J^Haja vsak Četrtek I „ReDNIStvO IN UPRAVA: Trst, Ulica Valdirivo 36, 3*100 telef, sella 0ri 60824. Pošt. pred. (ca-Postale) Trst 431. Poštni p Vni račun Trst, 13978341 °štnina plačana v gotovini D N K Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Spsd. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1749 TRST - ČETRTEK 9. AVGUSTA 1990 LET. XL. Kje so kuščarji? Paleontologi pravijo, da je doba orja-h prazgodovinskih kuščarjev že davno nami. Od šestdeset do sto milijonov let j^Zaj naj bi bil zadnji čas, v katerem naj Po našem planetu korakali (oz. se pla-p ' gigantski dinozavri najrazličnejših . s‘ in rodov. Kljub temu pa od časa do n a beležimo kako časnikarsko senzacio-, poročilo, po katerem naj bi v kaki drn pluvialni džungli ali morda v južno- ». eriškem pragozdu raziskovalci še videli g, e Primerke teh pošasti. Pa v Evropi? °tsko jezero Loch Ness s svojo legendo 0 podobnem vodnem zmaju gotovo ne za-s:iaia za prej omenjenimi. Tudi v kakem iob'S^em iezeru so menda že zapazili po IJie orjaške vodne kuščarje, ostaline ®davnih živalskih rodov. Sicer pa imajo legende o jezerih in njih pošastih ved-0 kak delček resnice v sebi... Qv.^ kar buri duhove politikov in javne-771nenja. V Italiji, recimo, zlasti zadnje Nova kriza v Zalivu vznemirja svet Iraška invazija Kuvajta povzroča vse večjo napetost v svetu. Odločen korak je pred dnevi naredil Varnostni svet Združenih narodov, da bi preprečil morebitni širši vojaški spopad. Zalivu se namreč bližajo ameriške in francoske vojne ladje, na meji med Kuvajtom in Saudsko Arabijo pa sta vojski na razdalji enega kilometra. Varnostni svet je torej odobril resolucijo, ki prepoveduje vsakršno gospodarsko sodelovanje z Irakom in novo s strani okupatorjev umeščeno kuvajtsko vlado. Vsem članicam svetovne organizacije resolucija prepoveduje uvoz iraških in kuvajtskih izdelkov nafte ter izvoz v že omenjeni državi dobrin ali kapitalov. Izjema je le humanitarna pomoč v hrani in zdravilih. Za resolucijo so glasovale vse članice Varnostnega sveta, razen Jemena in Kube, ki sta se vzdržali. Zastopnik Iraka pri Združenih narodih je o resoluciji dejal, da nima nikakršne veljave. Nadaljujejo se medtem diplomatski stiki. Tako se je ameriški predsednik Bush po telefonu razgovarjal z italijanskim predsednikom vlade Andreottijem. Združene države Amerike smatrajo namreč Evropsko gospodarsko skupnost za ključno silo v diplomatskem boju proti Iraku. Italiji je trenutno poverjeno začasno predsedstvo Dvanajsterice in ima zato prav poseb-, ne pristojnosti pri usklajevanju političnih l in diplomatskih posegov ter gospodarskih sankcij proti Iraku. Ameriški obrambni ; minister Cheney je bil v Saudski Arabiji, | da bi preveril možnosti prisotnosti ame-I riške vojske na tem področju. Državni taj-| nik Baker pa je v teh dneh dotopoval v Turčijo, kjer bo skušal razčistiti dvoje vprašanj. V prvi vrsti naj bi Turčija prepovedala Iraku, da po naftovodu, ki teče po turškem ozemlju, dobavlja nafto kupcem, ki ne bi spoštovali mednarodnih sank-jcij, turška vlada pa naj bi nadalje pojas-jnila izjave Bagdada, da bo Ankara v pri- dalje na 2. strani ■ Izvršni odbor Slovenske skupnosti o novem položaju v Nabrežini Naročnike in bralce obveščamo, bo zaradi velikošmarenskih potnic in poletnih dopustov prihodnja ^evilka Novega lista izšla v četrtek, septembra. Uredništvo in uprava '«se tjji ne mine dan, ko ne bi prejemali nc-H °dkritij o zločinih, mafiji, mednarod-vohunjenju, masonskih spletkah, vlo-Pot varnostnih služb (recimo CIA v fji terorističnih dejanj v sedemdese- 5e,letih) itd. Prav zadnje dni se je pred-iolnlk republike Cossiga hudo obregnil ob °vena sredstva javnega obveščanja o dalje na 2. strani ■ Izvršni odbor Ssk v Trstu je objavil 2. t. m. tole izjavo: Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu pozitivno ocenjuje izvolitev novega občinskega odbora v devinsko nabrežinski občini. Zaradi položaja, ki je nastal v zadnjih i desetletjih, predstavlja sporazum med KD, Ssk in PSI, nujno izbiro, ki pa jamči nadaljevanje že uveljavljenega sožitja in u-pravne učinkovitosti. Avtonomna in odgovorna izbira krajevne strankine sekcije, ki jo je potrdilo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, je po poglobljeni in tudi boleči razpravi ter v trenutku, ko je Slovenska skupnost na krajevni ravni dosegla naravnost zgodovinski uspeh, imela za posledico, da se je sprejel težaven, a pogumen sklep. V odnosih med prebivalstvom se odpira nova razsežnost, v polnem spoštovanju enakega dostojanstva obeh narodnostnih skupnosti, ki tu že stoletja živita druga ob drugi, tako da bo prihajalo do naravne rotacije med župani obeh narodnostnih skupnosti, kar naj služi skupni blaginji in naj omogoči odpravo nadaljnjih ostrih konfrontacij. Samo če bo zavladalo ozračje, za katerega bo značilna ob veza za spoštovanje omikanega sožitja, bo- do upravitelji Slovenske skupnosti mogli ščititi in braniti specifične interese slovenskega prebivalstva in celotne skupnosti, in to ne glede na izzivalna, demagoška in neomikana izvajanja, ki se jih poslužuje novi rdeči baron, začasno parkiran v devin-sko-nabrežinski upravi. Hudo prizadeta komunistična partija zaostruje svoje zavajalne izraze v poslednjem poskusu, da bi še dalje zakrivala svojo štiridesetletno ribarjenje v kalnem; j to obstaja v tem, da glasove slovenskega | zbora blokira in jih brezplodne hrani v I zmrzovalniku, prej v pričakovanju prevzema oblasti, zdaj v pričakovanju uresničitve male »stvari«, ne meneč se za velike spremembe, ki so značilne za sedanji zgodovinski trenutek v svetu. Slovenska skupnost povsem zaupa v zrelost svojega volilnega zbora, upa dalje, da bodo voditelji vsedržavnih političnih strank in javno mnenje ustrezno cenili žrtev, ki jo je naredila Ssk, ter prav tako odgovorno ocenili nujnost, da se slovenska manjšina zaščiti v skladu z resolucijami j Evropskega sveta in v skladu z izjavo ita-| lijanske vlade na vseevropski konferenci, : kjer je Italija nastopila v imenu »penta-gonale«. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 12. avgusta, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Tolpa štiridesetih- (Renzo Cigoi - prevedel Franc Jeza), RO; 11.45 Vera in naš čas; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Milan Lipovec: »Ljudje ob cesti« — roman; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 13. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mirko Mahnič: »V ekspresionizem«, radijska igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Morje« — včeraj, danes, jutri; 12.40 Tržaški oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johanna Bacha; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 14. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »V Telebaniji«, RO; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; ■ SREDA, 15. avgusta, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Ave Marija v lahki glasbi; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Črnske duhovne pesmi; 10.15 »Spominček z romanja« (Lučka Susič); 10.30 Sopranistka Zlata Gašperšič, basist Dragiča Ognjanovič, orglar Flubert Bergant; 12.40 Moški zbor Fantje izpod Grmade; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.15 Marijine božje poti; 16.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 17.10 Teden Johanna Sebastiana Bacha; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 16. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »V Telebaniji« (Franjo Kumer); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Dobrodošlo, poletje!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johanna Sebastiana Bacha; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 17. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »V Telebaniji« (Franjo Kumer); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Goriški film Videomonitor 1990; 12.35 Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Johanna Sebastiana Bacha; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 18. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mirko Mahnič: »Orfej iz Medane«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotis Vojko Cesar; violinist Igor Kure tin pianist Andrej Jarc; mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah, Nova kriza v Zalivu vznemirja svet ■ nadaljevanje s 1. strani meru širšega vojaškega spopada ostala nevtralna. Ameriški predsednik Bush se je v zvezi s kuvajtsko krizo razgovarjal tudi z glavnim tajnikom Atlantskega zavezništva VVoernerjem in britansko ministrsko predsednico Thatcherjevo. Članice Atlantskega zavezništva nasprotujejo vojaškemu posegu in se zavzemajo za strogo spoštovanje sankcij. Veliko zaskrbljenost pa vzbuja novica, ki sta jo posredovali javnosti Velika Britanija in Zahodna Nemčija, češ da so iraški vojaki s silo odpeljali iz hotelov in številnih zasebnih stanovanj več kot 350 tujih državljanov. Vse so baje z avtobusi prepeljali v Irak. Bela hiša je pozvala vse svoje državljane v Iraku in Kuvajtu, naj zapustijo obe državi. V Bagdadu in Kuvajtu bo ostalo le najnujnejše osebje ameriških veleposlaništev v teh mestih. Po prvi zmedenosti se tudi kuvajtski državljani, ki živijo po vsem svetu, pripravljajo na oboroženi upor proti iraškim okupatorjem. Ubegli šejk Al Sabah je po- zval svoje ljudi k uporu. Res so se vilni prostovoljci že prijavili na zbir11!' mestih, kot poročajo pa so v Kuvajtu 1 v teku pravi gverilski spopadi med li sedbeno vojsko in uporniki, ki se ne naIIie' ravajo vdati. Zanimivo je tudi, da sta Sirija in Ir3f' zahtevali umik iraških čet, voditelj Pa stinske osvobodilne organizacije Arafat P je prispel v Saudsko Arabijo, da bi faI* kajšnjim oblastem predstavil libijsko-Pa lestinski načrt za rešitev te nove krize Perzijskem zalivu. Tudi sama odstavljena kuvajtska 0 last, ki se je umaknila v Saudsko Arabij0: skuša z diplomatskimi zvezami ukrep3 proti iraški agresiji. fj? Dosedanji razvoj dogodkov pa ima očitne posledice na ceni nafte in nafta1 derivatov. Uporabniki upajo, da bodo ost le države članice organizacije OPEČ V0''* čale svojo proizvodnjo, tako da se ne ; svetovno gospodarstvo naenkrat znašlo hudi energetski krizi, saj je znano, da s’ Irak in Kuvajt proizvajala celih 20 0 stotkov celotne proizvodnje držav člaa' OPEC-a. Letina je obilna, a manjkajo ljudje, ki bi jo spravljali Letošnja letina v Sovjetski zvezi je izredno dobra. Tako trdijo pristojni sovjetski organi. Hkrati pa obstaja nevarnost, da bo pridelek šel pozlu, ker ni žanjcev in obiralcev sadja ter zelenjave. Tako je predsednik sovjetske vlade Rižkov pozval prebivalstvo, posebno mladino, naj se odpravi na podeželje in pomaga kmetom pri spravljanju pridelkov. Sovjetska vlada je že mobilizirala vojsko in kakih 30 tisoč vojaških tovornjakov, s katerimi naj bi prevažali pridelke. Nadalje so nakazali možnost, da bi na polja poslali tudi univerzitetne študente. V naslednjih dneh naj bi s posebnim odlokom poslali na polja od 10 do 15 odstotkov vseh tovornjakov, kar ZAKON O RADIOTELEVIZIJI jih kroži po sovjetskih cestah. Trenutno J dejal Rižkov, obstaja nevarnost, da b0$ izgubili kakih 30 odstotkov pridelka sadb in stročnic. Kmetje in zadruge ter drža' ne kmetije so letos dobesedno odpoveda1, je dejal predsednik vlade in čeprav je tina odlična, v mestih primanjkuje sad1' in zelenjave, predvsem pa graha in fiž01 ■ ki sta zelo priljubljena hrana v Sovjet5 zvezi. Tudi žetev je v žitorodnih predelih' polnem teku. Primanjkujejo pa kombaJ . in ni žitnic ter silosov, ki bi bili primerI;! za sprejemanje in sušenje zrnja. Kraje'; ne oblasti so pozvale osrednjo vlado, 11 j razglasi izredno stanje in odredi, na.i vsi ljudje, ki so sposobni za delo, šli a polja in pomagali pri žetvi. Tudi Bur j ati za neodvisnost Senatna zbornica je z večino glasov in z javnim glasovanjem odobrila zakon, ki ureja radiotelevizijski sistem v državi. Seja se je končala 5. t. m., potem ko je predsednik Spadolini odredil javno glasovanje, medtem ko se je bila pred dnevi predsednica poslanske zbornice, kot znano, odločila za tajno glasovanje. Zakon je dokončen, kajti senat je odobril isto besedilo, kot ga je bila odobrila poslanska zbornica pred nekaj dnevi. Gre za prvo organsko ureditev radiotelevizijskega sistema v Italiji, o čemer je potekala zelo živahna razprava v obeh vejah parlamenta. Gre vsekakor za prvi poskus ureditve tega kočljivega vprašanja po zgodovinski razsodbi ustavnega sodišča leta 1976, po kateri so zasebne radijske in televizijske oddaje krajevnega značaja zakonite, medtem ko mora radijska in tele- vizijska ustanova RAI zajamčiti pluralizem informacije. Leta 1975 je parlament prvič uredil javno radijsko in televizijsko službo. Tedaj je parlament prevzel nadzorstvo nad informacijsko službo. Prej je namreč to nadzorstvo izvajala izvršna oblast, se pravi vlada. Zaradi vsebine tega zakona je nastal hud spor v sami Krščanski demokraciji. Nastala je tudi kriza vlade, ker je pet ministrov, pripadnikov leve struje Krščanske demokracije, odstopilo. Predsednik Andreotti je ob sodelovanju predsednika republike Cossige to krizo odpravil v manj kot 24 urah in je kratkomalo nadomestil ministre, ki so odstopili, z novimi ljudmi. Vse to bo imelo še hude posledice predvsem v sami Krščanski demokraciji, tako da se že govori o predčasnem in izrednem strankinem vsedržavnem kongresu. Skupina poslancev sovjetske burjat5^ republike, ki leži ob mongolski meji in , krog Bajkalskega jezera, je predlagala, h' tudi Burjati proglasijo neodvisnost sV°l. republike. To so utemeljili z navedbo h5-, stva, da uživa ta republika, ki je po sv°- dalje na 8. stran' Na Dunaju so v torek, 7. t.m., pokop3 dolgoletnega avstrijskega kanclerja in cialističnega voditelja Bruna Kreiskega> je umrl konec prejšnjega meseca v staL sti 79 let. Pogreba so se udeležili štev) državniki in politiki, med njimi ’ Brandt, pokojnikov prijatelj še iz časa h gunstva na Švedskem, ter palestinski J j ditelj Arafat. Kreisky je kot prvi zah°'$ državnik in še Jud povrhu sprejel ^ 1979 Arafata na Dunaju in povzročil Pr“ vi bes v izraelskih krogih. g »Povej resnico, da so znebiš strahu« Med memoarsko literaturo, ki je v zad-Jern času preplavila Slovenijo, zaslužita P°sebno pozornost dve knjigi Janeza Je-^erška Sokola »Arhipelag Goli« in »Meda-i°ni našega časa«. Gre za pričevanji o pre-losti, ki avtorju ni hila posebej naklo-Jeria’ čeprav je bil po svojem proletar-herri poreklu, komunistični usmerjenosti fte nazadnje tudi partizanščini prede-r ll}iran za vodilni kader v totalitarnem yZlTnu, od katerega smo se letos poslovili. °]no je končal kot načelnik štaba sedme-korpusa z visokim činom podpolkovni-lQ- Leta 1947 je bil imenovan za vojaške-jv, atašeja pri jugoslovanskem veleposla-^tvu v Rimu. Štiri leta pozneje pa je bil " domnevni informbirojevec aretiran in P°sZan na Goli otok, od koder je romal še kIftnišnici na otoku Sveti Grgur in v Bi-Al-Na vprašanje, kje mu je bilo najhuj-„ ’ le časnikarju Milanu Markelju odgo-V°ni takole: ^ »Kot partizan sem se oblikoval v ponos-p osebnost in samozavestnega človeka. °hcijski aparat, ki me je začel mleti, je e °val tako, da je skušal človeku najprej samoponos in ga razčlovečiti. Od Ba-l}ce naprej skozi vseh šest let mojih zad- 1( Lh komandantnih potovanj, kot pravim e Bismarck, Prusija, bo kulturni dogodek DOM MANGART žarnice — kanalska dolina tel. 0428/63173 Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin. Nova uprava nudi za julij in september enotedenski polpenzion za 234 tisoč lir. Poti 9e, ^0; 1 Po jetnišnicah v podnaslovu prve knji-so me skušali zlomiti. Predvsem mojo jTolno hrbtenico. Tak je bil sistem, iz ne-Sq žnega človeka narediti hudodelca. Silili j jetnike, da so pretepali sojetnike, ova-h * drug drugega, noč in dan so jih prisi-ffiali k slabim, nekarakternim stvarem, jim niso zlomili človeškega dosto-^stva in moralne hrbtenice. Še zdaj si ne ^Tn razložiti, kako to, da so mnogi tako p! ro popustili, da so se obtoževali za stva-J.ki jih niso naredili, da so priznavali iz-lsljeno ter še verjeli v partijo, da ima Sav> da ne qreši. V meni pa se je ta vera 0rnila Pričevanji Janeza Jezerška Sokola ni- Sf(j Pa Pomembni kot literarni stvaritvi, nju- ; ^rednost je v pretresljivi izpovednosti -f( Voprikriti resničnosti. Verjetno se je S(Qs avtor, tako kot Havel, hotel znebiti S/Qbu s tem, da je povedal resnico. Ta strah pred preteklostjo, pred sedanjo in pred prihodnostjo, je značilen za našo deželo. Žarko Petan V Nemčiji pa tudi drugod po svetu vlada veliko pričakovanje za uresničitev velikega projekta novega Deutsches Historisches Museuma v j Zahodnem Berlinu, katerega vodi dinamični Chri-; stoph Stolz in sicer obsežne razstave posvečene! Bismarcku, Prusiji, Nemčiji in Evropi. Pobuda se je oblikovala še pred velikimi dogajanji padca berlinskega zidu in pospešitve združevalnega procesa. Predstavlja pogumen pristop do nemške zgodovine po večdesetletnem zavestnem in podzavestnem brisanju identitete, ki je bila posledica nacizma in poraza v drugi svetovni vojni. Postavlja se tudi v okvir vprašanja nemškega kulturnega združevanja, ki je veliko težavnejše od političnega. Gre za zahtevno zamisel novega Nemškega zgodovinskega muzeja v Zahodnem Berlinu in njegovega dinamičnega ravnatelja Christopha Stolza, ki je nastala pred več kot letom dni, da bi prikazali predvsem nov pristop tudi do perečih zgodovinskih vprašanj izven okostenele ideološko pogojevane strukture vzhodnonemških kulturnih inštitucij in še zlasti sorodne ustanove, starodavnega muzeja za nemško zgodovino na Unter den Linden. Letošnje velike spremembe so še povečale pričakovanje Bismarokove razstave. Razstava bi morala potrditi pomembnost novega muzeja izven ideoloških oklepov s poudarkom na evropsko razsežnost dogajanj, ki so privedli do Drugega Reicha daleč od zgodovinske teologije in ideologije v znamenju novih perspektiv, ki nočejo nikakor biti apologija sedanjemu združevanju. Eksponate je posredovalo 250 kulturnih ustanov in muzejev iz vsega sveta, veliko jih prihaja tudi iz italijanskih muzejev. Za oblikovanje te razstave niso razpisali natečaja. Posebna komisija je obiskala najpomembnejše razstavne oblikovalce po svetu, proučila njihove dosedanje dosežke in imela z njimi daljše ter poglobljene razgovore. Tako so obiskali tudi arhitekta in univerzitetnega profesorja Bo-; risa Podrecco na Dunaju in njegov atelje in se seznanili z njegovimi velikimi stvaritvami sve-' tovne odmevnosti na tem področju. Podrecca se je posvetil poleg strogo arhitekturnemu delu in poučevanju tudi oblikovanju velikih razstav svetovne razsežnosti. Pri nas je znan predvsem po veliki Plečnikovi razstavi, ki je iz pariškega centra Pompidou bila prikazana po Evropi, v Združenih državah Amerike in v Ljubljani, oblikoval pa je podobno zgodovinsko razstavo po nalogu ministra Langa v Parizu, znan pa je po številnih razstavah v okviru bienala, pripravil je že pred leti razstavo arhitekta Scarpe v Benetkah, lansko razstavo v Veroni o Avstriji in Venetu in še številne druge. Med veliko konkurenco so za oblikovanje berlinske razstave poklicali prav njega. Gre za nadaljnjo uveljavitev dunajskega arhitekta, ki se je, kot znano, v mladih letih šolal na slovenski realni gimnaziji v Trstu, diplomiral na Dunaju in nato desetletja predaval na vseučiliščih na Dunaju, v Nemčiji, v Franciji in Italiji ter v Združenih državah Amerike. Naloga oblikovanja tako heterogene razstave je zelo zahtevna, saj mora harmonično uskladiti okrog osem tisoč eksponatov od najmanjših predmetov kot so Bismarckova očala do umetniških slik velikih razsežnosti, med drugimi bo razstavljena tudi znana slika »Fiumana« Giusep-pa Pelizza da Volpedo. Rastavo bodo odprli 26. avgusta v Martin Gropius Bau ob nekdanjem Berlinskem zidu. Uradna svečanost bo v berlin- ski Filharmoniji. Povabili so 1200 uglednih gostov iz vsega sveta. Pripravljalno delo se je pričelo pred letom dni, zadnji dogodki pa so zahtevali veliko usklajevanja in sestankov s pokroviteljem predsednikom Von Weiszeakerjem in člani pripravljalnega odbora v katerem je soproga nekdanjega kanclerja Brandta, tako da je bila priprava stalno delo v razvoju. Podrecca pa je sočasno pripravljal še drugo veliko razstavo posvečeno kulturi mest, ki je na ogled v mestnem dvorcu v Karlsruheju ob 275-letnici slovitega baročnega renesančnega mesta v Nemčiji. Gre za izviren prikaz mestnih jeder v zgodovini od mestne zasnove filozofov od Platona do Ari-stotelesa pa do mesta teologov ter zasnov prvih renesančnih konceptualistov od Albertija vse do Palladia in še prikaz vojaških mest ter perspektivnega dojemanja mesta. Z izvirnimi materiali so prikazana tudi posamezna velika svetovna mesta od Leningrada-Petersburga do Nancyja in Washingtona s privlačnim pristopom, ki omogoča obiskovalcem na osnovi perspektivne postavitve neposredno dojemanje mestnega vzdušja. Kje so kuščarji? ■ nadaljevanje iz strani 1 vseh teh kočljivih zadevah, ki v neki meri povlečejo v diskusijo celo Kvirinal. Prav gotovo ne bomo pogrešili, če zatrdimo, da marsikdaj italijansko politiko videzno ali (na)videzno vodijo skrivnostne niti. Če samo pomislimo, recimo, na pojem nekakega »velikega starca« (il gran-de vecchio), ki naj bi tkal neke skrivnostne nitke in preko masonskih bolj ali manj skritih lož imel svoje postojanke v vojski, financah, politiki, socialnem in gospodarskem življenju države. Veliko je sicer še prikritega in nepoznanega. Verjetno bo tako tudi ostalo. Morda se tudi znotraj naše manjšinske stvarnosti včasih dogaja kaj podobnega. Nevidni režiserji so gotovo do nedavnega vodili tudi del naše zamejske politike. Ne izključujemo tudi morda še prisotnih »kuščarjev« s podobno vlogo, morda tudi tam, kjer si sami tega ne pričakujemo. Lahko je tudi delno naša krivda, da tega nismo znali pravočasno preprečiti. »Glasnost« in »perestrojka« morata vzrasti in prevladati v nekoč nam nasprotnih, ampak tudi v naših vrstah! Lov na »kuščarje« seveda ne more in ne sme postati lov na čarovnice. In če je neaktualen skok v daljno prazgodovino Zemlje, je prav tako neaktualen in nekoristen pohod na vse tisto, kar je morda krivo naših današnjih nadlog. To pa ne pomeni sprejemanja dejanskega stanja. Le konstruktivno, aktivno in tvorno namreč lahko preprečimo rast novodobnih »kuščarjev« in se jih iznebimo. Z odkrito in demokratično igro, ob dnevni svetlobi in daleč od temačnih in senčnatih skrivališč, kamor se navadno radi skrivajo ... a. b. Slovenske višje šole na Tržaškem v številkah V začetku julija je po zakonu zapadel rok za vpis v višje šole, vendar imajo zamudniki, ki se še niso odločili, vseeno možnost, da se še vpišejo. V glavnem je število dijakov, ki bodo prihodnje leto o-biskovali prvi razred višje šole, dejansko že določeno. Pridruži se jim lahko le še kak zamudnik ali pa kdor bo prisiljen ponavljati razred. Na učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu se je letos vpisalo 25 dijakov, na vzgojiteljsko šolo pa doslej samo 2. Prvi razred Trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois bo o-biskovalo 57 mladih, v šolo za geometre pa se jih je vpisalo 10. Kar zadeva Znanstveni licej F. Prešeren, bo prvi razred o-biskovalo res visoko število dijakov, kar 68, klasična gimnazija pa ima, podobno kot prejšnja leta, 8 vpisanih. Prvi letnik strokovne šole J. Stefan naj bi po predvidevanjih obiskovalo 40 dijakov. Sodeč po številčnih podatkih letošnjega, lanskega in prihodnjega leta je treba reči, da ni tako zaznaven negativni trend oziroma upadanje števila mladih, ki obiskujejo slovenske višje šole. Ta pojav je bolj zaznaven pri mlajših šolskih »generacijah«. V zadnjih dveh letih so bili razredi na višjih šolah razmeroma kar številni, če izvzamemo vzgojiteljsko šolo, klasično gimnazijo in šolo za geometre. Zdaleč najbolj priljubljeni šoli pa sta Trgovski tehnični zavod in Znanstveni licej. Število dijakov v zadnjem razredu na slovenskih višjih šolah, torej tistih, ki so lani in letos zaključili maturo in maturantov v šolskem letu 1990/91 je torej sledeče: Število maturantov: letos lani prihodnje leto Učiteljišče A. M. Slomšek 10 22 8 ( 2 — popr. izpiti) Vzgojiteljska šola A. M. Slomšek 7 3 6 Trgovski zavod 2. Zois 51 61 60 ( 9 — popr. izpiti) Šola za Geometre Žiga Zois 4 12 7 ( 4 — popr. izpiti) Znanstveni licej F. Prešeren 43 44 58 (16 — popr. izpiti) Klasični licej F. Prešeren 9 8 9 Strokovna šola J. Stefan 15 22 18 ( 2 — popr. izpiti) Sodeč po gornji razpredelnici lahko rečemo, da je število dijakov upadlo predvsem na učiteljišču, kjer so lahko letos imeli celo dve paralelki zadnjega razreda, in na šoli za geometre. Zaradi prenizkega števila vpisanih grozi velika nevarnost vzgojiteljski šoli, ki celo tvega, da jo zaprejo. RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA NA PODAGI LISTIN IN IZPITOV Pokrajina Trst razpisuje javni natečaj na podlagi listin in izpitov za eno mesto šolskega tajnika z znanjem slovenskega jezika (šolsko področje dejavnosti, VII. funkcionalna kvalifikacija po odloku predsednika republike št. 268 od 13. maja 1987, L. 9.781.000,- bruto letnega dohodka); 40% mest je namenjenih osebju v staležu, ki je v službi na pokrajini. Izobrazba: | diploma ekonomske in trgovinske fakultete, diploma iz političnih ved ali druga enakovredna diploma o dokončanem študiju na eni izmed univerz republike Italije. Kandidati so lahko stari od 18 do 40 let z možnostjo zvišanja starostne meje na podlagi zakona. Rok za predložitev prošnje, ki mora biti o-premljena s predpisano dokumentacijo, zapade 22. septembra 1990. Prošnje je treba nasloviti na predsednika pokrajine Trst in jih dostaviti na sedež pokrajine Trst — Trg Vittorio Veneto 4 v Trstu, ali pa poslati v priporočenem pismu s povratnico. Za nadaljnja pojasnila se morebitni kandidati lahko obrnejo na Urad za osebje pokrajine Trst — Ul. S. Anastasio 3 v Trstu — ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. PREDSEDNIK Dario Crozzoli Letošnje romanje vernikov »treh dežel« bo v soboto, 18. t.m., na Višarjah. Med drugimi bodo prisotni škofje iz Vidma, Celovca in Ljubljane. Organizacijo romanja je za Slovenijo prevzel verski tednik »Družina«. Beri - širi - podpiraj "IMOVI LIST« Jubilejna DRAGA *90 XXV. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA 90, PARK FINZGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Petek, 31. avgusta 1990 17.00: Predstavitev letošnje Drage 17.30: Igor Škamperle (Trst): NARODNOST V POSTMODERNI MISLI Po predavanju diskusija in družabnost Sobota, 1. septembra 1990 9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednike/ slovenskih periodičnih publikacij po svetu 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj); SLOVENIJA S PERSPEKTIVE ŠIRŠEGA SVETA Sledi diskusija in družabnost Nedelja, 2. septembra 1990 10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana): SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Sledi diskusija 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Iv° Jevnikar (Trst), Karel Smolle (Celovec), Janez Zorec (Pariz) Okrogla miza: PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA Po diskusiji zaključek in družabnost Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9-uri na prostem in jo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi. V Italiji in tudi drugod po Evropi se bo bencin podražil za 25 ali 30 lir na ltfer’ To pa ni posledica nove krize v Zali^' temveč sklepa držav proizvajalk na^e (OPEC), naj se sodček nafte podraži 1,3 21,5 dolarja. Sklep je bil sprejet pred ir3 ško agresijo na Kuvait. Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je na zadnji seji dodelil 8 milijard lir pomoči kmetijstvu. Ta sredstva bodo porazdelili med 19 denarnih zavodov, ki so po svoji gospodarski naravi najbolj prisotne na področju posojil kmetovalcem in zadrugam, ki delujejo na tem področju. Te hranilnice in posojilnice bodo del teh prispevkov lahko uporabile tudi za zmanjšanje obresti, ki trenutno bremenijo kmetovalce ali zadruge, ki so že pred časom zaprosile za posojila. Vsoto so nadalje razdelili na tri področja. Del prispevka bodo namenili zadrugam, ki se posvečajo pridelavi, a tudi predelavi in prodaji kmetijskih pridelkov in proizvodov. Del vsote je izrecno namenjen Na Opčinah je v teku akcija zbira Dežela podelila 8 milijard za kmetijstvo potrebam živinorejskih zadrug, kar b° stalo, pa bodo delili posameznikom, ki a • do vložili prošnjo za prispevek, ki 11 bi ga uporabili za posodobitev kmetij 3 kritje stroškov ob izrednih nakupih in P pravilih. inj3 podpisov proti premestitvi sedanjega ŽOP” P . v i-ii^n .. v i^ vv-iinv m j]( openske župnije. Znano je, da je župR nika Viljema Žerjala oziroma korenit^ spremembam v vodstvu velike in uglea.j. Žerjal že več let trn v peti nekaterim cionalističnim krogom, slovenski vero1 • pa ne bi radi videli, da bi prav ti kr?A dobili zadoščenje z odstranitvijo župR1 slovenske narodnosti. Višarsko srečanje izseljen j Scarano žuPan , V nedeljo, 5. t.m., se je na Svetih Vi-j.arjah zbralo kakih 300 slovenskih izse-Jencev iz raznih krajev Evrope, nekateri j amezniki pa so prišli tudi iz Avstralije . iz Združenih držav Amerike. Srečanja, ga je priredil Svet slovenskih krščan-“i izseljencev v Evropi, so se udeležili lin^0ri kulturni in javni delavci ter po-*ki iz zamejstva in iz Slovenije ter šte-ni romarji. To drugo višarsko srečanje, kot je po-enovano, je ponovno potrdilo pomen so-jovanja med organizacijami izseljencev. , eleženci so se najprej zbrali v višar-, eai Domu, kjer je bil študijski del sre-, Tja na temo »Slovenija — evropska 2ela«. v imenu Sveta, ki povezuje slo-aske emigrante, združene v slovenskih .^Pnijah za izseljence v Zahodni Evropi,! ^ udeležence pozdravila umetnostna zgo-p Vlnarka Verena Koršič Zorn iz Pariza. j.r®davala pa sta zgodovinarja Jožko Šav-s 12 Gorice, ki je govoril o slovenski dr-Karantaniji, ter član zgodovinskega vencev Marjana Pippa, predsednico Sveta slovenskih organizacij Marijo Ferletič, deželnega tajnika Slovenske skupnosti Jev-nikarja, predsednika Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine Cla-voro in druge. V imenu prirediteljev je prisotne pozdravil tajnik Sveta izseljencev Polde Cverle iz Belgije, duhovnik Vinko Žakelj pa je govoril o pobudi za odkup in ureditev »Doma srečanja« na Višarjah in o pomenu povezovanja izseljencev. Župnik Janez Rihar iz Ljubljane je spregovoril o ustanovitvi centra za slovenske zdomce, ki ga je ustanovila slovenska škofovska konferenca in to pobudo obrazložil kot nadaljevanje poslanstva, ki ga je med slovenskimi izseljenci opravljala Rafaelova družba. Znani ekumenski delavec in duhovnik Stanko Janežič iz Maribora je prebral pesem »Sprava na Višarjah«, Branko Zorn iz Pariza pa je izrazil pričakovanja slovenskih izseljencev ob političnih spremembah v Sloveniji. Dejansko je Zorn tudi pred- Urti a Sl°venske akademije znanosti in stavil obsežno pismo, ki ga je Svet slo /ustnosti Vinko Rajšp, ki je predstavil venskih izseljencev pripravil in ga naslo-P iv evropskih miselnih tokov na Slo-, vil na ministra za Slovence po svetu Jamskem v minulem stoletju. | neza Dularja, ki je popoldne tudi sam pri- . Osrednji dogodek nedeljskega srečanja šel na Višarje in se lahko osebno soočil s ^ bila sveta maša v romarski cerkvi. I to problematiko. V pismu so pobudniki po-‘ ^šno daritev je vodil upokojeni koprski' sredovali obsežen seznam želja in zahtev msgr. Jenko, ob njem pa so soma-1 ter pričakovanj, ki jih imajo politični in j^ali številni izseljeniški duhovniki iz ekonomski izseljenci. ______________________________________ 8>cije, Belgije, Zahodne Nemčije, Šved-m še iz naših krajev. Posebno vzduš-so ustvarili tudi pevci iz Trnovega. V VP Je bilo čutiti posebno vzdušje polnosti in istočasno prazničnosti. To mo-U ?e tudi zaradi prisotnosti Slovencev z 1 različnej ših koncev sveta in vidnih edstavnikov iz domačih krajev, kar je y sem naravno ustvarjalo povezanost eb komponent naroda, p . Tako je v zasebni obliki bil prisoten v]1 bogoslužju tudi predsednik slovenske zn- ® Lojze Peterle, ob njem pa smo opa-j^1 se ljubljanskega župana Jožeta Strgar-’ Ojnika Narodnega sveta koroških Slo- Zadeva Bijedič j^Lred sodiščem v Filadelfiji se je kon-Proces o tako imenovani aferi Bijedič. ^ 2a afero, v katero so bili vpleteni He,eriška podružnica Ljubljanske banke, s| aJeri poslovneži, ki so po rodu iz Jugo-V pjjo. in jugoslovanski generalni konzul t bicagu Bijedič, ki je bil svojčas areti-n P°d obtožbo, da je sodeloval pri »pra-H * nezakonito pridobljenega denarja, ki t(Q bi bil tudi sad trgovanja z mamili. j^azula so pozneje povsem oprostili, zdaj bila podružnica Ljubljanske banke Op °jona na 50.000 dolarjev kazni, ker je i'h izpolnitev dveh obrazcev pri več-tp benarnih operacijah. Odvetnik je k te-H0 Pripomnil, da to obveznost nekaznova-upušča več kot 40 ameriških bank. PO; ^a šest let in pol oziroma na pet let za- ■H«Pa sta bila obsojena poslovneža Špa-^ in Kohl. Slednji je bil najpomembnej-Priča proti konzulu Bijediču. Zaostrujejo se odnosi med Srbi in Hrvati v hrvaški republiki. Računajo, da v tej republiki predstavljajo Srbi kakih 30 odstotkov prebivalstva. Srbi hočejo za vsako ceno avtonomijo in v tem smislu zahtevajo odobritev ustreznih zakonov. Za župana v Gorici je bil potrjen krščanski demokrat dr. Antonio Scarano. Izvoljen je bil na seji občinskega sveta v ponedeljek, 6. t.m. To je njegov tretji zaporedni županski mandat. Scarano vodi odbor, v katerem so predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in Ssk. V odboru ie za Slovensko skupnost Marjan Breščak. Dosedanja predstavnika Ssk v občinskem odboru oziroma svetu, prof. Andrej Bratuž in dr. Damijan Pavlin, nista več kandidirala. Od Slovencev so v občinskem svetu še dr. Bernard Špacapan (Ssk) in dr. Ivan Bratina in Igor Komel (oba KPI). PRAZNIK EMIGRANTA Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine bo v soboto, 11. in nedeljo, 12. t.m., priredila v Dreki letošnji Praznik emigranta. Izbira kraja ni naključna. Občina Dreka je namreč v povojnem času doživela množično izseljevanje, tako da so številne vasi danes že skoraj povsem prazne in da že nekaj let niso zabeležili nobenega rojstva. Pri letošnjem prazniku poleg občine sodeluje tudi dežela Furlanija Julijska krajina. V soboto bo na sporedu okrogla miza na temo »Diaspora in izvirna skupnost«. Pri razpravi bodo sodelovali poleg župana Zufferlija še poslanec Danilo Bertoli in predsednik Zveze izseljencev Ferruccio Clavora. Razmišljali bodo o možnostih obnovitve krajevne skupnosti, ki jo je izseljevanje tako močno prizadelo. Zvečer pa bodo odprli fotografsko razstavo, posvečeno zgodovini in izročilu tistih krajev. Pravi ljudski praznik pa bo na Solarjeh, kjer so v teku še zadnje priprave na to srečanje. Velik uspeh razstave o Langobardih Veliko razstavo o Langobardih v Čedadu in v Vili Manin pri Passarianu si je ogledalo že sto tisoč ljudi. Razstava ni posvečena le prikazu umetniških zanimivosti in dragocenosti, ki so jih našli v raznih grobiščih v Italiji, a tudi na Slovenskem in drugih krajih Srednje Evrope, ampak tudi prikazu življenjskih navad in predmetov, ki so jih Langobardi uporabljali. Zanimivi so tudi razni dokumenti, ki pričajo o njihovi prisotnosti na tem področju. Zanimanje za razstavo se je še poživilo po novici, da so arheologi pred nekaj tedni našli v stolnici v Monzi grobnico kraljice Teodolinde, ene pomembnejših vladaric langobardskega ljudstva. Dežela Furlanija Julijska krajina, ki je glavna pobudnica te velike razstave, je poskrbela za mednarodno reklamo, tako da vsak dan o-biskujejo čedajske zanimivosti in one, ki so jih zbrali v prostorih Vile Manin, številni turisti iz Avstrije in Nemčije, pa tudi iz drugih evropskih držav. Katoliška knjigarna - Gorica Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti. Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ljubljanska revija Manager vedno bogatejša Pred petimi meseci je v Sloveniji začela izhajati revija Manager, namenjena novim slovenskim podjetnikom, ki naj bi rešili republiko iz hude ekonomske krize, v kateri se trenutno nahaja. Mesečnik je precej dobro zasnovan in u redniki se trudijo, da bi nudili res čim bolj natančne in koristne informacije o tem, čemur se je doslej dajalo vse premalo poudarka. V tej reviji naletimo na številne intervjuje z uspešnejšimi domačimi podjetniki, podatke o investiranju v tujini, reklame, informacije o marketingu in dizajnu, praktičnih nasvetov — skratka vseh drobnih in pomembnih vesti, ki so nedvomno zelo koristne za »novopečene« slovenske podjetnike. Manager izhaja v Ljubljani, njegov glavni urednik pa je Dušan Snoj, ki v uvodnem članku v zadnji številki revije piše, da slovenska vlada v tem trenutku nima nobenih možnosti, da bi zaustavila naraščanje števila brezposelnih. Peterle, ki gotovo ni postal premier zato, da bi predsedoval stečaju slovenskega gospodarstva, je v zadregi, trdi Snoj. »Pragmatizem terja namreč uspešnost v kratkem času, toda za- radi zadreg z iskanjem titularjev tuje lastnine, zaradi splošne nestabilnosti in nadaljevanja političnih iger je vse bolj očitno, da še lep čas ni pričakovati pravega razmaha zasebnih tržnih spodbud.« Glavni urednik mesečnika še trdi, da je sedaj pravi trenutek za sprostitev manager-skih talentov, ki so doslej živeli v senci. Najprej pa je treba »opraviti z zablodo karikature socialističnega managmenta,« piše Snoj. Vedeti je treba, da pravega managmenta ta država še ni videla. Elan je le najbolj tragična posledica cepljenja komunizma na podjetništvo, trdi avtor članka in opozarja, da gospodarski razvoj pomeni trdo delo, ne pa finančno pomoč, podpisovanje preferenčnih sporazumov v Bruslju, Frankfurtu ali Washingtonu in tudi ne pohod v po-trošnitvo in visoko tehnologijo. Treba je biti pripravljeni sprejeti tveganje in žrtvovati gotovost znanega za negotovost novih možnosti v prihodnosti, zaključuje Snoj. V tej zadnji številki Managerja naj omenimo še intervju z dr. Slavenom Letico, profesorjem ekonomike zdravstva in medicinske sociologije na zagrebški medicinski fakulteti, ki je hkrati tudi osebni svetovalec predsednika predsedstva Hrva ške Franja Trudžmana. Letica je tudi avtor izZ1 valnih publicističnih del o domnevni »čistki« Pred kratkim je začela izhajati nova revija »Evropa« naj bi jo nova oblast izvedla nad »boljševis nimi« direktorji. Govori se namreč, da so P° P0" litičnih spremembah v Sloveniji in na Hrvaške® mnogi direktorji v strahu, da bodo izgubili svoJ položaj, posebno še, če so bili izbrani predvse® po političnem kriteriju. V intervjuju je Pre. vsem zanimiva trditev, v kateri dr. Letica pr8'1, da je tako za Slovenijo kot za Hrvaško seveša dveh do treh mesecih zgodil gospodarski dež ...« je poudaril Letica in kaže, da njego' mnenja ne gre zanemarjati. (hj) Poletne glasbene prireditve Vsako leto je navadno prav poleti veliko P® membnih glasbenih prireditev in festivalov. gre za majhne in velike pobude, nekatere o ' druge manj znane v širšem muzikalnem oz. K turnem okviru. Tako so že leta, recimo, * znani poletni glasbeni festivali v Salzburgu- Edimburgu, v Dubrovniku, itd. Tudi v Italiji J veliko že priznanih tovrstnih umetniških Prl . ival F«- Po valu demokratizacije v Sloveniji se je rodilo več novih revij gospodarskega, političnega in kulturnega značaja. Ena izmed teh novosti je revija, ki nosi zveneč naslov »Evropa«. Ta tednik izhaja v Ljubljani, njen glavni in odgovorni urednik pa je Bojan Požar. »Evropa« nasprotuje vladajoči koaliciji, ki je prevladala v Sloveniji po prvih demokratičnih volitvah. V tej zadnji številki, ki je 5. po vrsti, je večina člankov naperjena proti sedanjim voditeljem republike Slovenije. Ton člankov je večkrat tudi zafrkljiv do ene strani in včasih premalo kritičen do druge. Prav gotovo pa je pozitivno, da tudi takšne revije izhajajo, saj je to dokaz, da je v sosednji republiki demokracija tudi dejanska in ne samo na papirju. »Evropa« naj bi po namenu urednikov seznanjala bralce z dogajanji v skupščinskih dvoranah in na hodnikih, z akcijami, stališči in nameni političnih strank in njihovih prvakov. »Naročite se na tednik "Evropa”, če želite soustvarjati politično dogajanje..., če želite biti seznanjeni s parlamentarnimi izkušnjami Evrope«, piše na naslovni strani revije. Krajši članek Mira Kocjana je posvečen tudi dvajsetemu kongresu italijanske Komunistične j partije, ki naj bi bil predvidoma aprila in iz ka-1 terega naj bi se rodila drugačna stranka. Orne-! nimo naj še prispevek Tomaža Dimica o dveh Goricah, kjer je bilo doslej veliko političnega, \ še več pa nepolitičnega, vsakdanjega sožitja. Pred kratkim izvoljeni novogoriški župan Sergij Peljhan je sklenil napraviti še korak dalje. Odpravil se je k županu Gorice Antoniu Scaranu in mu na tem obisku predstavil svojo zamisel o združitvi obeh mest v eno samo veliko evropsko mesto, pravi pisec. To idejo opredeljuje za lepo, dobro, človeško, evropsko v smislu Evrope 1992, pa tudi koristno. Kljub temu, pa ugotavlja av- tor, je naletela na ostro nasprotovanje določenih italijanskih političnih sil, ki se bojijo »slo-vanizacije« Gorice, pa tudi predstavnikov Nove Gorice. Slednji so svojemu županu Peljhanu očitali, da je prekoračil svoja pooblastila. Ta pobu da zahteva referendumsko odločitev, zaključuje Dimic svoje razmišljanje, pa tudi »ukrepe v Ljubljani, Rimu in Beogradu in morebiti še kje. Do katere mere jo bodo Goričani uresničili, je ta hip nebistveno. Bistveno je nekaj drugega. Tak način razmišljanja je že vstop v Evropo...« (hj) ditev. Naj med njimi omenimo le znani Festi dveh svetov v Spoletu, nato Rossini Opera stival v Pesaru in še kaj drugega. Med temi je tudi znani festival Glasbeni ni (Settimane musicali) v Stresi ob jezeru Maggiore. Začel se bo 23. avgusta, končal t ei' LaS° ela sredi septembra. Otvoritveni koncert bo h® pl- j Moskovska filharmonija, ki jo vodi dirigent _ ] mitrij Kitaenko. Na sporedu so dela klasičnih i __ vsi modernih avtorjev. Naslednji koncerti bogatini glasbenim repertoarjem in priznan izvajalci — bodo obsegali simfonična, kom° ihi* rna 1 in solistična dela. Koncerti v Stresi so tako ^ dvorani Kongresne palače kot na Boromejs otokih oz. orgelski koncert v cerkvi sv. Ambr 14. celovško literarno v spomin pisateljice Med 27. in 30. junijem so se v Celovcu na mednarodnem literarnem tekmovanju v spomin na pokojno avstrijsko pisateljico Ingeborg Bachmann že štirinajstič pomerili nemško pišoči avtorji različnih držav za tri pomembne literarne nagrade in tri štipendije. Pričujoče tekmovanje je vsekakor velik medijski dogodek v načinu televizijskega poznega 20. stoletja, saj ga je neposredno prenašala satelitska televizija 3-sat, strnjene reportaže pa so vsak dan posredovale tudi avstrijske in druge radijske in televizijske postaje. Čeprav so mnenja o tem, ali je taka prireditev res dejanski odraz sedanje literarne resničnosti na nemškem jezikovnem prostoru neenotna gotovo koristi ta popularizaciji književnosti in njenih avtorjev v širši javnosti. Enajstčlansko razsodišče iz uglednih kritikov in literarnih teoretikov je imelo tokrat dokaj težko nalogo pri izbiri morda najboljšega teksta. Podoba je, da včasih pri tem izboru odloča kar slučaj. Štiriintridesetletna Birgit Vande^j ke, ki se je sicer rodila v Nemški demokrat1 . ibW republiki, a od leta 1963 živi v Zvezni repu Nemčiji, s svojo ironično prozo o patriarh8 ^ rha^ nem očetu vžgala. Vendar ji je žirija po daljši prešo]1 Pripadnik v Romuniji živeče nemške ne Franz Hodjak, ki je s svojo zelo značilu0 družinskem tiranu, sprva delila v imenu koroškega glavnega mesta u . vec prvo nagrado Ingeborg Bachmannove v šini 150.000 avstrijskih šilingov. .g. V ■ konično zgodbo »Suknja« o pokopališču 111 .a barju pri mnogih veljal za favorita, je drugo nagrado koroške dežele, ki znaša jj. šilingov. Pri tretji nagradi knjigotrštva Je^ nančno sodelovala tudi slovenska celovška horjeva založba. Dobil jo je mladi Avstr ^ Ludwig Roman Fleischer. Podelili so tud1 štipendije. Lev Detel8 STROŠKI za svetovno Nogometno prvenstvo Za svetovno nogometno prvenstvo, ki je bilo letos junija in julija v Italiji, so dr-2avne in javne ustanove potrošile skoro 7 bsoč milijard lir, to je več kot še enkrat |°liko, kolikor je predvideval zadevni za-°n- Za stadione je šlo skoro 1.200 milijard lr> za javna dela pa več kot 5.600. Povelje stroškov pa ni v zvezi s povečanjem Ceri teh del, temveč s povečanjem števila Naložb. Vsedržavna ustanova za ceste A-1 AS je ob tej priložnosti povečala svoje Naložbe kar za štirikrat, posamezne občine Pa so jih praktično podvojile. Niti polovi-Ca del ni bila praktično dokončana. Zamu-j3 zlasti ANAS, ki je dokončala komaj doto četrtino načrtovanih del. MOHORJEVA/TURIZEM: JEZIKOVNI TEČAJI 1990 ^ Mohorjevi že od nekdaj posvečamo poseb- Izšla je nova, trojna številka Cerkvenega glasbenika Pozornost vzgoji in izobraževanju mladine. »o Let°s prireja Mohorjeva tečaje nemščine za Radino. Teh jezikovnih počitnic, ki potekajo keh tritedenskih terminih od 1. julija do 31. ijhiUsta, se bo letos udeležilo skupno 240 mlajev v starosti od 12 do 18 let. Udeleženci te-Ja so nastanjeni v Modestovem domu, kjer je skrbljeno tudi za popoldanske dejavnosti. Pouk , Peščine je po najsodobnejših didaktičnih na-*ti Pripravila skupina mladih profesorjev. Si-* odmev, na katerega je Mohorjeva naletela ^ Pripravi letošnjih jezikovnih počitnic, je le-2 Vzpodbuda za nadaljnje delo. Mohorjeva je informacije na voljo pod telefonsko številko 3/3662222. SOŽALJE MOHORJEVE OB SMRTI BIVSEGA KANCLERJA UftUNA kreiskega ^ L>b smrti bivšega kanclerja dr. Bruna Krelji3 je direktor Mohorjeve dr. Anton Koren k skl zveznemu kanclerju dr. Franzu Vranitz-ett*n sožalno pismo. jo L>r. Koren piše, da je Avstrija izgubila s smrt-. (Jr- Kreiskega politika, ki je postavil smer- Nova, trojna številka Cerkvenega glasbenika, ki združuje četrto, peto in šesto številko, objavlja — kot že običajno — na prvem mestu članek, v katerem glasbenik razmišlja, kaj mu pomeni cerkvena glasba. Tokrat je svoje misli posredovala bralcem glasbenica Stanka Močnik, ki članek začenja s tem, da predstavi svoje gledanje na Haendlov oratorij »Mesija«. V drugem delu članka pa piše o posredovanju cerkvene glasbe predvsem iz vidika zborovskega petja. Med drugim pravi: »Poslanstvo cerkvenega pev-■ skega zbora se od necerkvenega zelo razlikuje«. ! Stanka Močnik izhaja namreč iz določil »Konsti-I tucije o svetem bogoslužju«, ki trdi, da je »prva ! naloga cerkvene glasbe streži bogoslužju. Cerkvena glasba bo zato toliko svetejša, kolikor tesneje bo povezana z bogoslužnim dejanjem, ko bo ali lepše izzvenela molitev ali spodbujala k ubranosti duš ali pa svete obrede obdajala z večjo slovesnostjo.« Tako pravi torej Konstitucija in to naj bi bilo izhodišče za delovanje vseh cerkvenih pevskih zborov. Branka Rotar v dolgem članku prikazuje drugo obdobje Premrlove Orglarske šole v Ljubljani. Gre za pravo zgodovinsko študijo, ki podrobno prikazuje pomen te glasbene šole, saj je vzgojila celo vrsto uglednih glasbenikov, ustvar- I jalcev in poustvarjalcev. Avtorica članka podrob-; no prikazuje učne načrte in učitelje, ki so pou-| čevali na tej šoli. Poleg Stanka Premrla naj l omenimo vsaj še dr. Franceta Kimovca, ki je j bil znan skladatelj, glasbeni pedagog, dirigent. I strokovnjak za zvonoslovje in orgelska vpraša-| nja ter dr. Josipa Mantuanija, mednarodno pri-: znanega muzikologa, ali Emila Adamiča, Antona I Ravnika in še skladatelja Marijana Lipovščka. j Kaj pomeni ta orgelska šola za slovensko glasbo, priča seznam njenih absolventov, ki ga objavlja Rotarjeva. Naj omenimo med drugimi Primorca Romana Pahorja, ki je bil med drugim odličen notograf ter razmnoževalec muzi-I kalij, ali slavnega, lani umrlega opernega pev-i ca Antona Dermoto. ! V tej številki Cerkvenega glasbenika začenja j Marjan Rola objavljati zapis o orglah v mari-. borski dekaniji. Za vsak navedeni instrument , objavlja tudi dispozicijo, kar je še posebej zanimivo za organiste, ki bi radi prirejali koncer-! te, saj na osnovi teh pregledov lahko pripra-! vijo okvirni spored koncerta, j Sledi vrsta krajših poročil in zapisov. Med temi naj omenimo članek Ivana Florjanca o zadnjih koncertih na Repentabru, ki jih je lani dalje na 8. strani ■ No No, H e za novo Avstrijo. Kot eden izmed štirih di-'aaatov, ki so leta 1955 v Moskvi pripravljali be avno pogodbo, mu izpolnitev državne pogod-111 s tem člena 7 ni bila le pogodbena in 3vr>a dolžnost, temveč tudi moralna obveza, hitev člena 7 je tako rekoč del političnega tipo-litographart Vam raznovrstne TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151 abienta Bruna Kreiskega. literatura med resignacijo in revolucijo literarni forum avstrijske Katoliške akcije! ®ja vsako leto študijske tedne o aktualnih j-j^^anjih in temah v nemški in mednarodni Jiževnosti. Tokrat so med 22. in 28. julijem letini filologi, teologi ter različni ljubitelji Revnosti razpravljali v prostorih Akademije finala Nikolaja Cuesa v južnotirolskem Brix-aktualnih problemih literarnega razvoja po L' svetovni vojni. ® v uvodnem predavanju »Literatura na pre-resignacijo in revolucijo« je innsbru-(.f. Ur>iverzitetni docent dr. Johann Holzner za-l osnovno linijo prireditve s številnimi re-tj. seminarji, diskusijami in literarnim bra-6ta- V svojih izvajanjih je posegel dvesto let nazaj v čas francoske revolucije v letu 1789 in nakazal sledi, ki jih je pustila ta v nemški literaturi. Odgovore na aktualna politična vprašanja časa je odkril tudi v nemški dramatiki od Goethejevega »Torquata Tassa« pa vse do modernih odrskih tekstov, Weissovega »Holderlina« in Dorstovega »Tollerja«. V drugem delu svojih izvajanj je dr. Holzner govoril o modernem vzhodnoevropskem romanu in med drugim o-menil povezovalna prizadevanja innsbruškega univerzitetnega strokovnjaka za primerjalno književnost dr. Zorana Konstantinoviča. V popoldanskih seminarjih so razpravljali o treh temah, o družbenokritičnem romanu romunske Nemke Herte Miiller »Popotnica na eni no- gi«, o zapisih iz zapora »Pisma Olgi« izpod peresa sedanjega češkoslovaškega državnega predsednika Vaclava Havela in o delu »Ameriški viski« znanega poljskega humanističnega pisatelja Andrzeja Szcypiorskega. Del študijskega tedna v Brixnu je bil posvečen aktualnim problemom slovaške književnosti 20. stoletja. Znanstvena sodelavka Slovaške Akademije dr. Marija Batorova iz Bratislave, oziroma Nitre, je razčlenila subtilno, ekspresionistično razgibano poetiko slovaške katoliške moderne, ki se je razcvetala v dvajsetih in tridesetih letih pred drugo svetovno vojno. Govorila pa je še o eni temi, ki je bila do nedavnega tabu, o književnosti v takoimenovani samostojni Slovaški Republiki predsednika Tise, ki je med leti 1939 in 1945 našel zaščitnika v nemškem Tretjem Rajhu. Slovaška akademija je letos na področju celotne Slovaške organizirala dobro obiska- V. dVgUJ"* IZŠLA JE NOVA, TROJNA ŠTEVILKA CERKVENEGA GLASBENIKA S nadaljevanje s 7. strani jeseni priredila tržaška glasbena skupina Gallus Consort in na kateri so nastopili tudi glasbeniki iz Ljubljane. Skupno so tržaški in ljubljanski glasbeniki nastopili pod imenom »Collegium mu-sieum«. Florjanec poudarja pomen tega sodelovanja in o koncertu trdi, da se je »spoj, globalno gledano, zelo dobro posrečil in je bil celotni zvočni vtis popoldneva sijajen in privlačen«. V tej trojni številki je še nekaj krajših zapisov, omenimo pa naj vsaj prilogo. Tokrat revija objavlja štiriglasno mašo za mešani pevski zbor, ki jo je februarja letos uglasbil Maks Strmčnik in je posvečena sv. Ambroziju. Maša je napisana preprosto in je zamišljena za izvajanje »a capel- j la«, se pravi brez orgelske spremljave. Skladatelj skuša najti nekoliko bolj izvirno glasbeno! govorico in vprašanje je, ali bo ta maša ustre-1 zala okusu slovenskih cerkvenih pevskih zborov. | Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re9’ rni sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgo^L urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grap11 Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 na predavanja o »Belih lisah v slovaški literaturi in o prepovedanih avtorjih«, ki so naletela na širok odziv v javnosti. Tudi dr. Dušan Roli iz Bratislave je zastopal majhno in v svetu skoraj neznano Slovaško. Spregovoril je o ljubeznivi temi slovaške otroške in mladinske literature, ki je na zavidljivi višini. Lepo ilustrirane slovaške mladinske knjige so v prevodih izšle med drugim pri Mladinski knjigi v Ljubljani. 26. julija je namesto obolele koroške slovenske pesnice in urednice Maje Haderlap avtor pričujočega poročila Lev Detela predstavil najvažnejše značilnosti sodobne slovenske literature. Njen takoimenovani obrobni značaj je postavil pod vprašaj, ko ga je povezal z avtentičnimi pričevanji in intenzivnimi dosežki, ki iz margi nalnega vedno znova rastejo v centralno in srednjeevropsko zanimivost. Posebej je predstavil tri odlične predstavnike novejše slovenske literature: krščanskega socialista Edvarda Kocbeka, liberalnega univerzalista Vladimira Bartola in lirično prečiščenega kronista slovenskega 20. stoletja in druge svetovne vojne Cirila Kosmača. V posebnem delu je Milena Merlak z Dunaja brala svoje slovenske in nemške pesmi. V zadnjem odseku prireditve je dr. Erika Schuster, ki v imenu dunajske nadškofije in avstrijske škofovske konference vodi literarni forum Katoliške akcije, razčlenila literaturo v Nemški demokratični republiki. Poudarila je e-tični pomen nekaterih duhovnih in družbenopolitičnih vizij izpod peres različnih vzhodnonemških avtorjev, na primer Christe Wolf. Sredi polemik proti marksistično-dogmatičnim prisilam v književnosti propadle Nemške demokratične republike ne smemo pozabiti na humane dosežke v tej literaturi, ki bodo po referentkinem mne- ozit' ■0&1 nju vplivali na splošni tok nemške, evropske književnosti. Poletni študijski dnevi avstrijskih kanov imajo že dolgo tradicijo. Če izvzamemo ni nastop slovenskega koroškega pisatelja ka Messnerja pred nekaj leti, so jih letos Pr'_, posvetili dvema manjšinskima, a značilnima sfe njeevropskima literaturama, slovaški in ski. V razsežnih prostorih Akademije kardin8^ Nikolaja Cuesa v južnotirolskem Brixnu / 0 sanoneju, kjer je bil v 15. stoletju ta velik' 116 platonski religiozni mislec škof in istočasn' 3 veren majhne samostojne cerkvene kneževihe . ven upravnega območja Tirolske, so prot>le^ slovenske literature, povezani z aktualnimi P zadevanji slovenskih pisateljev za demokt3^'^ cijo slovenske družbe, naleteli na izjemno d° sprejem. Detel3 Lev Prihodnjič tudi Gorbačov Prihodnjega vrhunskega zasedanja sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu se utegne udeležiti tudi sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, tako da bi na zasedanju bilo skupno 8 in ne več samo 7 držav. Prihodnje zasedanje bo v Londonu in ga bo organizirala britanska ministrska predsednica Margareth Thatcher. Londonski listi so pisali, kako se Margareth Thatcher odločno zavzema, da bi se londonskega vrhunskega zasedanja udele-1 žil tudi predsednik Sovjetske zveze. Thatcherjeva je sploh mnenja, da bi morala Sovjetska zveza tesneje sodelovati v gospodarskem in političnem procesu po svetu. Prihodnjega londonskega zasedanja se bo udeležila združena Nemčija, kar bo predstavljalo novost v primerjavi z dosedanjimi zasedanji. Klub sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu zdaj sestavljajo Združene države Amerike, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Japonska, Italija in Francija ter Kanada. LETINA JE OBILNA, A MANJKAJO LJUDJE, KI BI JO SPRAVLJALI ■ nadaljevanje z 2. strani razsežnosti večja od Italije, status avt°' nomne republike. Burjati predstavljajo sl' cer manjšino prebivalstva, ki skupno_šteje milijon ljudi. Kot avtohtono prebiva stvo, ki se v glavnem ukvarja s pastirstvo111 in lovom na kožuharje, so Burjati vedo0 skušali uveljavljati svojo neodvisnost traj Sovjetske zveze. Veliki premiki, ki j1, doživlja Sovjetska zveza, predvsem v za njih časih, so očitno imeli vpliv tudi na n3 rodnostno zavest Burjatov.