U D K 9 1 : 3 7 9 . 8 2 2 ( 4 9 7 . 1 ) (049) = 863 
, J D C 9 1 : 3 7 9 . 8 2 2 ( 4 9 7 . 1 ) (049) = 20 
EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJI - ANALIZA PROGRAMA IN PREDLOG PRIPRAV 
~ * 
Anton G o s a r 
1. Uvod 
P r e j e l s em p r o g r a m dese tdnevne e k s k u r z i j e po Jugos lav i j i s p r o š n j o , da jo 
o c e n i m , podam navodila za p r i p r a v o učencev in vodstva n a n j o in i zpos t av im 
neka t e r e o r g a n i z a c i j s k e in tehnične r e š i t v e za p r o b l e m e , ki bi se lahko po -
javi l i p r i izvedbi e k s k u r z i j e . Zadana naloga bo n a j b r ž po obsegu p r e s e g l a 
š tev i lo s t r a n i , ki j ih za objavo č lankov ponavadi "ponuja Geogra f sk i o b z o r n i k , 
obenem pa tudi sposobnos t i a v t o r j a , ki je geograf ( in ne umetnos tn i zgodo-
v i n a r , a rheo log . . . ) in le obdobno tudi tu r i s t i čn i in pedagošk i d e l a v e c . Z a t o 
n a m e r a v a m v e č j i del tega ses tavka posve t i t i p r i p r a v a m na e k s k u r z i j e in 
t e r enska d e l a , glede na sposobnost i pa bom poskuša l oceni t i tudi p r o g r a m 
(in ne v s e b i n e ! ) v te j š tevi lk i Geogra f skega obzorn ika objavl jene e k s k u r z i -
je po J u g o s l a v i j i . Omenjeno temel j i na i zkušn j ah p r idob l j en ih z de lom s 
š tudent i (in ne učenc i ) , pa tudi na vedenje o p rob l ema t ik i vodenja t u r i s t i č -
nih skupin , ki ga p o s r e d u j e m letno ude ležencem teča ja za tu r i s t i čne vodn ike . 
S m o t e r e k s k u r z i j e po Jugos lav i j i učencev enega od zadnj ih dveh le tnikov 
s r e d n j i h šol m o r a biti i zob raževa lne n a r a v e . Gogatiti m o r a duha , dopolnit i 
znan ja o p o k r a j i n s k i f iz ični in d r u ž b e n i s t va rnos t i in poglabl ja t i veden ja o 
r az l i čn ih vseb inah ž iv l j en ja in dela l j ud i . P r i p r a v a nan jo n a j s luži vzbu jan ju 
i n t e r e s a sode lu joč ih za spoznan j i , ki n a j j im jih p r o g r a m e k s k u r z i j e ob l ju -
b l j a . Od u s t r e z n e in dobre p r i p r a v e je odv isno , al i bo e k s k u r z i j a v s e s k o z i 
na s t rokovni r a v n i in za vse v e s č a s zan imiva ali pa se bo i z rod i l a v t u r i s t i č -
no potovanje o z i r o m a niti v to n e . Poroč i l a i z mnogih tu r i s t i čn ih us tanov 
p r i č a j o , da i z o s t a j a p r i s labo p r i p r a v l j e n i h e k s k u r z i j a h tudi n a j o s n o v n e j š i 
kul turni duh in se l e - t e s p r e v r ž e j o v ponočevanja in p i j a n č e v a n j a . Z a t o n i so 
redke u s t a n o v e , ki odk lan ja jo s p r e j e m s r e d n j e š o l s k i h skupin . 
Vodje e k s k u r z i j po Jugos lav i j i m o r a j o za to s t r e m e t i za d o s e g o nas l edn j ih 
c i l j e v : 
- vcepit i učencem prav i l en odnos do naše na ravne in kul turne d e d i š č i n e , 
- spoznat i in cen i t i r a z l i č n o s t naše g e o g r a f s k e , h i s t o r i čne in d r u ž b e n o - k u l -
turne s t v a r n o s t i , 
- r a z v i j a t i pozi t iven in k r i t i čn i odnos do obs to ječ ih in u s t v a r j e n i h v redno t 
m a g . geog . , a s i s t e n t , Oddelek za g e o g r a f i j o Fi lozofske f a k u l t e t e , 
61000 L jub l j ana , A š k e r č e v a 12, g l e j i zv leček na koncu Obzornika 
3 
in d o b r i n , 
- opozori t i na po t r ebo po humanis t i čnem in eko loško osveščenem pogledu 
v p r ihodnos t . 
Če hoče jo doseč i vse te s m o t r e , m o r a j o uporabi t i razpoložl j ive oz i roma 
us t r ezne metode in p r i pomočke , us tva r i t i r a z m i š l j u j o č o in u s t v a r j a l n a k l i -
mo pr ičakovan ja in izvedbe in poudar j a t i kolektivno in posamično odgovor-
nost za uspeh ali neuspeh e k s k u r z i j e . O p r ip ravah na potovanje bomo go-
vor i l i k a s n e j e . 
4 
2 . Ocena p r o g r a m a in izvedbe vzorca e k s k u r z i j e po Jugos lav i j i 
Učni nač r t za e k s k u r z i j o učencev po Jugos lavi j i i zpos tavl ja po t rebo po spo-
znanju "na ravn ih , populac i j sk ih , gospoda r sk ih , zgodovinskih in kulturnih 
znači lnos t i" v s a j t reh geografskih območi j Jugoslavi je - n i ž inskega , panon-
skega p r e d e l a , gora te no t ran jos t i Balkana in obmorskega , med i t e r anskega 
območja J a d r a n a . Predpisu je tudi ogled glavnega m e s t a naše d ržave in v s a j 
enega republ i škega s r e d i š č a . 
V nadal jevanju pr iobčeni p r o g r a m dese tdnevne e k s k u r z i j e po Jugos lavi j i 
vse zas tav l jene vsebinske smot re zadovo l ju je . Predvideva obisk De o g r a d a , 
Z a g r e b a , Skopja , Titograda in S a r a j e v a , obenem pa prvi in zadnji dan n a -
menja ( tudi) spoznavanju ravninskega in g r ičevna tega p rede la Panonske n i -
ž ine , d r u g i , t r e t j i t e r š e s t i , sedmi in osmi dan pa n o t r a n j e m u , gora temu 
območju Jugos l av i j e . Vmesni dnevi ( č e t r t i in peti dan) omogočajo spozna -
vanje j ad ranske oba le . Po p r o g r a m u sodeč so ses tav l j a l c i predvidel i p revoz 
z av tobusom. Avtobus n a j bi pos ta l "drugi dom" udeležencem e k s k u r z i j e , 
s a j bodo v n jem n a j m a n j pe tdese t u r (p reko 3000 k i lometrov) al i ka r č e t r t 
vsega č a s a oz i roma polovico, če v z a m e m o v obzir le potovanje podnevi . 
Napornost potovanja napoveduje že p r o g r a m . Avtobusne vožnje bodo v pov-
p reč ju dolge okrog pet do šes t u r dnevno, p r i č e m e r p r o g r a m predvideva 
š t i r i k r a t ce lo p reko 400 ki lometrov dolge odseke poti o z i r o m a , glede na 
kval i te to c e s t i š č a , tudi dvana j s tu rne in do lgo t ra jne j še v o ž n j e . 
Bogastvo vsebinskega p r o g r a m a se za to tudi v tem p r i m e r u sooča s p r o b l e -
mom in zmožnos t jo a n i m a c i j e učencev za do jemanje raz lage vsebin na 
dolgih potovalnih odsekih . Medtem ko jih na zače tku potovanja še lahko 
p r i t egnemo k sodelovanju tudi med da l j š im i in nep re t rgan imi vožn jami v 
av tobusu , se kasneje sposobnost in vol ja po spoznavanju oz i roma že l ja po 
vedenju s p r e v r ž e v svoje n a s p r o t j e : n e z a i n t e r e s i r a n o s t in u t r u j e n o s t . P r e -
vlado apat i je p r ek in j a obdobno le (eventua lna) s amovšečnos t - i z r ažena 
ponavadi v ka sne j š ih i z j a v a h : "Bil sem tudi na Ohridu" ali "Ogledal sem 
si tudi Hišo c v e t j a " , ki pa vseb inskega ozadja oz i roma poglobljenega vede -
nja in znanja ne v s e b u j e j o . Za lo se zdi bolj umes tno zadnje dneve ( 2 - 3 dni) 
namenit i o b m o č j e m , k j e r so drugi mot iv i , denimo r e k r e a c i j a in s p r o s t i t e v , 
lahko vzporeden e l emen t vsebinsko za s t av l j enemu ci l ju e k s k u r z i j e . I z h a j a -
joč iz teh spoznanj bi avtor tega zap isa s m e r predvidene poti obrnil in p r i -
če l potovanje z d a l j š i m i odseki pod ter jih zakl juč i l s k r a j š i m i in s p r o š č u -
j o č i m i . 
Seveda pa se za s t av l j a vp ra šan je smi se lnos t i dese tdnevnega s t rokovno in -
tenzivnega potovanja b r e z enega samega dneva poč i tka . Obenem je v p r a š l j i -
vo f inanc i ran je avtobusnega p revoza od izhodiščne do ( i s t e ) končne pos ta je 
e k s k u r z i j e . In končno je tu še p o m i s l e k , al i ne bi bi lo pedagoško u s t r ezn e j e 
predvideno dese tdnevno e k s k u r z i j o preobl ikovat i v dve , pe t - ali s edemdnev-
ne eksku rz i j e z r a z l i čn ima s t rokovnima v s e b i n a m a . Prva bi lahko za je l a 
5 
k r a j e in območja , tesneje povezane s Slovenijo "(gravi taci jsko, zgodovin-
sko , geografsko) , d ruga pa bi p reds tav i l a m a n j znano podobo Jugos l av i j e . 
V p rvem p r i m e r u bi lahko za j e l i jugoslovanski prosLor med I s t r o , S a r a j e -
vom in Beogradom, v d rugem pa območja os redn je in jugovzhodne Jugos l a -
v i j e . Medtem ko bi se v bl ižnja sosednja območja lahko popel ja l i izkl jučno 
z av tobusom, bi e k s k u r z i j o v bol j oddaljene prede le Jugos lavi je mora l i 
p lan i ra t i kombini rano z r az l i čn imi prevoznimi s r e d s t v i , ki bi omogočila 
nočni p revoz ( ležalniki na v laku , kabine na lad j i ) a l i h i t r o j u t r a n j o dos tavo 
( l e t a l o ) . Skupine učencev doideležno rednih in i z redn ih popustov p r i vseh 
našte t ih p r evoz ih . V izhodiščnem kra ju (den imo: Skopju, S a r a j e v u , Dubrov-
niku) na j bi na je l i av tobus , ki bi nas popel ja l po zač r t an i poti e k s k u r z i j e . 
Ogledi , predvideni v p r o g r a m u , so mnogoš tev i ln i . De jansko pokr iva jo vse 
spekt re s t rokovno in t e rd i sc ip l ina rno zas tav l jene e k s k u r z i j e . Žal pa m o r a -
mo ugotovit i , da so z i z j e m o naš tevan ja k ra j ev geografske v seb ine , ki bi 
j im bilo potrebno posvet i t i pozo rnos t , v glavnem i z o s t a l e . Obenem se zdi 
p r o g r a m ogledov arh i tektonsko-zgodovinskih spomenikov tako bogat in m e -
s toma " t u r i s t i č e n " , da bi za poglobljeno spoznavanje m a n j znanih , a toliko 
bol j zanimivih geografskih in e tnoloških posebnost i ter posebnost i današn je 
dobe ne os ta lo vel iko č a s a . V p r o g r a m u ogledov bi za to poleg ostalega m o -
r a l i napovedati e k s e m p l a r i č e n p r i m e r podobe neke r eg i j e (na p r i m e r u z a o -
kroženega območja , v a s i , družbene skupnosti ali delovne o rgan izac i j e ) in 
posvet i l i več pozornos t i neka te r im edins tvenim naravnogeogra f sk im e l e m e n -
tom na m i k r o in m a k r o r a v n i . 
Večje učenčevo zan imanje bo vzbudila dnevno zaokrožena problemat ika -
vseb ina , s k a t e r o ga bomo namerava l i seznanja t i p r eko celega dne oz i ro -
ma se van jo poglobit i . Za to je zaže leno že v p r o g r a m u ogledov predvidet i 
le oglede, ki podp i ra jo t emel jno tezo t is tega dne in ka te r ih vsebino n a m e r a -
vamo podrobneje obdelati in jo postavi t i v š i r š i kontekts t naravnega in d r u ž -
benega r azvo ja nekega območja . Po izkuša jmo vsakemu dnevu e k s k u r z i j e 
dat i delovni naslov in temu pr i lagodi t i večje š tevi lo ogledov znameni tos t i 
k r a j a , območja ali potovalnega odseka . V tem p r i m e r u lahko nekatere ogle-
d e , ki j ih p r i p o r o č a j o tur i s t ičn i vodniki , i z p u s t i m o , dodamo pa svoje ali pa 
neka te r im pr iporočen im posve t imo več jo pozo rnos t . V p r i m e r u , da p r e č k a -
m o več z a n i m i v i h r e g i j , ki j im skupnega imenovalca ne m o r e m o ali ne z n a -
mo da t i , lahko pr i l agodimo temel jno vsebino t istega dne dopoldanskemu al i 
popoldanskemu p r o g r a m u . Izog iba jmo se nenače lnemu, sp lošnemu in nepo-
vezanemu razkazovan ju posameznih znameni tos t i ("pel i me l l " ) oz i roma 
drob l jen ju temat ik . V načelu n a j ima vsak dan poleg navedb k r a j e v , skozi 
ka le re se n a m e r a v a m o p e l j a t i , že v p r o g r a m u določeno u s t r e z n o temeljno 
vsebino in (v oklepaju al i za dvopič jem) naštete glavne znamen i tos t i , ki j ih 
n a m e r a v a m o obiskati in ki podp i r a jo zas tav l jen delovni na s lov . Dnevov b r e z 
p r o g r a m a ali takih, na ka te r ih bi se le vozi l i , ne sme bi t i ! I z j e m o p r e d -
s t av l j a j o lahko le taki , ka te r im smo nameni l i r e k r e a c i j s k o ali sp ros t i tveno 
vseb ino . 
6 
Na p r i m e r u p r o g r a m a priobčene eksku rz i j e lahko i z b i r a m o med nas l edn j imi 
p r e t e ž n o geografsko obarvanimi dnevnimi delovnimi naslovi (možni pa so 
seveda še d r u g i , p redvsem če v ospred je ne pos tav l j amo družbeno g e o g r a -
f i jo) : 
1. "Narodnostna ses tava Jugoslavi je ter zgodovinska pogojenost SFRJ" ; 
"Tradic ionalnost in p rogres ivnos t v sodobni Jugos lav i j i " ; 
2 . "Urbani r a z v o j S a r a j e v a : od s r edn jeveškega k mes tu o l impi jskih i g e r " ; 
3 . "Reka, v i r ž iv l jenja - hercegovski k r a s in ne re tvanska do l ina" ; 
4 . "Turis t ični dejavniki j adranske o b a l e " , "Pr iv lačnos t naravne in kul turne 
dediščine J a d r a n a " ; 
5 . "Naravne ka tas t ro fe in politične s p r e m e m b e na Balkanu"; 
6 . "Brezpotja Črne g o r e : zašč i t a naravne d e d i š č i n e " ; 
7 . "Kosovo - naravna in populaci jska zak ladn ica" , "Problemat ika av toh to-
nos t i , a lohtonos t i , manjš in v Jugos l av i j i " ; 
8 . "Antična p r e t e k l o s t in moderna s e d a n j o s t " , "Skopje - japonsko m e s t o 
na osmanskih t l eh" ; 
9 . " Indus t r i j sk i gigant v unalni p o k r a j i n i : p r i m e r Crvene z a s t a v e " , Z a s n o -
va južnoevropskega pan s l a v i z m a " ; 
10. "Beograd - naše glavno m e s t o ? " . 
Delovni naslovi so lahko p r i m e r n i za v oklepaju navedene dni e k s k u r z i j e . Iz 
predlogov je v ide t i , da bi mnoge znamen i tos t i , navedene v p r o g r a m u ogledov 
lahko č r t a l i . S tem bi e k s k u r z i j o r a z b r e m e n i l i balas ta vsebinske na rave in 
pridobil i na č a s u . Bolj bi se lahko posvet i l i obravnavanju osrednj ih p r o b l e -
m o v , ki bi j ih potem osvet l i l i z geog ra f skega , zgodovinskega, pol i t ičnega , 
sociološkega in drugih vidikov. Pri v sem tem pa ne bi pozabili na spomen i -
k e , posebnos t i , znameni tos t i , ki bi omenjeno vsebino ob poti p o t r j e v a l i . P r i -
m e r o v za tako vsebinsko se lekc i jo ali eventua lno dopolnitev n a j b r ž ni t reba 
posebe j n a v a j a t i . Omenimo l e , da če se bomo prvega dne den imo odločili 
za enega od obeh p red lagan ih nas lovov, na jve r j e tne j e ne bi bilo umes tno 
posvet i t i p r e t i r a n o pozornost K o z a r i , Banja Luki, Plivskim j e z e r o m in Zen i -
c i , s a j bomo sorodne vsebine - p r edvsem pa r d e č o nit naslova lahko sledi l i 
v Ja senovcu , J a j cu in Travniku . . . 
Obenem bi kaza lo p r o g r a m dopolniti z obiski v dpičnih nase l j ih ob po t i . 
Tu bi na p r i m e r u poljske razde l i tve in r a b e , izgleda k ra ja ter ekonomske 
de j avnosd p reb iva l s tva (v sodelovanju z domačin i ) lahko ugotavljal i d e j a n -
ski ž iv l jen jsk i u t r ip podeže l j a : den imo v panonski n iž in i , na "gora tem Bal-
kanu" , v P r i m o r j u . . . Umestno se zdi p r e d l a g a d tudi obisk enega ali več 
indus t r i j sk ih a l i k m e d j s k i h ob ra tov . V naslovu smo že nakazal i možnost i 
za obisk dela proizvodnje Crvene z a s t a v e , sliko delovnega p r o c e s a in de lo 
pa lahko učencem p r i k a ž e m o tudi p r i obisku enega od ag ro indus t r i j sk ih ob ra -
tov Hepok-a ali P o v a r d a r j a . Kot že omen jeno , v s a k r š e n sdk z domač in i , 
p r edvsem s t rokovn jak i , uč i te l j i in d ružbenopo l idčn imi delavci lahko le po-
p e s t r i podobo, ki j o o pokra j in i in območju učenci p r idobe . 
Za konec še neka j kratkih p r ipomb . Vožnja petega dne iz Kotor ja v Cet in je 
7 
po s t a r i ces t i na Lovčen je p a n o r a m s k o ne p rekos i ji v a , a časovno n a j m a n j 
t r ik ra t tako dolga ( za r ad i ozke c e s t e , ki otežkoča s r e č a n j a vozil) kot krožna 
vožnja m i m o Budve v C e t i n j e . Poti iz P r i z r ena v Tetovo p reko Šar planine 
ne poznam dovol j d o b r o , da bi jo lahko p r i p o r o č i l . Zdi pa s e , da bi bila 
kljub da l j š i vožnji podoba Kosova p r a v š n j a , če bi se že v Peci a l i v P r i z r e -
nu odpravil i prot i Pr i š t in i in Kosovemu polju ter nato mimo Skopja prot i 
Ohridu. Vsebinsko potovanje ne bi izgubl ja lo na v rednos t i , če bi s ledi l i p r i 
tem nanovo zač r t an i ces t i m i m o Kičeva , ki n a s lahko v dveh u rah p r ipe l j e 
na obale Ohridskega j e z e r a . V a r i a n t o , ki jo nava ja p r o g r a m šes tega dne 
in ki predvideva vožnjo p r e k o p r e l a z a Cakor<V Peč in Rožaj , ne g re upoš te -
va t i , s a j bi se za p renočevan je v r a č a l i , obenem pa je lahko vožnja po m a k a -
damsk i ce s t i č ez Čakor s č a s o m a , ko č a r "b rezpo t i j " m i n e , u t r u j a j o č a . Ro-
ž a j in Peč nudita enako dobre možnost i p r e n o č e v a n j a . 
V podrobne j šo ana l izo opisa posameznih odsekov poti se ne m o r e m s p u š č a -
t i . Prvi v t i s pa j e , da je u s t r e z n o opravl jeno de lo . Avtor podaja n a j p r e j 
splošen o r i s p o k r a j i n e , nato pa le - tega dopolni z znači lnos tmi posameznih 
lokac i j ( k r a j e v , spomenikov i t d . ) . 
Pohvale vredni so neka te r i s ta t i s t i čn i podatki , ki bi jih bilo t reba po možno-
st i a k t u a l i z i r a t i , neka tere p a , skladno s temat iko dneva , dodat i . S lovarček 
p redvsem a r a b s k o - t u r š k i h nazivov, bi kaza lo dopolniti še z neka te r imi z n a -
č i l n i m i , a m a n j znanimi geogra f sk imi i z r a z i . Dobro bi bilo r a z m i s l i t i tudi 
o več jem številu načr tov m e s t in ka r t i z v r i s a n i m i dnevnimi turami po l i . 
Vse to pa posega že v vsebino p r ip rav na e k s k u r z i j o . 
8 
3 . P r ip rava e k s k u r z i j e po Jugos lavi j i 
Didakt ično- inetodološka navodila za u re sn ičevan je e k s k u r z i j e posebe j pou-
d a r j a j o po t r ebo po t eme l j i t i , r a z n o v r s t n i in vsebinsko bogati p r i p r a v i na 
e k s k u r z i j o . V n j e j na j sode lu je jo uč i te l j i in učenc i . Posamezne sklope p r i -
prav n a j oprav i jo učenci s a m i . Vodja p r i p r a v n a j bo uč i t e l j , ki uči v r a z -
r e d u . Pr ip rave m o r a opravi t i tako, da vanje vključi pomembne vsebinske 
smo t r e p r e d m e t o v , ld jih učenci pos lu ša jo . Predvideno p rob lema t iko (po 
dnevih e k s k u r z i j e r az l i čne teme) n a j osvetl i iz b io loškega , h i s t o r i č n e g a , 
na rodop i snega , umetnostno-zgodovinskega irf d ružbenega v id ika . Geograf i 
so za rad i s inte t ične in kompleksne s t roke pokl icani , da da jo p r i p r a v a m 
vseobsežen , zaokrožen vsebinski z n a č a j . 
Izvedba e k s k u r z i j e mora temel j i t i na š t i r ih temel jn ih s e s t av inah , ki n a j 
j ih oprav i jo uč i te l j i in učenci na šoli ( p r i p r a v a , s in teza) al i na potovanju . 
To s o : 
- o rgan izac i j sko- tehn ična p r i p r a v a , 
- poglobljena vsebinska p r i p r a v a , 
- izvedba p r o g r a m a e k s k u r z i j e , 
- anal i t ični p reg led in zakl juček e k s k u r z i j e . 
V okviru o rgan izac i j sko- tehn ične p r ip rave s e s t a v i m o okvirni p r o g r a m e k s k u r -
z i j e , p o s k r b i m o za p r e v o z , p r e h r a n o in p renočevanje v ča su e k s k u r z i j e , 
oprav imo p red račun in po i ščemo al i p redv id imo finančno k r i t j e z an jo , z a -
s tav imo p r o g r a m p r i p r a v in zadolži tev učencev , p r i s k r b i m o osnovno l i t e -
r a t u r o in k a r t e , določ imo obvezne ses tavine in dela učencev na e k s k u r z i j i , 
dogovor imo se o obliki p r e v e r j a n j a znan ja povezanega z vsebinami e k s k u r -
z i j e . V okviru vsebinske p r ip rave n a j p r e j na osnovi p r o g r a m a e k s k u r z i j e 
oprede l imo pomembne j še smo t r e e k s k u r z i j e (odvisno od območja in 
po tovanja , dnevnega p r o g r a m a in p r o b l e m a t i k e , sklopov p r e d m e t o v , ki n a j 
zas t av l j eno p r o g r a m s k o vseb no o s v e t l e ) , do loč imo poročeva lce po p a r c i -
alnih temat ikah in p r e d m e t i h , p redv id imo s in te t ično poroč i lo o p r o b l e m u . 
Izvedba e k s k u r z i j e je v rokah u č i t e l j a , ki opravl ja nadzor nad posamezn imi 
zadolž i tvami in obenem vskoči z r a z l a g o in r e š i t v i j o p r o b l e m a , če je to 
po t rebno . Ker je zaže l j eno , da pr i izvedbi sode lu je jo tudi učenc i , določi 
vodnike po po t i , r az l aga lce posamezn ih zaokroženih vsebinskih sklopov 
(po p redme t ih ali p rob lemat ik i ) na t e r e n u , o seb e , odgovorne za tehnično 
izvedbo ( f o t o g r a f i r a n j e , p ro tokol , r e d ) , i t d . Izha ja i z p redpos t avke , da 
m o r a biti posamezn ik ves č a s e k s k u r z i j e angaž i ran ali z a i n t e r e s i r a n . Z a -
ključek oz i roma s in te t ično ana l izo opravi uč i t e l j po e k s k u r z i j i p rednos tno 
sam (vsebinski s m o t r i e k s k u r z i j e ) , v d i skus i j i z učenci pa n a j spodbudi 
r a z m i š l j a n j a , ki ocen ju je jo uspeh e k s k u r z i j e iz pedagoškega , vsebinskega 
in o rgan izac i j skega v id ika . Predloge za u s t r e z n e j š o izvedbo (nas ledn j ih ) 
e k s k u r z i j po Jugos lav i j i pos redu je mat ični ustanovi in kolegom v s t rok i ob 
znans tven ih , pedagoških oz i roma s t rokovnih s r e č a n j i h . 
9 
3 . 1 . Organ izac i j sko- tehn ična p r ip r ava 
P rogram e k s k u r z i j e ses tav i uč i t e l j , ki bo i zpe l j a l p r ip rave in s p r e m l j a l 
oz i roma vodil e k s k u r z i j o . V p r i m e r u , da bo več uč i te l jev sodelovalo p r i i z -
vedbi e k s k u r z i j e , se medsebojno posve tu je jo že p r i p r i p r av i p r o g r a m a , 
p r edvsem pa se dogovore o izvedbi p r i p r a v in odgovornosti na po tovanju . 
Sugest i je in pomoč drugega s t rokovnega kadra je z a ž e l j e n a , v kol ikor kdo 
ne vs i l ju je svojih pogledov kot edino zve l ičavnih . Ekskurz i ja m o r a biti že 
v p r o g r a m u tako zas tav l j ena da bo "nosi la podpis" i zva ja lca in zadovol j i la 
o s redn je i n t e r e se učencev , ki se bodo e k s k u r z i j e ude lež i l i . O s m i s e l n o z a -
s tav l jenem p r o g r a m u smo spregovor i l i že v predhodnem poglavju . Ponovimo 
l e , da m o r a uč i t e l j p r i s e s t av l j an ju l e - t ega i zha ja t i iz vedenja učencev te r 
p r ip rav i t i vsebinsko bogato in p e s t r o e k s k u r z i j o , ki bo upoštevala s m o t r e , 
podane v učnem n a č r t u . Nenazadnje na j upošteva tudi omejeno do j eml j i vos t 
č loveka na dolgih , zaporednih in u t ru ja joč ih vožn j ah . Spros t i tveni dan al i 
del dneva , ki ni nujno namenjen le zabavi oz i roma r e k r e a c i j i , lahko poživi 
napovedujočo se apa t i j o . Posebno po č e t r t e m ali petem dnevu intenzivnega 
s t rokovnega dela na e k s k u r z i j i se zna omenjeni vložek še kako o b r e s t o v a t i . 
Lahko je to obisk v tova rn i , ki se lahko konča z d ružabn im s r e č a n j e m z 
mladino k r a j a a l i delovne o rgan i zac i j e , lahko je to povsem p r o s t o popoldne, 
namen jeno individualnim in t e re som (ki pa n a j jih s u g e r i r a m o : ogled g a l e -
r i j e , vožnja z ba rko . . . ) , lahko pa je to tudi sp rošču joča in te rna zabava 
z d ružabnimi i g r a m i i t d . 
Organ izac i j sko- tehn ično p r i p r a v o oz i roma r e z e r v a c i j e g o s t i n s k o - t u r i s t i č -
nih uslug lahko na osnovi las tne zasnove vsebinskega p r o g r a m a (z v s a j v 
grobem z a r i s a n i m i odseki in s m e r m i poti) p r e p u s t i m o potovalni a g e n c i j i . 
Lahko pa to zamudno , odgovorno in u t ru j a joče delo ( t e l . pogovor i , dop i s i ) 
opravi vodja e k s k i r z i j e sam ali v e r z i r a n sode l avec . Vendar ni zagotovo, da 
bo e k s k u r z i j a v las tn i o rgan izac i j i c e n e j š a . Tur is t ična podje t ja i m a j o p r i 
p revoznišk ih in prenoči tvenih ustanovah dogovorjene nižje cene prevoznih 
s to r i t ev ( z a r ad i pogos te j šega na ročan ja p revozov) in kontingente p o s t e l j , 
ki j ih p r o d a j a j o pod u radno znanimi cenami p r e n o č i š č . Umes tno pa je po -
p ros i t i za p red račun e k s k u r z i j e pr i zasebni in d ružbeni potovalni a g e n c i j i , 
se pozanimat i za cene prevozov pr ivatn ih in d ružben ih avtobusnih p r e v o z n i -
kov ter v kl jučnih hotelih na poli povpraša t i po cenah p renoč i šč z z a j t r k o m 
oz i roma polpenzionov. S tem bo laž ja odloči tev, po ka ter i poti n a j bi izvedl i 
r e z e r v a c i j o gos t insko- tu r i s t i čn ih s t o r i t e v . V r s t a k r a j e v v Jugos lavi j i i m a 
mladinske počitniške domove s poceni p r e n o č i š č i ; neka ter i domovi so u s t r e z -
no vzd rževan i , drugi zopet ne . 
Vpra šan j e financ zna biti kl jučno vprašanje p r i o rgan iz i r an ju omenjene e k s k u r -
z i j e . Obdobno so ob u s t r eznem potrdi lu tudi v Sloveniji odobraval i ob skupin-
skem še dodaten popust za skupine učencev na s t rokovnem potovanju . Popusti 
so ve l ja l i za vsa prevozna s r e d s t v a . Del s t ro škov lahko p r i v a r č u j e m o tudi s 
p l an i r an jem prve a l i zadnje r e l a c i j e nočnega potovanja (v l eža ln iku , v l a d i j -
10 
slu kab in i ) , s č e m e r s t roške p renočevan ja za t is t i dan deloma lahko i zn i č i -
m o . Vendar bo kljub vsemu že p r e d r a č u n eksku rz i j e ve r j e t no pokaza l , da 
šola ne r azpo laga s s r eds tv i za k r i t j e s t roškov e k s k u r z i j e . Sof inans i ran je 
učencev je lahko opravič l j ivo , če s temi s r eds tv i p redvid imo pokr i t j e s t r o š -
kov p reh rane (ka j t i p r e h r a n j e v a t i bi se mora l i tudi d o m a ) , s o f i n a n s i r a n j e , 
ki bi to vso to p r e s e g l o , pa m o r a temel j i t i na zasebnem i n t e r e s u in p r i s t a n -
ku ter ne more biti p r e d m e t obveznega k r i t j a s t roškov e k s k u r z i j e . V tem 
p r i m e r u e k s k u r z i j a ne more biti obvezna ses tavina učno-vzgojnega p r o c e s a , 
temveč le svobodno odločanje* učencev in njihovih s t a r š e v z a n j o . Za to je še 
kako pomembno p r ip rav i t i vseb insko bogato e k s k u r z i j o , navdušit i zan jo 
učence in podporo zan jo poiskati pr i s t a r š i h , pa tudi p r i u s t r ezn ih občinskih 
f o r u m i h . Seveda so pa še druga pota za so f ina s i r an j e e k s k u r z i j e ( p l e s i , s r e -
čo lov , pokrov i te l j s tvo . . . ) . 
P rogram p r i p r a v na j z a j ema v celot i n a j m a n j toliko učnih u r , kot je p r e d v i -
deno š tevi lo dni e k s k u r z i j e . Organizac i j sko- tehnična v p r a š a n j a , dogovore 
in napoti la op rav imo izven omenjene kvote u r , v u rah p r i p r a v o b r a v n a v a j -
m o le vsebinsko zaokrožene t e m e . Skupine učencev n a j i z r az l i čn ih zo rn ih 
kotov vsako u r o osve t l i jo p rob lemat iko enega od območij ,skozi ka t e rega se 
bodo vsi skupaj pope l j a l i . V p r i p r a v a h n a j akt ivno sode lu je jo vsi učenc i . Po 
možnost i na j si i z b e r e j o t eme , ki bodo sovpadale z nj ihovimi i n t e r e s i in 
konj ički . Uvodno preds tav i tev o posameznem dnevu e k s k u r z i j e ( p r e d s t a v i -
tev problemat ike ali pokra j ine ) opravi u č i t e l j . Obenem skrbi tudi za "vezno 
tkivo" med posamezn imi pr i spevki učencev . Uči te l j seveda že pop re j p r i -
p rav i l i s to ' t em (naslovi r e f e r a t o v ) , ki j ih n a j učenci p r e d s t a v i j o . Lista n a j 
ne bo dokončna, omogoča na j p r o s t o i z b i r o oz i roma dopolnitev glede na i n -
t e r e s posamezn ih š tudentov. Podani naslovi lahko z a j a m e j o oz i roma napot i -
jo učenca v obnovo posameznega l i t e r a r n e g a dela ( n p r . A ndr ičevih s p o m i -
nov) , lahko pa so le o r ien tac i j sk i oz i roma p rob l emsko zasnovan i , p r i č e -
m e r n a j učenci i z dveh al i več strokovnih člankov po izkuša jo odgovorit i na 
d i l emo , za s t av l j eno v nas lovu . V obeh p r i m e r i h m o r a uč i t e l j naves t i točne 
podatke o obsegu in z v r s t i l i t e r a tu r e (nas lov , s t r a n ) , ki na j jo učenec upo-
r a b l j a . S p r e j m e n a j tudi suges t i je učencev , vendar n a j paz i , da bo vsak 
njihov samos to jno izbran i p r i spevek sovpadal v s a j z eno i zmed obravnava -
nih vseb in . Na osnovi s ta t i s t ičnih podatkov lahko učenci v okviru p r i p r a v 
i zde la jo tudi tematske kar te (den imo: nacionalna ses tava p reb iva l s tva po 
občinah . . . ) . 
V okviru vsebinskih p r i p r a v napot imo učence tudi k osnovni l i t e r a t u r i , ki 
obravnava Jugos lav i jo in njene r epub l i ke . V ta namen izdela ta uč i t e l j (v 
•okviru zadolži tev pr i p r ip ravah ali pa eden od učencev b ib l iogra f i jo g l av -
nih strokovnih (geog ra f sk ih , zgodovinskih . . . ) d e l , ki obravnava jo o z e m l j a , 
po ka te r ih bo e k s k u r z i j a po teka la . Pr i omenjenem naš tevanju del os tan imo 
le p r i pomembne j š ih in kompleksnih , opus t imo naš tevanje pa rc ia ln ih in 
ozko s t rokovnih . V seznam vk l juč imo tudi tur is t ične vodnike, ni pa odveč 
11 
omenili pomembne j še s ta t i s t i čne publ ikaci je ( n p r . Sta t is t ični g o d i š n j a k ) , 
ki posamezniku lahko p o s t r e ž e j o z aktualnimi podatki . Učence opozor imo 
tudi na ka r tog ra f ska dela in a t l a s e , ki obravnavajo ozeml je posamezne 
republ ike a l i Jugos lavi je ( n p r . Veliki geografski a t l a s J u g o s l a v i j e ) . Z a ž e -
l jeno j e , da ima vsak učenec že na p r ip r avah ob sebi ka r to Jugos l av i j e , na 
k a t e r o v r i s u j e odsek poti e k s k u r z i j e , ki so ga v u r i p r i p r a v obravnavali-. To 
na j bo posebna k a r t a , ki n a j služi le temu n a m e n u . Obvezno na j jo vzame 
na po t . 
Pr i o rgan izac i j sko- tehn ičn i izvedbi p r o g r a m a p r ip rav mora vodstvo e k s k u r -
z i je opozori t i učence na r o k e , v okviru ka ter ih m o r a j o biti p r ip rave i z p e -
l j a n e . Se posebe j j ih opozor imo na to, da p r ip rave ne bodo mogle biti u s p e š -
no i z p e l j a n e , če posameznik i ne bodo p r ip rav i l i svoj ih poroč i l za dneve in 
u r e , v okviru ka te r ih na j bi določeno p r o b l e m a t i k o obravnava l i . Ob z a k l j u č -
ku p r i p r a v se dogovor imo o vzporednih obveznostih in odgovornost ih na 
e k s k u r z i j i : i z b e r e m o " f o t o g r a f a " , do loč imo, kdo bo sk rbe l za p r e h r a n j e -
v a n j e , i z b e r e m o učence , ki bodo vodili protokol e k s k u r z i j e . Zapisovanje 
pomembne j š ih z a p a ž a n j n a j bo obvezno za vsakega udeleženca e k s k u r z i j e . 
Vsakdo n a j vodi svoj las tn i e k s k u r z i j s k i dnevnik, določeni posameznik i pa 
n a j se i z m e n j a v a j o (dnevno al i dopoldan in popoldan) p r i p i san ju e k s k u r z i j -
skega p ro toko la . Ta n a j ob zakl jučku p r e r a s t e v r a z r e d n o publ ikac i jo , ki ji 
p r i l o ž i m o slike s po tovan ja . Vsak udeleženec n a j p r e j m e e n o . Ni odveč že 
na p r i p r a v a h omenit i tiste s t rokovne vseb ine , obravnavane v p r i p r a v a h in 
na e k s k u r z i j i , ki bodo ses tavni del zakl jučnega p r e v e r j a n j a znanja p r i p o -
sameznih p r e d m e t i h . Na ta način poudar imo vlogo e k s k u r z i j e kot obvezne 
ses tavine učno-vzgojnega p r o c e s a . 
3 . 2 . Vsebinska p r ip r ava 
Opredel i tev učnovzgojnih smo t rov e k s k u r z i j e je na jpomembne j ša ses tavina 
p r ip r ave na e k s k u r z i j o po Jugos lav i j i . Omenili smo že učno-vzgojne s m o -
t r e , ki j ih predvideva učni p r o g r a m , v oceni v tem zvezku objavl jenega 
p r o g r a m a e k s k u r z i j e pa s m o navedli tudi neka tere t eme , ki sovpadajo s 
posamezn imi potnimi odsek i . Uči te l j m o r a nače loma opredel i t i dvoje t e -
mel jn ih učno-vzgojnih s m o t r o v : splošnega (namen e k s k u r z i j e ) in p a r c i a l -
nega ( t ež i šča ob posameznih d n e h ) . Poglobljen š tudi j l i t e r a tu r e mu bo omo-
gočil i z b r a t i tiste p rob leme s po t i , ki bodo sodobni , splošni in z an imiv i . 
Opredeli n a j n a j p r e j p r e d v s e m aktualen učno-.vzgojni s m o t e r za celoten 
potek e k s k u r z i j e (den imo: p rob lemat ika d ružbenogospodarsk ih d i s p a r i t e t 
med seve rom in jugom) , na to pa n a j poizkuša v ta kontekst postavi l i p a r -
cialne t e m a t i k e , navezujoče se na dnevno p revoženo v r s t o potovanja in 
predvidene oglede. Zas tav i tev vsebinskega p r o g r a m a v te j s m e r i bo uč i t e -
lju o la j ša la p r i p r ave (p r i spevk i učencev) in p r i vodenju e k s k u r z i j e omogo-
či la navezavo vidnih, v p r o s t o r u zaznavnih e l e m e n t o v , na vedenja o p r o c e -
sih in p r o b l e m i h , obravnavanih v p r i p r a v a h in sovpadajočih s splošnim in 
12 
parc ia ln im c i l j em e k s k u r z i j e . Učitel ju je p r i vsebinsk i zasnovi e k s k u r z i j e 
lahko v pomoč kolega v s t roki al i p r e d a v a t e l j d rugega p r e d m e t a , posebno š e , 
če se vsebinsko težišče posameznega dne oddaljuje od vseb in , ki j im je 
vodja e k s k u r z i j e d o r a s e l . P r iporoč l j ivo pa je neka tere pomembne , vendar 
iX3 ključno tematike e k s k u r z i j e povsem prepus t i t i tako v p r i p r a v i kot izvedbi 
kolegu-s t rokovnjaku ali pa za p reds tav i t ev navduši t i skupino ali p o s a m e z n e -
ga učenca , ki ga ta vsebina v e s e l i . Posebno zaže leno je vkl jučevanje učencev 
z zaokroženimi pr i spevki pr i ogledu posamezn ih z n a m e n i t o s t i : ob spomeni -
ku p o m e m b n e g a moža lahko zvemo neka j o n jegovem živl jenju in d e l u , na 
železniški pos ta j i zvemo lahko neka j o r azvo ju že l ezn ic , v s r e d n j e v e š k e m 
s r e d i š č u pa se lahko us t av imo , da bi s l i ša l i neka j o t e m , kako so svo j ča s 
tu živeli in delal i . . . Na lake preds tav i tve se učenci p r i p r a v i j o d o m a . 
Posebno pozornos t m o r a m o namenil i še vsakodnevnemu in zakl jučnemu s in -
tet ičnemu pregledu problemov in dogodkov na e k s k u r z i j i . Uči te l j na j se na 
vsakodnevno anal izo p r ip rav i že d o m a , ured i šab lono , ki mu bo p r i tem po-
maga la , p r edvsem pa n a j p redv id i , kako bo dnevne vt ise ob koncu vsakega 
dne eksku rz i j e povezal z v seb inami , ki so jih učenci p r i speva l i v p r i p r a v a h . 
S tem bo pr i tegni l učenčevo z a n i m a n j e , u red i l pa mu bo tudi bežne in p a r -
cialne vt ise v kompleksno ce lo to . 
3 . 3 . Izvedba e k s k u r z i j e 
Sama izvedba e k s k u r z i j e je povezana z o rgan izac i j sk imi in vseb insk imi 
p rob lemi in p r i j e m i . Osnovno p rav i lo v o rgan izac i j skem smis lu je točnos t , 
v vsebinskem pa enos t avnos t . Vsak udeleženec ekskurz i j e m o r a vedno i m e -
ti ob sebi podroben p r o g r a m potovanja z naslovi p renoč i šč in drugih us tanov , 
v kater ih se namerava e k s k u r z i j a zaus t av i t i . Po možnost i r a z d e l i m o p r o g r a m 
po časovnih enotah (dnevi , u r e ) oz i roma oprede l imo in že vnap re j vp i šemo 
v p r o g r a m odhode s predvidenih "pos t a j " e k s k u r z i j e . Tako zas tav l j enega 
p r o g r a m a se po izkuša jmo vsi d r ž a t i ! Še neka j tovrs tnih temeljnih napotkov: 
pr i izstopu iz prevoznega s r eds tva (av tobusa , vlaka . . . ) vodja potovanja 
nikoli ne sine pozabiti napovedati ure in k r a j a , ko se bodo udeleženci po-
novno s r eča l i oz i roma vstopili v prevozno s r e d s t v o ; vnapre j se udeleženci 
dogovore , kako se bodo r a z m e s t i l i po sobah v us tanovah , k j e r bodo p r e n o -
č e v a l i , za to v ta namen p r i p r a v i j o seznam ( " rooming l i s to" ) ; dogovor i jo 
se tudi, kako ukrepa t i v nepredvidl j iv ih s i t uac i j ah . Da bi posameznik i ne 
z a š l i , r a z m n o ž e nač r t e m e s t , v ka te r ih se n a m e r a v a j o u s t av i t i . Pomembno 
je že p red izvedbo predoči t i c i l je e k s k u r z i j e in napovedati e l i m i n a c i j o i n t e -
r e sov posameznikov v kor i s t i n t e r e sov skupine in vzgojno- izobraževa ln ih 
s m o t r o v . Pledi ra t i je treba za s t rpnos t in r a z u m e v a n j e , ka j t i dolge vožnje 
in bivanje daleč od doma in domačih lahko načne jo po t rpež l j ivos t p o s a m e z n i -
kov. 
V vseb inskem pogledu m o r a j o biti r az l age jasne in e n o s t a v n e . V ta namen 
13 
pr ip r av i uč i te l j in te rn i vodnik e k s k u r z i j e o t ezah , ki na j s luž i jo p rednos tno 
le n jemu p r i r az lag i na po t i . Za posamezne odseke poti lahko določi vodnike 
in r az laga lce u č e n c e , vendar na j bo to bol j i z j e m a kot p r a v i l o . Le v p r i m e -
r u , da posameznik i dobro poznajo določeno območje ( s t a r š i i m a j o tam v i -
kend, tam pogosto p r e ž i v l j a j o počitnice . . . ) , jih a n g a ž i r a j m o . Raje neka -
tere učence spodbudimo, da skladno z l a s t n i m i i n t e r e s i p r i p r a v i j o na do lo -
čenih mes t ih ak tua lne , kra tke in zanimive pr i ložnos tne r az l ag e (den imo o 
jugoslovanskem pomors tvu , o bitki na Nere tv i . . . ) . Vse te r az lage n a j 
bodo k r a t k e , s t r n j e n a pa na j bodo tudi i zva jan ja uči te l ja - nos i lca r az l age 
na pot i . V času večje do jeml j ivos t i učencev (ponavadi dopoldne) je r az l aga 
lahko d a l j š a in poglobl jena , v popoldanskem času pa na j se prednos tno 
os redo toč i na objekte in pok ra j i no ob p o d . Na to " p a n o r a m s k o kuliso" m o r a 
znat i uč i t e l j navezat i večj i del svojih i z v a j a n j . 
Na vsem začetku potovanja je vsekakor pot rebno izpostavi t i osebnost u č i -
telja kot nos i lca vsebinske raz lage in odgovornega za uspeh e k s k u r z i j e . 
Nikoli ne bi smel i imet i udeleženci e k s k u r z i j e občutka , da uči te l ju - vodji 
e k s k u r z i j e - kontrola nad p r o g r a m o m in o rgan izac i jo ( t . j . vsebino in i z -
vedbo) e k s k u r z i j e polzi iz r o k . Za vsako akc i jo m o r a poznati m e r o in ob 
p ravem č a s u t empi ra t i u s t r ezne vzgojne in učnovzgojne m e t o d e . Nad izvedbo 
e k s k u r z i j e m o r a venomer ohrani l i p regled oz i roma jo u s m e r j a t i . Biti m o r a 
dokončni razsodnik v p r i m e r u , da bi se bilo po t rebno o čem odloči t i . Biti 
m o r a osebnos t ! Ta pa je seveda tudi p r i j a t e l j , z a šč i tn ik , pomočnik . . . 
3 . 4 . Zakl juček potovanja 
Kljub že podani uči te l jevi anal iz i e k s k u r z i j e zadnjega dne potovanja n a j se 
učenci in uč i t e l j p r i p r a v i j o za s intet ično učno u r o , ki jo bodo izvedl i ob 
posnetku v šo lskem r a z r e d u . P l an i r a jo na j jo neka j dni po e k s k u r z i j i , ko bo-
do vtisi že u r e j e n i , tekst protokola e k s k u r z i j e p r i p r a v l j e n , f i lmsk i m a t e r i a l 
r azv i t in u re j en ter fo tograf i je na panojih r az s t av l j ene za ogled . Namen te 
učne ure je obnoviti pomembne j še vt ise in jih učencem pr ikaza t i v taki l uč i , 
da jih bodo še dolgo ohrani l i v spominu. Temu namenu na j služi tudi u s t r e z -
na publ ikac i ja , za ka t e ro na j bo odgovoren leam učencev , ki mu m o r a j o u č i -
telji z nasve t i in eventua lno tudi ma t e r i a l no pomočjo ( p a p i r , r azmnoževa ln i 
a p a r a t ) , s tat i ob s t r a n i . 
Drugi c i l j učne u r e , ki na j bi v glavnem s in t e t i z i r a l a doživet ja na e k s k u r z i -
j i , pa n a j bi opredel i l uspešnos t ali neuspešnos t izvedbe in poteka e k s k u r z i -
j e . Osnovne m i s l i , pohvale in kr i t iko na j n a j p r e j i z r e č e j o učenc i . Njihove 
mis l i n a j uč i t e l j poizkuša k a n a l i z i r a t i : povedo n a j , kakšne so se j im zdele 
pedagoške metode , uporabl jene p r i p r i p r a v a h in izvedbi eksku rz i j e , o r i š e j o 
na j dobre in s labo zas tav l jene učno-vzgojne smot re (koliko so se na e k s k u r -
zi j i naučil i in ka j s p o z n a l i ) , s u g e r i r a j o na j bol jše p r i j e m e v organ izac i j i in 
izvedbi e k s k u r z i j e . Po izkuša jmo se izogniti i skanju kr ivca za eventualni 
14 
delni neuspeh , temveč r a j e i š č i m o v tej d i skus i j i poti za bo l j šo izpe l javo 
nas lednje e k s k u r z i j e . Osebna p r i zade tos t uč i te l ja v p r i m e r u k r i l i t e s s t r a -
ni učencev ni na m e s t u , bolje je opozori t i na las ten trud in i zgorevan je v 
že l j i , da bi e k s k u r z i j a u spe l a . Za to zadnjo u r o , namenjeno e k s k u r z i j i , se 
m o r a za to uč i t e l j še posebe j p r i p r a v i t i . Pred e k s k u r z i j o že lahko p redv id i 
hibe v o rgan izac i j i in izvedbi in jih poizkuša na poti omi l i l i , da ne bi po-
s ta le o s r e d n j a tema kr i t ik v tej učni u r i . P redvsem pa mora las tno p r i p r a -
vo na to učno u r o zas tav i t i na nač in , da bo r a z p r a v l j a n j e o uspešnos t i 
e k s k u r z i j e obrodi lo sadove J jiapotila za izvedbo pr ihodnj ih tovrstnih e k s k u r -
z i j . 
15 
4. Zakl juček 
Avtor tega p r i spevka se zaveda , da je postopek p r i p r a v na e k s k u r z i j o po J u -
goslavi j i večini b ra lcev poznan . Zaveda s e , da ni z napisanim odkrival no-
vost i v s t r o k i . Meni p a , da d o s l e j še ni bi lo podobnega ses tavka v ka te r iko -
li s t rokovni r e v i j i . N a m r e č takega , ki bi na enem mes tu v dokaj poljudni 
obliki podal napotke , kako izpe l ja t i p r i p r ave na v učno-vzgojnem p r o g r a m u 
s redn j ih šol obvezne e k s k u r z i j e po Jugos l av i j i . P r i ču joča r a z m i š l j a n j a n a j 
s luži jo za o r i en tac i jo p redvsem g e o g r a f o m , ki so najpogoste je zado lžen i , 
da i zpe l j e jo takšno e k s k u r z i j o . Pri tem na j navodil ne b e r e j o kot e v a n g e l i j , 
al i se jih dobesedno d r ž e , temveč na j p r i tem r a z v i j a j o sebi in učencem 
lastne metode tako v izvedbi kot o rgan izac i j i e k s k u r z i j e . Avto r j a bi v e s e l i -
lo , n a j b r ž pa tudi vse g e o g r a f e , izvedet i ka j več o izkušnjah posameznih 
uč i te l jev z o rgan iz i r an j em tovrstnih e k s k u r z i j . Pr i ložnos t bi se lahko ponu-
dila na enem od nas lednj ih s r e č a n j v okviru I leš ičevih d n i . 
16