• ■<. | i A Številka I, letnik J»\januar-februar ' 2 .#.' Da ne bi drselo! Za nami je prvi mesec leta 2010. Verjetno je bila misel večine občank in občanov v minulem mesecu pogosto povezana z vremenom in nevšečnostmi, ki jih prinašajo zimske razmere. Snežne padavine so zlasti v tednu po novem letu opozorile na zimski čas in to, kako je človek lahko majhen proti naravi. Ko se v zimskih razmerah podajamo od doma, nas torej najbolj zanima, kakšno je cestišče in ali so odgovorne službe opravile svoje delo. Ceste, na katere zapeljemo oz. stopimo, so različno kategorizirane in preden pridemo do večjih, državnih cest, so pred nami krajevne in občinske. Občina in naše krajevne skupnosti imajo torej to zimo obilo dela in odgovornosti. Na začetku leta si torej želimo, da bi leto prineslo čim manj spodrsljajev, takšnih in drugačnih. To pričakujemo tudi pri naših oblastnikih, pa naj bo to na državni ali lokalni ravni. Pred iztekom starega leta smo se veselili odprtja novega vrtca, pred kratkim pa je občina razgrnila tudi dolgo pričakovani prostorski načrt občine. Vsekakor veliko aktivnosti in podvigov in upamo, da bomo tudi v našem Klasju lahko čim večkrat lahko poročali o velikih dogodkih in dosežkih, ki se bodo zgodili v tem sicer volilnem letu 2010. : Grosuplje (odrasli) Poštnina plačana pri pošti sp 908 ■ klasje 2010 M^TM.^^SÄÄb 352(497.4 Ivančna Gnrin.) '■.mmri: m COBISS 1995 2010 HHMEHBHHHHHHHE/ m Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica -¿ft RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. I Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica JT TEL: 01/7869-040, FAX: 01/7869-045, GSM: 051/612-923 SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME ... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. wmwommwm 1989-2009 2010 Planinsko _ p drušh o Višnja Gora Občina Ivančna Gorica z društvi in zvezami ter Planinsko društvo Polž Višnja Gora \ 7-nararr . :< 17. POHOD PO JURČIČEVI POTI - v soboto, 6. marca 2010. Start v Višnji Gori med 7. in 10. uro. Zaključna prireditev na Muljavi ob I 1.30 urii i. ■ ■P''- Odprli smo nov vrtec Še pred koncem minulega leta so se odprla vrata novega vrtca v Ivančni Gorici BTC www.cugelj-sp.si IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks 01/7878 535 gsm: 041757 055 RAZSTAVNI SALON1 : Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 IZBt / 'lj^ma šn montažm. • ŽALUZIJE • ROLETE •TENDE • LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079 Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 SENČILA [OVEN ^ ZLATARSTVO jT tapina CENTER ŽOLNIR. Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas: od 8. do 13. ure Ob sobotah >e prodajalna odprta od S- do 12. ure. www.zlatarstvo-tadina.com Razgrnjen je občinski prostorski načrt Izbrali smo naj športnike leta ? 'UBU&k SLOVENIJA DRMl SVET Med prostovoljci leta tudi Franc Bivic 120100165,1 2 KLASJE | Ivančna Gorica, januar-februar 2010 Obe ma ¿L Imamo nov vrtec Po številnih prireditvah ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, ter ob drugih številnih prijetnih dogodkih, ki smo jih pripravili predvsem najmlajšim v božičnem in novoletnem času, že sledi kulturni praznik 8. februarja, ki ga bomo obeležili po vseh naših šolah in kulturnih ustanovah. Naše krajevne skupnosti bodo s kulturnimi društvi spet odprla vrata naših kulturnih domov, kjer bomo z mislijo in dejanji podkrepili pomen kulture in družbenega dogajanja. Pred praznikom pa so naše kulturne dvorane napolnili občani, ki jim zagotovo ni vseeno, kako se bo pripravil dolgoročni prostorski načrt pozidave v naši občini. Pripravljavci načrtov znajo povedati, da moramo predvideti predvsem javni interes in smernice za kolektivni pomen naše občine. Tako je potrebno razmišljati znotraj pobud, ki jih imajo posamezni zainteresirani, v največji želji, da se jim kmetijsko zemljišče spremeni v gradbeno parcelo, da vemo, kako in kje bodo potekale ceste, kanalizacije, kje bo zgrajen vrtec, morda šola in ne nazadnje vse ekološke naprave, ki bodo popravljale slabo stanje naših vod, zraka in zemlje. Se prej pa je potrebno, da se ob tako velikih in konkretnih primerih in vizijah spreminjamo tudi občani. Ljudi, ki prihajajo na t. i. neformalne obravnave prostorskega načrta po naših krajevnih skupnostih, vse premalo zanima globalni in širši svet, temveč bolj lastni interes, ki se kaže z dotikom prsta na njihovo parcelo, ko se pred njimi razgrne prostorski načrt. Tudi to je potrebno! Potrebne so nove gradnje z drugačnimi pogledi, kot kaže z manjšimi parcelami in večjo kolektivno uporabnostjo, kjer bodo stroški sodobnega človeka in njegovega načina življenja manjši in primerljivi z novimi življenjskimi zahtevami. Težko se bomo z zastarelo miselnostjo prilagodili novim potrebam mladih ljudi, še posebno takrat, ko bomo prekomerno dvigali ceno kvadratnega metra zemlje. Zato se ne sprašujmo, zakaj je gostota hiš tako velika, kajti to nam narekuje trg, ki je neizprosen in je edino merilo, da pridemo do stanovanj in cene, ki jo bodo zmogle tudi mlade družine. Vse, ki ste zainteresirani za naš prostorski razvoj, ki ga je, mimogrede, v tem času težko napovedovati, vabimo, da pridete in da se prepričate o možnostih, ki jih zakon dopušča, in merilih, po katerih delajo posamezna ministrstva in naši pripravljavci zahtevnega načrta. Pustiti moramo tudi našim zanamcem čas in prostor za uresničevanje njihovih idej v prihodnosti. Sneg se še ne topi, vendar sveti Valentin napoveduje, da se bliža pomlad. Otopi/ naj se tudi naša nestrpnost, ki ob dobro očiščenih cestah kaže grd obraz do naših upravljavcev cest in zimske službe, ki se trudijo, da bi bila prevoznost čim boljša. Poskrbimo tudi za naše železne konjičke, da jih zimsko opremimo, v roke pa le primimo še lopate, tudi mladi, ne samo starejši, ki ob težaškem delu velikokrat končajo tudi v bolnišnici. Mladim pa je lahko srečanje s snegom prava zabava. Pa ne pozabite, dragi vinogradniki in ljubitelji narave, obrežite si vsaj eno trto, pripravite si ključ za novo življenje, pojejte klobaso in popijte kozarec rujnega. Leto bo tako lepo in prijetnejše. Srečnojs Vaš župan Na dnevnem redu 26. seje otvoritev vrtca 26. redna seja občinskega sveta je potekala na dan otvoritve vrtca, in sicer kar v prostorih novega vrtca. Zupan Jernej Lampret je menil, da je otvoritev te velike pridobitve v občini najlepša priložnost za zaključek delovnega leta, na nazadnje tudi zato, ker je občinski svet že v začetku decembra uspešno sprejel proračun za leto 2010. Hkrati pa je bila seja v predpraznič-nem času tudi priložnost za družabno srečanje. Glavna točka dnevnega reda je bila torej otvoritev vrtca, svetniki in svetnice pa so potrdili tudi nov mandat predstavniku občine v svetu Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora, svetniku Jožetu Adlerju. Sejo so obiskali tudi skavti iz Grosuplja, ki so že tradicionalno prinesli betle-hemsko luč in prebrali poslanico miru. Kol o i O 11 Občina Ivančna Gorica odprla nov osrednji občinski vrtec Konec minulega leta je bil v naši občini zaznamovan z zgodovinskim dogodkom. 22. decembra smo v Ivančni Gorici slovesno odprli novi vrtec, v katerem je vrtičkarsko veselje zaživelo v prvih delovnih dneh leta 2010. Več let načrtovani projekt izgradnje, vreden preko 2,2 milijona evrov, seje tako zaključil, Občina Ivančna Gorica pa je s tem vsaj trenutno razrešila prostorsko stisko. Projekt izgradnje novega osrednjega vrtca v občini je pomembne zasuke pri načrtovanju doživel kar nekajkrat. Največji se je zgodil, ko se je predvidena lokacija pri zdravstvenem domu v centru Ivančne Gorice zamenjala z lokacijo pri srednji in osnovni šoli. In res, potem ko je svoj delež v višini 450.000 evrov obljubila tudi država, je dolgo pričakovana gradnja vrtca končno tudi stekla. Prva dela so se začela jeseni 2008, po letu dni pa je še vladalo nekaj negotovosti, ali se bo vse izteklo po načrtih. Župan Jernej Lampret se je dobro zavedal, da starši že čakajo na vstop otrok v vrtec z odločbami v rokah, zato je bilo torej potrebno dela pripeljati do konca pravočasno. Tik pred zdajci je tudi Upravna enota Grosuplje izdala uporabno dovoljenje in še pred božičem je lahko prišlo do slovesne otvoritve. Otvoritev, ki jo je občina pripravila skupaj z vodstvom Vrtca Ivančna Go- ne uvodne takte je zaigrala Godba Stična, himno pa je zapel solist Matej Vovk, domačin iz Ivančne Gorice. Novi vrtec so pozdravili otroci iz vseh enot. Skupaj z vzgojiteljicami so pripravili prisrčen program in tako najlepše pozdravili novo pridobitev. S slavnostnimi besedami nas je nagovoril župan Jernej Lampret, ki je skupaj z občinskim svetom in občin- t V> Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 3 I, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Steh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Cospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Strubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika, d. n. o. Časopis KLASJE izhaja v 5.400 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Ravnateljica Branka Kovaček in župan Jernej Lampret sta si po končanem projektu zasluženo oddahnila rica, so zaznamovale prave zimske razmere, ki so dale temu prazničnemu dogodku še poseben čar. Pozno popoldne se je prevešalo že v večer in osvetljena zunanjost novega vrtca je pričarala posebno vzdušje. Sveča- Nekdanja vrtičkarica Nina Pušlar sko upravo gotovo najbolj zaslužen, da ima občina danes nove kapacitete za otroško varstvo. Občina je gradila vrtec, vodstvo vrtca pa je tisto, ki bo sedaj zanj odgovorno skrbelo in ga upravljalo. Za to je odgovorna ravnateljica vrtca Branka Kovaček, ki je prav tako izrazila zadovoljstvo in veselje nad tem, da so naposled le nastopili boljši pogoji za njihovo delo s predšolskimi otroki. Na slovesni otvoritvi je spregovorila tudi predsednika KO Rdečega križa Ivančna Gorica, Lojzka Sever, saj se je krajevni odbor odločil, da ob izgradnji novega vrtca pomaga z donacijo v obliki nabave avdio in video opreme v višini dobrih 4.000 evrov. Tako bo kakovost dela v vrtcu na še večji ravni. Kot že rečeno, so med posameznimi nagovori otroci soooblikovali prireditev s svojim prčgramom, prav Muca Copatarica na obisku Novi vrtec so pozdravili otroci in vseh enot Vrtca Ivančna Gorica posebno vzdušje pa je ustvarila naša poznana občanka, nekdaj vrtičkarica ivanškega vrtca, Nina Pušlar, ki je zapela v pozdrav novi občinski pridobitvi. Pred slovesnim prerezom traku je župnik Jože Kastelic blagoslovil novi vrtec, nato pa je bilo zares vse nared za otvoritev in ogled novih prostorov. Goste, občinske svetnike, starše in druge občane je v notranjosti novega vrtca čakal topel sprejem, za katerega so poskrbeli zaposleni ivanškega vrtca, v notranje prostore pa se je preselila tudi godba skupaj z mladimi iz Mešanega pevskega zbora Zboral- Iz krajevnih skupnosti 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE Zahvala gradbenemu podjetju GPI Tehnika iz Novega mesta lica iz Stične. Zupan Lampret je izkoristil priložnost za izrekanje zahval. Najprej predstavnici Ministrstva za šolstvo in šport, gospe Janji Barši, za posluh, ki ga ima ministrstvo zadnja leta pri sofinanciranju investicij v naši občini. Država je sofinancirala že adaptacijo in dograditev šole v Šent- vidu, sedaj gradnjo vrtca, pričakuje pa se tudi pomoč pri naslednji investiciji, gradnji šole na Krki. Prav tako kot v Šentvidu je tudi vrtec gradilo gradbeno podjetje GPI Tehnika Novo mesto. Zupan se je zahvalil direktorju Dragu Muhiču. Projektantsko delo je opravil Projektivni biro 91, nadzor Urbing gradbeni inženiring, varstvo pri delu pa je vodil domačin Jože Rus. Ni odveč poudariti, da je gradbeno podjetje GPI Tehnika med podizvajal-ci našlo partnerje tudi v naši občini. Tako se je sodelovanje s podjetjema PVC okna Ignac Cugelj Stična in Mizarstvo Zupančič Ivančna Gorica izkazalo kot dobra poteza. Kot že rečeno, je bilo novomeško gradbeno podjetje glavni pogodbeni partner za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, vrednost pogodbe, ki je zajemala tudi priklop objekta na javno infrastrukturo in njegovo zunanjo ureditev, pa je bila dobrih 2.166.000 evrov. Za opremo vrtca je bil najugodnejši ponudnik pod- jetje UMT, z vrednostjo nekaj pod I 10.000 evri. V zadnjih mesecih so dela torej tekla pospešeno in danes se vrtec z osmimi oddelki, upravnimi in pomožnimi prostori kaže v novi in sodobni podobi. Seveda z novo infrastrukturo, povečano kadrovsko zasedbo in večjim številom vključenih otrok v vrtec rastejo tudi stroški in sredstva, ki jih mora po svoji zakonski obvezi zagotavljati občina. Večja kot so sredstva, večja je tudi odgovornost in potreba po nadzoru. Otroško varstvo je eno večjih proračunskih porabnikov zlasti zaradi obsega in kompleksnosti sistema, ki skrbi za predšolske vzgoj-no-varstvene naloge vsake lokalne skupnosti. Seveda nas lahko tolaži ugotovitev, da se razvoj neke občine sodi tudi po tem, kako polni so vrtci in šole. Vsem vrtičkarjem v občini in njihovim staršem želimo torej lepo in varno preživet čas v naših vrtcih. Matej Steh Kakšen je novi vrtec Novi vrtec v Ivančni Gorici je načrtovalo podjetje Projektivni biro 91 iz Maribora. Projektna dokumentacija je bila pripravljena v skladu z veljavnimi standardi pri gradnji otroških vrtcev v Sloveniji. Stavba vrtca ima tloris v obliki črke L, s pritličjem in enim nadstropjem. Vrtec ima devet oddelkov; šest za prvo starostno skupino otrok (I do 3 let) in tri za drugo starostno skupino otrok (4 do 6 et 3osanezne grai- ce so velike 42 m2, poleg njih pa so še druge ^-^pacs.oče površine in a-Dstor *eč--ar-ers-v : "sscc r zecvsc-cz. :r«o<-ara s*-pr z 32 - ~sr e garderobe, sr r-arnoe za g-acs r, Kvrzrte. terase. S-L^pa. e otrc-vS— namer e----■ eč kot 750 m; površine. V novem vrtcu bo po novem delovala tudi uprava Vrtca Ivančna Gorica. Poleg upravno-administrativnih prostorov ima novi vrtec še zbornico, prostor za individualno delo z otroki, prostor za svetovalno delavko. Skupaj ti prostori predstavljajo dobrih 100 m2 površine. Nekaj čez 200 m2 površine je namenjene servisno-gospodarski dejavnosti, torej za kuhinjo, shrambo, skladiščne prostore, kotlovnico, pralnico In delavnico za vzdrževalna dela. Izredno ponefb-.e so tu3 zunanje površine, kjer je u-ejeno iepo 'grišče z igra in pa parkirišče s skoraj sto parkirnimi mesti. Slednje je tu š-šega Domena, saj bo še kako uporabno na lokac kjer so sedaj tri vzgojno-izobraževalne institucije, v katerih se pogosto organizirajo razne prireditve. Skupaj ima nov .rtec p- ol žno .500 m2 pozidanih površin. V novi vrtec je po novem letu vstopilo 141 otrok, od tega se jih je iz enote Marjetica, ki je do sedaj delovala v stavbi zdravstvenega doma, preselilo 47, na novo pa je mesto v vrtcu dobilo 94 otrok. Ti otroci prihajajo iz vseh koncev občine. Ob tem dodajmo, da je v preostalih enotah trenutno vključenih še 556 otrok. V sosednji enoti Pikapolonica, v stavbi srednje šole, je trenutno 107 otrok, torej jih je samo na lokaciji srednje šole skupaj 248. Kot že rečeno, so prostori zdravstvenega doma izpraznjeni, prav tako v nekdanji stavbi Avtoprevoza, kjer je bila uprava vrtca, razen enega oddelka jasli, ki ostajajo v pritličju »Avtoprevozove« stavbe. Novi vrtec je ponudil tudi nova delovna mesta. Od skupno 33 zaposlenih v novem matičnem vrtcu je kar 19 na novo zaposlenih. Večinoma gre za strokovne delavce, štirje pripadajo tehničnemu kadru. Srečanje z gospodarstveniki Sredi decembra je Občina Ivančna Gorica pripravila tradicionalno srečanje gospodarstvenikov iz naše občine. Zupan Jernej Lampret pred koncem leta vabi na priložnostno srečanje podjetnike in obrtnike, ki delujejo v naši občini. Tudi letos je srečanje potekalo v gostišču Storovje, kjer se je zbralo skoraj 200 predstavnikov naših podjetij, pridružil pa se je tudi podžupan Dušan Strnad. Sicer je v občini registriranih preko 700 gospodarskih družb, največ je samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo. Med večjimi družbami je tudi nekaj takšnih, ki še posebej izstopajo, tako po opravljenem prometu kakor tudi po številu zaposlenih. Vsi skupaj pa predstavljajo pomemben dejavnik pri polnjenju občinskega proračuna z naslova davkov in dajatev. To vedno znova poudarja tudi župan Lampret, ki je tudi tokrat predstavil nekaj najbolj pomembnih projektov, s katerimi se ukvarja občina v teh sicer težkih gospodarskih časih. Da pa bi se te težke razmere v gospodarstvu čim prej izboljšale, je bila enotna želja vseh navzočih. Matej Šteh Vrtec z najnovejšega vidika GLOSA Ste bili konec leta pri odprtju vrtca v našem občinskem središču? Ne! Škoda, res škoda - bila je ena sama paša za očesa, ušesa in druga čutila, vam rečem. Najprej nova »hiška« od zunaj. Tako pravljično seje svetila v večernem mraku, da smo ostrmeli in onemeli. Pa znotraj - tudi tu kot v pravljici o Janku in Metki - vse vabljivo in okusno, kot bi bilo iz napolitank in marcipana. In na lepem je tudi mene obšla pravljična želja, da bi odgriznil kos fasade, strehe ali pohištva. Ker se škode kajpak ne sme delati, ko vse toliko stane, sem rajši šel ven k otvoritveni slovesnosti. Moje pero je preslabo, da bi verodostojno opisalo vznesenost avditorija ob županovem in župnikovem nagovoru, ob milih zvokih godbeniških svireli in vokalih operne in zabavne estrade; to bodo pač storili resnejši poročevalci s premožnejšim izrazjem. Z moje strani bo šla pozornost v prvi vrsti tistim, ki jim je »hiška« namenjena - se ve - najmlajšim. Skratci so tako lepo peli, igrali, plesali, poskakovali in se prekopicevali, da ni za povedat. Pa to še ni vse: da bi videli vzgojiteljice, kako elegantno so stopale med njimi, dajale ritem, pele in migale z vsem, kar jim je zraslo (in tega ni malo), da so se mi zdele kot vile v soju mesečine ob rečni strugi. Kaj je potemtakem kaj čudnega, če me je ria lepem obšla neustavljiva želja, da bi tudi jaz postal vrtičkar. Kaj ne bi bilo lepo, ko bi mene in meni podobne na oder za roko pripeljale takele vzgojiteljice in bi potem tam deklamirali ali stopicali po njihovih koreografskih zgledih, pa igranje s kockami, sprehodi z vrvico in še in še - lepo, nebeško lepo, pa recite kar hočete. Uuuu, tu smoooo, vaši smoooo! Hvala za tako i ep sprejerr,. Some pridr Toda iz lepih misli me je precej zbudil nek notranji glas in me skušal pregnati iz sanjskega paradiža, rekoč: »Polde, človek božji, kaj pa čenčaš; ti v vrtcu, beži no beži!« »Pri priči utihni,« sem se uprl nevidnemu izganjalcu iz sanjskega sveta, saj vendar vidiš, da živimo v času, ko je vse mogoče: moški se lahko poroč z moškim, ženska z žensko in ne bo več dolgo, ko se boš an njihove pobude opredeljene. Za vse krajevne skupnosti je Občina organizirala tudi javne obravnave, na katerih so pripravljavci osnutka navzočim predstavili vsebino osnutka OPN. Prav tako so bili skupaj s predstavniki občine na voljo za posamezna vprašanja. V minulem tednu so že potekale javne obravnave za KS Ivančna Gorica, KS Stična, KS Metnaj, KS Šentvid pri Stični, KS Dob pri Šentvidu, KS Temenica, KS Sobrače, KS Višnja Gora, KS Muljava in KS Krka. Preostala je še razprava za območje KS 2'agradec in KS Ambrus (četrtek, 4. 2. 2010, ob 17. uri v prostorih ku!turnega\ doma Zagradec, Zagradec 20). Poudariti je treba, da ima vsak možnost, da na predstavljeni osnutek da svoje pripombe, in sicer na samem kraju javne razgrnitve z vpisom v knjigo pripomb ali po pošti na naslov občine (Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica) ali po elektronski pošti (obc.ivancna.gorica@siol. net). Kot že rečeno, je gradivo z navodili za pregledovanje in vpis pripomb dostopno na petih lokacijah v občini in na spletnem portalu občine (www. ivancna-gorica.si). Matej Steh Občinski prostorski načrt je razgrnjen na spletnem portalu občine na naslovu www.ivancnai-gorica.si in na naslednjih lokacijah: 1. v Ivančni Gorici (za KS Ivančna Gorica, KS Stična in KS Metnaj in tudi ostala območja občine) v preddverju sejne sobe Občine Ivančna Gorica - PC Žolnir, Sokolska ul. 5, vsak delovni dan od 8. do 18. ure; 2. v Šentvidu pri Stični (za KS Šentvid pri Stični, KS Temenica, KS Dob in KS Sobrače) v prostorih KS Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 65, vsak delovni dan od 7. do 19. ure; 3. v Višnji Gori (za KS Višnja Gora), v Mestni hiši, Mestni trg 21, vsak delovni dan od 8. do 17. ure; 4. na Muljavi (za KS Muljava in KS Krka), v preddverju kulturnega doma na Muljavi, Muljava 21, vsako sredo in petek od 15. do 19. ure; 5. v Zagradcu (za KS Zagradec in KS Ambrus), v prostorih kulturnega doma v Zagradcu, Zagradec 20, vsak petek in soboto od 15. do 18. ure. Kaj sledi zaključku neformalne javne razgrnitve? Zaključku neformalne javne razgrnitve sledi obravnava prispelih pripomb, dopolnitev osnutka z utemeljenimi pripombami in izdelava okolj-skega poročila. Nato bo Občina dopolnjen osnutek OPN z okoljskim poročilom poslala na Ministrstvo za okolje in prostor, da ta ugotovi, ali je okoljsko poročilo dovolj dobro pripravljeno. Nato bo sledila (uradna) javna razgrnitev dopolnjenega osnutka z okoljskim poročilom, zbiranje pripomb in predlogov na dopolnjen osnutek, preučitev le-teh, priprava stališč do njih in objava le-teh ter pisna seznanitev lastnikov s stališči glede pripomb in predlogov. Šele za tem bo na vrsti priprava predloga OPN, katerega pa se bo poslalo v pridobitev mnenj, ali OPN upošteva smernice nosilcev urejanja prostora (ministrstva, zavodi, direkcije ...). Ministrstvo za okolje in prostor nato izda potrdilo, ali so vplivi izvedbe predloga OPN na okolje sprejemljivi ali nesprejemljivi. Če so vplivi sprejemljivi, minister ali vlada s sklepom ugotovita usklajenost oz. neusklajenost predloga OPN s smernicami nosilcev urejanja prostorov. Po prejemu pozitivnega sklepa občinski svet občine sprejme OPN z odlokom. Hf.,j Iz krajevnih skupnosti 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE Večji komunalni prispevek za novogradnje v kmetijstvo od predlaganega Fäkus Slovenska ljudska stranka Kmetijska dejavnost je veja gospodarstva, ki je po vstopu v EU utrpela velik izpad dohodka. To posledično vpliva tudi razvoj in posodobitev kmetijskih gospodarstev. Ker ni mogoče vlagati v razvoj, je tudi vse manj delovnih mest in posledično vse manjša pridelava zdrave in kakovostne hrane. Tako se na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l.RS 33/07), ki predpisuje in uzakonja komunalni prispevek, posledično povečujejo stroški pri investicijah za delovanje in posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Za vsaj delno ublažitev pri novogra- dnjah na kmetijskih gospodarstvih je Odbor za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja na svoji seji sprejel zmanjšanje faktorja za nestanovanj-ske kmetijske dejavnosti iz predvidenega 0,9 na najmanjšega možnega, ki ga še dopušča zakon, to je 0,7. Na seji občinskega sveta v mesecu decembru pa je bil ta faktor na pobudo župana popravljen na izhodiščni faktor 0,9, hkrati pa se odmera komunalnega prispevka zmanjša za 20 V svetniški skupini SLS se s tem predlogom nismo strinjali in smo glasovali proti Odloku za odmero ko- 3* zbor članov nova politika OO Zares Ivančna Gorica 1 ¿¿i fffl ' h Decembrska praznovanja so minila, leto je naokoli in v OO Zares Ivančna Gorica smo se odločili, da v januarju, natančneje 13. januarja 2010, organizirano 3. zbor članov in simpatizerjev naše stranke. Na zbor smo povabili vse svoje člane in moramo priznati, da je bila udeležba nad pričakovanji. Predsednik Aleš Tomažin je predstavil delo v letu 2009 in načrte za leto 2010, beseda je tekla o prihajajočih lokalnih volitvah, nekaj besed smo namenili tudi aktualnim političnim zadevam na lokalni in državni ravni. V poročilu za leto 2009 je bilo poudarjeno, da smo od ustanovitve do danes povečali članstvo za skoraj 62 %, to je za OO Zares Ivančna Gorica velik uspeh. Takih uspehov se nadejamo tudi v prihodnje. V letu 2009 smo odprli tudi pisarno na Sokolski ulici 12 v Ivančni Gorici, kjer nas lahko obiščete vsako prvo sredo v mesecu med 19. in 20. uro, lahko pa nam pišete na elektronski naslov ivancna-gorica@zares.si ali nas obiščete na spletu www.zares-osrednja-slovenija.si. Člani Zares Ivančna Gorica V letošnjem letu si želimo predvsem modrih in premišljenih odločitev, čim boljši volilni rezultat na lokalnih volitvah in uspešno organizirane akcije Ustanavlja se Občinski krog stranke Slovenska unija za Svančrio Gorico o DeSUS munainega prispevka. S predlogom župana, da se zmanjša komunalni prispevek za 20 %, se povsem strinjamo, ne strinjamo pa se s popravkom faktorja 0,7 na faktor 0,9, predlaganega in tudi soglasno sprejetega na Odboru za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja. S tem sprejetim odlokom bodo kmetijska gospodarstva v občini Ivančna Gorica pri svojem razvoju bolj obremenjena, posledično pa bo manj investicij v posodabljanje gospodarstev. V imenu svetniške skupine SLS Jože Gregor Strah Demokratična stranka upokojencev Slovenije (predavanja o aktualni tematiki, čistilna akcija, vzpon na Triglav, ...). Barbara Fortuna 00 Zares Ivančna Gorica slovenska • unna Ta vlada si bo hočeš nočeš morala pridobiti zaupanje ljudi ali pa naj gre na smetišče polpretekle zgodovine z vsemi silnimi problemi, s katerimi se bori. Do sedaj ima nekaj uspeha samo s polovičnimi obljubami. Na življenjskem nivoju se to med ljudstvom slabo vidi. Življenje povprečnega delavca in njegove družine je izgleda precej nepomembno. Takšni so pač občutki tu spodaj. Izhajajo iz nemoči in silnih težav s preživetjem osnovne celice družbe. Občutki so zelo ponižujoči za večino garačev in molčečih državljanov te pravne in socialne države. Davki in cene gor, plače dol, preživi kakor hočeš ali zmoreš. In čedalje več jih je, ki tega ne zdržijo več. Se najbolje so plačani lenuhi. In seveda poslovneži in podobni »menedžerji«, ki si z možnostmi političnih povezav priborijo dobro pokojnino, zraven pa še kakšno manjše podjetje ali vsaj del le-tega. Vse to na moralo naroda ne more vplivati dobro. Se posebno ne, če moj osnovnošolec nima za spodobne hlače, kaj šele, da bi šel na morje za teden dni. Smučanje pa itak odpade, ker so očitno tudi »dilce« postale predrage. Drsamo pa vseeno, oziroma nadrsamo. Trenutno nam pripravljajo zakone o družini. To je prav, ker menda Evropa to zahteva. Sam sem pa končno obveščen, kaj družina je. Do sedaj sem pač preživel svoj vek ves butast. Na moja stara leta se spreminja zdravstvena zakonodaja. Spet in spet. Iz vseh teh silnih modernizacij so se izboljšale plače v zdravstvu. Čakalne dobe so ostale. Povečala se je cena zdravljenja in operacij. Čakalne dobe so ostale. Dvignila se je prispevna stopnja iz davkov za zdravstvo. Čakalne dobe so ostale. Prispevki iz plač za zdravstvo so se povečali. Čakalne dobe so ostale. Sedaj se pa zares pripravlja reforma zdravstvenega sistema. Ali bodo čakalne dobe ostale? Mislim, da ne, samo povečale se bodo in dobile bolj socialno všečno ime. In DeSUS se skoraj ne oglaša. Dobro je, da imamo gospe Ano Tominšek in Matejo Kožuh - Novak. Drugače bi si jih morali narisati. In to samo zato, ker se pripravlja tudi epska upokojenska reforma. Argumenti zanjo so - ni denarja. Zelo enostavno! Problemov tu je cel kup. Podjetja ne plačujejo prispevkov za zaposlene. Struktura mladih zaposlenih je manjša. Nezaposlenost se veča. Plače in avtomatsko iz tega prispevki za pokojninsko zavarovanje tudi. Prezgodaj se gre v pokoj, vsaj tisti, ki poznajo zakone in to izkoriščajo. V službah je slab odnos do delavcev in komaj se čaka možnost upokojitve. Delo in delavec nista več pomembna in nista vrednota. Študentsko delo se povečuje, študentje pa kasneje diplomirajo. Tako tudi kasneje začnejo plačevati prispevke. Pogodbena razmerja pa sploh za pokojnino ne prispevajo nič, kakor tudi siva ekonomija ne. Torej, če hočemo imeti pokojnino in sredstva za njih, morajo plačevati v pokojninski sklad vsi, ki delajo in služijo. Drugače se bo zrušilo vse skupaj. Rešitve se iščejo že dolgo. Strokovnjaki so opozarjali in še opozarjajo na nujne spremembe. Sedaj so podani predlogi za spremembo starostne dobe pred upokojitvijo. Do tega bo slej ko prej moralo priti, saj se življenjska doba daljša. Krešejo se mnenja in predlogi, naj bo vpeljan švedski sistem pokojnin. Enostavno povedano, to pomeni nekako takole; kolikor si prispevkov vplačal, toliko pokojnine dobiš. Seveda z valorizacijo vplačanih sredstev od začetka vplačevanja. Drugi zagovarjajo švicarski sistem. Ta je, če naredim približek, nekako takole. Upošteva se polovica poračuna dviga pokojnine z inflacijo, polovico poračuna dviga pokojnine s povečanjem plač delavcev. Ker pa je inflacija vedno manjša od dviga plač, se tukaj pokojnina zmanjša vsako leto za del odstotka. Tu je tudi celo predlog za univerzalno državno pokojnino, in sicer 40 % povprečne plače. Pa mislite, da bo s tem predlogom zadovoljen kakšen bodoči politični upokojenec? Poizkušalo se bo rešiti tudi to, da iz upokojenske blagajne izginejo razne posebne zaslužne in benificirane pokojnine, invalidnine in podobno. Te naj bi se izplačevale iz drugih državnih računov. Pa bodo spet nekateri vplivni lobiji predlagali ničelno prispevno stopnjo in posebne pokojnine za nekatere zaslužne skupine. Skratka velika kolobocija. In poslanci DeSUS-a do sedaj niso podali nobenega pomembnega predloga. Čisto lahko se zgodi, da bodo bodoče pokojnine »fukus«, ker jih še za fikus ne bo dovolj. Zvonimir Zabukovec Slovenska unija - »Človek je prihodnost«, je politična stranka, ki povezuje vse državljane in državljanke Slovenije v njihovem prepričanju za boljši jutri. Je dom za vse tiste, ki iščejo napredek, varnost, temeljne vrednote in zaupanje. Slovenska unija je bila ustanovljena 12. 12. 2009 na temeljih razmišljanj in pogledov ustanoviteljev o sedanjem in prihodnjem stanju slovenske družbe in države. Zavzemamo se za napredek, enakopravnost in boljšo prihodnost za vse državljane Slovenije. 14. I. 2010 smo ustanovili iniciativni Občinski krog za Ivančno Gorico. Poleg članov občinskega kroga se je sestanka udeležilo tudi vodstvo stranke in člani organizacijskega kroga stranke. Nočemo več gledati propada našega gospodarstva, uspešnih podjetij, ki so jih naši očetje in matere gradili tudi več let, nočemo več gledati politi- zacije in privatizacije države, pa naj bo to javna uprava, podjetja ali naše okolje. Hazardiranje z nami s strani posameznikov in požrešnih skupin mora postati preteklost, takih ljudi med nami ne potrebujemo, njihovo mesto ni v elitah, ki bi nas vodile. Na čelu naše družbe in države hočemo imeti poštene, delovne, odgovorne in sposobne ljudi za vodenje. To je naša prihodnost! Vabimo vse ljudi istih misli, da se nam pridružijo. Najdete nas na spletni strani: http://www.slovenska-unija. si/, kjer boste našli tudi pristopno izjavo, ali na sedežu stranke: SLOVENSKA UNIJA, Ob železnici 18, Ljubljana. predsednik SU: dr. Vlado Dimovski za SU sestavila Slavica Krese Mali oglasi V Ivančni Gorici oddamo eni osebi večje opremljeno stanovanje. Informacije: 040 359 150. Zanima me nakup zazidljive parcele po ugodni ceni na področju Ivančne Gorice. Telefon 031 654 540. 8 KLASJE I Ivančna Gorica, januar-februar 2010 Do moznan ska Najskrbnejši lastnik gozda na Dolenjskem prihaja iz Visenj pri Ambrusu Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) smo izbrali najskrbnejše lastnike gozdov v letu 2009. Med štirinajstimi najbolj skrbnimi je bil tudi France Muhič iz Višenj. Priznanje je prejel od direktorja ZGS Jošta Jakše na decembrski prireditvi Dober glas v deveto vas v Sežani. Na prireditvi so s svojo besedo nagovorili prisotne gozdarje in gozdne posestnike še Davorin Terčon, sežanski župan, Franc Bogovič, predsednik državnozborskega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Robert Režonja, predstavnik ministrstva. Imenovanje Franca Muhiča za naj-skrbnejšega lastnika gozda leta 2009 v novomeškem gozdnogospodarskem območju je priznanje za njegovo večdesetletno delo z gozdom, za zgledno sodelovanje z gozdarsko službo, za udeležbe na izobraževanjih, za sledenje strokovni in poljudni gozdarski literaturi in za predanost svoji gozdni posesti. Težko je najti lastnika, ki bi opravil več nege, najbrž še težje pa takšnega, ki bi jo opravil bolj kakovostno. Vzorno izvaja tudi ukrepe varstva gozdov ter je eden redkih, ki dandanes še vzdržujejo gozdne prometnice, prav tako pa vlaga v njihovo obnovo in dograditve. Domačini mu pravijo Dularjev Brane in je znan po tem, da težko najde obstanek kje drugje kot pri delu v gozdu. Zase pa pravi, da ga rad opravlja že, odkar pomni. Gospodar na kmetiji je že od svojega 30. leta, ko je očeta, takrat naprednega živinorejca v teh krajih, postavil pred dejstvo, da naj mu prepusti posest, sicer bo sledil nemiru, ki ga je vlekel v svet. V mladosti je nekaj časa delal v raznih krajih po Sloveniji in v tujini, dokler ga ni oče s prepisom privezal na domačo zemljo. Brez ženine posesti v Gradencu obsega Dularjeva domačija približno Pred domačo hišo 20 ha gozda. To so nadpovprečno kvalitetni odrasli gozdovi in negovani mladi gozdovi, znaten delež pa predstavljajo tudi smrekovi nasadi in naravni pionirski gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah. V slednje je v zadnjem obdobju vlagal največ truda. Revirni gozdarji pomnijo, da si je od njih sposojal študijsko literaturo. Zato ni slučaj, da je France Muhič s svojim gozdom preudarno upravljal. Dobršen delež lastnih potreb po lesu je pokrival z negovalnimi deli v mladem gozdu. Nego je izvajal tudi Franc Muhič (v prvi vrsti peti z leve) na podelitvi naj lastnikov gozdov Obvestila Kmetijske svetovalne službe Osnovni tečaj za usposabljanje za delo s FFS bo potekal 24., 25. in 26. februarja 2010 v popoldanskem času v gasilskem domu v Stični. Cena tečaja je 61 evrov, literatura 8 evrov. Vsi, ki vas tečaj zanima, se prijavite na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Ivančni Gorici, kjer boste dobili podrobnejša navodila. Vsi tisti, ki vam petletna veljavnost izkaznice za FFS poteče v letošnjem letu, boste vabilo na obnovitveni tečaj dobili osebno po pošti. Živinorejci, ki imate v lasti teleta, mlajša od 6 mesecev, poskrbite, da bodo nameščena v boksih (brez privezov), saj kontrolna služba pregleduje stanje po naših hlevih. V primeru kršitve tega standarda se vam obeta sankcija na vse izdane odločbe za letošnje subvencije. Tradicionalno prednovoletno srečanje proizvajalcev mleka v stiski zadrugi Tudi v lanskem decembru se je na povabilo stiške zadruge v gasilskem domu v Stični zbrala velika večina proizvajalcev mleka. Povabilu sta se odzvala tudi g. Slavko Peklaj, izvršni direktor za nabavo, in Ivan Žnidar-šič, vodja odkupa v Ljubljanskih mlekarnah, ter Kmetijska svetovalna služba iz Ivančne Gorice. z redčenji v sestojih srednje starosti. Uveljavljal je sodobne gojitvene principe ter tako dosegel večje vrednosti lesa in vzgojil ciljne debeline debel v krajšem proizvodnem času. Kakor pri vsakem dobrem gospodarju ima v gozdu »varno zalogo« ali rezervo debelejše hlodovine, ampak ker pozna pravila priraščanja gozda, »zrelih« gozdov ni staral. O pomladitvi oziroma obnovi gozda se je odločal razumno in odločno. Zmes žlahtnega odnosa do gozda in strokovnega znanja ga je povzdignila nad množico lastnikov gozdov. Presegel je tradicionalne ekstenzivne prakse gospodarjenja z gozdom, pri katerih se seka le »zrelo« drevje, medtem pa se v mlajših in srednje starih gozdovih sečnja ne izvaja ali pa se le pasivno »čisti« drevje, ki ga je narava že sama izločila. V rokah zasebnih lastnikov je približno 4/5 slovenskih gozdov, zato vas lastnike gozdov pozivamo k sodelovanju z javno gozdarsko službo, da bomo bolje izkoriščali potenciale, ki jih nudijo gozdovi. Francetu Muhiču pa čestitamo za priznanje in se mu zahvaljujemo za sodelovanje, ki je zmeraj bilo konstruktivno. Milan Kosi, revirni gozdar, Zavod za gozdove Slovenije, KE Žužemberk Razveseljivo je dejstvo, da se je naša največja mlekarna z več kot petdesetletno tradicijo kljub krizi uspešno postavila na noge in je že nekaj časa najboljši partner proizvajalcev mleka v Sloveniji. Malo manj razveseljivo je dejstvo, da se je cena mleka v primerjavi z letom 2008 znižala v letu 2009 za 20 %. Taka dejstva so narekovali evropski trg in trgovski lobiji, ki z visokimi rabati in superrabati uničujejo domačo živilsko industrijo. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se spet maje lastništvo v Ljubljanskih mlekarnah in da se po naši največji mlekarni lahko stegujejo tudi tujci. Če bi prišlo do tega, bi bilo na kocko postavljeno vse slovensko zadružništvo oz. celotno slovensko podeželje. Da do tega ne bi prišlo, se trudi tudi že sedanji lastnik Ljubljanskih mlekarn Mlekodel, v sklopu katerega je tudi naša zadruga. Upamo, da nam bo uspelo mlekarne obdržati v slovenskih rokah. Sicer pa število mlečnih proizvajalcev na področju naše zadruge rahlo upada, količine mleka pa se v zadnjih treh letih vrtijo okrog 4,2 mio litrov. Na srečanju smo se dogovorili, da si bomo letos spomladi s proizvajalci mleka ponovno ogledali Ljubljanske mlekarne in novosti, ki jih nizajo v skrbi za po-trošnikovo zadovoljstvo. Kot se za decembrski čas spodobi, smo na srečanju ob kozarčku in prigrizku nazdravili na še bolj uspešno sodelovanje z Ljubljanskimi mlekarnami tudi v bodoče. Milena Vrhovec Kmetijska zadruga Stična V svojih kmetijsko-tehničnih trgovinah v Železnini v Radohovi vasi (01 788 76 28) v Železnini Zagradec (01 788 80 32) in v Kmetijsko-vrtnem centru v Ivančni Gorici (01 788 76 24) NA ZALOGI SEMENSKI KROMPIR OBVEŠČAMO VAS, DA JE TRETIRANO SEMENSKO KORUZO POTREBNO NAROČITI NAJKASNEJE DO 15. 2. 2010. OBVESTILO REJCEM ŽIVINE! V Kmetijski zadrugi Stična obveščamo vse rejce, da po konkurenčnih cenah odkupujemo živino, plačujemo v dogovorjenih rokih in za vso odkupljeno živino tudi brezplačno uveljavimo premijo, pomagamo pa tudi pri izpolnjevanju drugih vlog. Obveščamo vas tudi, da od 1. 1. 2010 dalje pavšalno nadomestilo namesto prejšnjih 4 % zdaj znaša 8 %. Prosimo, da vsi, ki sodelujete z zadrugo, na upravo dostavite odločbo o pavšalnem nadomestilu. Dodatne informacije o odkupu živine dobite pri odkupovalcu živine Martinu na št. 041 653 415 ali na upravi zadruge (01 788 76 00). Iz krajevnih skupnosti 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE $111%, d. a. o, Cistercijansfša opatija Stična Stična 17 SI -1295 Ivančna Qorica SLOVLVOHA (Proizvodnja čajev, jaSoCČnega kisa in drugih, zdravilnih pripravkov po izvirnik receptura/i p. Simona Slšiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na droBno in deBeio. SAMOSTANSKA VRTNARIJA od 11. 2. ODPRTA Zima se še ni poslovila, mi pa že komaj čakamo, da se končajo sivi dnevi ter da nas končno razveseli toplo sonce. V tem času, ko narava počiva, pa se v naših rastlinjakih v Samostanski vrtnariji že razcvetajo v vseh mogočih pisanih barvah • TROBENTICE • POGAČICE (Ranunkule) • NAGELJNI • MAČEHE • SOBNE RASTLINE • BALKONSKO CVETJE • GNOJILA, KERAMIKA, PLASTIKA, GLINA, ZEMLJE, SVEČE ... NE POZABITE, DA SO ROŽICE, VZGOJENE V VAŠEM KRAJU, PRILAGOJENE NAŠIM PODNEBNIM RAZMERAM. LEPO VABLJENI! Vrtnarija bo od I 1. 2. 2010 do 27. 3. 2010 odprta od: PONEDELJKA do PETKA od 8. do 15. ure SOBOTA od 8. do 12. ure NEDELJA in PRAZNIKI ZAPRTO Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.s; OBVESTILO ZA ŠTUDENTE Iščemo študente m/ž za pomožna dela v vrtnariji. Več informacij dobite po spletni pošti: vrtnarija.sitik@siol.net Ekološki kotiček RDEG Ivančna Gorica Informacija za javnost 13. 1. 2010 je krajan Ivančne Gorice na zelenem telefonskem odzivniku pustil sporočilo o onesnaženem dimnem in prašnem izpustu v ozračje. Člani ekološke patrulje RDEG Ivančna Gorica smo se prepričali o verodostojnosti obvestila in pri samem ogledu resnično ugotovili prekomerno pove-čanost dimne emisije rdeče-rjave barve, spuščene iz obrata LIVAR, d. d., Ivančna Gorica, kar je seveda povzročilo onesnaženje naravnega življenjskega okolja. V četrtek, 14. I. 2010, smo telefonsko obvestili podjetje LIVAR, d. d., o vidnem dimnem izpustu, ugotovljenem na podlagi obvestila krajana, in jih zaprosili za odgovor oz. obrazložitev. 19. 1. 2010 smo od podjetja LIVAR, d. d., Ivančna Gorica prejeli spodaj navedeno: »Dne 13. I. 2010 je ob zagonu kupolne peči prišlo do upenjanja žlindre in zalitja pihalic. V času čiščenja pihalic pa je prišlo do zamrznitve iztoka taline In žlindre iz peči. Ta iztok je bilo potrebno z jeklenimi cevmi in vpihovanjem kisika prežgati. Kisik deluje kot gorivo in pride do hitrega izgorevanja železa in žlindre. Posledica so trenutne emisije, ki se vizualno zaznajo kot rjavo-rdeč dim. Takšnim dogodkom se je nemogoče popolnoma izogniti na vseh talilnih agregatih. Pojavi se zelo redki in bolj izredni dogodki ter posledica okvar na agregatih.« ZA ČISTO NARAVNO OKOLJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE VODA ZA ŽIVLJENJE! Predsednik RDEG Ivančna Gorica Franc HEGLER Drage žene in matere, sprejmite naše želje iskrene, da le sreča vas zadene, naše želje vroče, da ljubezni bo kot toče. Praznujte skupaj dan žena ter materinski dan in naj sreča bo pri vas vsak dan. KORK Ivančna Gorica ZAPOSLIMO več oseb za različna dela pri lesenih hišah (predvsem montaža notranjih in zunanjih lesenih plošč ter montaža mavčno-kartonskih plošč). Montaža je na terenu. Informacije: Jaris, d. o. o., hise@jaris.si, 040 414 681, www.jaris.si Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča => ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 V PONUDBI VEČ KOT 45 SORT - Gospodarsko pomembne sorte - Vse slovenske sorte - Avtohtone sorte - Sorte, primerne za biopridelavo - Novejše sorte So boljše od standardnih sort (po pridelku, jedilni kakovosti itd.) in bolj tolerantne na današnje klimatske pogoje (gomolji ne pokajo, manj fizioloških napak v gomolju). Vodilni ponudnik semenskega krompirja v Sloveniji Več informacij o sortah semenskega krompirja na www.semenarna.si, pod rubriko KATALOGI. SEMENARNA Ljubljana, d. d.. Dolenjska c. 242, Ljubljana, Slovenija T: (01} 475 92 00. www.semenarna.si čPaCača S prostitue kozmetični salon * *1* _ _t ¡■M PON-TOR: 13 - 20h SRE - PET: 9-20h nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici 051 627427 ali 01/7869257 AKCIJA 20.01.-28.02.2010 Ob nakupu kozmetike La Cremerie nad 89 € prejmete BREZPLAČNO DARILNI BON za klasično masažo hrbta (30 min) v vrednosti 25 € Preverite našo ponudbo IZVIRNIH DARIL za VALENTINOVO (vrednosti od 5 € dalje)! www.palaca-sprostitve.si, e-mail : salon@palaca.si Policija svetuje Delo vodij policijskih okolišev občine Ivančna Gorica v prostorih policijske pisarne v Ivančni Gorici V skupnost usmerjeno policijsko delo je predvsem preventivno. Pomeni pa odpravljanje vzrokov in okoliščin, ki vodijo k nastanku kaznivih dejanj, prekrškov in drugih deviantnih pojavov. Pri tem pa policija uporablja metode in oblike dela, ki se razlikujejo od klasičnih represivnih. Najbolj pogoste oblike in metode dela so zlasti svetovanje, delo v posvetovalnih telesih, delo v policijskih pisarnah, izobraževanje otrok in odraslih, neformalne oblike druženja in povezovanja z državljani, organiziranje in izvajanje preventivnih projektov in drugih aktivnosti. Policija brez tesnejšega sodelovanja z občani ne more izvajati svojih v skupnost usmerjenih nalog. Le z vašim tesnim sodelovanjem bo mogoče zagotoviti večjo varnost v vašem bivalnem okolju. V občinski stavbi v Ivančni Gorici je tudi policijska pisarna, ki deluje vsak delovni dan v tednu. Tu sta vam na razpolago vodji policijskih okolišev. Uradne ure so sicer vsak ponedeljek in petek med 9. in 13. uro ter v sredo med 15. in 19. uro. Če policista v tem času ni v pisarni, opravlja druge policijske naloge, zato lahko za pomoč zaprosite na Policijsko postajo Grosuplje. Prav tako lahko policistu na telefonski številki (01) 787 84 02 pustite svoje sporočilo (po pisku navedite, kdo ste in na kateri številki ste dosegljivi). Ob nujnih in interventnih dogodkih pokličite PP Grosuplje na tel. št. (01) 781 83 80 ali številko I 13. Prav tako pa lahko pustite svoje sporočilo v poštnem nabiralniku, ki je nameščen na delu stavbe, gledano iz Sokolske ceste v Ivančni Gorici. Prav tako vas obveščamo, da lahko vodji policijskega okoliša Ivančna Gorica Rudiju Griinbacherju pišete na elektronski naslov: rudi.grunbacher@policija. si, vodji policijskega okoliša Zagradec Igorju Mahniču pa na elektronski naslov: igor.mahnic@policija.si. Opozorilo Policijska postaja Grosuplje bo v mesecu januarju 2010 v sodelovanju s SPV Ivančna Gorica izvajala poostren nadzor nad vozniki motornih vozil, ki v cestnem prometu opravljajo prevoz otrok v vrtce, šole ipd. Voznike, zlasti pa starše otrok, opozarjamo, da otroke dosledno vozite v za to namenjenih varnostnih sedežih, da uporabljate v vozilih vgrajene varnostne pasove ter s svojim ravnanjem dajete najmlajšim vzgled in jih opozarjate na nevarnosti in poškodbe, ki lahko nastanejo v prometnih nesrečah. IIŽCIR I^j E S i^. E M i l^i ¡11M JE* | D E S«Mi i C3 E ^ SULj^l D1 ^ IV! 1E« M jf ^^ IL !M 1 Kolodvorska cesta 2 Grosuplje 01 7860 880 01 7860 881 M +386(0)31 610 644 azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si Nudimo vam: strokovno posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu nepremičnin pripravo pogodb in drugih listin, pridobivanje potrebnih dokumentov, sestavo predloga za vpis v zemljiško knjigo brezplačne oglede in oglaševanje na naših spletnih straneh ter ocenitev tržne vrednosti vaše nepremičnine Pri nas lahko opravite prav vse v zvezi z nepremičninskimi posli. VARNO, ZANESLJIVO, STROKOVNO Hodim varno, ravnam preudarno Pešci so posebna, najbolj ranljiva kategorija udeležencev v cestnem prometu, zlasti ko gre za hojo otrok v šolo in iz nje. V ta namen imajo šole izdelane načrte varnih šolskih poti, s katerimi se lahko starši otrok seznanijo ter nato pravilno usmerjajo in vodijo svoje otroke na poti v šolo in domov. (zaradi megle, dežja ali sneženja) vozniki pešce ob cesti le težko opazijo. Pešci pa lahko sami veliko naredimo za to, da nas vozniki prej opazijo in še pravočasno reagirajo, zato svetujemo: • oblecimo se v svetlejša oblačila ter poskrbimo, da nosimo kresničko, odsevni trak ali drug odsevni predmet, • kresničko obesimo za pas ali žep tako, da lahko prosto niha ob telesu, saj jo le tako lahko obsvetijo avtomobilski žarometi. Policijska postaja Grosuplje bo v letu 2010 izvedla več poostrenih nadzorov nad pešci, zoper katere bo izvajala vse ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo in pooblastili. Želim Vam varno udeležbo v cestnem prometu! Rudi Grunbacher, vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Policijska kronika _______________ Policijska postaja Grosuplje je na območju občine Ivančna Gorica v času od 1. 1. 2010 do 26. 1. 2010 obravnavala 42 kaznivih dejanj, 4 kršitve javnega reda in miru in 16 prometnih nesreč I. kategorije, požar v hiši in najden denar. Pri kaznivih dejanjih najbolj izstopajo kazniva dejanja zoper premoženje (velike tatvine, tatvine, odvzem motornega vozila ipd.), sledijo kazniva dejanja poškodovanj tuje stvari, kazniva dejanja ogrožanja varnosti. Od omenjenih kaznivih dejanj smo jih 27 % preiskali. OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: • KS Ivančna Gorica - 14 kaznivih dejanj, 2 kršitvi javnega reda in miru, 7 prometnih nesreč • KS Višnja Gora - 12 kaznivih dejanj, najden denar, I prometna nesreča • KS Šentvid pri Stični - 5 kaznivih dejanj, I kršitev javnega reda in miru, 4 prometne nesreče • KS Stična - 4 kazniva dejanja • KS Dob pri Šentvidu - 2 kaznivi dejanji • KS Muljava - 2 prometni nesreči • KS Krka - 2 kaznivi dejanji, požar, I kršitev javnega reda in miru, 2 prometni nesreči • KS Zagradec - 3 kazniva dejanja O kršitvah v drugih krajevnih skupnostih nismo bili obveščeni. Rudi Grunbacher, vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica f - Klasična fizioterapija - Manualna f izioterapija - Nevrofizioterapija - Ročna limfna drenaža - Fizio+erapija na domu Fizioterapija Mediko na delovni nalog ali samoplačniško Višnja Gora 01 788 46 31 Ljubljana 01 427 31 29 mobi+el 040 627 915 Ker ste se odločili, da sebe postavite na prvo mesto! Pešci so nemalokrat udeleženi v prometnih nesrečah, v katerih utrpijo telesne poškodbe. Velikokrat je za nastanek prometne nesreče odgovoren prav pešec sam. Gre za to, da pešci naglo in v nasprotju s predpisi prečkajo cesto in pri tem mnogokrat zmotno mislijo, da imajo »kar« prednost pred vozniki vozil, ki vozijo po cesti. Zato bi radi pešce opozorili na naslednje: • Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev (pešpoti, pas za pešce, pločnik). • Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti. • Izjemoma lahko pešec hodi po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. V teh primerih pešec hodi ob levem robu vozišča v smeri hoje. • Prav tako izjemoma lahko pešec hodi po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (npr.: nepregleden ovinek, ovira na vozišču ipd). • Pešec, ki potiska enosledno vozilo (potiska ga ob svoji levi strani), ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo, in organizirana skupina pešcev mora hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Enako velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozišču. • Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta od njega oddaljen manj kot 100 m. Ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta. • Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori. Bodi viden, bodi previden! V mraku, temi ali ob slabši vidljivosti Elektronski naslov SPV Ivančna Gorica Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica sporoča, da lahko občani in občanke svoja mnenja, predloge in vprašanja od sedaj naprej posredujete svetu tudi na nov elektronski naslov spv.ivg@siol.net. Informacije so na voljo tudi po telefonu, na številki 781 21 00. SPV Ivančna Gorica /Avtokleparstvo-prevozi vozil CAR-O-UIKR ZDJCC & Co. d.n.o. Ivančna Gorica, Ul. Ferda Vesela 8 • AVTOKLEPARSTVO • AVTOLIČARSTVO • AVTOVLEKA POŠKODOVANIH VOZILj IN LAŽJE GRADBENE MEHANIZACIjjl • SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV • VARJENJE PLASTIKE ° NADOMESTNO VOZILO Tel.: 01/ 7869 816, fax:01/7869 817, gsm: 041/ 713 193 Iz krajevnih skupnosti 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE Gorica, na desni strani mag. Blaž Kavčič, Imamo prostovoljca leta Franc Blvic iz Pristavlje vasi, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljca leta 2009 Ob svetovnem dnevu prostovolj- ■ stva, 5. decembru, sta predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič in podpredsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Rado Stojanovič podelila priznanja Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem, ki prihajajo iz društvenih organizacij. Med dobitniki priznanja je bil tudi Franc Bi-vic, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Državni svet se vsako leto oddolži najbolj prizadevnim prostovoljcem iz vse Slovenije za njihov neprecenljivi prispevek k razvoju prostovoljstva, hkrati pa opozori celotno družbo na pomembno vlogo, ki jo opravlja civilna družba in številni prostovoljci v društvenih in nevladnih organizacijah. Ob letošnjem mednarodnem dnevu prostovoljstva je bilo podeljenih štirinajst priznanj prostovoljcem leta. Eden izmed njih je bil tudi Franc Bi-vic, ki ga v naši občini poznamo kot dolgoletnega predsednika Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Franc Bivic je član Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica od leta 1973 dalje, torej od začetkov svoje poklicne poti voznika. V vseh teh letih delovanja ga je delo v združenju tako zaposlovalo, da večino svojega prostega časa še danes posveča delu v organizaciji, ki ji resnično pripada z vsem srcem. Zato ni čudno, da je že 20 let tudi njen predsednik. Aktivno delo v matičnem združenju ga je pripeljalo tudi v organe Zveze ZSAM Slovenije, kjer je že drugi mandat član predsedstva zveze. Ne nazadnje je tudi prejemnik posebnega priznanja Zveze ZSAM Slovenije, to je največjega priznanja zveze. Svoje znanje, organizacijske sposobnosti in prostovoljno delo posveča zlasti vzgoji in preventivi v cestnem prometu, izboljšanju prometne kul- Franc Bivic, predsednik ZSAM Ivančna predsednik Državnega sveta RS. ture, ugledu poklicnih voznikov, delovanju uniformiranih enot tako združenja kot zveze ter drugim aktivnostim, ki jih prinaša delo v matičnem združenju in v zvezi. Vse te aktivnosti zagotovo opažamo tudi občani, saj noben začetek šolskega leta ne mine brez članov ZSAM Ivančna Gorica na cesti in v križiščih, šolarji opravljajo kolesarske izpite pod njihovim nadzorstvom, ne manjkajo pa tudi na številnih prireditvah v občini, kjer člani ZŠAM Ivančna Gorica opravljajo redarsko službo. Izrednega pomena je tudi sodelovanje z občinskim in državnim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ivanško združenje šoferjev in avtomehanikov pa je sploh prvo v Sloveniji, ki je pred dvema letoma prejelo status društva, ki deluje v javnem interesu. Ni odveč poudariti, da je omenjeni status pridobljen ravno po zaslugi predsednika Bivica. Sicer pa bo tudi letošnje leto posebno za ivanško združenje, saj letos mineva 50 let od ustanovitve zdru- Dobitniki priznanj za leto 2009. Poleg Franca Bivica (desno) stoji pediater, doktor Pavle Kornhauser, poznan tudi med Sentvidčani, saj je bil več let na čelu Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino, ustanovljenega sredi SO-ih let (danes Center za zdravljenje bolezni otrok). ženja. Prva obeležitev jubilejnega leta jeseni pa je načrtovana tudi proslava je predvidena že na rednem letnem ob 50-letnici. zboru članov združenja, ki bo potekal 21. februarja v prostorih OS Stična, Matej Steh Božično-novoletni Šentvid PON-TOR: 13-20h SRE - PET: 9-20h nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici 051 627427 ali 01/7869257 AKCIJA 09.02.-16.02.2010 Ob nakupu dekorativne kozmetike Nico Baggio v vrednosti nad 49 €, vam podarimo BREZPLAČNO UČENJE V NAŠEM SALONU, ob nakupu v vrednosti nad 99 € pa lahko pripeljete še prijateljico in samo za vaju bomo brezplačno izvedli MALO ŠOLO UČENJA! www.palaca-sprostitve.si, e-mail: salon@palaca.s Tudi v minulih božično-novoletnih praznikih je bilo v Šentvidu pestro dogajanje, ki so ga zaznamovale tradicionalne prireditve; obisk Božička, božični koncert Šentviških slavčkov in blagoslov konj. Božičkov obisk je v dneh pred božičem organizirala Krajevna skupnost Šentvid, ki je za otroke iz domače krajevne skupnosti pripravila program in obdaritev. V dvorani kulturnega doma se je zbralo skoraj 200 otrok, za katere so pripravili program otroci iz grosupeljskega vrtca pod vodstvom domačinke Jožice Kolesa, sicer članice Kulturnega društva Vidovo. Ob prihodu Božička - tudi zanj je veljalo, da je povezan z domačim kulturnim društvom - so zapeli še Šentviški slavčki in nato se je lahko začel najpomembnejši del večera. Po obdaritvi se je večer nadaljeval na prostem, kjer so člani sveta krajevne skupnosti s predsednico Heleno Hribar kot običajno poskrbeli tudi za pogostitev ob čaju, kuhanem vinu in pecivu. Za nameček je pravo zimsko vreme pričaralo sicer mrzlo, a prijetno predpraznično razpoloženje, tudi po zaslugi donatorjev, ki so prispevali svoje pekovske in slaščičarske izdelke. Upajmo, da se bo tradicija Božičkovega obiska v Šentvidu nadaljevala tudi ob prihodnjem božiču, v novem mandatu sveta krajevne skupnosti. Šentviški slavčki z Borisom Kopitarjem Na božič je šentviška cerkev zopet postala prizorišče vsakoletnega božičnega koncerta Šentviških slavčkov. Kot je zadnja leta značilno za njihov koncert, v svoje goste povabijo tudi znane glasbenike, prav poseben čar prepevanju ob jaslicah pa vedno dajo tudi dobri instrumentalisti. Letos so se Slavčki predstavili najprej ob spremljavi orgel, nato so zapeli še a cappella, njihove ubrane glasove pa so spremljali tudi zvoki kitare in kontrabasa. Slednje sta iz svojih glasbil izvabila Andrej Zupančič in Tone Zupančič, sicer člana narodnozabavnega ansambla Mi trije pa še en. Kot izkušena glasbenika sta zaigrala tudi z Gašperjem in Mar- paj. Prav to dvojno Kopitarjevo nastopanje je koncertu dalo poseben žar in ni jih bilo malo med rednimi poslušalci Slavčkovih koncertov, ki so pritrdili, daje bil ta večer najlepši do sedaj. k " 'P WL A jFj MM I ; v |S j i ffij Li II 1 UPI J s'. | '* j HHksü Ob tej priložnosti se Šentviški slavčki zahvaljujejo za pomoč pri uspešni izvedbi koncerta: Župniji Šentvid, KS Šentvid, Občini Ivančna Gorica, ZKD Ivančna Gorica, JSKD Ol Ivančna Gorica, Samsatur, d. o. o., Šentvid. Domači konjerejci so se predstavili Dan po božiču, na god sv. Štefana, ko praznujemo tudi državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, so za še eno tradicionalno prireditev v Šentvidu poskrbeli člani in članice Konjerejskega društva Radohova vas. Blagoslov konj poteka v Šentvidu že vsa leta obstoja društva, torej že kakšnih deset let, ko se na Štefanovo po zadnji dopoldanski maši ljudje zberejo na šentviškem »placu« in prisostvujejo blagoslovu, ki ga opravi domači župnik. V mimohodu se zvrstijo številni jahači in konjske vprege s prošnjo za zdravje njihovih živali. tinom Kastelicem, ki se šele spoprijemata s prvimi glasbenimi koraki; Gašper z violino, Martin pa na kraguljčkih. Vsi našteti nastopi pa so se izvajali pod vodstvom zborovod-kinje Tanje Tomažič Kastelic. Številni poslušalci, ki so na božični večer napolnili šentviško cerkev, pa so lahko uživali tudi ob nastopu osrednjega gosta Borisa Kopitarja, še zlasti ko so zadonele njegove zimzelene melodije. Seveda pa Kopitar ta večer ni mogel »iz svoje kože«. Pri povezovanju programa se je namreč pridružil Dragici Šteh in tako sta ves večer oblikovala sku- Tudi letos je blagoslovu prisostvovala lepa množica ljubiteljev konj. Tudi bolj slabo vreme ni zmotilo dogodka, katerega del je bilo tudi druženje na prostem ter dobro in bogato okrepčilo Društva upokojencev Šentvid. Predsednik konjerejskega društva Milan Vrhovec je navzoče tudi nagovoril in v kratkem orisal delo v minulem letu, naši konjerejci pa so nas obdarili tudi s svojim društvenim koledarjem. Ob letu pa zopet na blagoslov! Matej Steh 12 KLASJE 1 Ivančna Gorica, januar-februar 2010- Iz kmjeVllill skupnosti Za najmlajše zimska pravljica na Snežak velikan Vrh« nad Višnjo Goro na Muljavi Obdaritev najmlajših v KS Metnaj Zima prinaša najrazličnejše snežne radosti in nemalokrat sneg pri ljudeh spodbudi tudi umetniško žilico. Tako se je zgodilo tudi pri Rojčevih, Velike Cešnjice, kjer je nastalo pravo snežno kraljestvo. Jelka in Žiga sta oblikovala snežno kraljico, visoko približno 2,5 metra, Erik pa je poskrbel za čisto pravo obzidje, seveda, da bi obvaroval kraljico. Ugodne zimske temperature so poskrbele, da snežno kraljestvo še kar traja in traja, (mš) Obilno sneženje v prvih januarskih dneh je v Muljavcih ponovno vzbudilo željo po snežaku, ki bi po merah prekašal svojega predhodnika iz leta 2005. Tako je v dveh popoldnevih 16 Muljavcev (in en traktor) na travniku na začetku Muljave postavilo (s precejšnjo moralno pomočjo mimoidočih domačinov ©) 7-metrskega snežaka. Snežaka je postavljalo dva popoldneva 16 ljudi, na sliki nas je dobra polovica (in otroci) S tem podvigom je srednja generacija Muljavcev pokazala, kako se da popestriti dogajanje v naši vasi tudi pozimi, če se le pokaže malo dobre volje in združi prijetno s koristnim! Sedaj pa lahko samo še upamo, da bo zima »obdržala« muljavskega snežaka in ga pokazala še nekaj tisoč obiskovalcem Jurčičevega pohoda v začetku marca. V vsakem primeru pa ostanejo slike in lep spomin na prijetno druženje ... V imenu sodelujočih Muljavcev Maruša Erjavec Decembra je več kot 60 otrok v KS Metnaj obiskal Dedek Mraz, ki se je na prizorišče pripeljal kar z lokomotivo (nas sliki). Dobrega moža je pripeljal lastnik miniaturne cestne lokomotive gospod Miha Omerza. Krajevna skupnost Metnaj je prvič organizirala obdarovanje otrok, ki je potekalo na prostem pri leseni brunarici, postavljeni v lanskem letu. Obdaritev je bila namenjena vsem otrokom do 10. leta starosti. Predstavniki sveta krajevne skupnosti so ob tej priložnosti postregli s toplimi napitki, kot vsako leto pa so pred prazniki obiskali in obdarili vse bolne in ostarele krajane, (mš) Letošnja zima je kot nalašč za smučarje. Pri Kmečkem turizmu Habjan na Vrhu nad Višnjo Goro že od 10. januarja dalje potekajo smučarski tečaji za najmlajše smučarske nadobu-dneže. Smučarski tečaji potekajo v organizaciji Športnega društva Koala iz Ivančne Gorice. Glavni in odgovoren na smučišču je povsod priljubljeni Joško Habjan, prijatelji mu rečejo kar Pepi. Joško je smučarski učitelj postal pred desetimi leti, poleg tega pa je tudi eden najboljših slovenskih oračev in odličen tekač. Na tečaju pomagata jošku še dva prijazna mlada smučarska učitelja, Maša Ceglar in Dejan Srebrnjak, oba študenta fakultete za šport, občasno pa priskočijo na pomoč še trije drugi učitelji.V skupinah je po 10 mladih smučarjev v starosti od 3 do 10 let, tečaji trajajo pet dni po dve uri, skupaj torej 10 ur. Vsak dan sta na tečaju dve skupini. Vadba se ob delavnikih prične ob 16. uri. Prva skupina zaključi trening ob 18. uri, naslednja pa prične ob 18.30 in konča ob 20.30 uri. Ob vikendih se prične tečaj ob 9. uri in tri skupine se razvrstijo vse do 16. ure. Navkreber popelje smučarske začetnike 100-metrska smučarska vlečnica. Vadbeni prostor je razsvetljen z reflektorji in naravnost idealen ter predvsem varen za prvo smučarsko vijuganje. Ko pogledaš po razsvetljeni sneženi poljani, vidiš na tisoče drobnih svetlečih snežnih kristalčkov. Prava zimska pravljica, ki jo uživajo rdečelični navdušeni malčki. In od kod so mladi smučarji? Seveda jih je največ iz domačih logov, na učenje pa pripeljejo starši svoje malčke tudi iz Ljubljane, Trebnjega in drugod. Upajmo, da bo letošnji sneg še dolgo omogočal, da se bo na Vrhu zvrstilo še lepo število smučanja željnih otrok. Pavel Groznik Snežak orjak V Pustem Javorju je iz snega zrasel ogromen snežak, ki je visok kar 4 metre in 80 centimetrov. Obseg trebuha meri neverjetnih 12 metrov. Le koliko sneženih kep je moral pojesti, da je tako debel? Okoli snežaka je skoraj zmanjkalo snega, ker je pojedel približno 15 kubičnih metrov snežne odeje. Sneženi velikan je dokaj zahtevna gradbena struktura, saj je potrebno sneg dobro utrditi, da .ne razpade. Oblikovan je pretežno ročno, pomagala je le lopata. Problem nastane, ko oglje in koren nista dovolj velika za velikanovo glavo. V tem primeru so ambiciozni graditelji poiskali alternativne možnosti. Oči in gumbi so kar lončki za rože, namesto korenja pa je nos oranžno pobarvana plastenka. Roke so iz lesenih desk, usta pa so polena. Na glavi ima velik plastičen sod, najbolj zanimiv pa je šal iz filca, ki je dolg kar 4 metre. Upamo, da bo zapadlo še toliko snega, da se bo sneženemu velikanu pridružila še snežna kraljica. Katja Adamlje Od zgoraj navzdol: Uroš, Sara, Marjan, Helena, Anže in na levi pes Taček. -- Iz krajevnili skupnosti NčlŠ vrtiček 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE 13 PD Polž Višnja Gora Vzpon na Blegoš V nedeljo, 22. novembra, smo se »polžki« zbrali v Višnji Gori, bilo nas je enaindvajset. Z avtobusom smo se peljali do Ljubljane in pobrali še tri naše planince. Pot smo nadaljevali skozi Skofjo Loko po Poljanski dolini do vasi Leskovica. Pri stari šoli smo zapustili avtobus in se v vetrovnem in meglenem vremenu podali proti Blegošu. Po slabi uri hoje smo prišli do zavetišča gorske straže najelencih. Tam pa nas je pozdravilo lepo sončno vreme. Po uri in pol smo prišli na Blegoš. Na vrhu nas je sprejel močan veter, ki nas je kar prestavljal. Zato smo vrh zelo hitro zapustili in se podali v dolino do koče na Blegošu, se tam ogreli, okrepčali in odpočili. V dolino smo se vračali po drugi poti, in sicer do Črnega Kala in po cesti do vasi Javorje, kjer nas je čakal avtobus. Med potjo domov smo se že pogovarjali o naslednjih izletih, čeprav je zima že skoraj kazala zobe. Janez - Ivan Čebular Osvojili smo jo - Bovško Babo! Že nekaj let zapored se člani Planinskega društva Polž podamo v gore tudi pozimi. Njihovih lepot se človek pač ne naveliča kar tako. Na Miklavževo nedeljo smo tako osvojili Dovško Babo (1891 m). Enajst »polžkov« se je tisti dan odpravilo v Karavanke. Z avtomobili smo po cesti, ki vodi skozi vas Dovje mimo Raven do izhodišča za Dovško Babo (1891 m), malodane priplužili do nadmorske višine 1200 metrov. Opremljeni z gamašami, ki naše noge obvarujejo pred snegom, smo se začeli vzpenjati po markirani gozdni poti. Novo okolje, nov letni čas, božajoče sonce in dobra družba ... Kar pozabili smo, da hodimo. Po uri in pol se nam je odprl pogled proti megleni Ljubljanski kotlini, na eni strani okvirjeni z belim grebenom Karavank, na drugi s strmimi stenami prelepih Julijcev. Koča na planini Dovška Rožca nas je zvabila v svoje zavetje. Čeprav je bila zaprta, smo pod njenim nadstreškom našli prijeten kotiček za malico. Do vrha Babe nas je čakal snežen vzpon, ki ga je začinil močan jugozahodnik. Ta nam ni dovolil kaj dosti pogledovanja proti zamegljeni Avstriji, temveč nas je kar hitro pregnal nazaj na planino. Sestopili smo po belo in puhasto tlakovani cesti nazaj do avtomobilov. Ob vsakem takem doživetju je človek vesel, da živi - svoboden nad meglenim asfaltnim vsakdanom ... Spela Turna Slovo uspešnemu letu 2009 Ob koncu leta se mnogi izmed nas zazremo nazaj in skušamo osvetliti najlepše trenutke preteklega leta, ki jih ne želimo pozabiti. Leto 2009 se je tudi jamarjem in jamarkam iz JK Krka zapisalo na prav posebno mesto, saj smo skupaj uspeli doseči marsikaj. Že v prvem polletju smo odkrili 49 novih jam in bili z malo manj kot 250 oddanimi zapisniki na prvem mestu med klubi v Jamarski zvezi Slovenije. Med najpomembnejša zagotovo sodita Goteniško brezno, ki se nahaja blizu Gotenice, in Jama morske deklice, ki je nedaleč stran od Kočevske Reke. Prvo je bilo dolgo v pozabi, saj so se raziskave po nesreči leta 2005 postopoma zaključile. Radovedni kot smo lahko le jamarji, smo seveda skušali priti breznu do dna. Večjih novih Jama ob Stari dolini odkritij žal tudi mi nismo našli, zato smo morali na globini 171 metrov tudi mi zaključiti naše raziskovanje. Kljub temu smo v breznu namerili kar 345 metrov skupnih rovov, saj gre za brezno večjih dimenzij, jama morske deklice je s svojimi 127,8 metri kar nekaj časa veljala za najdaljšo vodoravno jamo v našem klubu. Očarala nas je predvsem s svojimi naravnimi oboki in ponekod povsem gladkimi stenami. Na daljšo prisotnost vode v jami, morda celo morske, kažejo ne le fasete po stenah jame, ampak tudi številni okrogli konglomeratni prodniki in večja površina mivke. Po prihodu iz Črne gore, kjer smo sodelovali v mednarodni odpravi, si nismo vzeli časa za počitek, pač pa smo proste dneve raje preživeli na terenu. Od vseh 37 na novo odkritih jam v drugem polletju nas je s svojo veličino in razvejanostjo presenetila 180-metrska Grčmanova jama (ime smo si sposodili kar pri njenem najditelju). Gre za vodoravno jamo, ki se po začetnih 17,5 metrih razdeli na dva rova; levi je dolg približno 75 metrov in približno na sredini rova se nahaja zasigana in še vedno delujoča ponvica premera 1,5 metra. Pred- vsem je zasigan ta del jame, vendar je večina kapnikov žal že polomljenih. Če od mesta, kjer se jama razcepi, nadaljujemo z ogledom naravnost naprej, pridemo po dobrih 32 metrih do konca jame. Veliko novih jam, točneje I I, smo navkljub skromni nadmorski višini uspeli raziskati tudi v občini Ivančna Gorica. Najlepša je brez dvoma Jama ob Stari dolini, odkrita konec decembra 2009 v bližini Kala pri Ambrusu. Čeprav so njeni rovi dolgi le dobrih 25 metrov, ima jama v notranjosti lepo zasigan rov. Na koncu naše plazenje skozi ozek rov nagradi s čudovitim pogledom na 4 m2 veliko jezerce. V letu dni nam je na skupno 174 akcijah uspelo raziskati 86 novih jam in oddati na Kataster JZS malo več kot 480 vseh zapisnikov, kar je za komaj štiri leta delujoč klub izredno velik dosežek. Poleg zares številnih raziskovalnih, merilnih in jamarsko-potapljaških akcij smo uspešno izvedli tudi dve očiščevalni akciji. Se vedno se namreč vsi ljudje premalo zavedamo, da z onesnaževanjem okolja na koncu največ škode naredimo ravno sebi. Kot prvo smo med 19. in 26. oktobrom PROGRAM IZLETOV V LETU 2010 2. januar - KUM (1219 m); lahka snežna tura, za vsakogar. Vodnik: Janez Čebular 16. januar - občni zbor 24. januar - OKREŠELJ (1385 m); zahtevna snežna tura, oprema palice in dereze. Vodnik: Aleš Erjavec 21. februar - NANOS (1262 m); zahtevna snežna tura, oprema: dereze, pohodne palice. Vodnik: Brane llotič 6. marec - JURČIČEV POHOD; množični pohod 21. marec- KRAŠKI ROB; nezahtevna pot, oprema: pohodne palice. Vodnik: Spela Turna 18. april - MATAJUR (1642 m); lahka pot za vsakogar. Vodnik: Janez Čebular 9. maj - MENINA PLANINA (1453 m); lahka označena pot. Vodnik: Tadej Hočevar 29. maj - Tabor MDO 20. junij - TRDINOV VRH (I 178 m); lahka označena pot. Vodnik: Tadej Hočevar 3., 4. julij - CMIR (2393 m); zahtevna označena pot, oprema: pohodne palice, čelada. Vodnik: Brane llotič 17. julij - BREGARJEV POHOD; množični pohod. Vodnik: Aleš Erjavec 18. julij - VELIKA BABA (2127 m); šola hoje po varovanih plezalnih poteh, zelo zahtevna označena pot, oprema: čelada, oprema za samovarovanje, pohodne palice. Vodnik: Brane llotič 24. julij - ŠKRLATICA (2740 m); zelo zahtevna označena pot, oprema: čelada, pohodne palice. Vodnik: Janez Čebular 31. julij - POT H KRIŽU - GRADIŠČE (704 m); lahka pot, množični pohod. 6., 7. avgust - TRIGLAV (2864 m); zelo zahtevna označena pot, palice, oprema za samovarovanje in čelada, Vodnik: Aleš Erjavec 14. do 18. avgust - TABOR POLŽ - BAVŠICA, Vodniški odbor 28., 29. avgust - KALŠKA GORA (2047 m), GRINTOVEC (2558 m); zelo zahtevna označena pot, oprema: pohodne palice, čelada, oprema za samovarovanje. Vodnik: Brane llotič, Spela Turna II., 12. september - IZLET V NEZNANO; nezahtevna pot, pohodne palice. Vodnik: Spela Turna 26. september - POT DVEH SLAPOV; lahka označena pot, množični pohod. 3. oktober - STORŽIČ (2132 m); zeio zahtevna označena pot, oprema: čelada in pohodne palice. Vodnik: Aleš Erjavec 17. oktober - RODICA (1966 m); lahka označena pot. Vodnik: Tadej Hočevar 23., 24. oktober - VALVAZORJEV DOM POD STOLOM (I 182 m); lahka označena pot. Vodnik: Aleš Erjavec 14. november - GOLAK, ČAVEN (1495 m); lahka označena pot. Vodnik: Tadej Hočevar 5. december - DOBRČA; lahka snežna tura, pohodne palice, gamaše, dereze. Vodnik: Spela Turna I I. december - NOČNI POHOD Z BAKLAMI; množični pohod ZA UPOKOJENCE (vodnik Janez Čebular): 24. junij - VELIKA PLANINA (1666 m); lahka pot 5. avgust - POKLJUKA Z OKOLICO (1345 m); lahka tura Čiščenje Požiralnika I v Lučah 2009 izvedli v sodelovanju s podjetjem Hidrotehnik in MOPRS. Iz Požiralnika I v Lučah smo s pomočjo vitla izvlekli preko 60 kubičnih metrov naplavin in tako omogočili nemoteno odvodnjavanje. Na dnu smo prišli vse do obokanega rova, ki nakazuje nadaljevanje požiralnika. Za drugo akcijo smo v začetku decembra izbrali Brezno nad cesto, ki se nahaja nekoliko višje od izvira Poltarice. S smetmi iz jame smo dodobra napolnili zabojnik za kosovne odpadke. Cilji za letošnje leto so deloma že zastavljeni, naloga članov je le, da vsak s svojimi močmi pripomoremo k ure- ' - - .'V . i > " ' " ** " .....IgjBKsvj . JSi&pHi sničitvi. In na koncu HVALA vsem, ki ste in nas še vedno podpirate pri izvajanju naše dejavnosti. Ravno tako hvala vsem domačinom, ki ste nam z veseljem pokazali marsikatero jamo. Brez vas bi zapisnikarji imeli precej manj dela, saj je potrebno po vsaki obiskani jami napisati ustrezen zapisnik in narisati načrt jame, če gre za novo odkrito jamo. Če se želite podrobneje seznaniti s samim delovanjem kluba oziroma jamarstvom, obiščite našo spletno stran ali pa se nam pridružite. Jamarski klub Krka Tanja Podržaj 14 KLASJE I Ivančna Gorica, januar-februar 2010 iz krajevnili skupnosti Prelet dogodkov KORK Ivančna Gorica v letu 2009 Pa poglejmo na kratko, kaj pomembnega se je v letu 2009 dogajalo v naši humanitarni organizaciji. Načrt, ki smo si ga članice upravnega odbora zadale, je bil v celoti realiziran. Marca smo obiskale 97 žena v domovih starejših kakor tudi po naseljih KS Ivančna Gorica ter pri njih tudi povasovale. V mesecu aprilu in septembru smo pripravile prostore za odvzem krvi, ki se ga je skupaj udeležilo 296 oseb. V aprilu pa smo se s kratkim kulturnim programom oddolžile zvestim krvodajalcem in jim podelile priznanja za večkrat darovano kri. V poletnih mesecih smo počastile gospo Rezko Kocjančič za njenih 90 let. Ker je naša dolgoletna in aktivna članica KORK gospa Anica Kovačič slavila svojih 91 let, smo tudi njo obi- skale v domu starejših na Taboru v Ljubljani. Kot je v naši organizaciji že dolgoletna praksa, smo za vse starejše od 80 let in bolne občane pripravile darila. Konec meseca novembra smo obiskale skupaj 284 oseb po domovih za starejše, kakor tudi po naseljih, za katere je naša KORK zadolžena. V mesecu decembru smo s Pevci ljudskih pesmi Studenček organizirale drugi Miklavžev koncert, na katerega smo povabile 30 oseb s posebnimi potrebami. Veselilo nas je, da je bila dvorana napolnjena in gledalci zadovoljni. Presrečne smo bile predvsem zato, ker smo tem osebam polepšale večer - tako z nastopajočimi kot z darili, ki so jih omogočili donatorji, katerim se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Decembra pa smo se članice udeležile tudi otvoritve novega vrtca v Ivančni Gorici s posebnim namenom - donacijo v znesku 4.185,00 evrov. Med letom smo delile prejete pakete OZRK Grosuplje, ki so bile pridobljene od RKS Ljubljana, kakor tudi prehrano iz evropskih rezerv. Skušale smo jo razdeliti vsem, za katere smo ocenile, da jo najbolj potrebujejo. Dogajalo se je še veliko prijetnih in manj prijetnih stvari. Povem naj še to, da smo vso med letom pobrano članarino porabile za darila starejšim. Torej, še enkrat iskrena zahvala za vaše zaupanje. Ob tej priložnosti želim vam vsem, da leto 2010 preživite kar se da najlepše, zdravo in srečno. Predsednica KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever Donacija novemu vrtcu Članice UO KORK Ivančna Gorica smo dolga leta varčevale, da bi nekaj malega prispevale h gradnji doma za starejše v naši krajevni skupnosti. Ker sta se gradnja in tudi lokacija le-tega zelo oddaljili, smo po tehtnem premisleku spremenile sklep. Vsa privarčevana sredstva smo namenile novemu vrtcu v krajevni skupnosti Ivančna Gorica. 22. decembra smo sodelovale na otvoritvi novega vrtca, ki smo mu podarile: 5 plazma televizorjev, 9 glasbenih stolpov, 5 DVD-predvajalnikov in 5 prenosnih radijskih aparatov. Prepričane smo, da je naš prispevek za tako majhno humanitarno organizacijo velik. Vsem malčkom v novem vrtcu želimo veliko lepih in prijetnih trenutkov ob gledanju televizije in poslušanju glasbe. Zadovoljne in hkrati ponosne smo, da smo darovale in bile prisotne na otvoritvi. Predsednica KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever Območno združenje RK Grosuplje Pomoč ljudem v stiski Območno združenje Rdečega križa Grosuplje je samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljna organizacija, ki na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje pomaga pri preprečevanju oz. lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo življenje in pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med naravnimi nesrečami, oboroženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji. Gospodarska kriza kaže posledice tudi med našimi prebivalci. Kar nekaj zaposlenih je izgubilo službo, v nekaterih primerih celo oba iz družine, v . drugih edini, ki je prinašal denar za skromno življenje. Tako so našteti ter še mnogi drugi ostali brez vsakršnih rednih prihodkov. Nizke plače v nekaterih gospodarskih subjektih pa še dodatno pripomorejo k stiski naših ljudi. Po statističnih podatkih je v Sloveniji že 12 % ljudi revnih. Za hladnimi številkami pa se skrivajo krute usode posameznikov in družin, ki jim po plačilu najnujnejših položnic nič ne ostane za hrano ali pa jim celo grozi odklop elektrike ali izguba stanovanja. Zaradi položaja, v katerem so se znašli, trkajo na vrata našega združenja in prosijo za pomoč pri plačilu položnic, veliko pa je prošenj za hrano. V letu 2009 smo razdelili 906 prehranskih paketov, 372 vrečk pralnega praška, 7920 litrov mleka, 2.036 kg sladkorja, 1.618 kg testenin, 1.630 kg moke in 1.087 kg riža (skupaj 22.650 kg). Prav tako smo sprejeli in razdelili dobri dve toni rabljenih oblačil. Hrano je sprejelo preko tisoč uporabnikov. V dveh akcijah Drobtinica smo v Grosupljem, Ivančni Gorici in Vidmu - Dobrepolju zbrali 2.500,00 evrov prostovoljnih prispevkov občanov za topel obrok otrok iz socialno šibkih družin - kosilo v osnovnih šolah na našem območju. V ta namen je tudi Banka Koper darovala 1.000,00 evrov. Finančno pomoč pri plačilu položnic smo nudili trinajstim uporabnikom v višini 506,00 evrov in s tem porabili vsa razpoložljiva sredstva. Število prosilcev pa se je v mesecu decembra povečalo, vendar ravno zaradi omejenih sredstev vsem Veterani OZVVS Grosuplje zopet odlični V soboto, 21. novembra 2009, so se člani OZVVS Grosuplje udeležili Me-moriala Riharda Urbanca v Litiji. OZVVS Litija-Šmartno in Pokrajinski odbor Ljubljana okolica sta organizirala športno srečanje v počastitev dneva samostojnosti, 18. obletnice osamosvojitve in v spomin bitke na Tisju leta 1941. Tekmovanje v malem nogometu je potekalo v športni dvorani v Litiji, streljanje z zračno puško v strelskem domu v Šmartnem in tekmovanje v košarki - trojke v telovadnici gimnazije Litija. V malem nogometu je ekipa OZVVS Grosuplje dosegla I. mesto, ekipi v streljanju in v košarki pa sta dosegli 4. mesto. Skupno pa je OZVVS Grosuplje dosegla odlično 3. mesto. Med posamezniki v streljanju z zračno puško je Edvard Goršič dobil srebrno medaljo. Za OZVVS Grosuplje so tekmovali: Janez Kastelic, Andrej Kastelic, Milan Lu-žnik, Franc Mehle, Alojz Kuplenk, Roman Šeme, Jože Gruden, Edvard Goršič, Gregor Bregar, Aleš Štefančič, Boštjan Ivanjko, Janez Draginc in Davorin Tomaži n. Davorin Tomažin Novo avtobusno postajališče v Stični Krajevna skupnost Stična obvešča vse uporabnike javnega avtobusnega prevoza, da bodo od ponedeljka, 1. 2. 2010, dalje avtobusi medkrajevnega potniškega prometa In šolski avtobusi uporabljali pokrito postajališče v Stični, ki je postavljeno na krožnem otoku pred samostanom v Stični. To postajališče bo nadomestilo dosedanje postajališče pred lokalom Jama v Stični. KS Stična nismo mogli ugoditi. Ali to v teh razmerah zadostuje, ocenite sami. Zavedamo se, da kriza vpliva tudi na Vaše delo in življenje, a kljub temu prosimo, da po svojih močeh pomagate in prispevate denarna sredstva za tiste, ki so se znašli na robu preživetja. Veseli bomo vsakršnega prispevka. Zbrana sredstva bomo namenili izključno za pomoč pri plačilu najnujnejših položnic ljudem, potrebnim pomoči iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Na koncu se vam zahvaljujemo, da ste naše pismo prebrali do konca. Ali boste ljudem v stiski pomagali, odločate VI. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRŽA GROSUPLJE, Taborska 6, Grosuplje Št. TRR: SI56 0202 2001 6581 140, odprt pri NLB, d. d. Vsem, ki se boste odzvali, se iskreno zahvaljujemo! Predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat Obvestilo vsem uporabnikom pokopališča v Višnji Gori Obveščamo vas, da od I. FEBRUARJA 2010 vse pogrebne storitve na pokopališču v Višnji Gori opravlja služba Pogrebne storitve Janez Perpar, s. p., Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični. Prav tako omenjeno podjetje vzdržuje pokopališče in prostore v poslovilnem objektu. Prosimo Vas, da se v primeru smrti vaših svojcev obrnete na omenjeno podjetje Pogrebne storitve Janez Perpar, s. p., Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični Tel. št. 041 785 113,041 297370 Svet KS Višnja Gora AVTO ma.rjan klemi ŠENTVID PRI STIČNI S........... i"""*'* m■ VLEKLA. :nčič se».f*. 'o ZQ vse pnevmatike! AVTOKLEPARSTVQ AVTOLIČARSTVO AVTOAAEH ANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTO V LE K A non-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic?si Iz jH^J^^OJ lil 2010 januar-februar7 Ivančna Gorica Praznično dccembrsko dogajanje v Domu starejših občanov v Grosuplju Predpraznično srečanje uporabnikov pomoči na domu Konec meseca novembra so se v Domu starejših občanov Grosuplje srečali uporabniki pomoči na domu občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Mesec december je kljub zimi, ki praviloma prinaša mraz, poln toplih družinskih dogodkov, ki so dediščina mnogih generacij; dediščina, ki vzbudi naša razmišljanja in spomine, ki nas ponese v otroštvo in v nas budi prijetna čustva. Zaposleni v Domu starejših občanov Grosuplje in vsi obiskovalci, ki so s kulturnimi prireditvami in nastopi v tem mesecu obiskali hišo, smo se potrudili, da bi naši stanovalci čim lepše preživeli praznične dni. • V delovni terapiji in v skupinah za samopomoč smo izdelovali novoletne voščilnice. • Grosupeljske prostovoljke, ki sodelujejo z našim domom, so organizirale delavnico, v kateri smo izdelovali adventne venčke, in bralne urice, ko so prebirali božične zgodbe. • Otroci iz vrtca Kekec, enota Ro-žle, so pripravili razstavo slik o zimi. • V Miklavževem času so nas obiskale ljudske pevke DU iz Šmarja -Sapa. • Sredi meseca je imela samostojni violinski božično-novoletni koncert gospa Saša Kmet. Svoj nastop je obogatila s prijetnimi diapozitivi s prizori iz narave. Bilo je zelo prisrčno. • 17. decembra so nas obiskali učenci OŠ Louisa Adamiča iz Gro- suplja, se nam predstavili s petjem in recitacijami in nas postregli s piškoti, ki so jih napekli sami. • Obiskali so nas tudi grosupeljski skavti in nam prinesli lučko miru. • Med nami so bili tudi mladi iz Ro- taract kluba Grosuplje. • 22. decembra smo postavljali božična drevesa na oddelkih in dokončali jaslice na vhodu. Celotna hiša je dobila praznično podobo. • 23. decembra smo imeli predpraznično slavnostno večerjo. Srečanje so popestrili mladi glasbeniki, skupina Paralelka in še mlajša pevka Eva Ko-vačič. • 25. decembra smo darovali sv. mašo. • Šentviški slavčki so prepevali na koncertu božičnih pesmi 29. decembra. • V mesecu decembru so naši stanovalci imeli zelo veliko obiskov. Obiskali so jih člani Rdečega križa, krajevnih skupnosti, društev upokojencev, invalidskih organizacij. Med nami je bil tudi grosupeljski Karitas z Miklavžem. Vsem, ki ste nam lepšali praznični čas z nastopi in darili, se najlepše zahvaljujemo. Jožica Kralj Dan za dnem vsi, ki ste naši uporabniki, odpirate vrata svojih domov in sprejemate medse socialne oskr-bovalke, ki vam pomagajo pri tistih opravilih, ki jih sami ne zmorete. Tokrat smo vrata za vas odprli v domu starejših. Na naše veliko veselje se je srečanja udeležilo nekaj več kot 50 uporabnikov skupaj z najbližjimi. Namen srečanja je bilo medsebojno druženje, izmenjava izkušenj, mnogi pa ste srečanje izkoristili tudi za ogled doma ali obisk v domu živečih znancev, sorodnikov, prijateljev. Najlepša pa so bila snidenja nekdanjih sodelavk, sovaščanov ... Izgubljeni stiki so v živahnem klepetu ponovno zaživeli. Srečanje je z živo glasbo popestril mladi harmonikaš Janez, ki ga je med nas povabil eden od uporabnikov. Mnogi udeleženci srečanja ste se izkazali kot krasni pevci, drugi kot plesalci, prav vsi pa kot prijazni ljudje z veseljem do življenja. Upamo, da vam je srečanje ostalo v tako prijetnem spominu kot nam! Darja Zupančič Ivanška noč Komentar uredništva Dolgo se je napovedovala Ivanška noč. Prireditev, ki je bila načrtovana kot multimedijski dogodek, na katerem bi obiskovalci lahko uživali ob dobrih glasbenih izvajalcih in v modni reviji, smo pričakovali že od jeseni dalje. Ker je bila prireditev zasnovana tudi kot promocijski dogodek domače občine - v modni reviji naj bi nastopale domače manekenke oz. dekleta, ki bi se želela preizkusiti v manekenstvu, program pa bi spremljala predstavitev naših krajev ter naravnih in kulturnih lepot občine, je organizator, podjetje Estetic 7 iz Malega Hudega, dobil podporo za promocijo dogodka tudi v našem uredništvu. Načrtovana prireditev je bila res nekaj novega, morda tudi nenavadnega, toda zakaj ne bi dobila priložnosti. Ivanška noč je bila prvotno načrtovana na prostem v središču Ivančne Gorice in resnici na ljubo bi bila takšna popestritev v centru Ivančne Gorice prav dobrodošla. Ivanška noč je bila naposled napovedana za 26. december 2009, ko naj bi v dvorani osnovne šole Stična imela koncert popularna hrvaška pop ikona Danijela, toda tik pred zdajci je bila prireditev odpovedana. Kot nam je pojasnil Andrej Kokelj iz Estetic 7, je dan pred prireditvijo Danijelin menedžer za Slovenijo sporočil, daje zbolel kitarist skupine in da ni možno najti nadomestnega kitarista. Na ta način je bila odpoved neizbežna. No, nekaj dni kasneje je Danijela nastopala v ljubljanskih križankah!? Tu bi se vsa zgodba tudi končala, toda zdi se, da se organizator po odpovedi ni ravnal korektno do sponzorjev niti do tistih ljudi, ki so v predprodaji kupili vstopnice za ogled koncerta. Kupci namreč niso imeli možnosti, da se jim povrne denar za kupljene vstopnice. Prav tako tudi obveznosti do sponzorjev niso bile poravnane. Od organizatorja nam je uspelo izvedeti, da tega denarja kupcem zaenkrat ne more vrniti zaradi bankrota. Vse bolj se torej potrjuje, da organizator ni imel samo smole, temveč je napravil tudi neprave poslovne poteze. Po njegovih besedah naj bi se v pomladanskem času načrtovala nadomestna prireditev, na kateri bi kupci vstopnic lahko tudi uveljavljali kupljene vstopnice, če bodo to želeli. Zal pa se zdi, da tudi ta načrt ne bo doživel svoje uresničitve. Matej Steh, uredništvo VULKANIZERSTVO NOSAN Zgornja Draga 4B 1294 Višnja Gora Nudimo: -premontažo pnevmatik za motocikle, traktorje, delovne stroje, osebna in tovorna vozila, -centriranje koles za motorna kolesa, osebna vozila in novost centriranje koles tovornih vozil. GSM: 041-282-195 Tradicija in kvaliteta že 20 let. GSM: 041-703-244 http://www.nosan.si e-mail: info@nosan.si Ljubljanska c. 1, 1295 Ivančna Gorica (poleg stadiona) www.vilinija.si DELOVNI CAS PON: 13.-20. ure TOR: 10.-20. ure SRE: 13.-20. ure ČET: 9. - 16. ure PET: 13.-17. ure SOB: dopoldan po naročilu Tel: 041 250 450 PEDIKURA, MANIKURA, GELIRANI NOHTI, NEGA OBRAZA, MASAŽE, MASAŽA NOSEČNIC, TERAPEVTSKE MASAŽE, DEPILACIJE\ BRAZILKA 18. 2. 2010 - BRI Vabimo vas na brezi certificirano org; PLACNA MINI NEGA ini nego in svetovanje s profesionalno ;o SOPHYTO, Več na www.sophyto.si ^"FEBRUAR: nega obraza z globinskim čiščenjem,masažo in kromoterapijo za ceno osnovne nege (70 min - 35 €) 30 € za dijake in študente. 16. 2. 2010 OB 18. uri ZAČENJAM PRI SEBI POZORNOST JE MOJA ODGOVORNOST Dotaknili se bomo teme Štirje dogovori ali štiri tolteške modrosti Don Miguela Ruiza in manifestirali želje za leto 2010. Cena dveurnega seminarja je 20 evrov. 9.-12. 2. 2010 10 % POPUST NA VALENTINOVE BONE VSE TERMINE JE POTREBNO REZERVIRATI! 16 KLASJE | Ivančna Gorica, januar-februar 2010 Iz kmjevmli skujDiiosti Posvetitev Kraljici ljubezni v Višnji Gori Ob začetku novega leta se še posebej spominjamo dogodkov, ki so zaznamovali minulo leto. Za višnjegorsko župnijo je bila brez dvoma nekaj najlepšega naša posvetitev Mariji, Kraljici ljubezni. Na severu Italije, nedaleč od Padove, se nahaja blizu Vicenze mesto Schio, ki ga je Mati božja na izreden način blagoslovila s svojo prisotnostjo. Od 25. marca 1985 do 15. avgusta 2004 je po vidcu Renatu Baronu v približno 1500 sporočilih na celotno človeštvo naslovila svoj klic, ki nas vabi k ljubezni in svetosti za naše odrešenje. Marija je v Schiu po imenu poklicala tiste, za katere je želela, da bi v svojih srcih ohranili Njeno ljubezen in jo ponesli narodom vsega sveta. Od 21. do 23. februarja 2009 so bili Mirco Agerde, Oscar Zulian ter Gennaro in Onorina Borracino na obisku v Višnji Gori in z njimi je Kraljica ljubezni prvič prišla v Slovenijo. Takrat še nihče ni mogel vedeti, kako čudovite stvari bo Marija po njih storila in zakaj si je Bog izbral ravno to naše majhno mesto za svoj veliki načrt. Župnik, gospod Boštjan Modic, je postavil kip Kraljice ljubezni na oltar v župnijski cerkvi svetega Tilna. V postnem času je Mirco prihajal v našo župnijo in nas pripravljal na posvetitev njenemu Brezmadežnemu srcu. Že sicer duhovno zelo bogat čas v pričakovanju velike noči je tako postal priložnost, da ponovno razmislimo o svojem življenju. Župnikov dvom, da morda ne bo odziva med župljani, je bil odveč: seznam kandidatov za posvetitev se je daljšal in z vsako naslednjo pripravo so se pridruževale nove osebe in družine, tudi iz drugih župnij. Slovesna posvetitev je bila 19. aprila, ki je bila za vsakogar osebno in za celotno Višnjo Goro izjemen dogodek. Cerkev je bila slavnostno okrašena, Marija pa na nosilih, polnih cvetja, pripravljena, da v procesiji prva vstopi vanjo. Iz Schia so na naše veliko veselje prišli Mirco, Oscar, Gino Marta - predsednik društva Delo ljubezni, Onorina in kot posebno presenečenje Rita Baron, žena vidca Renata. Gospod Boštjan je med sveto mašo ob 8. uri posvetil Marijinemu Brezmadežnemu srcu celotno župnijo, ob 10. uri pa so se pri drugi maši posvetili še vsi tisti, ki so se odločili za osebno posvetitev, bilo jih je skoraj 300. Dež nam je preprečil procesijo, vendar so ministranti Kraljico ljubezni vseeno na nosilih prinesli v cerkev. Župnik Boštjan je po nagovoru Gina Marte daroval sveto mašo, ki smo jo tokrat še posebej globoko doživeli. Namesto pridige nam je Rita Baron govorila o Renatovih besedah na zadnji posvetitvi, ki ji je prisostvoval v Schiu, preden ga je Marija poklicala k sebi v večnost. Gospod župnik je za vsakogar pripravil spominsko plaketo z imenom in datumom posvetitve, sliko obraza Kraljice ljubezni iz Cenacola in besedilom posvetilne molitve. Vsak je prinesel s seboj tudi en cvet in drug za drugim smo se zvrstili pred oltarjem. Takrat je bil vsak sam s svojo nebeško Materjo, ki je sprejemala preproste drobne marjetice iz rok nedolžnih otrok, raznoliko spomladansko cvetje so ji prinašali mladi, mame, očetje, stari starši, v varstvo so se ji izročale cele družine in tisti, ki so v življenju ostali sami, brez svojih dragih. Najmlajši posvečeni je imel 2 meseca in 10 dni, najstarejši preko 85 let, najštevilčnejša je bila družina z enajstimi otroki. Prvi se je Mariji daroval naš duhovnik, ki je nato vsakogar pokrižal in blagoslovil. Iz Mircovih rok smo prejeli še podobico s sliko Marije na eni in molitvijo vsakodnevne posvetitve na drugi strani. Bili smo hvaležni Mariji, ker nas je sprejela v svoje Srce, in za ljubezen, s katero je objela prav vsakogar, brez razlike. Tudi tisti, ki so prišli na vrsto po dobrih treh urah med zadnjimi, so doživeli enako, saj je medtem vsa cerkev pod vodstvom mladih pevcev pela prečudovite Marijine pesmi. Ob koncu se je gospod Boštjan za- hvalil našim gostom in vsakemu podaril sliki Src Jezusa in Marije. Po končani sveti maši nas je čakala še dolga miza, obložena z domačimi dobrotami. Mirco, Oscar, Gino, Rita in Onorina so se nato od nas poslovili. Upamo, da jih je spremljalo zadovoljstvo, da so še enkrat pomagali Mariji pri uresničitvi njene največje želje, da bi se vsi ljudje vrnili na pot ljubezni. Zaupamo Kraljici ljubezni, ko pravi: »Oddaljila vas bom od peklenskega ognja in vas ne bom nikoli zapustila, dokler ne boste z menoj vstopili v raj. Oznanjajte moje obljube vsakemu človeku: kdor bo meni posvečen, bo našel rešenje (30. 12. 1990).« Mirco-ve besede ob njegovi zahvali povedo vse: »Poklicali ste me, da bi vam prinesel Marijo, namesto tega pa sem jo tukaj v Višnji Gori našel.« Ob slovesu jim je predsednik krajevne skupnosti Janko Zadel izročil zbornik in polža, simbol našega starodavnega mesta. Papež Pij XII. je leta 1942 posvetil ves svet Marijinemu Brezmadežnemu srcu, Slovenci pa smo sledili njegovemu zgledu kot eden prvih narodov na svetu, s posvetitvijo na pobudo škofa Rožmana leta 1943. Višnja Gora je tokrat dokazala, da je ljubezen do Marije v naših srcih še vedno živa. Ganljivi prizori iz cerkve svetega Tilna bodo ostali vsem neizbrisen spomin za vse življenje in za prihodnje generacije. Po posvetitvi se je cerkev izpraznila, pred Kraljico ljubezni pa je ostalo pisano cvetje s podobo našega darovanja. Naj bo to pričevanje navdih in spodbuda, da bi morda še v kakšnem kraju ali župniji začutili željo po posvetitvi Marijinemu srcu. Miha Trpin »Ta posvetitev je največ, kar sem lahko naredil za ljudi in za svojo župnijo. Ko so pokleknili pred menoj, da bi prejeli blagoslov, ko sem videl solze v njihovih očeh - in jaz vem, kdo so ti ljudje, poznam njihove življenjske zgodbe - sem bil presenečen, koga vse in na kakšen način jih je Marija poklicala. Toliko vere nisem videl še nikdar! Česa takega nisem doživel v vseh letih svojega duhovništva! To je za mene darilo. Kot duhovnik iščem načine in poti, da bi pomagal ljudem spoznati Boga in njegovo ljubezen, da bi v resnici verovali. Poskusil sem že različne stvari in sedaj vem, da je odgovor en sam in rešitev ena sama: MARIJA. Hvala ti, Kraljica ljubezni! Bogu hvala!« Boštjan Modic, župnik v Višnji Gori Računovodske storitve Saša Hrovat,s. p. Muljava 36 d, Ivančna Gorica Strokovno, ažurno in po ugodnih cenah vodimo poslovne knjige za podjetja in samostojne podjetnike. Tel: 041747 866 e-pošta: sasa.hrovat@siol.net Kmetija Plavica išče pomoč pri delu na kmetiji, pri pridelavi in predelavi zdravilnih rastlin. Informacije: 040 588 844 Odmev bozicno-novoletnega Zagradca Krajani krajevne skupnosti Zagradec ter člani turističnega in gasilskega društva iz Zagradca so v sodelovanju z župnijo Zagradec in domačim župnikom Borisom Žirovnikom med decembrskimi prazniki pripravili najrazličnejše prireditve. V vseh slovenskih krajih je tradicija, da se ob božiču okrasi jelka, postavijo se jaslice in obišče polnočna sveta maša. Letošnji božič je zaznamovalo vreme z močnejšim deževjem, ki je povzročalo veliko nevšečnosti po Sloveniji. Zagradec in vsi kraji naše krajevne skupnosti ob Krki so bili pred temi nesrečami obvarovani. Nedelja pred božičem pa je bila čarobno zaznamovana z zimsko idilo, sončnim dnevom, z obilico snega in nizkimi temperaturami. Na večer pred božičem so v cerkvi Marije Brezmadežne v Zagradcu postavili mogočne jaslice, ki zavzemajo skoraj polovico prezbiterija cerkve, ob polnoči pa je bila darovana polnočna maša. Na sam božič je bil v cerkvi koncert božičnih pesmi, ki je v dobri uri in pol pričaral čarobne trenutke božičnih praznikov. Na dan po božiču, na Štefanovo, pa se že mnogo let blagoslavlja vodo, sol, kruh in konje. Letos se je tega dogodka na podružnični cerkvi svetega Primoža in Felicijana na Gabrovki pri Zagradcu udeležilo veliko župljanov. Prišli so peš, z vozili, nekateri pa tudi s konjskimi vpregami, osamljen je bil tudi traktorist, ki je svoj novi delovni stroj parkiral ob travniku s konjskimi vpregami. Vodo, sol, kruh in konje je blagoslovil zagraški župnik Boris Žirovnik. Blagoslov je spremljal rezget konj, še najbolj glasna pa sta bila konjička male pasme, ki sta privlačila navdušene poglede vseh prisotnih. Proti večeru istega dne so prizadevni člani Turističnega društva Zagradec z gasilci PGD Zagradec pripravili že tradicionalni pohod z baklami s startom pri gasilnem domu. Vsak je prejel prepoznaven kartonček na vrvici in baklo ter čaj ali kuhano vino. Zaradi čudovitega večera se je pohoda udeležilo dobri dve stotniji pohodnikov, ki so najprej zavili mimo vasi Češnjice. Tu je bila prva postaja na kmetiji, kjer so domači in člani pripravili dobrodošlico s toplimi napitki, pecivom in narezkom. Pohod se je nato nadaljeval mimo Tolčan, po kolovozni poti v gozdu do druge postaje na Kitnem Vrhu. Kolono pohodnikov s prižganimi baklami je vseskozi spremljalo tudi pokanje zabavne pirotehnike, ki je bilo občasno precej silovito. Manjkal pa ni tudi ognjemet na vrhu Kitnega Vrha. Vrhunec pohoda je bila prav ta postaja, kjer so prizadevni člani TD Zagradec na igrišču ob lesenem »jurčku« pripravili topel sprejem v pravem pomenu besede. Pohodnike je namreč pričakal ogromen kres ter zvoki harmonike, kitar in činel naših muzikantov. Tudi tukaj so pokale petarde različnih jakosti. Izvajalci pirotehničnih učinkov, predvsem vaški mladci, so bili toliko uvidevni, da z metanjem petard niso ogrožali veselih pohodnikov in k sreči poškodb ni bilo. Vesela druščina se je začela počasi razdruževati, tako da so se pohodniki začeli vračati mimo Gabrovke po poti proti Zagradcu. Za piko na i tega čudovitega večera in pohoda z baklami se je skupina pohodnikov oglasila še na zadnji postaji, na bencinskem servisu v Zagradcu. Ob rujni kapljici in prijetni družbi so si izmenjali navdušene besede o pohodu, ki je zopet povezal in razveselil naše krajane. Ker se je tega pohoda udeležilo precej družin, je prav, da se spomnimo tudi naslednjega dne, nedelje svete družine, ki se jo obhaja prvo nedeljo po božiču. Družin in pomena sobivanja sodobne družine ter podobnosti svete družine Jezusa, Marije in Jožefa se je še posebej v svoji pridigi spomnil župnik Boris. Tudi tokratno bogoslužje je spremljalo petje domačih pevcev in harmonija obnovljenih orgel na obnovljenem koru župnijske cerkve. Obnova orgel, kora in stranskih vrat v cerkvi Marije Brezmadežne v Zagradcu je še posebej zaznamovala minulo leto. Vse opravljeno delo je v septembru blagoslovil novomeški škof mons. Andrej Glavan. Čar veselega decembra smo si krajani obogatili s prijetnimi druženji in si ob koncu leta stisnili roke, si izmenjali silvestrske poljube ter novoletne objeme in si zaželeli vse najboljše v novem letu 2010. Odmev Zagradca naj odmeva po Suhi krajini in občini Ivančna Gorica. Marjan Urbas Iz krajevnili skupnosti 2010 januar-februar. Ivančna Gorica | KLASJE Slovenske kmečke skrinje Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je skrinja zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa. Najbrž to ni prvoten pomen skrinje, ker se omenja, da so skrinje poznali že v srednjem veku in da to prvotno ni bil zaboj, ampak izdolben hlod s pokrovom za shranjevanje reči. Skrinje v srednjem veku in tudi še pozneje, ko so to že bili zaboji, izdelani iz žaganih desk in spojeni med seboj z lesenimi mozniki, so običajno imele na končnicah lesene ali kovinske ročke za prenašanje. Skrinja je bila torej zelo primeren vsebnik ne samo za shranjevanje, ampak tudi za prenašanje različnih nepretežkih tovorov. Skrinje so nekdaj bile pomemben del pohištva (v nekem obdobju celo najpomembnejši) v podeželskih hišah. Pomembne so bile tudi zato, ker jih je bilo možno s pomočjo ročk prestavljati in v večjih nevarnostih dragocenosti, shranjene v skrinji, prenesti kam na varno, v kakšno skrivališče. Takoj na začetku pa je potrebno poudariti, da se je pojem skrinje v današnjem času močno razširil. Danes poznamo tudi zamrzovalno skrinjo za zamrzovanje pokvarljive hrane in tako imenovano glasbeno skrinjo (glasbeni avtomat ali džuboks pa morda še kaj). Takoj je potrebno skrinje, o katerih nameravam pisati na tem mestu, imenovati kmečke ali ljudske skrinje, da se bomo razumeli, o čem je govor. Kmečke skrinje imajo na Slovenskem dolgo zgodovino, veliko daljšo kot zamrzovalniki in džuboksi. Kmečke skrinje so bile eden prvih delov pohištva, veliko prej, kot so bile to omare in različni predalniki, ki so se razvili mnogo pozneje, ko se je razvilo mizarstvo. Se na eno posebnost skrinj je treba takoj opozoriti, namreč to, da so bile skrinje lahko opremljene tudi s ključavnicami, s katerimi je bilo možno vsebino skrinje tudi zakleniti. Kmečke skrinje so bile običajno izdelane iz plemenitega lesa (oreh, hruška, češnja), čeprav poznamo tudi skrinje, ki so izdelane iz navadne smrekovine. Poleg tega so zunanjost kmečkih skrinj skoraj obvezno okra-ševali z lesorezi, linorezi ali različnimi poslikavami. Omenja se, da so bili ti zunanji okraski na sprednji strani skrinje običajno oblikovani v obliki arkad (trojnimi ali peternimi) z okrašenimi podporniki. Na skrinjah je bila običajno izražena različna motivika, od cvetlične do različnih drugih umetelnih motivov. Pri skrinjah alpsko-lombardskega tipa srečujemo tudi mogočno okovje poznogotskega stila, pri cvetličnih poslikavah ali drugih motivih pa zasledimo pri slovenskih kmečkih skrinjah v Prekmurju vpliv madžarskega stila, pri primorskih mediteranski vpliv izražanja lepote in podobno. Pri poslikavah na skrinjah se pojavljajo tudi sveta imena, kot je Marija, ali poslikave različnih svetnikov. Na Dolenjskem, Notranjskem in na Štajerskem so bile skrinje veliko skromneje poslikane kot na Gorenjskem in Koroškem. Tu je možno bogastvo poslikav na skrinjah primerjati z narodnimi nošami, ki so najbogatejše okrašene na Gorenjskem in deloma tudi na Koroškem, veliko bolj kot na Dolenjskem in Štajerskem. Še ene zgodovinske posebnosti kmečkih skrinj ne smemo pozabiti. Skrinje so bile zelo pogosto ena od osrednjih kosov pohištva pri prevažanju nevestinih bal. V skrinje so bodoče neve- Tipična poslikava kmečke skrinje s cvetličnimi motivi ste spravile vsa svoja dekliška ročna dela, vezenine in druge dragocenosti deklištva, ki so jih same spletle, ko so se pripravljale na možitev. Ko je prišel ta čas, so prišli vaški fantje, ki so na okrašen lojtrski voz naložili kot osrednji predmet nevestino skrinjo in so jo skupaj še z drugimi gospodinjskimi potrebščinami (kuhinjsko posodo, kolovratom, metlami in podobnim) med veselim vriskanjem, pokanjem z biči in različnimi drugimi običaji odpeljali na bodoči nevestin dom. Temu so rekli, da vozijo balo oziroma skrinjo. Zdajle je predpustni čas, čas možitev in ženitev na podeželju. Danes Cehovska skrinja, bogato okrašena z lesorezi bal ne vozijo več na tradicionalni način, zato so skrinje danes bolj okrasni in nostalgični del pohištva, kolikor si jih sploh še umišljamo za spominjanje na stare čase. Na praktičnost skrinje glede premikanja in prenašanja vsebine smo skoraj že pozabili. Na fotografijah lahko primerjamo kmečko skrinjo, bogato poslikano s cvetličnimi motivi, in pa cehovsko skrinjo, še bolj bogato okrašeno z lesorezi, v katerih so nekdaj cehi hranili pomembne in zaupne dokumente. Tudi to nam bi danes, v času gospodarske krize, prav prišlo, da kak nepridiprav ne bi nepošteno olastninil ceha. Ceh je stanovsko združenje, ki podeljuje licence in ščiti interese določenega poklica. Valentin Skubic Uporabljeni viri: F Kos: Slovenska kmetska skrinja, Etnolog. 14, 1942, 53-73. A. Baš: Hišna oprema svobodnjakov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju, S.E. 6/7, 1953/54, 121-138. rjTj j j" u Ker vi skrbite za našo, naj mi poskrbimo za vašo-varnost.59 PAKET UGODNOSTI ZA GASILCE Prednosti: • Popust pri zavarovanju osebnega premoženja (hiše, stanovanja, opreme, gospodarskega poslopjaj v višini 15% • Popust pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti v visim 15% • Popusti pri sklenitvi življenskih zavarovanj Ugodnosti veljajo za člane (tudi družinske člane) prostovoljnih gasilskih društev in ne izključujejo ostalih paketnih popustov. kontakt: leonrojc@gmaiI.com ali 041744-026 Vplivi masaže na organske sisteme VPUV MASAŽE NA KOŽO Masaža stimulira žleze lojnice in pospešuje nastajanje loja. Dodatni loj izboljša stanje kože, njen relief in barvo. S povečanjem lokalnega pretoka masaža povečuje nečutno znojenje, in sicer prek stimulacije znojnic. S povečanjem pretoka in toplote kože masaža stimulira vazomotorično aktivnost v koži. Ko se površinske krvne žile razširijo, je koža videti rdeče rožnate barve ter postane topla na dotik. Povečan lokalni pretok skozi kožo bo prinesel dodatna hranila v to področje in na takšen način bo izboljšal stanje kože. Masaža v primeru brazgotin zmanjša možnost prekomernega kopičenja veziva v področju brazgotine in zmanjša pretirano brazgotinjenje v mehkih tkivih, ki se nahajajo neposredno pod mestom masaže. VPLIV MASAŽE NA VEZIVNA TKIVA Celulit, kot tip maščobnega tkiva, je dejansko skupina majhnih vdolbinic pod kožo, ki nastanejo zaradi neena-I j S komerne razporeditve maščobnih kapljic pod površino kože. Z masažo ne zmanjšamo količino celulita, pač pa ~........... ....... ta v telesu spremeni obliko in videz. VPLIV MASAŽE NA KOSTI Masaža povečuje zadrževanje hranil, kot so dušik, žveplo in fosfor v kosteh, še posebej, ko se izvaja lokalno pri zlomih kosti, ki so se že primerno zacelili (pacient ne potrebuje več mavca in se lahko prične okrevanje). VPLIV MASAŽE NA MIŠICE Masaža zmanjša mišične restrikcije, otrdelost in krče. Ti učinki nastanejo zaradi direktnega pritiska na mišico, ki je v krču, ter z draženjem mišičnega vretena. Seveda igra pomembno vlogo tudi povečana prekr-vavitev mišic med masažo. S povečanjem pretoka se poveča tudi količina kisika in hranil v mišici. To privede do zmanjšanja mišične slabosti in oteklosti po vadbi. Masaža pospešuje odstranjevanje stranskih produktov metabolizma (mlečna kislina), kar seveda še dodatno izboljša stanje mišice in zmanjša mišične bolečine, ki se pojavijo po vadbi. VPLIV NA ŽIVČNI SISTEM Masaža: • zmanjšuje bolečine s sproščanjem endorfinov, enkefalinov in drugih živčnih prenašalcev, ki zmanjšujejo bolečino, • stimulira živčni sistem in povzroča relaksacijo ter zmanjšuje nespečnost, • znižuje t. i. stresne hormone (noradrenalin, adrenalin in kortizol), • pomaga pri depresivnih stanjih in v stresnih situacijah (vpliv na raven dopa-mina in serotonina). VPLIV MASAŽE NA ŽILNI SISTEM Močno udarjanje s prsti izboljša cirkulacijo na ta način, da pospeši venski priliv krvi v srce. Masaža privede tudi do sproščanja histamina in acetilholina. Ker je pretok krvi povečan, pride do izboljšanja dostave hranil in kisika tkivom ter do odplavljanja presnovnih produktov iz tkiv. VPLIV MASAŽE NA DIHALNI SISTEM (upočasni frekvenco dihanja, poveča vitalno kapaciteto in pljučno funkcijo). VPLIV MASAŽE NA PREBAVILA: • pospešuje nastajanje peristaltične aktivnosti v debelem črevesju in tako odpravlja kolike in napihnjenost v črevesju, • je koristna pri zaprtju, • stimulira delovanje parasimpatika, ki igra zelo pomembno vlogo pri prebavljanju hrane. VPLIV MASAŽE NA SEČILA: • povečuje izločanje seča z aktivacijo kapilar in z blagodejnim učinkom na limfatični pretok poveča limfno drenažo, • prispeva k odstranjevanju dušika, anorganskega fosforja in natrijevega klorida (raven teh snovi je v urinu po masaži povečana). VPLIV MASAŽE NA LIMFNI SISTEM Masaža zmanjša limfedem, ker pospeši pretok po limfnem sistemu, in tako pomaga pri odplavljanju stranskih produktov metabolizma in bakterij, celo bolj kot to naredijo pasivno razgibavanje ali elektrostimulacija. Prisotnost celic naravnih ubijalk in njihova aktivnost se močno poveča. To govori v prid temu, da masaža blagodejno vpliva na imunski sistem človeka. POZOR! Terapevtskega maserja vedno poučite o vseh zdravstvenih težavah, ki vas pestijo. Če gre za resnejše zdravstvene težave, ki jih sicer zdravi vaš zdravnik, terapevtu pokažite vaše izvide ali obvestilo vašega zdravnika o vaši bolezni in predlaganih terapijah. Vir.: Tui-na kitajska masaža z osnovami tradicionalne kitajske medicine (Edvin Derviševič in sodelavci) Nina Lešek, kozmetičarka 18 KLASJE I Ivančna Gorica, januar-februar 2010 Do moznan ska Bazar na PS Krka V torek, 1.12. 2009, se je na Podružnični osnovni šoli Krka kakor tudi na drugih podružnicah OŠ Stična odvijal že skorajda tradicionalni praznični bazar. Mesec november je minil v živahnem vzdušju, saj so učenci pri pouku in tudi v podaljšanem bivanju ustvarjali zanimive uporabne izdelke, ki so jih nato razstavili in ponudili svojim staršem in sorodnikom. Nekaj izdelkov je nastalo iz že uporabljenih predmetov, saj se na takšen način še posebej zavemo pomena recikliranja, in z malo truda smo jih predelali v nove izdelke. Spretni otroški prstki so oblikovali zanimive adventne venčke, glinene svečnike, obeske za smrečico, raznovrstne voščilnice, darilne škatlice, koledarje in še in še. Da pa je bilo vzdušje res pravo, je obiskovalce na sejmu spremljala instrumentalna glasba, vonj po čaju, ki so si ga lahko tudi postregli, in seveda piškoti, brez katerih pravih prazničnih dni ni. Starši in sorodniki so bili nad izdelki naših učencev ponovno navdušeni, kar je potrdil tudi njihov množični obisk, za katerega se lepo zahvaljujemo. Posebna zahvala Krajevni skupnosti Krka, ki je prispevala 500 evrov. Zbrana sredstva od tokratnega bazarja bomo namenili nakupu otro- škega igrala in igrač na šoli. Tako je minil še en prijeten dan v šoli, ki jih v minulih prazničnih dneh ni bilo malo. V imenu učiteljic PŠ Krka Nina Kump, prof., učiteljica podaljšanega bivanja Srečanje ministra za šolstvo in šport s predstavniki staršev 21. 12. 2009 je minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič na Brdu pri Kranju (in naslednji dan v Žalcu) pripravil srečanje s predstavniki staršev, ki sodelujemo v svetih vzgojno-izobraževalnih zavodov. V uvodu je minister poudaril pomen odpiranja šolskega polja in partnerstva med učitelji, starši in skupnostjo. Izpostavil je pomen delovanja različnih delovnih skupin ter spodbudil starše, da se organiziramo na nacionalni ravni in sodelujemo pri oblikovanju šolske politike. »Slovenska šola je v številnih pogledih dobra, izboljšati bo treba le nekaj stvari, med drugim jo je treba razbremeniti nekaterih vsebin, da bodo učenci dobili čas za utrjevanje splošnega znanja,« je minister povedal na srečanju in dodal, da se zavzema za postopno zmanjšanje količine delovnih zvezkov in učbenikov ter za uvedbo elektronskih gradiv do leta 2020, kar bi pocenilo celotno šolanje. Tega zanimivega srečanja z ministrom dr. Lukšičem in njegovo ekipo sem se udeležil kot predstavnik staršev OS Stična. Nekaj poudarkov iz bogate razprave: • Predlog, da se starši organiziramo na lokalni in nacionalni ravni, je bil zelo dobro sprejet, saj bomo tako vsaj približno enakovreden partner ministrstvu in šolnikom. • Ponovna uveljavitev števila predstavnikov zaposlenih s S glasovi glede na 3 predstavnike lokalne skupnosti in 3 predstavnike staršev pa se nam zdi ponovni korak v ozračje nezaupanja. Minister jo opravičuje z velikimi »zunanjimi pritiski« politike, oglaševalcev, prodajalcev in drugih, ki želijo šolo izkoristiti zaradi velike koncentracije potencialnih odjemalcev, torej šolajočih otrok. Menimo, da bi se z ustreznim sodelovanjem v svetih zavodov tovrstnim pritiskom lahko upirali tudi v dosedanjem razmerju: 3 predstavniki zavoda, 3 predstavniki lokalne skupnosti in 3 predstavniki staršev. • Pozdravljamo predlog ministrstva za zmanjšanje učnih vsebin in s tem povečanja časa, namenjenega ponavljanju in utrjevanju učne snovi namesto učenja velike količine podatkov. • Racionalnost na področju delovnih zvezkov, ki so zaradi velikega pritiska založnikov vedno »novejši in boljši«, veliko učencev pa zaradi izpolnjevanja nalog v njih ne zna več napisati celih povedi (ali besed!). Po mnenju mnogih so le potrata denarja in potu-ha za učence, poleg tega pa zelo povečajo težo šolske torbe. Potrebno je spodbujati branje in pri samostojnem delu iskanje virov tudi v tiskanem gradivu, ne le na internetu. • Poenotenje učbenikov in delovnih zvezkov na državni ravni, saj imajo na nekaterih šolah slabe izkušnje z možnostjo izbire med različnimi vrstami gradiv. • Za potrebe uporabe elektronskih gradiv, s čimer naj bi se zmanjšali stroški za učbenike, je potrebno zagotoviti dostop do interneta tudi doma, kar doslej vsem (šolajočim) še ni omogočeno. • Področje šolske prehrane je - v povezavi s splošno usmeritvijo v zdrav način življenja - za otroke zelo pomembno, zato bo (na podlagi izkušenj z marsikje neučinkovito brezplačno prehrano srednješolcev) zelo dobrodošlo subvencioniranje šolske malice tudi za učence osnovnih šol. Zaradi daljšega bivanja otrok v šoli pa bo marsikje potrebno organizirati tudi možnost kosila. • Za vključevanje otrok s posebnimi potrebami in tujejezičnih otrok je potrebno veliko sodelovanja otrok, učiteljev in staršev. Prav tako je potrebno še veliko narediti za odpravljanje ovir za gibalno ovirane osebe. Predvsem pri izbiri nadaljevanja izobraževanja na srednjih šolah se morajo osebe z gibalnimi težavami pogosto odločati za šolo glede na možnosti dostopa, ne pa po sposobnostih in interesih. • Zmanjšanje normativa (največjega števila otrok v oddelku) z dosedanjih 28 na 24 otrok, kar bi moralo omogočati lažje delo v oddelkih in več možnosti za doseganje ustreznih delovnih razmer (predvsem discipline!). • Zaradi številčnega ocenjevanja vzgojnih predmetov so ti postali za otroke bistveno preveč stresni, zato predlagamo ponovno uvedbo besednega (opisnega) ocenjevanja. Zelo negativno je bilo sprejeto učenje teorije in pisanje testov pri telesni vzgoji, medtem ko otroci niso sposobni izvajati preprostih telovadnih vaj. • Prav tako bi bilo potrebno ponovno uvesti ocenjevanje vedenja na način, ki bi vplival na (upajmo, da bo ponovno uveden!) končni učni uspeh. • Staršem srednješolcev se zdi neustrezna izbira tretjega predmeta za nacionalno preverjanje znanja le tri mesece pred izpitnim rokom. Žal se velikokrat učenci »v zadnjem letniku resno posvečajo tako ali tako samo izpitnim predmetom«, saj je od tega uspeha močno odvisno nadaljnje izobraževanje. • Izkoristiti moramo možnosti povezovanja na mednarodni ravni in omogočiti učencem izmenjave z drugimi šolami tako doma kot v tujini. • Z uvedbo vzgojnih načrtov smo na poti ponovnega uvajanja odgovornosti učencev, ki so doslej bolje kot dolžnosti poznali svoje pravice. Učiteljicam in učiteljem mora biti omogočeno, da se posvetijo svojemu poslanstvu, ki ga imajo v razredu, starši pa smo prvi, ki moramo otrokom stalno dajati zgled primernega obnašanja doma in v skupnosti. Otroci se v šoli, kamor pridejo predvsem po znanje, a tudi zaradi druženja z vrstniki (socializacije), ne smejo obnašati, kot da »meni nihče nič ne more«. Starši pa smo se zavedali, da smo predstavniki tudi tistih, ki na razgovor o disciplini njihovih otrok v šolo pri- Kulturni dan Na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični je 24. 12. 2009 potekal kulturni dan. Pričeli smo ga s kratko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, božiču in novem letu. Učenci gledališke skupine so zaigrali igro z naslovom Kaj se zgodi, ko dobri mož zboli? in nam na usta privabili smeh. Po predstavljeni igri so učenci skupaj z razrednikom oziroma razredničarko odšli vsak v svoj razred, kjer so imeli razredno obdarovanje. Učenci so se ga veselili in si z veseljem izmenjali darila. Nato je sledila plesno-glasbena točka. Tako učenci razredne kot predmetne stopnje so po razredih pripravili kratko točko in jo predstavili ostalim. Da pa se učenci ne bi kar tako poslovili od šole in od svojih sošolcev, je bila na koncu še zabava s plesom, ki se je pričela s plesnim tekmovanjem v swingu. Tekmovalo je kar nekaj učencev 6., 7., 8. in 9. razreda. Po treh krogih smo dobili zmagovalce: Kategorija 6. in 7. razred: 1. mesto: Nina Vencelj in Tjaša Štrus 2. mesto: Karmen Kepa in Izabela Hribar 3. mesto: Katarina Kotar in Alenka Sinjur Kategorija 8. in 9. razred: 1. mesto: Maruša Trnovšek in Andreja Rus 2. mesto: Kaja Sadar in Jože Glavič 3. mesto: Alenka Sever in Drago Verbič 3. mesto: Nika Kavšek in Tjaša Verčič Jovanovič Kulturni dan je na šoli zelo dobro uspel. Pustni sprevod V petek, 12. 2. 2010, ob 10.45 si lahko v v Šentvidu ogledate pustni sprevod. Učenci si bodo nadeli pustne kostume in se skupaj z učitelji sprehodili po Šentvidu. Opis poti sprevoda: Sprevod svojo pot začne na parkirišču pred OS. Pot nadaljuje po Šentvidu, mimo gostilne Janki, do trgovine Tuš, mimo tovarne Zmaj do doma upokojencev, kjer zavije desno proti bivši mesariji. Vrača se nazaj do gostilne Janki, pot nadaljuje v smeri proti bivši Rašici in se vrača po stopnicah in mimo vrtca nazaj v šolo. Tamara Vomer dejo z advokatom. Vprašali smo se, ali imamo za svoje otroke tudi doma »vzgojni načrt«. Ob sklepu srečanja smo ugotavljali, da so razlike med šolami zelo velike in s tem tudi pogledi otrok in staršev na šolo. Marsikje je med starši prisotna apatija in miselnost, da se ne da nič narediti, in zato tudi sodelovanje v svetu staršev ni smiselno. Proti temu se želimo postaviti z našim aktivnim medsebojnim sodelovanjem in zastopanjem v organih, kjer smo kot starši lahko prisotni, pa tudi s tem, da se povežemo v aktiv staršev osnovnih (ali drugih) šol, in sicer na lokalni ravni, potreben pa bi bil tudi nekakšen odbor na državni ravni. Le tako bomo lahko prenašali informacije, izkušnje in predvsem dobre prakse tudi v svoje okolje. Kot predsednik sveta staršev OS Stična vabim vse starše otrok naše šole, da svoje predloge, pripombe, komentarje in želje glede dogajanja v naši osnovni šoli posredujete neposredno ali preko svojih predstavnikov na roditeljskih sestankih ali na svetu staršev (termin bo, tako kot je tudi veliko drugih informacij v zvezi s šolo, objavljen na spletni strani šole). Veliko prijetnih trenutkov z vašimi šolarji vam želim! Simon Brlek NčlŠ vrtiček YO 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE 1541 Zakaj na »Jurčiča«? Josip Jurčič. Mislim, da ste že slišali zanj. Glede na njegov prispevek k slovenski književnosti bi lahko sklepali, da ga poznate. Ker je za Slovence tako zelo pomembna osebnost, se je nekdo nekoč očitno odločil, da se mora po njem imenovati tudi ena od ustanov, v katerih mladi pripadniki človeške vrste nabirajo znanje in se odločajo, kaj bodo postali, ko bodo veliki. Te ustanove so seveda šole in naša se imenuje Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Um bister brez meja je kot neskončen kup zlata, pravi neki pregovor. Vsak je nadarjen za neko področje, vsakogar zanima drug poklic, drugačno delo in naša šola pokriva kar nekaj smeri. Dijaki lahko izbirajo med programi gimnazija, ekonomski tehnik, ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) in trgovec, tisti malce starejši pa se lahko vpišejo tudi v maturitetnl tečaj. Različne Interesne dejavnosti omogočajo razvijanje in izpopolnjevanje naših zanimanj. Za vse umetniške dušice je poskrbljeno s pevskimi zbori (dekliški, moški, mešani) in učenjem latinskoameriških ter standardnih plesov, ustvarjate lahko v literarnih delavnicah in Igrate v gledališki skupini. Zadnja leta naši plesalci posegajo celo po prvih mestih na državnih tekmovanjih, lansko leto pa so uprizorili pravo pravcato plesno predstavo. Zelo dobro so se na državnem tekmovanju odrezala tudi dekleta šolske hip-hop skupine, ki so dosegla 2. mesto. Če niste umetniki, ste pa zagotovo športniki. Tudi na tem področju obstaja pestra paleta krožkov, pri katerih lahko sodelujete. Najuspešnejši so zagotovo naši rokometaši, ki so v zadnjih dveh letih osvojili I. in 2. mesto na državnem tekmovanju. Dejavni so še košarkarji, odbojkarjl, atleti, udeležite se lahko ur tenisa, fitnesa, samoobrambe ... In če vam možgani delujejo zelo, zelo hitro in vaša vedoželjnost pri pouku ni potešena, za to poskrbijo profesorji z dodatnimi urami in pripravami na tekmovanja. Tekmujete lahko v znanju fizike, kemije, matematike, zgodovine, ekonomije, za Cankarjevo priznanje ... Organizirane so tudi razne ekskurzije in izleti v tujino. Obiskali smo na primer že London, Pariz, Amsterdam, Benetke, letos pa se odpravljamo v Berlin in Madrid. Tako kot vsaka šola ima tudi naša veliko prednosti in nekaj slabosti. Velike prednosti so zagotovo mirno okolje, profesorji, vedno pripravljeni pomagati, ter dobro opremljeni šolska knjižnica in kuhinja. Enkrat letno poteka tudi izmenjava dijakov s srednjo šolo iz nemškega mesta Hirschaid, pri tem lahko Izpopolnimo znanje nemškega jezika; o slabostih (le kje jih ni?) pa v tem prispevku raje ne bomo razpravljali. Cisto na koncu vam povem le še to, da je ta šola nekaj posebnega. Če nič drugega, vas iz zagate lahko reši kar sam ravnatelj. Tako da le pogumno na informativni dan, in seveda - pridite k nam! Maruša Stare, dijakinja 2. b-oddelka programa gimnazija Izjemen uspeh naših maturantov v mednarodni raziskavi znanja matematike in fizike TIMS 2008 Izbrani slovenski maturanti leta 2008, približno tretjina, so sodelovali v mednarodni raziskavi znanja matematike TIMS. Tisti, ki so opravljali maturitetni izpit iz fizike, pa so se preizkusili tudi v znanju fizike. Poleg Slovenije so bile v raziskavo vključene še Armenija, Filipini, Iran, Libanon, Italija, Nizozemska, Norveška, Ruska federacija in Švedska. Dosežki raziskave, druge od leta 1995, so bili predstavljeni lani 10. decembra na tiskovni konferenci MŠŠ. Povprečni svetovni dosežek pri matematiki in pri fiziki je bil 500 točk. Matematični dosežki Slovenije so malo podpovprečni, 457 točk, najvišji je tu dosežek Ruske federacije, 561 točk. Dosežki slovenskih dijakov iz fizike pa so nadpovprečni, 535 točk, samo Nizozemska Ima višje povprečje, 582 točk. In sedaj k bistvu, k dosežkom maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ti rezultati so izjemno vzpodbudni, nad svetovnim in daleč nad slovenskim povprečjem. Na matematičnem področju smo dosegli povprečno 525 točk, le 3 šole v Sloveniji od 80 sodelujočih imajo višje povprečje. Pri fiziki pa je razlika še večja, saj so naši dijaki dosegli povprečno kar 590 točk. Od 54 sodelujočih slovenskih šol jih je samo 5 doseglo boljši rezultat. Ti podatki kažejo, da je nivo znanja, ki ga zagotavljamo našim maturantom, daleč nadpovprečen, skoraj vrhunski. Izjemno smo lahko ponosni na to, tako na učitelje, ki to znanje posredujejo, kot tudi na dijake, ki ga sprejemajo in znajo uporabiti. Ta dosežek je za šolo vzpodbuda in potrditev, da smo na pravi poti, obenem pa tudi velika odgovornost za prihodnost. Upamo in prizadevamo si, da bi uspeli zadržati ta visoki nivo in cilje, ki smo si jih zastavili, kljub vsesplošnim razpravam in pritiskom, da je šolarje nujno razbremeniti prezahtevnega šolskega dela. Če bi vprašali naše maturante, bi najbrž težko našli koga, ki bi pretirano tožil nad previsokimi zahtevami šole. Vsi pa bi zagotovo potrdili, da brez dela vsekakor ni uspeha. Je pa takle uspeh zagotovo lepa nagrada in priznanje za štiriletni trud. Iskrene čestitke še enkrat in srečno v prihodnje. Milan Jevnikar, ravnatelj V skladu s 44. členom Zakona o osnovni šoli so v šolskem letu 2010/201 I šoloobvezni vsi otroci, ki so rojeni v koledarskem letu 2004. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu. Otroci, ki bodo vpisani v I. razred osnovne šole, bodo s poukom pričeli v torek, i. septembra 2010. Vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2010/20II bo za šolske obveznike iz šolskega okoliša Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični v: TOREK, 9. 2. 2010, od 13. do 16. ure, SREDO, 10. 2. 2010, od 13. do 16. ure, ČETOTEK, I 1. 2. 2010, od 8. do 13. ure, v pisarni pedagoginje OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, v prostoru št. 405. K vpisu pridite starši in otroci. Jfiii nr m X OS Feria Visela Cyrediyk» iío/a ^^(tst/u-t Q^ufdica ''Z 3 C. II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, Tel.:(01) 78 78 720, http://www.ssjj.si/ vabi vse učence in njihove starše, ki so pred težko odločitvijo, kje nadaljevati šolanje po osnovni šoli, na INFORMATIVNI DAN, ki bo v petek» 12. februarja 2010» ob 9. in S 5» uri in v soboto, 13. februarja 20 H 0, ob 9. uri. Šola izvaja programe: splošna gimnazija, ekonomski tehnik, trgovec, poklicno-tehniški program ekonomski tehnik in maturitetni tečaj. Šola stoji v mirnem okolju, imamo organiziran šolski prevoz, ob njej je dovolj parkirišč za vse, ima odlične delovne pogoje, športno dvorano, igrišča, lastno kuhinjo, vsak dijak ima garderobno omarico, učni uspeh pa je zelo dober ... Pridružite se mnogim našim uspešnim dijakom iz naše in sosednjih občin. Na svidenje v Ivančni Gorici in srečno! Osnovna šola Stična Spoštovani starši, vabimo Vas, da vpišete Vašega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2010/2011. Po Zakonu o osnovni šoli (v nadaljevanju Zoš) morajo starši v I. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let - rojeni od I. I. 2004 do 31. 12. 2004; (45. člen Zoš, Ur. list 102/2007-UPB). Osnovna šola vpisuje otroke v prvi razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto (44. člen Zoš). Vpis na OŠ Stična bo potekal po naslednjem razporedu: • matična šola: torek, 9. 2. 2010, od 8. do 16. ure • Krka: torek, 9. 2. 2010, od 13. do 16. ure 8 Muljava: sreda, 10. 2. 2010, od 13. do 16. ure • Stična: sreda, 10. 2. 2010, od 13. do 16.30 ure 9 Ambrus: sreda, 10. 2. 2010, od 13. do 16. ure • Zagradec: sreda, 10. 2. 2010, od 3. do 16. ure • Višnja Gora: četrtek, 11.2. 2010, od 8. do 16. ure Starši lahko vpišete svojega otroka v šolo na podružnični šoli, ki jo bo obiskoval, ali pa na matični šoli v torek, 9. 2. 2010. Naknadni vpis bo v ponedeljek, 22. 2. 2010, od 8. do ¡2. ure na matični šoli v Ivančni Gorici. DRAGI OTROCI, Z VAMI SE BOMO PRVSČ SREČALI V MESECU JUNIJU, TAKRAT BOSTE PRIŠLI V ŠOLO Z VAŠIMI STARŠI. SPOZNALI BOSTE UČITELJICO, KI BO Z VAMI PRVA LETA ŠOLANJA. line sft,iv<;7, 'ofiltfaztvursm HYPOXI TERAPIJE KAVITACIJA POWER PLATE SLENDER LIGHT ¡ES3 AEROBIKA PILATES SOLARIJ PLESNA ŠOLA «S® FITNES KABINET OSEBNO TRENERSTVO ^«UMJFUIgVI , MMMMM design your body BOWNOVA TERAPIJA f'Okiiiit:« KijraS 446 in se naročlte.na < • ¡MIIÜÜ 11 a » M 20 KLASJE I Ivančna Gorica, januar-februar 2010 v Do moznan ska Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča na strokovni ekskurziji v Bruslju in Amsterdamu Alkohol? He# hva!a# vozim! Od 24. 9. do 29. 9. 2009 smo organizirali štiridnevno strokovno ekskurzijo v Bruselj in Amsterdam. Ekskurzije so se večinoma udeležili dijaki tretjih letnikov. Potovali smo z avtobusom. Odpotovali smo v četrtek, 24. 9. 2009, v popoldanskih urah. Naslednje jutro smo si že ogledali evropski parlament v Bruslju, kjer smo imeli voden ogled v slovenskem jeziku. Nato smo nadaljevali z ogledi mesta (deloma z avtobusom in deloma peš) in prenočili v Bruslju. Drugi dan smo obiskali Rotterdam in se povzpeli na Euromast, tj. najvišji razgledni stolp na Nizozemskem, in s potjo nadaljevali mimo Delfta, Den Haaga v Amsterdam. V glavnem mestu Nizozemske smo postali v brusilnici diamantov, se zapeljali po amsterdamskih kanalih, si ogledali znamenitosti Amsterdama in zaključili strokovno izobraževanje z obiskom muzeja Ane Frank. Časa smo imeli dovolj, da smo se odpravili po nakupih in se med drugim sprehodili skozi znamenito rdečo četrt. V poznih ve- černih urah smo zapustili mesto in se odpeljali proti Sloveniji, kamor smo prispeli v nedeljo naslednjega dne v popoldanskih urah. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili razlagi o deželah Beneluxa in v obeh mestih aktivno sodelovali. Igor Rajner, prof. in vodnik po Beneluxu Mladi »Jurčičeva« in adventni Oynaj Od 4. do 5.12. 2009 smo na šoli za zainteresirane dijake prvih gimnazijskih letnikov organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo na Dunaj. Po prihodu na Dunaj smo si najprej s krožno vožnjo z avtobusom po nekdanjem cesarskem mestu ogledali nekatere znamenitosti. Nato smo se sprehodili po mestu. Ogledali smo si znamenito cesarsko zimsko rezidenco Hofburg. Pot nas je vodila do Avguštlnske cerkve, Albertine, hotela Sacher, grobnice Habsburžanov in nato po glavni nakupovalni ulici Karn-tnerstraBe do glavne cerkve, Štefanove katedrale. Navdušili sta nas tudi Plečnikova Zaherlova hiša in Sidrna ura. Po vseh ogledih so imeli dijaki nekaj prostega časa za samostojno potepanje po Dunaju, kar je v adven-tnem času še posebej romantično. Prijetno popoldne smo zaključili na božičnem sejmu Christkindlmarkt . V t ^ f. H IjjJSs t pred mestno hišo. Po večerji, kjer smo si nabrali nove energije, smo se zapeljali v Prater in se predali različnim užitkom, ki jih ponuja zabaviščni del Dunaja. Naslednjega dne smo si ogledali letno rezidenco Habsburžanov Schonbrunn in se sprehodili po grajskih vrtovih. Zapeljali smo se še v novi del Dunaja čez reko Donavo in se z dvigalom povzpeli na razgledni stolp. Prekrasen razgled na celotno mesto in bližnjo okolico nas je vse zelo navdušil. Na Dunaju smo se temeljito seznanili s pomembnimi Slovenci, ki so bili v preteklosti v tem mestu zelo dejavni. Dijakinja iz I. b-razreda je v ta namen pripravila referat o Slovencih na Dunaju, mi pa smo ga le nadgradili z ogledi. Vsem dijakom sem pripravil zgibanko o Avstriji in Dunaju. Z delovnimi listi in razlago so bili dijaki na poti dodatno motivirani za aktivno sodelovanje. V poznih popoldanskih urah smo polni vtisov in lepih doživetij zapustili Dunaj in se podali proti domu. Dvodnevna ekskurzija je bila uvod v projektni dan na temo Dunaj, ki se bo na naši šoli odvijal 18. januarja 2010. V projektnih delavnicah bodo sodelovali vsi dijaki prvih gimnazijskih oddelkov. Izvedli bomo tematske delavnice iz umetnosti, zgodovine, slovenščine, nemščine in kulinarike. Vtisi, ki so jih dijaki dobili na obisku Dunaja, pa bodo izhodišče in osnova za vse dogajanje. /gor Rajner, prof. in vodnik po Dunaju Projektni dan Šport za zdravje Projektni dan za dijake prvih letnikov programa ekonomski tehnik z naslovom Šport za zdravje je vseboval dve temi, in sicer nordijsko hojo in rokomet. Dijaki so celovito spoznali pomen športa za zdrav razvoj mladega človeka in druženja. V prvem delu so bili dijaki razdeljeni v štiri skupine, sledile so skupne predstavitve. Pri angleščini so spoznali besede z obeh področij in v angleščini predstavili tehniko nordijske hoje in rokometna pravila. Skupina »biologov« je ugotavljala, kaj se dogaja z organizmom pred vadbo in po njej ter predstavila zdrav slog življenja. Skupina, ki je sodelovala pri slovenščini, je izdelala predstavitev osebe (znanega rokometaša). Pri športni vzgoji so predstavili zgodovino in tehniko nordijske hoje. V drugem delu so pri strokovnem modulu so- dobno gospodarstvo izdelali tabelo s prikazom cen nordijske opreme, pri poslovnem bontonu pa navijaški kodeks. Pri umetnosti so izdelovali navijaške majice. Naslednji dan so imeli vsi dijaki tečaj nordijske hoje, ki smo ga izvedli s pomočjo Republiške zveze za nordijsko hojo, saj šola nima nordijskih palic. Dijaki so si v sklopu omenjenega projekta ogledali tudi rokometne tekme - seveda v navijaških majicah in ob upoštevanju navijaškega kodeksa. Dragica Eržen, učiteljica strok, predmetov Veliko dijakov tretjega letnika je že jeseni opravilo prve izpite iz cestno-prometnih predpisov in prve pomoči. Nekaj jih sedaj opravlja že praktični del. Vendar je ne glede na to vsem skupno, da smo na cesti bolj ali manj še vedno »zeleni«, zato se je šola odločila, da nam pomaga in nas čim bolje pripravi na vse, kar se nam lahko na njej pripeti. V ta namen smo imeli v ponedeljek, II. I. 2010, delavnice z naslovom Mladost naj bo radost - tudi v prometu. Te so bile organizirane v okviru preventivnih aktivnosti za večjo prometno varnost mladih v okviru akcije ALKOHOL. Delavnice so vodili moderatorji, študenti družboslovnih ved. S sproščenim pogovorom, igrami in skupinskim delom so nam želeli približati nevarnost alkohola in neupoštevanja cestnoprometnih predpisov. Z delavnicami so nam moderatorji predvsem želeli prikazati stanje, kakršno je vsak dan na naših cestah, vzpodbuditi zanimanje za problem prometne varnosti pri mladih, spodbuditi ustvarjanje našega lastnega mnenja o prometu, alkoholu in nesrečah, ki so bile zaradi tega povzročene. Poskušali smo se vživeti v kritični trenutek in predvidevati, kako bi v dani situaciji ravnali. Odzivi dijakov na to srečanje so bili pozitivni, ker ni bilo nikakršne uradnosti, saj so se nam moderatorji predstavili kot prijatelji. Izvedeli smo marsikaj novega, si izmenjali veliko mnenj in tudi obnovili ali - bolje rečeno - dopolnili že znane podatke o nesrečah na naših cestah. Najbolj žalostno je, da kljub očitnim podatkom še vedno veliko ljudi, tako starih kot mladih, za volan sede pod vplivom alkohola ali mamil. Veliko ljudi misli, da sami tako ali tako ne bodo povzročili nič, tudi če ne spijejo niti kapljice alkohola. Vendar se ne zavedajo, da bo to morda rešilo vsaj eno življenje. Torej - spremeniti se morajo miselnost in navade ljudi in s pomočjo takih delavnic, kot smo jih bili deležni mi, bi bilo to zelo učinkovito in hitro. Nina Strah, dijakinja 3. ¡-oddelka programa gimnazija Priprave na tečaj nordijske hoje (najpomembnejše so palice) Nemška konverzacija enkrat na teden Jeziki so vrata v svet. Za učenje jezikov so pomembne močna volja, potreba, delavnost in pridnost. Besede žal nikoli ne zlezejo same v glavo, ampak je potrebno veliko dodatnega dela, časa, sedenja, listanja po slovarjih in slovnicah ... Zato je za vedoželjne dijake pravo olajšanje in protiutež vsemu temu garanju krožek nemške konverzacije, ki poteka enkrat tedensko na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Z zainteresiranimi dijaki v nemščini razpravljamo o sodobnih temah (Big Brother, Kmetija slavnih, New York, Arabski polotok ...). Dijaki si širijo obzorje, predvsem pa imajo možnost dobro komunicirati v nemščini. Neposredno govorjenje je ravno tisto, za kar nam v razredu prevečkrat zmanjka časa. Tako je ta krožek idealna nadgradnja znanja nemškega jezika. S prostim govorjenjem na krožku dijaki prebijejo komunikacijski led in se lahko hitro in intenzivno učijo nemščine. Čedalje več mladih se tudi zaveda velikega pomena znanja nemščine, ne le zaradi bližine Avstrije in nekoliko bolj oddaljene Nemčije, ampak ker je kot komunikacijsko sredstvo zelo pomembna tudi drugje v Evropi. Marsikdo si misli, da se jezika naučiš kar mimogrede, pa ni tako enostavno. Brez komuniciranja, branja, pisanja, poslušanja in vztrajnosti si ne znamo predstavljati učenja tujih jezikov. Na krožku imajo dijaki vedno priložnost poslušati dva profesorja, ki vodiva krožek - Jasmino Zilič in Igorja Rajnerja. Igor Rajner Mladi debaterji Srednje šole Josipa Jurčiča in debetna tekmovanja Vsako leto se debaterji udeležimo nekaj srednješolskih turnirjev v Sloveniji in debatiramo na različne trditve. V mesecu decembru 2009 smo sodelovali na srednješolskem turnirju v Velenju. Nekaj dijakov je bilo začetnikov in tako je bil to zanje prvi turnir in prvi izziv, ki so se ga udeležili. Debatna trditev se je glasila: »Prodajo človeških organov bi morali legalizirati«. Dve skupini naših dijakov sta trikrat zmagali, žal pa je končna zmaga pripadla drugim. Pridobili smo si nekaj prvih pozitivnih izkušenj in poguma za sodelovanje na naslednjih turnirjih. Velikokrat slišano je vprašanje, zakaj sploh debatiramo? Komunikacija je v vsakdanjem življenju nepogrešljiva. Ljudje se vsak dan znova pogovarjamo, izmenjujemo informacije ter izražamo različna mnenja. Vendar pa komunikacija sama po sebi še ne pomeni debate. Debata je namreč argumentirano izražanje stališč. Odličen debater je kritičen posameznik, ki zna v različnih situacijah jasno, prepričljivo, suvereno in z argumenti zagovarjati svoja stališča, hkrati pa zna prisluhniti in razumeti tudi popolnoma nasprotne argumente ter zna vzpostaviti dialog. Debaterke in debaterji imajo pri debatnem krožku na šoli in na debatnih turnirjih možnost, da si pridobijo in razvijajo sposobnosti govorništva, argumentiranja, taktik razpravljanja in javnega nastopanja nasploh. Konec januarja odhajamo na debatni turnir v Postojno. Igor Rajner, prof, mentor debatnega krožka v Solstvo-Focllistek 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE Veseli december v vrtcu Sonček December je mesec obdarovanj in praznovanj. Mesec objemov, nasmehov in družinskih pogovorov. Mesec, ko si upamo zaželeti le najlepše in najboljše ter verjamemo, da se bodo naše želje tudi izpolnile. Vrtec Sonček je ves december živel v prazničnem vzdušju. Otroci so si popestrili praznični mesec z lutkovnimi igricami, prazničnimi pravljicami, zgodbicami in ugankami. Podoba vrtca pa je resnično postala praznična I I. decembra, ko smo se starši skupaj s svojimi otroki udeležili že kar tradicionalne ustvarjalne novoletne delavnice. S fotografijami naših otrok smo izdelali prav posebne okraske, s katerimi smo okrasili jelko v igralnici. Izdelali smo tudi okraske iz slanega testa ter seveda novoletne voščilnice. Vse je potekalo v tihem pričakovanju Dedka Mraza, ki so ga otroci na pobudo vzgojiteljice Nataše večkrat poklicali. Končno se je le prikazal na vratih s polnim košem dobrot za otroke. Dobri mož pa ni pozabil na vzgojiteljici, katerima je obljubil DVD-predvajalnik in fotoaparat, ki jima bosta pripomogla k še bolj kvalitetnemu delu. Sladkega presenečenja pa smo bili deležni tudi starši. Za slovo so otroci Dedku Mrazu zapeli še nekaj pesmic, ki so se jih naučili v vrtcu. Ko se je mrak počasi že spuščal in ko smo že mislili, da je že konec vsega lepega, je nas starše čakalo še eno presenečenje. Otroci so v igralnico prinesli čisto prave medenjake, s katerimi smo se posladkali, spekli pa so jih seveda z Natašino in Marijino pomočjo. Praznično razpoloženi smo odhajali proti domu z mislijo, da ni potrebno čakati na mesec december, da bi si zaželeli vse dobro, ampak to lahko storimo prav vsak dan v letu. Na koncu še zahvala našima vzgojiteljicama Nataši in Mariji, ki poskrbita, da naši malčki radi obiskujejo naš vrtec Sonček. MIG-IT Mitja. Gabrovec s. p. računalniške, glasbene in svetovalne storitve PROBLEMI Z RAČUNALNIKOM? odprava napak računalnika na vašem domu nadgradnja računalnika ali prenosnika reinštalacije in rekonfiguracije konfiguracija interneta in mrežnih povezav prodaja novih ter rabljenih računalnikov in prenosnikov programske rešitve po meri uporabnika svetovanje in izobraževanje izdelava spletnih predstavitev grafično oblikovanje ^ . ,t t ^ web: www.mig-it.net email: miQit.ra:íííz .w <««-. - i***—«. ■ i ¡ööovifia slovenskega slovstva, Bjiisi) äu zaloíil: Julij pleni. Kleinmayr, . k. profesor T Ktipri Kčtei ftn«.", fe^Jf' SM^d, tfi.i. 'mX. M Rokopisni zapis o delovanju Julija Kleinmayrja na Koroškem (leta 1881) ali pa jih je predal Karlu Streklju v njegovi zbirki Slovenskih narodnih pesmi. Po letu 1888 se ni več vračal na Koroško, toda njegovo delo tam sta nadaljevali njegovi hčeri in še vnuk prof. Janko Čuček. Svoje knjižne publikacije je Julij pl. Kleinmayr izdal v samozaložbi v letih 1879 in 1881 v Kopru. Videti je, da je pripadal sicer zaslužni in sposobni tiskarski in založniški rodbini v razsvetljenskem času pri nas, da pa je bil sam kot pisec in zgodovinar premalo analitičen in kritičen do vsega, kar se je publiciralo na Slovenskem v tistem času. Če se samo spomnimo Prešernove porogljive Nove pisarije: Zdaj, ko na Kranjskem že vsak pisari, vsak šušmar bukve daje med ljudi ..., je bil Julij pl. Kleinmayr do vsega tega premalo kritičen v svojem zgodovinskem prikazu in je bila Levstikova kritika njegovega dela najbrž deloma upravičena. Njegov sin Ferdo pl. Kleinmayr, ki se je rodil v Kopru leta 1881 in je umrl v Trstu leta 1944, je končal nižjo gimnazijo v Trstu in učiteljišče v Kopru. Od leta 1899 je začel pisati satire in humoristične prispevke, ki jih je objavljal pod psevdonimom Ferdo Plemič v tržaškem Brivcu, Škratu in Piki ter v ljubljanskem Ježu in Osi. V Miru in Korošcu je objavil tudi vrsto črtic iz realnega življenja in zelo pogosto je obravnaval socialne teme tistega časa. Pisal je tudi v strokovne, pedagoške in stanovske učiteljske liste. Leta 1911 je izšla njegova posebna brošura Slovensko šolstvo v Trstu. Urejal je tudi tržaški kulturni vestnik Njivo in tržaškega Hišnega prijatelja. Večkrat je sodeloval pri pripravi italijansko-slovenskih slovarjev in italijanske slovnice za Slovence, skratka, bil je narodno zaveden in je hotel prispevati sožitju obeh narodov na področju Trsta in cele Primorske. Iz vsega prikazanega izhaja, da je bila rodbina Kleinmayr plemenitih slovensko narodno zavedna kljub tujemu priimku, imela je dolgotrajno tiskarsko in založniško tradicijo, ni pa imela v svojih šolanih članih od profesorja Julija Kleinmayrja dalje vrhunskih umetniških in zgodovinskih dosežkov in je bila včasih s strani vidnejših predstavnikov slovenskega kulturnega življenja kritizirana. To boste zasledili v številnih zabeležkah tistega časa. Vsekakor pa je ta rodbina bistveno pripomogla k promociji slovenske literature v svojem času s tiskarsko in založniško dejavnostjo. N'atisntk fwkitrnäisi .¡mibe .. Mi>hnt\t v Otim-u. Valentin Skubic, dopolnila in slikovno gradivo Mihael Glavan NčlŠ vrtiček 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE 23 KULTURNO DRUŠTVO HARMONIJA IN ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA Vas prijazno vabita na kulturno dogajanje z nagovorom župana Jerneja Lampreta ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v nedeljo, 7. februarja 2010, ob 16. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Svoje dosežke bodo predstavili: učenci Glasbene šole Grosuplje - enota Ivančna Gorica, otroci iz vrtca Ivančna Gorica, mladi plesalci plesne šole Guapa, pevski zbor KD Harmonija, likovni ustvarjalci UTŽO Ivančna Gorica ter gostji Jerica in Urška Steklasa. Skupaj počastimo naš najlepši praznik! Višnja Gora v božičnem času Če se v mislih ozremo nazaj, se v njih zagotovo utrnejo lepi trenutki. Praznovali smo božič, pa tudi v leto 2010 smo že zakorakali brez obotavljanja. Že smo občutili pravo plat zime; tudi snega nam ne manjka, tako da na marsikaterem griču lahko slišimo vrišč otrok ob sankanju. Kljub temu pa bi se rad zaustavil pri nekaterih dogodkih, brez katerih bi bil ta čas mnogo drugačen. Člani KUD Janeza Ciglerja iz Višnja Gore smo v sodelovanju z našim gospodom župnikom Boštjanom Modicem in drugimi mladimi tudi letošnje leto uprizorili žive jaslice, ki so v našem okraju postale že kar tradicionalne. Trikrat uprizorjena božična zgodba je bila vselej množično obiskana. Obhajanju slovesne polnočnice je tudi letos sledilo popolnočno druženje, ki ga je v župnijski dvorani za vse ljudi pripravilo KUD Janeza Ciglerja. Ljudje so si ob kozarcu toplega čaja ali kuhanega vina zaželeli vesel božič, pladnji božičnih dobrot pa so vabili kar sami. Seveda ne smem pozabiti še na božični koncert mladinskega cerkvenega pevskega zbora, ki je bil izveden v nedeljo, 27. decembra, v farni cerkvi sv. Tilna. S prepevanjem božičnih pesmi smo v sodelovanju z našimi gosti iz Smartnega prejeli kar nekaj spodbudnih besed za naše dosedanje in tudi bodoče delo. Ob tem velja izreči zahvalo naši zborovodkinji Mateji Zupančič in organistki Maji Skufca. Ob vsem tem si lahko zaželim le to, da bi se vse to prizadevanje mnogih ohranjalo tudi v bodoče, saj le to vodi v dobro kraja in ljudi. Želim vam uspeha polno leto 2010. Miha Slapničar, član KUD Janeza Ciglerja Delavnica izdelovanja adventnih venčkov v Višnji Gori Čaj za dve Božični bazar kljub hudemu mrazu uspel Naše domove v času pred božičem krasijo adventni venčki s štirimi svečami. Najlepše je, če vsaka družina sama izdela venček. V petek, 27. II. 2009, je v župnijski dvorani (pri cerkvi sv. Tilna) v Višnji Gori potekala že tradicionalna delavnica izdelovanja adventnih venčkov, ki so jo pripravili člani KUD Janez Cigler. Nastalo je veliko venčkov. Nekateri so bili iz smrekovih vej, drugi iz mahu, poleg svečk so bili navenčkih najrazličnejši okraski. Prav vsak venček je bil nekaj posebnega. Odnesli smo jih na svoje domove, kjer so nas spominjali, da se bliža božič. Martina Virant, članica KUD Janez Cigler V soboto, 19. 12. 2009, je bila v Kulturnem domu v Ivančni Gorici premiera predstave Čaj za dve avtorja Toneta Partljiča. V uro in pol trajajoči predstavi je gledališka skupina Petdopol Kulturnega društva Ivančna Gorica pod režijsko taktirko Marjane Hočevar predstavila aktualno problematiko prostorske stiske in medsebojnih odnosov v domu za ostarele. Režiserka Marjana Hočevar je bila po premeri ponosna na vse igralce in hvaležna vsem, ki so sodelovali pri predstavi. Načrtujejo tudi gostovanja. Skupina Petdopol, ki je bila leta 2009 nagrajena s posebnim priznanjem na regijskem Linhartovem srečanju, vabi na ogled predstave Čaj za dve. Vljudno vabljeni! Aljaž Celarc Kulturno društvo Ambrus je v nedeljo, 20. decembra 2009, že tretjič organiziralo božični bazar v Ambrusu. Kljub hudim zimskim razmeram je bazar uspel. Za to se moramo zahvaliti predvsem gospodu Marku, ki nas je velikodušno sprejel pod streho v dodatni prostor Bifeja Vidmar (nasproti župnišča), da rokodelci, ki so se predstavljali na bazarju, pa seveda tudi obiskovalci, niso zmrznili. V Ambrusu je bilo ta dan ob 9. uri dopoldan kar - 27°C. Jedro predstave so komični konflikti gledališke igralke in kmečke gospe. Glavno vlogo gledališke igralke Julije je upodobila Cvetka Suknaič, ki živi v svojem svetu upokojene gledališke igralke. Njeno življenje se temeljito spremeni, ko v svojo sobo začasno sprejme kmečko gospo (Marija Zaman). Ustvarjajo se številne komične situacije, ki pa povsem spremenijo Julijin pogled na preprosto življenje. Skupaj preženeta misel, da sta v »čakalnici za smrt«, med njima pa se stke prijateljstvo. Celoto dopolnjujejo stranske vloge, ki predstavljajo elemente življenja, ene bolj, druge manj pomembne za posameznika. Od direktorice doma za ostarele, negovalke do duhovnika in drugih varovancev. Proti koncu predstave se ošabna igralka povsem spremeni, zaljubi in pokaže vrline odličnega človeka. Predstava gledalcu na nevsiljiv način poda širši pogled na ravnanje družbe z ostarelimi. Dokler od starejših kaj potrebujemo, so del naših življenj, ko pa nimamo več »koristi« ali pa je ne znamo poiskati, pa nanje pogosto pozabimo. Starejši tudi sami pogosto pozabljajo na svoje privilegije in možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa, zato pa je najbolje, da se veliko družijo in se spoznavajo, kot prijetni gospe ob skodelici čaja za dve. Zahvala je namenjena vsem, prav vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji bazarja, četudi niso poimenovani. Veseli nas, da se je navkljub vremenskim razmeram bazarja udeležilo tako veliko rokodelcev. To nam daje spodbudo za naprej, da smo na pravi poti. Predstavili so se: Anica Skoda iz Zagradca s slikami, Aneta Trpin iz Višnje Gore z ročno poslikanimi izdelki iz stekla, Ivan Rus iz Brezovega Dola s pletenimi košarami, Hinko Zaletelj iz Zagradca s čebeljimi izdelki, Štefan Zupančič iz Ambrusa z ovčjimi kožami, Pavla Hočevar iz Ambrusa s pletenimi rokavicami in kvačkanimi prti, otroci iz OŠ Ambrus z božično-novoletnimi izdelki, Marjeta Baša z lončarskimi izdelki in unikatno keramiko ter njeni varovanci iz ustvarjalnih delavnic z izdelki iz gline. Nobena taka prireditev ne mine brez naših žena in deklet. Tudi na tej so poskrbele, da smo se greli ob kuhanem vinu in se sladkali z dobrotami njihovih pridnih rok. Pohvaliti moramo tudi fante, ki so v soboto kljub močnemu sneženju in mrazu posekali, postavili in okrasili vaško novoletno jelko. Še enkrat hvala. Se vidimo na naslednji prireditvi. KD Ambrus, Marjeta Baša 24 KLASJE I Ivančna Gorica, januar-februar 2010 Kult ura V Temenici se dogaja O Miklavževem obisku v mesecu decembru smo že poročali, pestro in zanimivo pa je bilo tudi novembra Prireditev Jaz znam, ti znaš V nedeljo, 29. II, se je v Temenici odvijala že tradicionalna prireditev Jaz znam, ti znaš ... Prireditev je namenjena mladim, še posebno pa mladim po srcu, da se predstavijo na odru z instrumentalno točko, pevsko točko, recitacijo, imitacijo, plesom ... Letos so se zelo dobro izkazali mladi inštumentalisti, saj so se odzvali v velikem številu. Nastopili so: Nika Kavšek, Melita, Anita in Alenka Sinjur, Lenart Lavrih, Žiga in Zan Novak, Iza Hribar, Urška Fajdiga, Sara Adamlje, Tajda Femec. Nastope mladih inštru-mentalistov so popestrile plesne točke v izvedbi Hane Kavšek, Urške in Anje Fajdiga ter Petre Kavšek in Matija Omejca. Ker je Temenica znana po svojem gledališkem ustvarjanju, so svoj delež primaknile tudi Nika Kavšek, Nika Berčon, Maja Medved in Lara Janežič s prijetnim skečem. Prireditev je povezovala Darja Osvald. Ustvarjalne delavnice V domu krajanov Temenica so potekale že tretje ustvarjalne delavnice, na katerih se je zbralo veliko otrok, starejših od 5 let. Delavnice so potekale v treh sobotnih terminih, od 14. I I. pa do 28. II. 2009, od 9. do II. ure. Otroci so izdelovali voščilnice z raznimi dodatki (tempera barve, makaroni, bleščice). Vse izdelke so otroci ponudili na mi-klavževanju v soboto, 5. 12. 2009. Denar, ki smo ga zbrali, smo namenili za ureditev otroškega igrišča. Druženje je bilo prijetno in ustvarjalno, ob toplem čaju in pecivu pa je čas hitro minil. Mentorica Darja Osvald Šentviško likovno društvo v preteklem letu Prehod iz enega leta v drugega je tudi najbolj primeren čas, ko društva oziroma njihovi akterji na tak ali drugačen način ocenijo svojo dejavnost v preteklem obdobju in pri tem ugotovijo, kakšna naj bodo izhodišča za naslednje leto. Verjetno je tako tudi z vodstvom Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Moj pogled na delo društva v preteklem letu pa je približno tak: Šentvid, tudi z okolico, je premajhna vas, da bi lahko imeli številčno tako veliko skupino na primer slikarjev, kot jo imajo likovna društva v mnogih mestih. Zanesljivo pa je v šentviškem likovnem društvu ustvarjenih enako ali pa še večje število slikarskih del, s katerimi se članice in člani predstavljajo na različnih likovnih razstavah doma in širše po Sloveniji. Zasluge za to pa ima predvsem skupina pretežno žensk, moški so le trije, ki se že vrsto let redno udeležujejo slikarske delavnice »Ob sredah«. Društvo vodi predsednica Milka Gruden, ki je tudi sama slikarka, slikarsko delavnico pa vodi gospa Nevenka Marija Kotar. Gospe sta se medsebojno ujeli in se dopolnjujeta ter sta tako pri organiziranju v duetu bolj uspešni, kot bi bili vsaka zase. Skupina »Ob sredah« je letos v samozaložbi izdala stenski koledar s svojimi dvanajstimi lepimi cvetličnimi šopki. Poizkusnih sto izvodov koledarja je takoj pošlo. V preteklem letu je društvo prenovilo tudi svoje prostore, kupljena so bila slikarska stojala, predprostor je na novo prebeljen in je dobil novo oblogo stropa, na zahtevo inšpekcije so vzidana protipožarna vrata, ki lo- čujejo prostor s kurilnim oljem, nabavljeni pa so tudi nekateri deli notranje opreme, ki jo člani(ce) potrebujejo pri svojem delu. Šentviška slikarska delavnica pa ni pomembna samo zaradi velikega števila likovnih del, ki tu nastajajo, morda je pomembnejše druženje in medsebojna pomoč ter izkušnje, ki jih nesebično izmenjujejo med seboj. In prav je tako. Tone Drab Prazgodovinski svatje in mi - odmev V začetku preteklega decembra je bila v knjižnici v Ivančni Gorici predstavljena zelo zanimiva knjiga Prazgodovinski svatje in mi avtorja Leopolda Severja. Ob prebiranju knjige sem se spomnil dogodka izpred več kot šestih desetletij. Kot kratkohlačnik skupaj s prijatelji zlepa nisem zamudil nobenega »za nas mlade« pomembnega dogodka. Mislim, da je bilo neko spomladansko soboto. Sonce je prijazno sijalo, fantiči pa smo bili zbrani na železniški postaji v Višnji Gori. Pred postajo je čakal vprežen zapravljivček s furmanom in ženinovo pričo na prvem sedežu. Ob vozu pa je stal pražnje oblečen suhljat ženin - domačin z novim Bernikovem klobukom. Ženinu je bilo videti, da je nemiren v pričakovanju neveste, ki se naj bi pripeljala z vlakom. Končno je hlapon, kot so včasih rekli vlaku, le pripeljal. Zavore so nemarno zacvilile, dim iz dimnika lokomotive se je v mirnem vremenu sukljal navpično pod nebo in vlak se je ustavil. Vsi, ki smo takrat bili na železniški postaji, smo napeto gledali, iz katerega vagona bo izstopila nevesta. Končno je stopila nevesta na višnjan-ska tla, bila je precej krepke postave, pravo nasprotje ženina. Skupaj s svojo pričo (po postavi sodeč smo ji pripisovali, da je najbrž nevestina sestra) sta se odpravili k postajnemu izhodu proti okrašenemu zapravljivčku. Obe sta se povzpeli na voz in sedli v drugo klop. Ženin je še vedno stal na tleh. Fantiči smo se spraševali, ali se bo našel prostor za ženina. No, ni bilo prostora, da bi se suhljati ženin usedel: urno je skočil na zadnji del zapra-vljivčka, se z eno roko prijel za klop, na kateri je sedela nevesta in njena priča, z drugo roko je prijel klobuk in na glas zaukal. Slišal se je pok biča in konja sta sunkovito potegnila in odpeljali so se sklenitvi svetega zakona naproti, ženin pa je na pol kilometra dolgi poti do cerkve kar stal. Vse do branja odlične knjige Prazgo- dovinski svatje in mi izpod peresa pisca Leopolda Severja sem mislil, da je ženin stal na vozu, ker zanj ni bilo na voljo sedeža. Po prebrani knjigi pa v to nisem več čisto prepričan - knjiga me je poučila, da je naše življenje in obnašanje prežeto z običaji in pomeni, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo. Morda je bila pa taka nekdanja navada, da mora ženin stati, za srečo ali v znak spoštovanja do neveste ali, da se ve, kdo bo glavni pri hiši ... Kogar zanima zgodovina naših daljnih prednikov, naj knjigo prebere. Izposoditi se jo da v knjižnici, lahko pa jo tam tudi kar kupite. Knjiga skozi Poldetove oči in razmišljanja pripoveduje o življenju, delu in običajih naših starodavnih prednikov. Med pozornim branjem knjige se najdejo sledi najrazličnejših šeg in navad. Pavel Groznik, meščan Višnjegorski RAZ P I S MALA LIKOVNA SOLA za otroke od 5. do 12. leta z akademsko slikarko Joanno Zajac Slapničar v Ivančni Gorici. Otroci, igra z barvo vas popelje v svet lepega, v tehniko akvarela, tempere in risbe. Skozi igro se boste seznanili s teorijo o barvah, kontrastih in perspektivi. Svoje izdelke boste razstavili na zaključni prireditvi. Vpis in pričetek bo v soboto, 6. februarja 2010, ob 15. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici, sicer pa enkrat tedensko - dan po dogovoru. Skupina šteje od 10 do 14 otrok. Cena trimesečnega tečaja je 30 evrov (možno v dveh obrokih). Ustvarjajmo skupaj in se imejmo lepo! Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET od 9. do 19. ure, ČET. od 9. do 14. ure, SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91 ) URA PRAVLJIC Nadaljujemo s sezono pripovedovanja klasičnih pravljic. Naslednja pravljica s pravljičarko Anito in karikaturistom Gabrijelom Vrhovcem, Cesarjeva nova oblačila, bo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri. V knjižnici prijavite otroka teden pred prireditvijo, saj je število za prijave omejeno. Primerno je za otroke od 6. do 10. leta starosti. Vabljeni! VITEŠKI VEČER POEZIJE OB KULTURNEM PRAZNIKU V četrtek, 4. 2., bo ob 18. uri v okviru slovenskega dneva kulture v knjižnici potekala slovesnost, ki smo jo poimenovali Viteški večer poezije. Viteški večer zato, ker bomo praznik počastili z društvom Mali vitez. To je društvo ljudi, ki so v otroštvu preživeli raka. Lansko srečanje nas je vzajemno obogatilo. Vabljeni na prireditev tudi vi. LIKOVNA RAZSTAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Od I. do 20. februarja bo v počastitev kulturnega praznika v knjižnici na ogled razstava Društva likovnikov Ferda Vesela. Tema letošnje predstavitve je Zima in zimski pejsaži. Vljudno vabljeni. Saga Somrak je bila tudi v naši knjižnici najbolj iskana knjiga v letu 2010. Takole so mladi pisali svoje komentarje o vampirski zgodbi na oglasni pano. Za najbolj duhovitega smo izbrali komentar Urške Kuster in Anje Sever. Prejeli bosta nagrado - majici z bralnim motivom. L» ! nit ur a Napoved skladovih prireditev lanuar PODELITEV REPUBLIŠKIH PRIZNANJ JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI sreda, 27. januar 2010, ob 18. uri, velika dvorana Kulturnega centra Španski borci JSKD RS podeljuje priznanja - odli-čja posameznikom ali skupinam za izjemne dosežke pri ustvarjalnem, poustvarjalnem, raziskovalnem, publicističnem in organizacijskem delu, kulturni vzgoji in izobraževanju, razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. Zlato plaketo JSKD RS za izjemne ustvarjalne dosežke in DO 31. JANUARJA 2010 POTEKA PRIJAVA NA RAZPISE ZA VSA OBMOČNA SREČANJA OBMOČNE IZPOSTAVE IVANČNA GORICA! Razpisi in prijavnice so dostopni tudi na spletni strani: www.kultura-ustvarjanje.si za življenjsko delo bo prejela Neja Kos. Srebrno plaketo JSKD RS za dolgoletno uspešno delo bo prejel Davide Clodig. JSKD RS podeljuje tudi področna priznanja za izredne ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke ali življenjsko delo na posameznih področjih kulture, te pa prejmejo: dr. Engelbert Logar, Alojz Stražar, Milica Šadl in Vokalni kvintet Završki fantje. Februar JAVNI POZIV ZA IZBOR KULTURNIH PROJEKTOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI, KI JIH BO V LETU 2010 SOFINANCIRAL JSKD RS, BO ODPRT DO 4. FEBRUARJA 2010 OZ. DO PORABE RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV! Razpisi in prijavnice so dostopni tudi na spletni strani: www.jskd.si JAVNI POZIVI JSKD RS, KI BODO RAZPISANI 5. FEBRUARJA 2010 IN BODO ODPRTI DO 5. MARCA 2010 OZ. DO PORABE SREDSTEV, SO: - Javni poziv za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (Prostori-oprema 2010) - Javni poziv za sofinanciranje nakupa specializirane opreme za potrebe folklornih skupin, pihalnih in tambu-raških orkestrov (Specializirana oprema 20I0) - Javni poziv za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih kulturnih dejavnosti (MKC20I0) - Javni poziv za sofinanciranje nakupa informacijske in telekomunikacijske opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2010 (Informatika 2010) OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN četrtek, I I. februar 2010, ob 16. uri, Jakličev dom na Vidmu v Dobrepolju Na območno srečanje otroških plesnih skupin se lahko prijavijo plesne T/Pv C/2 jsAJ Mestna knjižnica Grosuplj'e Enota Ivančna Gorica in Javni sklad RS za kulturne dejavnost Območna izpostava Ivančna Gorica razpisujeta prvi natečaj stripa za mlade z naslovom LEPO JE BITI SKUPAJ v okviru Festivala Urbano Foto: Janez Eržen Natečaj je namenjen vsem mladim po letih in po počutju. Poteka od 14. februarja do 25. maja 2010. Tema je prepuščena vaši domišljiji, možnosti iskanja zgodb so povsod - karkoli, kjerkoli ter kdorkoli je skupaj (v razredu, v družbi, v zakonu, v boju, na planetu, v kletki, na bregu, različne stvari ...), vendar pa mora biti vsebina duhovita in humorna. Prispela dela bo pregledala in ocenila posebna petčlanska žirija. Izbrana dela bodo razstavljena v mesecu juniju 2010 v knjižnici v Ivančni Gorici. Trem najbolj ustvarjalnim delom bo strokovna komisija v okviru Festivala Urbano, ki bo potekal v petek, I I. junija 2010, v kulturnem domu v Ivančni Gorici, podelila priznanja in praktične nagrade. Pogoji za sodelovanje na razpisu: - vsak avtor lahko sodeluje z eno ali največ tremi zgodbami, ki ne smejo presegati šest slik oz. fotografij - lahko sodeluje tudi skupina avtorjev - zgodba je lahko v obliki risarskega stripa ali fotostripa - dela morajo biti narejena v črno-beli ali barvni tehniki na A3-formatu - za sodelovanje in razstavo pridejo v poštev le stripi, ki še niso bili nikjer objavljeni Prijava za sodelovanje: - Vsako delo mora biti opremljeno z napisom »za natečaj stripa 2010« in z imenom avtorja ali skupine avtorjev. - Delu je potrebno priložiti prijavnico s podatki (ime, priimek, naslov in kraj bivanja, telefon, e-pošta in leto rojstva) ter kratko biografijo. Če je avtorjev več, se prijavnico dopolni z vsemi potrebni podatki. - Pošljite le kvalitetne kopije po navadni pošti, visokoresolucijske skene na CD-ju ali v obliki jpg ali pdf po elektronski pošti. Originalov namreč ne vračamo! Z udeležbo na razpisu avtorji avtomatično pristanete na objavo v zborniku stripov, ki ga bomo izdali in predstavili na Festivalu Urbano 2010. Naslov za oddajo del: Knjižnica Ivančna Gorica & JSKD Ol Ivančna Gorica »Natečaj stripa 2010: Lepo je biti skupaj« Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica Rok za oddajo del: torek, 25. 5. 2010 Dodatne informacije: (01) 786 90 70 (Barbara, Simona), (01) 787 81 21 (Ksenija) www.kultura-ustvarjanje.si Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija Tel.: 0I 786 90 70, 051 675 238, Fax: 0I 786 90 75, E-mail: oi.ivancna. gorica@jskd.si, www.kultura-ustvarjanje.si skupine, posamezniki, kulturni zavodi, kulturna društva in šole. Srečanje bo spremljala strokovna spremljevalka Nataša Tovirac. Na območnih revijah lahko nastopijo vse plesne skupine z različnimi plesnimi tehnikami. Za izbor na regijski, višji nivo pa so pomembni naslednji pogoji/kriteriji: ustvarjalna uporaba gibalnega materiala, izvirnost in zanimiva tematika, prepričljiva interpretacija in plesno-tehnično obvladovanje telesa izvajalcev, koreografska in kompozicijska ozaveščenost. FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2010-regijsko srečanje mladih literatov Osrednje Slovenije sreda, 24. februarja 2010, na Vrhniki Revija Mentor je razpisala literarni natečaj za Festival mlade literature Urška 2010, na katerega so se lahko prijavili avtorji, starejši od 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Razpis je bil odprt do 10. januarja 2010. Prijavljeni mladi literati ivanške izpostave bodo lahko sodelovali na Vrhniki v družbi drugih literatov Osrednje Slovenije 24. februarja 2010. Izbrani avtorji iz vseh regijskih srečanj bodo povabljeni na državno srečanje, izmed teh bo najboljšemu avtorju revija Mentor natisnila knji- žni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke. Ta bo predstavljen na naslednjem festivalu oktobra 2011 v Slovenj Gradcu. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN 1. del: 25. februarja 2010 ob 19. uri v OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem 2. del: 26. februarja ob 19. uri v OS Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični 3. del: 27. februarja 2010 ob 18. uri v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju Na območno srečanje se lahko prijavijo odrasli pevski zbori in male pevske zasedbe, ki delujejo na območju treh občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Letošnja strokovna spremljevalka bo Andreja Martinjak, ki bo po koncertu podala strokovno mnenje in se pogovorila z vsemi zborovodji in umetniškimi vodji. SEMINAR ZA 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Seminar za 41. Tabor slovenskih pevskih zborov bo potekal v soboto, 27. februarja 2010, s pričetkom ob 9. uri v prostorih OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. NAPOVED TRETJE PREDSTAVE LUTKOVNEGA ABONMAJA 2009/2010 IN ZA IZVEN DEVET MESECEV Petek, 5. februarja 2010, ob 17.30 uri, Kulturni dom Ivančna Gorica Hiša otrok in umetnosti bo izvedla predstavo Devet mesecev. Predstava za igralko in mamico Devet mesecev je pravljična pravljica, saj govori o največjem čudežu - o rojstvu. Predstava je torej igra o mladi igralki in njenem še nerojenem otroku, ki ji raste v trebuhu. Kako je dojenček sploh prišel v trebuh? Pa je tam varno? Ali že ima ime? Kaj najraje dela? Mu je kdaj dolgčas? Ali sliši mamico, ko se pogovarja z njim in mu poje uspavanko? Saj res, kdo pa je njegov očka? In kaj se z dojenčkom zgodi, če se mamica prehladi - ali zboli tudi on? Po devetih mesecih pa ... Bo dojenček sploh hotel zapustiti varno zavetje in pokukati v svet? Predstava, nastala po knjigi Tatjane Lehenove Je Miška miška?, otrokom na njim primeren in humoren način odgovarja na vprašanje, ki se jim pogostokrat zastavlja: Kako so prišli na svet? Namen igre Devet mesecev je spregovoriti o najbolj naravni, vendar hkrati zelo intimni temi, ki pa je še vedno pogosto skrita za najrazličnejše simbole. Primerna je za otroke od 3. leta naprej. Karte so naprodaj v knjižnici v Ivančni Gorici in na dan predstave v kulturnem domu v Ivančni Gorici. SPREMEMBA: Predstava Take ljudske bo na sporedu v petek, 12. marca 2010, ob 17.30 uri. 26 KLASJE I Ivančna Gorica, januar-februar 2010 Do moznan ska Vancouver, 12. februar - 28. februar 2010 Pred nami so XXI. zimske olimpijske igre Športni navdušenci, predvsem ljubitelji zimskih športov, zagotovo že z nestrpnostjo pričakujemo začetek XXI. zimskih olimpijskih iger. Potem ko je zadnja zimska olimpiada pred štirimi leti potekala sorazmerno blizu Slovenije, v italijanskem Torinu, se bodo letos športniki vsega sveta zbrali na severnoameriški celini, v kanadskem Van-couvru. Mesec dni kasneje bodo kanadski organizatorji organizirali tudi igre športnikov invalidov, t. i. paraolimpijske igre. vancouver 2010 Kanada gosti olimpijske igre že tretjič v zgodovini iger. Po Montrealu leta 1976, ko so bile poletne igre, in Calgaryu 1988 z zimskimi olimpijskimi igrami bo tokrat gostitelj zimskih olimpijskih iger mesto Vancouver, v provinci Britanska Kolumbija na zahodni kanadski obali ob Tihem oceanu, nedaleč od meje z ZDA. Kanada je organizacijo iger pridobila v tesnem boju s protikandidati, ko je le za nekaj glasov premagala južnoko-rejski Pjongčang. Otvoritev iger bo v petek, 12. februarja, ob treh zjutraj po našem času, na stadionu BC Place, največjem stadionu z balonasto konstrukcijo na svetu. Igre se bodo odvijale na dveh glavnih prizoriščih. Največ medalj bo podeljenih v Vancouvru, kjer bodo tekmovanja v drsanju, curlingu, deskanju na snegu in hokeju. Prav slednja velja za nacionalni kanadski šport in je ena izmed velikih priložnosti, da Kanadčani pridejo do prvega olimpijskega zlata na domačih igrah. Če velja, da je Vancouver svetovljansko, 2,5-mi-lijonsko mesto ob Tihem oceanu, kjer se prepletajo ameriški, evropski in azijski vplivi, pa je drugo osrednje prizorišče iger gorsko letovišče Whistler, ki je že leta na vrhu seznamov najboljših smučarskih središč Severne Amerike. Cesta, ki pelje iz Vancouvra na Whistler Mountain, se imenuje Sea to Sky (z morja do neba), kar priča o tem, da približno 90-kilometrska pot pelje iz obmorskega na alpsko prizorišče. Tu bodo obračuni v alpskem smučanju, teku na smučeh, biatlonu, bobu, smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Prav na tem prizorišču bo tekmovala tudi večina slovenskih olimpijcev in morda bo prav Whistler kraj slovenskih uspehov. Simboli letošnjih iger Značilnost vsakih iger so simboli, ki si jih posamezni organizatorji izberejo. Eden izmed njih je uradni emblem iger. Vsak emblem olimpijskih iger nosi svojo zgodbo, v Vancouvru leta govori o tradiciji Eskimov s severa Kanade. Eskimi so stoletja nalagali kamenje enega na drugega in oblikovali človeške podobe, ki so kazale smer. Sčasoma so ti smerokazi postali simbol upanja in prijateljstva v smislu dobrodošlice za vse, ki prihajajo v deželo. Takšnemu smerokazu pravijo »llanaaq«, kar pomeni »prijatelj«. Simbolno bo ta njihov prijatelj pomagal pozdraviti svet v letu iger. SLOVENSKA REPREZENTANCA NA ZOI VANCOUVER 2010 Po do sedaj objavljenih podatkih naj bi v Kanado potovalo 45 slovenskih športnikov in športnic, kar je najštevilčnejša slovenska reprezentanca na zimskih igrah do sedaj. Skupaj bo nastopilo preko 2500 športnikov. Alpsko smučanje Aleš Gorza, Andrej Jerman, Rok Perko, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič, Andrej Sporn, Mitja Dragšič, Andrej Križaj, Janez Jazbec, Tina Maze, Maruša Ferk, Ana Drev Smučarski skoki Robert Kranjec, Jernej Damjan, Mitja Mežnar, Peter Prevc, Primož Piki Smučarski tek Petra Majdič, Katja Višnar, Vesna Fabjan, Anja Eržen, Barbara Jezeršek Biatlon Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Doki, Vasja Rupnik, Teja Gregorin, Andreja Mali, Dijana Ravnikar, Tadeja Brankovič Likozar Nordijska kombinacija Mitja Oranič, Gašper Berlot Peskanje na snegu Rok Flander, Rok Marguč, Izidor Šušteršlč, Zan Košir, Rok Rogelj, Glorija Kotnik, Cilka Sadar Smučanje prostega sloga Filip Flisar, Saša Farič Umetnostno drsanje Gregor Urbas, Teodora Poštič Skeleton Anže Setina Sankanje Domen Pociecha Olimpijski komite Slovenije lahko naknadno še potrdi dodatne udeležence olimpijskih iger guaicH! Kanadski organizatorji so poskrbeli tudi za tri uradne in eno neuradno maskoto, ki so zmes risane umetnosti in umetnosti prvotnih prebivalcev države. Miga, kombinacija mitskega morskega medveda in orke, ter Quatchi, mitsko bitje iz kanadskih gozdov, sta uradni maskoti olimpijskih iger, Sumi, po indijanski mitologiji živalski duh, ki živi v gorah Britanske Kolumbije, pa je uradna maskota paraolimpijskih iger. Uradnim maskotam so dodali še eno, Mukmuka, mamuta, ki je nekoč živel na območju Vancouvra. Svojo zgodbo nosijo tudi olimpijske medalje. Medtem ko so bile medalje pred štirimi leti v Torinu okrogle z luknjo, pa so kanadske medalje pravi unikati, saj bodo vse medalje oblikovane različno. Neravna, valovita ploskev medalje ponazarja valove oceana in gorske pokrajine, torej okolja, v katerem bodo igre potekale, simbolno pa so z medaljami upodobljena kit ubijalec in krokar. Kolajne bodo hkrati najtežje v zgodovini iger, saj bo vsaka tehtala med 500 in 576 grami. Posebnost tokratnih iger bo tudi potovanje olimpijske bakle - ta bo namreč na kar 45.000 kilometrih poti po zemlji, morju in zraku svetila na PREGLED SLOVENSKIH OLIMPIJSKIH MEDALJ Leto Športnik Z s B Šport Država I984 Sarajevo |ure Franko I veleslalom Jugoslavija I988 Calgary Mateja Svet I slalom Jugoslavija ekipno (Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga, Matjaž Debelak) I smučarski skoki Jugoslavija Matjaž Debelak I velika skakalnica Jugoslavija 1994 Lillehammer jure Košir I slalom Slovenija Katja Koren I slalom Slovenija Alenka Dovžan I kombinacija Slovenija 2002 Salt Lake City ekipno (Robert Kranjec, Peter Zonta, Damjan Fras, Primož Peterka) I smučarski skoki Slovenija vsakem kotičku Kanade, od tihomor-ske obale do ledenega severa in čez prerije do atlantskih pokrajin. Obiskala bo tako obe pretekli gostiteljici iger, Montreal in Calgary, kot tudi narodne parke, svetilnike in indijanske skupnosti. Pot, ki se je začela že lani 30. oktobra v Victoriji, se bo končala 106 dni pozneje v Vancouvru in bo šla v zgodovinske knjige kot najdaljše domače potovanje bakle doslej. Vsem ljubiteljem športa in predvsem olimpijskega duha torej ne preostane nič drugega, kot da začno odštevati še zadnje dni do začetka iger. Kot pravi športni navdušenci bomo seveda stiskali pesti zlasti za slovenske športnike. Najbolj v večernih urah, ko bodo po našem času tekmovanja v alpskem smučanju, smučarskih tekih in smučarskih skokih. Morda pa bo olimpijske igre v Kanadi kdo videl tudi od blizu, v živo. Z veseljem bomo kak utrinek objavili tudi v našem Klasju. Verjetno bo obisk zimskih iger lažji čez štiri leta, ko bodo igre v Rusiji, prihodnje leto poleti pa bo znan tudi prireditelj zimskih olimpijskih iger leta 2018. Kandidati so nemški München, francoski Annecy in Pjeongčang iz južne Koreje. Seveda pa veje olimpijski duh tudi v poletnem času. Čez dve leti bodo tako poletne igre v Londonu, še štiri leta kasneje pa v Riu de Janeiru, torej prvič v Latinski Ameriki. Matej Šteh NK LIVAR IVANČNA GORICA Svetla prihodnost Livarja Po novem letu se je v Livarju veliko dogajalo. Spremembe v članskih in mladinskih vrstah, vedno večje zanimanje za povezovanje s starši in še mnogo drugih aktivnosti je zaznamovalo januar. Članske vrste je zapustilo kar 12 igralcev, ki po mnenju direktorja kluba Janeza Hrovata niso dovolj kakovostni za igro v drugi ligi. Zaradi pomanjkanja igralcev se je vrh Livarja odločil za nakup nekaterih igralcev, s katerimi naj bi preskočili kar nekaj mest na lestvici in tako ne bi trepetali pred možnostjo izpada iz lige. Med povratniki med bele je tudi David Kastelic, ki je nekaj časa igral v Krškem. Prav tako se po polletnem oddihu na zelenice vrača Sebastian Šinkovec. Vrste pa sta okrepila tudi dva igralca Kopra, in sicer Kljun in Petelko. V ekipo pa sta prispela tudi Simon Prudič in pa igralec Olimpije Senad Tiganj. Še vedno pa ostaja nekaj odprtih vprašanj, ki pa jih bodo poskusili rešiti do konca januarja. Nova ekipa naj bi postala bolj konkurenčna in se s tem usidrala na sredino lestvice. Prav tako si želijo, da bi tako kot v prvem delu sezone delovali z minimalnimi stroški. V mlajših selekcijah najbolj izstopajo mladinci in kadeti, ki so kljub manjšemu zaostanku za Belo krajino resen kandidat za napredovanje v 2. državno ligo. Sicer pa je za podmladek dobro poskrbljeno, organizirani so namreč treningi v športnih dvoranah v Višnji Gori in Šentvidu. Letos je vodstvo kluba pričelo graditi poseben odnos med trenerji, starši in mladimi igralci. Zato šo se letos prvič odločili, da se je potrebno sestati s starši in se dobro pomeniti o težavnosti vzgajanja mladih. Klub je bil presenečen nad odzivom staršev, saj so se sestanka udeležili v velikem številu. Za čim boljše rezultate je potrebno veliko sodelovanja vseh strani. Livarju pa z novimi potezami uspeva prav to. Naš domači klub ima torej vendarle svetlo prihodnost. Barbara Meglen RK SVIS PEKARNA GROSUPUE IVANCNA GORICA Zatišje pred vijoličnim viharjem Medtem ko so bile vse oči rokometa uprte v Avstrijo, kjer je potekalo evropsko prvenstvo, pa vlada na klubskem prizorišču zatišje. A že čez nekaj tednov se bodo tudi rokometaši SVIŠ-a podali na parket novim zmagam naproti. Trener Gorazd Potočnik bo v ogenj poslal iste igralce, ki se že vsakodnevno pripravljajo. Nekaj igralcev je ima manjše poškodbe, ki pa bodo po Gugovih zagotovilih rešene do začetka drugega dela letošnje sezone. Člani si niso zadali večjih ciljev, saj so v letošnjem letu izpolnili svoja pričakovanja. »Kaj več kot tretje mesto bo težko doseči, saj imamo v nadaljevanju lige zelo neugoden razpored tekem. Kljub temu bodo naši fantje dali vse od sebe. V naši igri so kvalitetni igralci, ki pa imajo še nekatere tehnične napake,« je izkušeni trener pokomentiral stanje igre pri vijoličnih. Igralci pa poleg rednega dveurnega treninga obiskujejo tudi fitnes in se tako dobro pripravljajo na prvi obračun s Sevnico, ki bo že prvo soboto v februarju. Dejavne pa so tudi mlajše selekcije. Vsak teden se sestajajo dvakrat. Veliko časa posvetijo posamezniku. Ker so vlak za napredovanje v polfinale že zamudili, se sedaj vestno posvečajo treningu in pripravam za naslednje leto. Za slab izkupiček dobljenih točk je krivo predvsem dejstvo, da je v njihovi skupini kar nekaj odmevnih klubov, kot 90 Trimo Trebnje in Kočevje ter Grosuplje. Pripravljenost igralcev pa je iz tekme v tekmo boljša, saj se pozna individualno delo s fanti. V tej sezoni pa bo kadetske vrste zapustilo kar nekaj igralcev, ki jih sedaj čaka preizkušnja v mladinski ekipi. Podoben scenarij kot pri kadetih je tudi pri starejših dečkih kategorije B. Zapravljeno priložnost za nastop v polfinalu bodo izkoristili za čim boljše priprave v naslednji sezoni. Ekipi mlajših dečkov A in B morata odigrati še nekaj tekem. Priprave za nadaljevanje sezone so torej v polnem teku in že čez nekaj tednov se bodo lahko vijolični ob tolikšnih treningih skoraj zagotovo nadejali še kakšnega uspeha več. Barbara Meglen N/ Šport ---—-- Taekwondo klub Kang Ivančna Gorica Podelitev priznanj športnikom občine Ivančna Gorica 2010 januar-februar, Ivančna Gorica | KLASJE 27 V kulturnem domu v Ivančnl Gorici je bila 26. decembra 2009 svečanost ob dnevu samostojnosti s podelitvijo priznanj športnikom naše občine. Prireditev, ki sta jo organizirali Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, je prinesla športnikom našega kluba številna priznanja. Člani Teakwondo kluba Kang, ki smo se pred kulturnim domom zbrali, smo nestrpno pričakovali začetek prireditve. Ob 16. uri nas je nagovoril župan občine Ivančna Gorica Jernej Lam-pret in pevski zbor, ki je zapel slovensko himno. Podelitev se je začela in Teakvvondo klub Kang je dobil veliko nagrad, začela pa je Alenka Hojč, ki je prejela plaketo za športnico leta 2009 v kategoriji mlajših, sledil ji je Aleš Te-kavčič, ki je prav tako dobil nagrado za športnika leta 2009 v isti starostni kategoriji. V višji kategoriji je naslov športnice leta osvojila Nina Mrzelj. Zasluge za odlične športne dosežke je med mladinci osvojil Primož Te-kavčič. V kategoriji člani je plaketo za odlične dosežke trener Teakvvondo kluba Kang Tomaž Zakrajšek. Klub je dosegel odlične zasluge tudi ekipno, saj sta bili obe ekipi, moška in ženska, nagrajeni s plaketo za najboljšo ekipo leta 2009. Po podelitvi so se vsi zbrali na pojedini, kjer so izmenjali svoja mnenja in čestitali konkurenci. Člani so svoje dosežke pokazali na tekmovanjih v formah in borbah. V letu 2009 so se posebej izkazali v formah, kjer so septembra pokazali odlično znanje te veščine in osvojili laskavi naziv državnega prvaka med klubi. Novembra pa so se izkazali še v borbah, kjer so osvojili še več medalj in pokazali, kaj pomeni biti član Teakwondo kluba Kang. Vsem članom želimo največ sreče tudi v prihodnjem letu, naj dosežejo še več medalj in še bolj laskave nazive. Tjaša Jevnikar Ml c >ORI XiKi -- "aK |IBBgiC lliBhi j£138l m IHB" - -¡