikazuje sodobne hlevčke, kunčnice in kletke (pomen kunčnice, prostor zanjo, kakšna mora bili, njih vrste, gradnja, dno in opreme). 4. obravnava prehrano (katero količino rabi kunec, kaj naj vzamemo za podlago krmljenja, koliko močnih krmil naj po-kladamo, kakšna naj bo krma, čas krmljenja in zaloga hrane). 5. govori o razplodu (kako bomo parili, spolna zrelost, brejost, vzreja mladičev, odstavitev, nega itd.) s tem v zvezi je čiščenje hlevčkov in orodja. 6. govori o boleznih kuncev in posameznih organov. Prav praktično pa jo zadnje poglavje o izkoriščanju produktov. Prav na koncu so pa podatki o rodovniških knjigah ter tiskovine in pravilniki za matičarje.
Istočasno pa je izšla knjiga »Gospodarska reja koz« (str. 56). ki jo je spisal Franc Krištof ter slane 12 lir. Koza je kravica malega človeka in pomaga prehranjevati skromne družine s svojim redilnim in okusnim mlekom. Poleg tega pa dajo še meso, kožo, gnoj in vrže vsako leto enega ali več kozličkov. Mnogi rejci niso vešči oskrbovanja koz, zato ta priročnik, ki govori o vsem, kar jo takemu rejcu treba vedeti, da ne bo trpel škode in da bo najbolj izkoristil svojo žival. Tako obravnava knjižica naslednja vprašanja: gospodarski pomen kozjereje, kakšne koze naj redimo, pasem-sko vprašanje, oblika molzne koze, lastnosti in vzdrževanje plemenskih kozlov, uporabnost koz za pleme, krmila, prebavni organi, krmljenja in oskrbovanje, reja kozličkov, paša za koze, razvade in napake koz, molža, sestavine kozjega mleka, kozje meko in koža, jogurt, izdelovanje sira. puljenje kozjega mleka itd. Važno pa jo zadnje poglavje o najvažnejših boleznih koz, ki ga je napisal živinozdravnik dr. Koren Janko, znani naš strokovnjak in gospodarski pisatelj.
Kiijigo priporočamo vsem malim gospodarjem,
f&ho&fte novice
Koledar
Četrtek, 20. avgusta: Bernard, npat in cerkveni učenik; Samuel, prerok; Lucij, mučenec; Filihert, opat; Munecij, spoznavalec in ustanovitelj reda.
Petek, 21. avgusta: Ivana Šuntalsku, vdova; Bernard Ptolomej, opat in ustanovitelj reda; Basa, mučenica; Privat, škof in mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Benkovič roj. Pekle. Pokopali so jo v ponedeljek na pokopališču pri Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim našo iskreno sožalje!
i, +
— Zopet nekaj dežja. Nekatere lepe in jasne noči v avgustu je bilo opažati močno zvezdnato nebo. lake noči so bile prav redke. Vreine
se zadnje dneve naglo menjava. V noči od torka na sredo smo dobili nad mesto ploho. Močno je deževalo od 23.33 tja do 0.40. V tem času je pn ombrografu padlo nad Ljubljano 1.3 mm dežja, kar predstavlja /o znatno množino. Ta dež v splošnem ni bil potreben, kajti preveč moče sedaj škoduje krompirju. V torek je bilo hladno, megleno in čez dan precej oblačno. Ni bilo sonca. V torek je bila dosežena maksimalna dnevna temperatura +21.H* C, v sredo zjutraj pa je bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum + 13.4» C, torej nekoliko višji od prejšnjega dne. Barometer je padel na ?t>3.3 mm. Vlada pretežno oblačno vreme. Popoldne je bilo lepo sončno vreme. Barometer se je dvignil.
—	Hranite papirnate vrečice ali škrniclje,
ker moramo varčevati s papirjem po strogih odredbah. Trgovci več vrst bluga sploh ne smejo več zavijati, prav tako pa nekatere vrste blaga ne smejo več dajati v papirnate vrečice. Zato naj torej gospodinje in litine pomočnice pazijo, da se vrečice ne raztrgajo, a kudar gredo v trgovino ali nn trg nakupovat, naj vzamejo dobro osna/ene stare vrečice s selw>j ter jih tuko lahko rabijo jki večkrat. Skrajno nespametno in negospodinjsko je pa zumetu-vanje papirnatih vrečic, saj lahko podkurimo s papirjem, ki je za druge stvari neraben.
—	Stročji fižol sušijo. Pred nekaj dnevi sino svetovali gospodinjam, naj mislijo na zimsko zalogo stročjega fižola in naj si ga konzervirajo nekoliko. Prijeten utis na družino ho namreč napravilo sredi zime ali celo zgodaj spomladi, ko bo gospodinja prinesla na mizo stročji fižol, ki bo tak, kakor svež. Svetovali smo, naj gospodinje sedaj. ko je stročji fižol tu, ta fižol uasole. Tako se fižol tudi res najbolj ohrani svež iu obdrži vse dobre Isatnosti vso zimo. Gospodinje pa so se odločile sedaj po večini 7.a drug, cenejši način konzerviranja fižola: stročji fižol namreč suše. Najprej odherejo lepe stroke, jih skuhajo, nato pa na soncu ali na suhem zraku suše. Tak fižol se na zraku skrči, podobno kakor suhe gobe. Gospodinje ga morajo potem shraniti na suhem. Pozimi ali spomladi, ko ga hočejo pripraviti za jed, pa ga morajo še enkrat skuhati, oziroma prevreti. pri nasoljenem stročjem fižolu pa je treba le izprati sol ter je fižol že dober za solato.
—	Skrbite za steljo. Lansko zimo so bili rejci malih živali v Ljubljani In v okolici v znatnih skrbeh tudi za steljo svojim živalim. Nevajeni reje, niso na to oh pravem času pomislili ter se niso v dovoljni množini pobrigali za steljo, kar sicer na deželi stori vsak živinorejec. Steljo pa zahtevata tako domači zajec, kakor koza in morski pre-šifek-burda. Primerilo se je celo, da so morali rejci nastiljati s senom, ako so ga imeli kaj, živini pa pokladati tako dragocena živila, kakor korenje, peso kolerabo in celo krompir, torej stvari, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za človeško prehrano. Slama ho lelos draga, dasi je najbolj idealna ste-lja, ker tudi najprej gnije in daje dober gnoj. Namesto slame bomo iolos zbirali odpadlo listje po drevoredih in bližnjih gozdovih, ga dohro pre-sušili na zraku in shranili. Izvrstna za nastilj je tudi praprot, ki je je dovolj dobiti. Praprot srka vodo vase in torej vzdržuje hleve suhe. Ker bo manjkalo slame, je praprot dobra tudi za spravljanje krompirja, da boljše prezimi in ne zmrzne, kar se je lansko leto tako pogosto zgodilo, saj so ostale mnoge družine brez krompirja, čeprav so si ga v jeseni kupile, toda ga niso znale spraviti ter jim je zmrznil.
—	Čmrlji so potrebne žuželke. Po navadi smatramo čmrlje za nekoristne žuželke, ki odjedajo po poljih med koristnim čebelicam, sami pa ga ne spravljajo v lako velikih zalogah, da bi te mogel tudi človek izkoristiti. Le sem in tja si dovolijo otroci na paši kako zabavo, da poiščejo čmrlje gnezdo in posrkajo iz njega tisto bore malo medu, kar si ga čmrlji naberejo. Cmrljem, ki so sicer sorodniki čebel, ni treba skrbeli za zimsko zalogo, ker jih pred zimo večina pogine ter ostane le toliko samic in samcev, kolikor jih je polrohnih za obnovitev rodu. Vendar so čmrlji izredno koristne žuželke. To se je izkazalo zlasti sedaj avgusta, ko so kmečki gospodarji pričeli spravljati drugo deteljo za seme, pa se je izkazalo, da je šla detelja zelo nerada v seme ter je je mnogo prazne, brez semena. Vzrok je v tem, ker detelja ni bila oprašena. Doteljno cvetje pa morejo opra-šiti samo čmrlji, ki imajo tako dolge rilčke, da morejo do globine deteljnega cvetu, fehele imajo prekratke rilčke in zato ne letajo na deteljo, čeprav hi rade. Detelja je med vsemi rastlinami namreč najbolj medonosna. Ko so pred desetletji Amerikanci in Avstralci prenesli deteljno seme v svoje kraje, so se čudili, da tam detelja sicer izvrstno uspeva, nikdar na ne daje semena. Morali so prenesti še čmrlje, šele potem so mogli računati tudi na seme. Nespametno bi bilo, ako bi torej gospodarji na deteljiščih zatirali čmrlje, prav tako pa hi bilo treba opozorili otroke, naj čmrlje. ki jih je tako in lako vedno manj, puste pri miru, ker zaradi nekaj kapljic medu se res ne splača, da hi jih otroci uničevali I
—	Da solata ne gre v cvet. Letošnje pozno poletje je bila Ljubljana kar v stiski za glavnato solato. To se sicer čudno sliši, če pomislimo, da je Ljubljana tipično solatarsko mesto, saj sta včasih samo Trnovo in Krakovo pridelala za vso mesto dovolj solate. Toda mesto se je znatno povečalo, konzum solate jo narastel tudi povprečno na posameznika, saj so številni sladkosnedeži, ki se kapricirajo, da hočejo imeti prav vsak dan glavnato solato na mizi, pa magari samo z jesi-hom. Res je bilo dosti dovoza iz Hali je, toda zadnje dni pa glavnate solate skoraj ni več naprodaj. Po nekaterih boljših vrtovih še občudujemo lepo glavnato solato, ki kar mika oči in okus loda ta solata je pridržana povečini za pridelo-vaičovo družino surno. Pa S« Ii pridelovalci imajo s aelato skrbi, da ne bi šla prehitro v cvet, kar
se že dogaja. Sredstvo proti temu jo kaj preprosto: ako glavica še ni pognala stebla za seme, poleni je najboljše, da jo nekako izpodkopljcnio z lopato. S leni ji z lopato prerežemo nekaj korenin v zemlji in solata postane kar krotka, ne sili več kvišk u, temveč ostunc lepo v uUtvici.
čZjuMjaKa
1 Cvetlice ob trimoslovju so pač najprikup-nejša dopolnitev bogate arhitekture trimostja in živahnosti ter plemenite lepote novih tržnic od trimostja pa doli do Zmajskega mostu. Zato smo te dni z začudenjem brali željo, naj hi prodajalke cvetlic premestili od trimostovja nekam na živilski trg. češ da so seduj ob t r i -mostovju onstran tramvajske proge že odrezane od glavnega vrvenja, Se preden so stale I sedanje tržnice, so bile prodajalke cvetlic na sedanjem prostoru, saj sc vendar naš živilski trg že mnogo let razteza od trimostovja do Zmajskega mostu, za nekatere predmete pa tudi navzgor na Cankarjevo nabrežje, navzdol na Poljanski nasip ter celo na ono strun Ljubljanice na šempetrski nasip. Vsi Ljubljančani pa tudi vedo, da je ob trimoslovju vedno največje vrvenje, saj ogromna večina ljubljanskih gospodinj prihaja na živilski trg mimo prodajalk cvetlic oh trimostovju. Zato bo mestni tržni urad gotovo ustregel' prijateljem lepe Ljubljane in občudovalcem krasote cvetlic, da bo novi cvetlični paviljon in trimostje vedno obdano s pisanim cvetjem. Če pa morda vendar kaka gospodinja ne utegne na tn strun po cvetlice, jih lahko kupi tudi na Vodnikovem trgu in |ki neštetih cvetličarnah našega mesta.
1 Posipanje cestišč. Čeprav je bilo letošnje poletje za naše ceste kolikor toliko ugodno in ni bilo velikih nalivov, ki največ škodujejo makada-miziranim cestam, vendar se je izkazala potreba, da se nekatera cestišča v Ljubljani kolikor toliko obdrže v ugodnem stanju ter da jih je treba zalo posuli z gramozom, oziroma s prodnim peskom. Mestno cestno nadzorstvo sedaj posiplje nekatere ceste, ki niso tlakovane, pa so vendar kolikor toliko izpostavljene težjemu tovornemu prometu. Po nekaterih cestah in ulicah pa Se čakajo kupi gramoza jn peska, da pridejo cestarji ter te ulice spravijo kolikor toliko v red. Med večjimi in bolj prometnimi cestami sta taki na pr. Ižanska cesta in pa Slreliška ulica. Po nekaterih manjših in manj prometnih ulicah pa se že kaže potreba, da se očistijo raznega plevela in trava, ki se je v teku poletja zarastla. Tudi to se bo po vsej verjetnosti zgodilo še prod nastopom jesenskega deževja.
1 Zbiranje steklenic — nov poklic. Novi časi prinašajo nove poklice in novo možnosti zaslužka, kar velja posebno za male ljudi, ki so v borbi za vsakdanji kruh še posebno iznajdljivi. Že pred ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine so mnogi ljudje zbirali stare steklenico in jih prodajali interesentom, zlasti tovarnam raznih sokov. Zbiranje steklenih frepinj pri nas ni bilo nikoli posebno razvito, dasi je v drugih državah zelo pogosto. Saj so celo steklarne v naših krajih morale steklene čreplnje, iz katerih je možno najhitreje delati novo steklo, uvažati iz Nemčije. PaS pa so poprej zbirali steklenice slatenk in razne patentne steklenice. Lani in letos pa se je začel k nam uvoz raznih vin, likerjev in brezalkoholnih pijač iz Italije, kar je skoral vse v posebnih steklenicah, zn vsake vrste pijače posebnih. Te steklenice tvrdke odkupujejo in tega posla so se polastili revni ljudje, da obiskujejo javne lokale, zasebne stranke in podjetja ter kupujejo steklenice, ki jih poleni oddajajo z malim zaslužkom tvrdkam. Ni iiogve kako velik njihov zaslužek, toda nekoliko je ie in ti zbiralci so tudi s tem zadovoljni,
1 Vsi iz Kake — na Rakovnik! Številni v Ljubljani živeči roški farani poromajo v nedeljo, dne 23. avgusta k Mariji Pomočnici nn Rakovnik, da tudi letos zadoste stari romarski tradiciji Račanov: po farnem žegnunju sv. Lovrenca (k nedelji pred sv. Jernejem) se je vsako leto podala množica iz raške fare na božjo pot k M. B. na Znplaz. Letošnje »zaplaško romanje« Ik> Računom zamenjal Rakovnik. Ob pol potili popoldne imajo v svetišču Marije Pomočnice svojo posebno zadostilno-prosilno pobožnost: kratek govor bivšega raškega g. kaplana in pete litanije M. B. z blagoslovom. Pred in po pobožnosti bodo po jraško-romarskot zapeli nekaj Marijinih pesmi, ko ie tudi nekaj raških cerkvenih pevcev v Ljubljani. Obeta se, da bo ta posebna romarska pobožnost Račanov lepa in vzpodbudna in bo njihova srca utešila in napolnila s svetim veseljem, kar se more zgoditi samo pri dobri nebeški Materi Mariji Pomočnici. Prav bi bilo, da bi v Ljubljani živeči Račani in Račanke drug drugega opomnili na to njihovo posebno romarsko pobožnost, da bo udeležba čim večja.
1 Znatna požarna škoda v Beethovnovi ulici. Včeraj ob 11 dopoldne so bili ljubljanski mestni poklicni, kakor tudi italijanski prostovoljni gasilci v Mestnem domu, obveščeni, da je izbruhnil v kletnih prostorih hiše št. 4 v Beethovnovi ulici nevareni požar. Obe gasilski četi sta se takoj podali tja z motornimi brizgalnami. Gorelo je v skladišču neke ljubljanske tvrdke z galanterijo. Ta tvrdka ima v kletnih prostorih svojo pisarno, hkrati pa tudi skladišče najrazličnejše galanterije in lepotilnih sredstev. V skladišču so namcščenci kurili peč z odpadki in smetmi. Peč je bila razgreta, zato se je vnela bližnja polica, na kateri so bili ti galanterijski izdelki spravljeni. Nekateri predmeti iz roževine in ccluloida so zaradi vročine eksplodirali in je tako nastal požar, ki bi utegnil biti nevaren, dasi ni zavzel večjega obsega, pač pa se je razvijal gost in ostro dišeč dim. Gasilci so požar pogasili kar z ročnimi brizgalnami, tako,, da motorki nista stopili v dejanje. Dasi je gašenje trajalo le pičle pol ure, vendar je povzročil na blagu znatno škodo. Zgorelo je mnogo kozmetičnih predmetov, kakor raznih zaponk, glavnikov, steklenic z dišavami in lepotilnimi ma-žami ter slično Tvrdka trpi — približno cenjeno — okoli 50.000 lir škode.
1 Gioaccliino Forzano: »Poročno darilo«. Ljubezniva zgodba n mladem paru zaljubljencev. Dejanje se godi v italijanskem letoviščar-skern mestecu. Igrajo: Lucijo: Simfičeva, Carin: Jan, Ersilijo: Nnblockn, Annibala: Plut, učitelja: Gole, oficijala: Rrezigar, Castellija: Košič, župnika: Brntina. hišno: Rakarjeva. zdravnika: Pe-ček. letovišearko: J. Boltarjeva, Vaščana:Vertin, delavca: Raztresen. — Režija: prof. šo<d. Predstava v soboto nli 17.30 po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol.
V vsako hišo »Slovenca« l J
V zimskih večerih Vam bo krajšala čas
„$lovenceva knjižnica"
36 izbranih, lepih, zanimivih, napetih romanov, najboljših domačih in tujih pisateljev.
Dve prekrasni knjigi bosta za nagrado!
Naročite se takoj na drugi letnik »Slovenčeve knjižnice« dokler je se čas!
Če naročite »Slovenčevo kniižnico«, podprete s tem številne delavce,
ki bodo na ta način imeli delo in kruh.
Naznanila
GLEDALIŠČE. U i a m n t Cotrtek, 20. avgust«: zaprto. — Potek, 21. avgusta: zaprto, — Sohota, 22. avgusta oh 17..'Hi: »Porodilo darilo. Inven. Znižane cono od 10 Ur navzdol. — Nedelja, 2,1. avgustu oh 14: • Konto \t laven. Znižane cene od 12 iir navzdol — Oh 17..1(1 »Vdova Itošlinkii« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 24. avgusta: zaprto.
RADIO, četrtek, 21«, avgusta: 7.30 Pesmi in na-pevl — 8 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 12.20 Operetna glasba -- 12:1(1 Poročita v slovenščini — 13.4J Na harmoniko Igra Vlado Goloh — 1,1 Napovad ('•asu — Poročit« v italijanščini — 1.1.15 Poročilo Vr-ovnega Poveljstva Oboroženi Sli v slovenščini — 13.25 Lolmrjeva glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14 15 I Koncert radijskega orkestru, vodi dirigent I). M. fti-jantsc — sodeluje tenorist Andrej .laro — Postni In romance — 14.45 Poročil« v slovenščini — 17.15 Komorna glnshH — 17.15 Pe«ml ln napevi — 1(1..10 Poročila v sloveničinl — 10.45 Simfonična glasb« — 20 Vapovcd časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 2«..10 Vojaško pesmi 20.45 Lirična prirodltov družbe KI AR: Frlnina smrt. spisat K. M Senea. uglashil t,. Ttoee«: Vr«g v zvoniku, besedo in glasim A Luattija — V odmoru — Pre--dnvanjo v slovenščini — 22.45 Poročilu v italijanščini.
LEKARNE, Nočno službo ima.io leknrne: mr. SuSnik, Marijin trg 5, mr. Deu-KlanjSček, Gnsposvot-ska cest« 4 in mr. Rubine, ded.. Cesta 23. oktojira 31.
bo le vodomet, kjer si bodo verniki umivali noge pred vstopom v svetišče. Dela v notranjščini vodi arhitekt Zvonimir Požgaj, zunanja pa arh. Stjepan Planič. Ta mošeja bo ena najlepših sploh, gotovo pa najlepša v Hrvatski ter |e dokaz, kako Poglav-nik ljubi muslimane.
Jjt, ifr&Lfd
POIZVEDOVANJE. Zatekla so je mala rumeno-zelenn puplgic« Lustuik Jo dobi v Gorbičevt ul. 14-11.
J Jpacbtjag.a i$ta)e\&ka$a
Okrožni dan v Slovenski Hiktriri. Preteklo soboto in nedeljo se je zbralo v Slovenski Bistrici okrog tisoč pripadnikov Domovinske zveze, da se udeleže tuko imenovanega okrožnega dneva, ki je bil združen z veliko razstavo raznih izdelkov in pridelkov mariborskega okrožja. Višek okrožnega dneva jo bilo javno zborovanje. Med udeleženci je bilo okrog tisoč uradnih funkcionarjev iz vsega mariborskega podeželskega okrožja. Zvezni vodja Steindl je še enkrat razložil probleme Spodnje Štajerske.
Poročila sta se v Rogatcu Franc Dolšak in Ana Jerič, v Braslovčah pa Jožef Prislan in Jožica Smole, V Mariboru se je poročil inž. Hans Mansfeld z Ireno Ivanuš, v Sv. Jakobu v Slov. goricah pa Franc Kosi ml. z Nado Grniek,
Padel je na ruskem bojišču dr. Maks Sla-witseh, star 37 let, doma iz Ptuja. Bil je poročnik v policijski diviziji SS. Zapustil je vdovo in tri olroke.
U Jbivalka.
Deset milijonov kun za bolnišnico v Banja-luki. Z odobrenjem tO milijonov kun, ki jih je dalo ministrstvo za zdravje za banjaluško bolnišnico, se bo uredil paviljon za notranje bolezni in sicer dvoriščna zgradba v državni bolnišnici. Pred dvema letoma je bila zgrajena ta stavba, namenjena za kužne bolezni, pozneje sta bila urejena — že v sedanji državi — der-matovcnerološki oddelek ter oddelek za pobijanje sifilisa. S tem denarjem, ki je zdaj na1 kazan, pa se bo ta dvoriščna zgradba dopolnila in se povečala tako, da bo v njej 120 postelj za bolnike na notranjih obolenjih. Tudi to je znak. da hoče Poglavnik iz Banjaluke napraviti veliko mesto, drugo prestolnico. Zdravniki in uslužbenstvo bolnišnice pa se je Poglavniku oddolžilo na ta način, da je direktor bolnišnice dr. Vlašič v Zagrebu naročil doprsni bronasti spomenik Poglavnika, ki ga bodo postavili v vrtu bolnišnice.
Delavski domovi po hrvatskih vaseh. Vzporedno z akcijo delavskih domov po mestih, ki jih grade Hrvati z razumevanjem za socialno skrbstvo in z naglico, ki priča, rla hočejo nadomestiti. kar so zamudili, grade sedaj delavske domove tudi po vaseh, kjer se nahaja kakšna veleobrt. Tri tem sodelujejo tovarne, državna blagajna, delavska zveza ter sami delavci. Ti domovi bodo zidani po skupnih načrtih ter bo v njih preskrbljeno za duhovno in telesno razvedrilo. Povsod mora biti knjižnica in čitalnica, soba za glasbila, radio, seveda tudi kopalnica, jedilnica itd. V večjih mestih bo tudi dvorana za prireditve. Tu bo sedež tudi vseh sindikalnih uradov, Tako zida fe domove Hrvatska po zgledu Dopolavora ter nemške socialne politike.
Uspeh hrvatskih zrakoplovcev na ruskem bojišču. Od 14. do 31. julija so hrvatski zrako-plovci (med njimi v glavnem podpolkovnik Džal ter nadporočnjk Stare) razbili 14 sovjetskih letal, kakor poroča hrvatsko vojno poročilo z dne 14. avgusta.
Prihod nemških književnikov v Zagreb. Za deset dni so prišli v Zagreb nemški književniki, da stopijo v osebni stik s hrvatskimi književniki. Ta skupina gostov sestoji iz naslednjih pisateljev: predsednik društva nemških književnikov Hans Jahst, dolic nam znani Korošec Joseph F. Perkonig, Jon. Linke, Kari II. Strobl, Georg Grubenlmrst, grof. Finkenstein, Georg von der Vring, lleribert Menzel ter izdajatelj Budakovpga »Ognjišča« v nemščini pri »Zolnnv Verlagu« Kari K. Bischoff. (Kakor vemo, je Budakovo »Ognjišče« prevel v nemščino bivši lektor nemške, akademije v Ljub-Ijaili, sedaj nniv. prof. dr. Ilille v Zagrebu.)
Zagreb ima najlepio džamijo na Hrvatskem. Kakor smo že poročali, so začeli v Zagrebu že lani graditi veliko džamijo, ki bo letos vsak čas dograjena. Stoii na Trgu Kulina bana, kjer je sta prejšnji umetniški paviljon. Vsa džamija je grajen v mavrskem slogu ter bo imela stekleno kupolo. Grob, ki pomeni glavni oltar bo obrnjen proti Meki Ur bo obložen i zlatimi ploščicami, Džamija ima tri minarete po 45 m višin«, ftred džamijo pa
»Ozadje belgrajske vstaje« je naslov članka, ki ga je napisal načelnik hrvatskega tiskovnega urada Nezavisne Države Hrvatske Ivo Bogdan za oficielno ustaško kulturno glasilo »S p r e m n o s t«. V njem karakterizira dvolično igro Stojudinovičevo, pa tudi knez« Pavla Karadjordieviča, katerih namen je bil, samo zavlačevati rešitev, ne pa odkrito se postaviti za politiko Osi, h kateri so formalno pristopali s pogodbo, proti kateri je bila vsa neevropska mentulitetu srbskega naroda. Kot dokaz navaja pismo angleškega poslanika Campbella z dne 20. februarju 1941, v katerem odgovarja knezu na nekatera vprašanja v zvezi z angleško pomočjo v primeru oboroženega nastopa proti Osi. Ta akt so dobile nemške oblasti v Bel-gradu. Prav tako se peču z nalogo poslanika Gavriloviča v Moskvi, s pogajanji pri Višinskem, pri katerih se vidi, da je imel prste Cripps. Tako Anglija kakor Sovjetija sta izdali bivšo Jugoslavijo ter jo prevarili. da je kapitulirala po »vojski osmih dni«. Članek je zanimiv za razjusnjena ozadja marčne revolucije v Belgradu.
Dolgin - Debeluh - Ostrogled
Risbe' BOM — Besedilo po E. J. EBBENU
85.
V	TEM HIPU PA - cfNKl - ZLETI ŠIPA
V	KOSCE IN ZLATI PRSTAN SE ZAKO-
TALI NA TLA.
86. 7 '
V TEM TRENUTKU STOJI PRED NJIM KRA-LJICNAi
Neka! za mlada srca
Pozor - plinski napad
Na nekem otoku iz skupine Filipinov živi majhna žival, ki ni večja kot naša mačka, ima koničast smrček, ki z njim stika za črvi, in srednje dolg rep. Sleherni oločan, ki slučajno zapazi to žival, se je v velikem loku izogne, da je ne bi razdrHŽil, saj žival sicer odda iz sebe tak smrad, ki je glede na vpliv popolnoma enak strupenim plinom. Na zadnjem delu telesa ima žival dve žlezi smrdnici. Kadar koli začuti kako nevarnost, izloči iz njiju tekočino, ki se iz nje kot bi trenil razširijo strupeni plini.
Neki lovec pripoveduje svoje doživljaje s to živuljo takole:
^[JemM
»Posrečilo se mi je, da sem iz svojega skri-;lo v smrd'"
n, da bo pr „ t preden bo utegnila odpreti žlezi. Previdno sem
vališča izstrel koj usmrtila
it kroglo v smrdljivca, ki Menil sem, da bo prej pog
j" je
ginila
se bližal ležečemu truplu. Moj spremljevalec, ki je bil za nekaj korakov oddaljen od mene, je koj zdirjal mimo mene. Tudi jaz sem se takoj obrnil, saj sem vedel, kaj se je zgodilo. Precej časa sva na vso moč tekla.
Čez nekaj dni sva se vrnila na tisti kraj,
kjer jo ležalo truplo. Bila sva toliko previdna, da sva se bližala s tiste struni, odkoder ni pihal veter, vendar je bil smrad navzlic temu tolikšen, da sva ga komaj prenašala. Kako drugo truplo bi bile v tem času že zdavnaj oglodale mravlje in črvi — a smrdljivoc se celo še po smrti ubrani vseh sovražnikov.
S pomočjo dolge zakrivljene palice sem zbezal truplo v posodo s špiritom. Odprtino sem koj pokril s parafinom.
Kmalu zatem me je obiskal neki prirodo-slovec, ki bi bil rad preiskal tisti dve žlezi-smrdnici. Zato jo hotel truplo rezati in obe žlezi odstraniti.
Meni je bilo to prav. Prirodoslovee je vzel posodo s seboj in je odšel k morju, daleč proč od slehernih Človeških bivališč.
Čez uro nato se je vrnil kot bolnik. Toda obe žlezi je le imel.
>To so bili najstrašnejši trenutki mojega življenja,« je dejal. Ko se je drugi dan odpravljal v Evropo, je bil še zmeraj videti ko kak okostnjak.
Kasneje sem ga spet videl v Manili. Pripovedoval mi je, du bi bil teda j skoraj omedlel, ko je odprl posodo. Vse svoje naprave, ki se je z njimi dotaknil smrdljivca, je moral vreči v morje.
Blizu nekega naselja nn tem otoku še danes ležijo v jami moji škornji. volnena srajca in nahrbtnik. Vse samo zato, ker sem sc bil ponoči s konico čevlja dotaknil smrdljivca, ki ie koj odprl svoji dve smrdnici. Komaj sem bil to opazil, ko sem poskočil ko kak akrobat in tekel nn nos na vrat, du sem bil čim delj od smrdljivca. Pa ni vse skupaj nič zaleglo. Moja obleka je bila s smrdljivim plinom tako prežeta, da sem jo moral kar strgati s sebe in jo zakopati.
Eskimi poslušajo radio
Ko izgine sonce za dolgo tedno in mesece za obzorjem polarnega severa, tedaj poderejo Eskimi svoje poletne šotoro in arktična zima se začne. Ko je tema večja in večja, se morajo Eskimi stisniti v svoje snežene koče in ostati skoraj ves čas skupaj. Eskimi so imeli v svojih zimskih bivališčih kaj živahno življenje. Svetilke na mast in ribje olje so dajale zadostno toploto in skoraj neoblečeni so bivali Eskimi v svojih zimskih kočoli. Prav nič se niso dolgočasili. Prirejali so obilne pojedine, pevske in telovadne zabave in prav nič jih ni skrbela zima, da, celo razveselili so se je, kadar se je začela. Ko so bile zaloge polne mesa, masti in rib — kaj zato, če se je začela zima? V največji sneženi koči plemena so se zbrali Eskimi z ženami in otroki. V velikem krogu so čepeli, v sretlo pa so stopili pevci. Besede, ki so govorile o junaških delih očetov in o svojih lastnih doživljajih, so pojoč predvajali in spremljali z udarci na l>oben. Pesnitve Eskimov so vsebovale po tisoč let stare legende, ki so v ustnem izročilu živele iz roda v rod.
Dandanes je to že drugače, zdaj dobiš v mnogih eskimskih družinah radio. Med Eskimi je izbruhnila prava pravcata strast za radio. Do devetih zvečer poslušajo Evrojio, (Mitom pa Ameriko. Eskimi lahko občujejo po radiu s sleherno državo, ker bivajo na severnem tečaju. V Gronlandiji, na primer, lahko vidiš Eskime, kako z vso vnemo spajajo antene od koče do koče. Ker ni lesa, pa uporabljajo za drogove velike kose ledu.
Če pomislimo, s kakšnimi nečloveškimi tež-kočami je Nansen pred 40 leti raziskoval de-
Teta ogleduje Tončka, ki ji je všeč po nadarjenosti in rada ga ima, zato ga poljubi. Tonček se modro zadrži. Poljuba ji ne vrne. Teta ga pobara: »Tonček, ti pa mene nič?«
Tonček ji pritisne prav čudno majhnega.
Teta: »Zakaj pa tako majhnega, Tonček?«
Tonček: »Ker sem majhen, teta!«
Med mu je dišal
Skozi vse leto je ropotalo v mlinu. Kot prijetna pesem, ki jo človek pogreša, kadar utihne, je dan in noč mlel mlinski kampn Velika kolesa so se obračala, voda je poganjala late. Ko je prišlo poletje, pa je začel potok usihati in tudi mlin je obstal. Če je nanesla pot tam mimo, se je zdelo vsakomur, da le nekaj manjka. Malo je bilo vode v potoku, a še vedno dovolj, da so se vaški otroci kopali v njem,
_ V jutranjih urah se je čulo iz hlevov rožljanje verig, otroci so odganjali krave na pašo. Najboljša paša je na travnikih ob potoku, najbolj sočna trava je tam. Pa ne samo to. Vsi otroci so se potegovali za to, da bi pasli tam.
»Karel, počakaj, greva skupaj«, je vpil Remar-jev Rupert sosedovemu, ki se je odpravljal na pašo.
»Le pridi, krave rajši jedo, če jih je več«, se je čul odgovor. Karlov oče je že hotel reči, da so Ie pastirji tisti, ki rajši uganjajo neumnosti, če jih je več, pa se je spomnil, da je bilo prav tako, ko je tudi on pasel.
Iz vseh hlevov so zaganjali krave in pastirji so se zbirali pod tepko za vasjo. Nihče ni smel oditi z živino, dokler niso bili zbrani vsi paglavci, ki so si vsak dan izmislili novo zabavo. Kaj bodo danes počeli? No da, bo že kako, velika seja bo šele na pašniku..
Zadnji jo je primahal Grozdarjev Rafko s svojim preluknjanim klobukom, ki je kljub temu, da je pokrival mlado glavo, vseboval pestro zgodovino.
»Kod pa hodiš, saj vidiš, da smo že vsi tu, le ti moraš biti za rep,« je vprašal glavar pastirjev, njihov poveljnik in vodja Preča, ki mu je bilo ime v resnici Viktor. Toda vsi so ga klicali Preča, ker je ob nedeljah, ko se je napravljal k maši, pol ure prej vstal, da je razdelil svoje kuštre z ravno prečo.
»Kje pa sem mogel prej, ko so bili mati kar naprej v shrambi Z veliko težavo sem našel v predalu jajca. Fižol sem dobro razgrebel, da se ne bo poznalo*, jp bil odgovor*
želo Eskimov, tedaj moramo reči, da so tehniška dognanja, ki jih je tu videti, naravnost fantastična. Eskimi morajo prestati.2—5 mesecev dolgo noč. To noč preživijo dandanes tako, da poslušajo radio. Vse moderne melodije so zdaj Eskimom prav tako znane kot nam, dasi pisati in brati ne zna skoraj nihče. Tako, na primer, ne morejo pravilno imenovati nobenega števila in je (1 pri njih »ena na drugi roki«, II prvi prst na nogi, a 20 »cel človek«. Zal ni videti, da bi se s pomočjo radia njihovo znanje kaj povečalo. I11 škoda ie tudi, da bodo zaradi poslušanja radia pozabili na svoje starodavne bajke in pesnitve in se bodo rajši naučili sedanjih omlednih »šlagcrjev«,
Še nedavno niso bili med Eskimi industrijski proizvodi »belega človeka« skoraj nič znani. Bili so že po naravi odporni za vse hude prilike ondotnega ozemlja. Zaradi raznih industrijskih proizvodov, ki jih zdaj dobivajo tudi Eskimi. pa se Ihj to pleme pomehkužilo in bo začelo izumirati.
Če je pa tako, se pa zamuda oprosti. Matere so tarnale, da jim je zmanjkalo to in ono, pobratim! so se pa muzali za hrbtom, če si jih pa pogledal, so naredili najbolj nedolžen obraz.
Ko so prišli na travnik, so se najprej usedli h grmu in začela se je seja. Kako bodo razporedili čas, kdo bo pri ognjišču, kako se bodo menjavali pri paši, da jim krave ne bi ušle v škodo. Vse to so obravnavali. Razdelili so se, seveda je šla beseda čez besedo, preden so se zedinili.
»Najprej se pa moramo skopati,« je dejal Preča.
V hipu so se slekli in zlezli v potok. Močili so se, škropili z vodo, prijala jim je prijetna kopel v potoku.
»Zdaj bo pa dovolj, ker drugače nam krave res uidejo v škodo,« Karel skoro ni izrekel tega, ko je zagledal Ciko, ki je koracala proti bližnji njivi. Skozi grmičevje si je utirala pot, da bi prišla na boljši travnik. Saj ni vedela, da je to njiva; zeleni krompir jo je vabil.
Takšen, kot je bil, v samih hlačkah, je stekel Karel za njo.
• Cika, nazaj!« je klical, ona pa, kot bi jo priganjal, jo je vedno hitreje mahala proti njivi. Pa mu je le uspelo, da jo je zavrnil
Osušili so se na soncu, tako prijetno je grelo, da bi človek kar zaspal. Kaj je lepšega, kot ležati na travi, gledati v sinje nebo in uživati blagodejne žarke sonca! Pa ni dolgo trajalo, morali so vsak na svoje delo. Preča je nanosil dračja k ognjišču, Karel je ostal pri živini in pasel, Rafko je odšel na njivo, da izkoplje nekaj krompirjev. Njiva je bila last njegovega očeta, pa je bila tako tudi njegova. O, on je bil zato tu, da preskrbi hrane svojim tovarišem! Remarjev Rupert je nekoč bral v knjigi besedo ekonom, pa je vprašal učitelja, kaj ta beseda pomeni. Dobro si jc zapomnili kadar je nanesla beseda, je dejal Rafku:
»Ko boš velik, boš postal ekonom.« Tudi sedaj je to dejal, ko se je Rafko vrnil s klobukom, polnim drobnih krompirjev.
»Čas je, da stopim do mlinarjevih pogledat, ali je kdo doma'? je dejal Rupert. To jc pomenilo
Kuhinja nekdanjih vojskovodij
Tale »jedilni list« je posnet po neki stari mestni kroniki. Oh množini teli jedil in začimb te kar zmrazi, zlasti če pomisliš, koliko skrbi je imelo ljudstvo, da je v dobi najhujše lakote in bede moralo spraviti skupaj tuke množine živil — in to vsak dan!
Takle je bil jedilni list za kuhinjo Wallen-steina, vojskovodje 30 letne vojne:
Dva obilna vola, 20 koštrunov, 10 prašičkov, 4 telički, 1 prašič, 2 dolžini slanine, I čeber presnega masla, četrt čebru nasoljenega masla, četrt čebra soli, 40 piščancev, 4 petelini, 12 gosi, b ducatov jajc, 70 mer mleka, 600 hlebčkov belegu kruha, 2 mernika moke, 8 čebrov dobrega piva, 2 čebra vina za knežjo mizo, 4 vedra francoskega vina, 2 vedri vinskega jesiha, I vedro jesiha iz piva, 1 funt žafrana, stolče-nega, 2 funta stolčcnegu popra, I funt stolčene-ga cimeta, 2 funta stolčenega ingverja, t funt stolčenih žbic, t funt celega cimeta I funt muškata, četrt funta muškatovih oreškov, 20 funtov riža, 10 funtov mandljev. 3 funte ocveb, T funtov rozin, b funtov orehovih jedrc, T funtov citronata, b funtov oliv. 4 funte kopra. 10 funtov olja, 20 funtov belega sladkorja. 20 funtov kuhinjskega sladkorja, h funtov belih sveč, 10 funtov rumenih sveč, 20 funtov oljenic, 10 funtov mila, 2 funta škroba, 4 funte modrega škroba. 30 svežih citron. 20 slanih limon. 20 oranž. 20 Icctov s poprom. 5 ducatov piškotov. 2 funta osladkanih mandeljnov. 2 funta žbic. 2 funta citron, 2 funta pomaranč, 2 funta kumine, 2 funta osladkanega ingverja. 2 funta cimeta, 2 funta ledu itd. Povrtnine pa: t četrt graha, t četrt čebule, 1 četrt repe, t četrt rumene kolerabe; dalje petršilj, različna solata, češnje, jagode, borovnice, artičoke — in še: dva voza oglja, drv, šote — dulje lonci in kar je še treba.
Saj ti kar sapo vzame, če se hočeš preriniti skozi to množico živil. Prav nazorno si lahko predstavljaš, kako ie v tistih letih vojaštvo kar tjavendan jemalo kmetom živila. Pri tem .je trehu še pomisliti, koliko je pojedlo vojaštvo! Ase, kar smo tu našteli, je polrel>oval samo dvor vojskovodje — komorniki in sluge in druge osebe iz bližnje vojskovodjeve okolice. Saino ti so uničili vsak dan takšno množino jedač in pijač.
Iz življenja medveda-godrnjafca
Mladi
medvedje so zares smešni, ker hočejo prav vse preskusiti in znati. S trmoglavostjo prave trde buče dosežejo vse, vedejo se kot krute male zverine, čc se lotijo svojih bratcev in sestric, pokoncu stojijo in čofajo s šapami in delijo klofute. Če se kaj ne zgodi tako, kot »i želijo, začno javkati, ker je slično vekanju človeških dojenčkov. Medvedi so dolgo časa otroci in so šele čez pet, Jest let odrasli. Ko pridejo na svet, so jako majhni in betežni, zato se s tem večjo skrbjo zavzame mati zanje in javkajoče rjovenje malčkov je seveda namenjeno njenim ušesom. Odrasli medved se mora sam prebiti skozi življenje in postane polagoma jako neprijeten in godrnjav samotar. Zatorej je tem bolj v mladosti navezan na temeljito vzgojo in to mu daje mati, ko se prva igra z njim in mu tudi vse pokaže. Kasneje pa se iz tepeža s svojimi bratci in sestricami uči, kako si
toliko, kot reči: »Upam, da ni nikogar«. Odhlačal je in za vsak primer si ja izmislil, da bi vprašal mlinarja, kdaj naj prinese žito, da ga bo zmlcl. Saj je dobro vedel, da ni toliko vode, da bi mlel, a vendar, izgovor je le dober.
Iz previdnosti je pokljukal na vežna vrata, pa so bila zaprta. Hlev je bil prazen, ker mlinar-jevi sami pasejo. Mikalo ga je h čebelnjaku. Tam so brenčale čebele in nosile med v panje. Kako bi prišel do medu? Doma je gledal očeta, kako je to delal, a oče je imel mrežo čez obraz in rokavice, da ga čebele ne bi opikale. Kako bo pa on, golorok in brez ihreže, priše' do medu? Poskusil bo pa vseeno. Odprl je panj, čebele pa so ga pikaje, zbežal je in se jih otepal, saj so mu venomer brenčale okrog glave.
Pribežal je na travnik, nič ni mislil, na to, da je panj pustil odprt, in da je prišel brez medu. Le tako grozno ga je bolel obraz.
»Mar te je obsedel bes?« mu je zaklical Preča, ki je v ponvi cvrl jajca.
»Kaj bes! Čebele, čebele ...«
»Kar hitro v potok, da se ohladiš«. Preča mu je slekel srajco in kot bi trenil je bil Rupert v potoku. Tako prijetno je hladilo, ko si je močil obraz. Toda čutil je, da mu oteka. Kar bule so se mu delale.
Ko so odgnali živino s paše, Rupertu otekline še niso splahnile. Saj mlinar se je že vrnil domov in videl odprta vrata čebelnjaka, odprt panj in takoj si je mislil, da je moral biti to eden izmed pastirjev.
S palico je šel nadnje, pa so mu ušli. Ko je na večer gospodar Remar zvedel, kaj se je zgodilo pri mlinarju, je vedel tudi, zakaj je njegov sin zabuhel. Položil ga je na kolena in mu jih naložil po zadnji plati, da ga je pošteno skelela. *
Danes je Rupert že mož in ima svojo družino. Priden gospodar je, a čebelnjaka nima, kot drugi. Dobro st je zapomnil tisti dan. ko je hotel ukrasti med. V vsako nevarnost ga lahko pošljete, toda blizu čebelnjaka ga ne boste našli nikdar.
mora braniti svojo kožo in poskrbeti za svojo varnost.
Kar ie nam dozdeva pri mladih medvedih tako smeino in zabavno, je to, ker so v marsikaterih kretnjah tako človeku podobni, ker sc postavljajo na zadnje noge in objemalo s sprednjimi, kar je podobno obiemu z našimi rokami. Medvedu samemu pa ni takrat prav nič za šalo in zabavo, ampak mu jc vse jako resno, njegov obraz se pri naibolj divjih skokih prav nič ne spremeni in male oči se prav nič ne smejejo Vsa smešnost je neprostovoljna in se le človeku tako dozdeva.
Po vzhodnih gozdovih nima medved prav ni? smešnega na sebi; pra" previdno hodi po svojih potih in njegova moč ie tako velika, da lahko bika vleče s seboj Vlogo klovna smo mu ljudje le nadeli V svobodi jc medved iako mogočna osebnost in v starih basnih večkrat nastopa kot kralj, prav tako kakor lev.
T/gcr in osel
(Po češki prn\ Ijici.)
Nekoč sta krvoločni tiger in neumni osel |>otovala po svetu.
Tiger je jezdil na kozlu, osel na na kozi. Ko sta nekega dne prijezdila tako v gozd, kjer «0 rastle dateljnove palme, je rekel tiger:
»Rad bi dateljne. Okrepčal bi se rad z njimi. Naprosil bom opico, <1,1 mi jili natrga.«
»Eh, kaj,« je bil osel uslužen. »Kuj bi vznemirjal druge. Tovariša sva. Jaz znam plezali in prijateljska dolžnost moja je, da ti natrgam dSteljne.«
I iger jo rekel: »Dobro, natrgaj.«
Osel je zlezel na palmo. Trgal je dateljne in jih meliil tigru. Tiger sc je sladkal z njimi in se krepčal. Ali zgodilo se je. ko jo osel tako trgal dateljne in jih metal tigru, da je oslova koza vrgla mladiča.
Tiger videč to, je požele! mladiča. In govoril je oslu nn palmi:
»Kakšna sreča me je doletela. Moj kozel je vrgel mladiča.«
»To ni mogoče,« je za rigal osel. »Ni mogoče, kajti kozli nimajo mladičev. Mladiču je vrgla moja koza.«
Tiger se je razjezil.
»Molči, če ne ti pokažem. Moj kozel je vrgel mladiča.«
Osel je zlezel s palme in ni mogel prepričati tigra. Nasprotno, tiger je grozil, du ga raztrga, če l>o nadležen.
šla sta dalje po svetu. Srečala sta divjega merjasca. Tiger ga je ustavil in vprašal:
»S|Mir je bil med nama,« je rekel. »Prijatelja sva z oslom, ali on trdi nekaj, kar po mojem ni res. Razsodi iii«
Merjasec je gledal in rekel: »Kaj naj razsodim?« »Ali ima lahko kozel mladiča?« »Lahko,« je rekel merjasec in gledal, da čim hitreje odide.
»Vidiš,« je pogledal tiger oslu. »Nepristransko je razsodil.«
Srečala sta bivola. Zopet ga je tiger vprašal, če ima kozel lahko mladiča.
»Da,« je rekel bivol. »Tudi moj kozel je imel mladiča in celo dva.«
Tako je tiger spraševal vse po vrsti, kogar koli sta srečala na svojem potovanju. I11 vsak je govoril:
»Da. Lahko ima kozel mladiče!« Naposled sta srečala veliko belo miš, ki je bila poznana kot zelo resnicoljubna zver. ki so ni nikogar bala, če tudi je bila majhna. Imela je lo navado, da je ni nikdo mogel prepričati o nečem drugače, kakor je sama bila prepričana, dn je prav.
In tiger vpraša miš: »Ali ima lahko kozel mladiča?« »Počakaj,« je rekla miš. »Takoj ti povem! Hitro je zbežala na bližnje drevo in rekla: »Kozel nikoli ne more imeti mladiča in ga nima!«
»Zakaj govoriš to tam z drevesa?« je zaškripal tiger z zobmi.
»Zato. ker sem tu gori brez nevarnosti zaradi svoje resnice.«
Za smeh
Tinka večji sestrici: »Tilda, kako jc pa vidrini mami ime?« Tilda: »Vidra.«
Tinka: »In kako njeni stari mami?« Tilda: »Tudi vidra,« jo pouči. Tinka, na moč začudena: »Kaj vse so bile vidre?«
Čisto enostavno
»Čujte, sosed, ali bi mi boleli za par dni posoditi vašo vrv?«
»Mi je prav žal, toda prosim, zdaj jo sam potrebujem.«
»Ali pa bi mi posodil potem?« »Ne ho šlo, saj bom moral z njo povezati ves posek!«
»Kako? Kako pa mislilo lo napravili?« »Oh, to jo čislo enostavno! Z vrvjo, ki je no marale posoditi, lahko napravite še vse kaj dru-gega.«
Pametna krava
Ob reki Mo-seli v Nemčiji so se paslo krave Komarji in obadi eo bili silno nadležni. Pa se je domislila najlepša krava in se je vrgla v reko. Trikrat jo je preplavala ler so tako temeljito ohladila, obenem pa ludi rešila obadje nadlega.
380
Davorin in Zalika stopata tiho po dvorišču ter zavijcta na hodnik. Oprezno so pomikata dalje, da no zbudita stražnikov, ki morajo biti nekje v tem prostoru. Slišita enakomerno stopanje turškega vojaka pred celicami, kjer so včasih — pa gotovo tudi sedaj — zapirali jetnike. Gotovo so Mirko in njegovi tovariši zaprti v teh ječah.
381
Davorin se je približal ječi in je že mislil odpreti vrata, kar nekaj korakov za njima — nekdo strahovito zavpije lia pomoč. Bila je Almira, ki ni mogla prenesti Zali-kinega uspeha, ko bi rešila Mirka in tovariše. Hipoma nastane hrup iu šum. Straža se vzdrami in v trenutku zgrabijo turški vojaki nočne vsiljcticc. Davorin se zgrudi ranjen, Zali pa odpade sablja.
382
V jutro na vse zgodaj so privedli vse tri — tudi Almiro — v turški glavni stan. Davorin in Zalika sla pisano gledala svojo izdajalko, zakaj jasno jima je postala njena namera. Toda to ni presedalo Almiri. Ponosno je nosila svojo glavo po koncu, kakor zmagovalka, ki se zaveda, kaj hoče in tudi da bo to dosegla. Neprcstrašeno je zrla stražnikom v oči.
Al bar, al ristoranle, alla sta-zione, dovunque si possono a :q listare biglietti della Lot-teria di Merano. Ascolta il consiglio dell'ami:a invisib le che ti k vic na: la Fortuna. Acquista qualchc biglietto. 12 lire possono farti felice e conter.to per tutta la vita,
V kavarni, restavraciji, na poslaji, povsed lahko kupiš srečke Loterije di Merano« Poslušaj svet nevidne prija-tel|ice Sreče, ki ti je lako blizu. Kupi kako srečko. 12 lir te lahko napravi srečnega in zadovoljnega za vse življenje.
REGALA MILIONI
a chi a c q u i s t a un biglietto per L. 12'—
-/DARUJE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12'—
Spalna bolezen — od izparivanja sena
Nenavaden primer spalne bolezni so te dni opazili v vasi Osteck pri Erudenu. Ondi so je neki hlapec ulegel v posušeno seno, ki so ga bili pravkar pripeljali s travnika, in ni nihče vedel, da ondi leži. Dva dni ga ni bilo na izpregled. Ko je preteklo skoraj tri dni, ga je našla gospodinja v senu. Hlapec je tako trdno spal, da ga na noben način ni bilo moči zbuditi, Prišedši zdravnik mu je dal tozadevno injekcijo, šele nato se je hlapec zbudil; spal je več ko (10 ur. Zdavnik je dognal, da je imel hlapec spaluo bolezen zaradi izparivanja sena.
LJUBLJANSKI
TnTRIKHlLnUJll
Predstave oo delavnikih oo 16 tn 18.15, od nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.?t
Dramatična viteška zeodba o legendarnem junaku
„Fanfulla da Lodl"
Borb« 7.a ljubljeno dekle, dvoboji npletke. V etavni vloei lepa Germana Pnolieri ln Osvalrio Valentl. KINO SliOOA . Tri. 27-30
Ljubezni
Filmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna
nasproti
Eden najlepših filmov sezone I Igralci: Fritz van Dongen, Kristin a Siiderbaum KINO MATICA - TEL. 22-41
Ustroj in delovanje podmornie boste videli t filmu
Pod morsko gladino
KINO UNION . TEL,. 22-21
IITOi
Službe B
J&tcic:
Pridno dekle
v vsakem pogledu poštena, vešča kuhe tn ostalih hišno gospodinjskih del. Išče primerne zaposlitve. Naslov pri upravi »Slov.« pod št. 4637.
Nemški pisalni stroj
»Continental«, »Torpedo« In »Ideal« proda »Torpedo«, Miklošičeva cesta 18.
Ugodna prilika!
Proda se lahki voz na peresih (zapravljlvček) z dvojnimi sedeži ln za par konj kompletna moderna oprema (englišSlre). Vso dobro ohranjeno. Ogled: Koblarjeva 7.
Zopet je zavarovanec
JSTITUTA NAZIONALE delte ASSICURAZIONI"
»Narodnega zavarovalnega zavoda" zadel
milijonski dobitek
z življenskim zavarovanjem na podlagi ljudske police v zvezi z devetletnim zakladnim bonom.
Tokrat se je sreča nasmehn la nekemu uradniku iz Miana, ki je zavarovan s tovrstno ljudsko življensko polico, z žrebanjem enega od zakladnih bonov 1949 — Seria B (po L 500—).
To je tretji primer, da je zavarovanec našega zavoda s tako polico v zvezi z zakladnimi boni
poslal milijonar,
čeprav je izdal do žrebanja za to svoje zavarovanje le nekaj več kot Lir 100.—, in še to v obrokih.
Razen teh treh milijonskih dobitkov je še mnogo naših zavarovancev na podlagi tega originalnega zavarovanja zadelo več manjših dobitkov.
Vpoštevajoč te izredne koristi svojih zavarovancev, si je naš zavod spet preskrbel
primerno Število devetletnih zakladnih bonov 1951
in jih nudi svojim zavarovancem v zvezi z življenskim zavarovanjem v obliki ljudske police na obročno plačevanje. Na ta način ie vsakemu državljanu dana možnost, da se okoristi s tem važnim državnim vrednostnim papirjem. — Pojasnila daje:
I il
n«
ISTITUIO NAZIONALE delte ASSICURACIONI
..NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD" - ROMA
G'avno zastopstvo za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana. Ulica 3. maja št. 11/1.
Zahtevajte povsod nas list!
Obet
Razne prevoze
prevzamem. Koblarjeva 7.
jKitnlmcB
Kupim seno
za konje In krave. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4632.
Umrla nam je naša dobra mama, gospa
Marija Benkovič roj. Pekle
Pogreb je bil dne 17. avgusta. Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja v petek, 21. t. m. ob 7 zjutraj. Ljubljana, 19. avg. 1942.	Žalujoči ostali
Giovanni Vergai
45
Tone Nevolja
Roman.
Don Silvester se je smejal kot kura Čim je bil razgovor zaključen, je odšel tudi on, z rokami na hrbtu in z glavo polno misli. »Ali ne vidiš dona Silvestra, ki je pametnejši od tebe?« je dejala Gospa svojemu možu, medtem ko je zapiral prodajalnico. >On je mož. ki ima želodec in če ima kako stvar povedati, je zapre vanj in ne govori več. Vsa vas ve, da je ogoljufal donno Rosolino za pet in dvajset onz, toda nihče mu tega ne pove v obraz, možu, kot je on! Ti pa boš vedno tepec, ki ne boš znal opravljati svojih poslov. Eden tistih bedakov, ki lajajo v luno! Klepetec!« »Toda. Končno, kaj sem rekel?« je javkal lekarnar, ko je šel za njo po stopnicah z lučjo v roki. Alt je vedela, kaj je bil rekel? Ni se upal povedati pred njo svojih neumnosti brez repa in glave. Vedel je samo, da je don Giammaria odšel in se križal po trgu ter godrnjal: »Lepa zalega novih ljudi, kot oni Tone Nevolja tam, ki ob tej uri pohajkuje po vasi!«
XI.
Ko je nekoč T<->ne Nevolja pohajkoval po vasi, je vidri dva mladeniča, ki sto sc bila ipcred nekaj leti vkrcala v Ripostu, da bi iskala sreče in ki sta se vračali iz Trst«, ali iz Aleksandri-je v Egiptu, skratka od daleč ter sta v krčmi trosila in pMa bolj kot boter Nosan ali gospodar Čebula. Sedel« sta jahaje na mizo, pravila sta šale dekletom in imela sta svilene robce v vsakem žepu suknje. Tako da je vsa vas bila pokoncu zaradi njiju.
Ko se je Tone zvečer vrnil domov, je na-
šel edinole žene, ki so pretakale razsol v sodčke in klepetale v krožku s sosedami, sedeče na kamnih. Medtem so si krajšale čas s pripovedovanjem povesti in ugank, primernih za dečke, ki so poslušali z velikimi očmi, zmedenimi od zaspanosti. Tudi gospodar Ione je poslušal. pazil je na odcejanje razsoli in je pritrjeval z gilavo onim. ki so pripovedovali najlepše povesti in dečkom, ki so kazali, da imajo razum odraslih pri razlaganju ugank.
»Lepa povest,« je tedaj dejal Tone, je povest o tujcih, ki sta danes prispela s takimi svilenimi robci, da se kar ne zdi res. In denarja še pogledata ne. ko ga izvlečeta iz žepka. Videla sta po>l sveta, pravi, in da Trezza in Aci Castello skupaj nista nič v primeri s tem. To sem videl tudi jaz. Tam doli ljudje prebijejo čas s tem, da ves dan zapravljajo, namesto da bi solili sardele. Ženske pa oblečene v svilo in polne prstanov, bloj kot ogninska Mati božja, nodijo okrog jkj ulicah, da bi si ukradle lepe mornarje.
Dekleta so debelo gledala in tudi gospodar Tone je bil pozoren, kot takrat, ko so dečki razlagali uganke: »Ko bom odrasel in če se bom oženil, hočem tebe poročiti,«^ je rekel Aleš, ki je prav počasi praznil sodčke in jih podajal Nunziati.
»Čas je šc,« je odgovarjala Nunziata zelo resno.
»Biti morajo mesta velika kot Catania, da se nekdo, ki ni navajen, izgubi po ulicah in mu zmanjkuje diha, ko hodi vedno med dvema vrstama hiš, ne da bi videl ne morja ne polja.«
»Bil je tam tudi ČebtUla ded.« je dodal gospodar Tone »in je obogatel prav v onih krajih. Toda ni se več vrnil v Trezzo, samo denar je poslal svojim otrokom.«
»Ubožecl« je dejala Maruzza.
»Da vidimo, če mi to uganeš,« je rekla Nunziata: ,Dvoje svetlečih, dvoje bodečih, štiri cokle in ena metla.'
»Vol!« je brž rekla Maruzza.
»To si vedela! Ker si jo takoj pogruntala,« je vzkliknil brat.
»Tudi jaz bi hotel iti t ja, kot gospodar Čebula, da bi obogatel!« je pripomnil Tone.
»Pusti to, pusti to!« mu je dejal ded, zadovoljen zaradi sodčkov, ki jih je videl na dvorišču. »Kdaj nam je soliti sardele.« Toda Dolginka je pogledala sina s tesnim srcem in ni rekla, ničesar, kajti vsakokrat, ko je bil govor o potovanju, sta se ji prikazala pred očmi onadva, ki se nista več vrnila.
Nato je dodala? ,Brez repa in glave, ker boljše je na slepo.'
Vrste sodčkov so se venomer uvrščale vzdolž zidu in ko je gospodar Tone stavil enega na svoje mesto, s kamenjem na vrhu, je dejal: »Zopet eden! Ti bodo o Vseh Svetih vsi šli v denar.c
Tone se je tedaj smejal, da se je zdel kot gosjKidar Fortunat, ko so mu govorili o imetju drugih. »Velik denar, je godrnjal. In zopet je mislil na ona dva tujca, ki sta hodila sem in tja, se zlekovala po klopeh v krčmi in žvenke-tala z denarjem v žepih. Njegova mati ga je gledala, kot da bi mu čitala misli v glavi. Niti šale, ki so jih pripovedovali na dvorišču, je niso spravile v smeli.
»Kdor bo pojedel te snirdeile tu,« je pričela sestrična Ana »bo moral biti sin kronanega kralja, lep kot sonce, ki bo hodil s svojim belim konjem eno leto, en mesec in en dan, dokler nc bo dospel do čarobnega vodnjaka z mlekom in medom. Ko bo tam stopil s konja, da bi pil, bo našel naprstnik moje hčere M are,
ki ga bodo prinesle tja vile, potem ko je bil Mari padel v vodnjak pri polnjenju vrča. In kraljevič se bo z napitkom iz Marinega na-prstnika vanjo zaljubil. Hodil bo eno leto, en mesec in en dan, dokler ne bo dospel v Trezzo in ga bo beli konj privedol pred pralnico, kjer bo moja hči Mara vprav razprostirala perilo. Kraljevič jo bo poročil in ji stavil prstan na roko. Potem jo bo posadil na belega konja in odvedel v svoje kraljestvo.«
Aleš je poslušal z odprtimi usti, da se je zdelo kot da vidi kraljevega sina na belem konju, ki odnaša na svojem hrbtu Maro se-strične Ane. »In kam jo bo odvedel?« je nato vprašala Lia.
»Daleč, daleč, v svojo deželo onkraj morja, odkoder se človek ne vrača več.«
»Kot boter Alfio Muho.« je rekla Nunziata. »Jaz bi ne hotela iti s kraljevičem, če bi se ne imela več vrniti.«
»Vaša hči nima groša dofe, zato je ne bo prišel poročat kraljevič,« je odvrnil Tone. »In obračali ji bodo hrbet, kot se dogaja 'ljudem, ko nimajo ničesar več.«
»Zato moja hči dela tu ves dan, jx>tcm ko je bila ves dan v pralnici, da bi si napravila doto. Ali ni res Mara? Če ne bo prišel kraljevič bo pa vsaj prišel kdo drugi. Tudi jaz vem, da svet tako teče in nimamo pravice, da bi se nad tem pritoževali. Zakaj se niste Vi zaljubili v mojo hčer, namesto da bi sc zaljubili v Barbaro, ki je rumena kot žafran? Ker je Zufi-pidda imeln svoje dobro ali ne, In ko vam je nesreča pogubila vaše dobro, vam drugim, je naravno, da vas je morala Barbara kar na lepem pustiti.«
»Vi se prilagodite vsaki stvari in prav imajo, ko vas nazivajo ,zadovoljno srce',« je ku-javo odvrnil Tone.
Za Ljudsko tiskamo v LiublianU Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Centii