List 40.
Kako z bolnim korunam ravnati,  de ne bo ne ljudem ne živini škodljiv?
(Po   razsodbi   kmetijske   družbe   učenih   zbornikov   o   letašnjim
velikim zbori v Gradci.)
Že pri kopanji se mora bolan koriin od zdra-viga odbirati; tistimu pa, ki je nagnjit, se ima vsa gnjiloba ostergati ali obrezati, in le očišeni deli naj se v drobne kosce zrežejo in v kako posodo dene;]©, kjer se s čisto merzlo vodo tako nalijejo, de čez-nje stoji, potlej se morajo pa dobro pomešati in v posodi toliko časa pustiti, de se prav dobro namočijo ; na to se jim kalna voda odlije in čista dolije, ter se kakor pervič mešajo, in to delo se tako dolgo ponavlja, dokler koriinovi kosci nič več vode ne skalijo in ne spenijo. Potlej se na rešeto iztresejo in ondi še enkrat s čisto merzlo vodo po-lijd, kjer jim pa naglo odteče. Tako očišen koriin se na zraki razprosten kmalo posuši. Kdor hoče pa hitreje posušeniga imeti, naj ga posuši v peči ali v pečnici; tako se pri vsaki domačii da ta živež čez zimo ohraniti, kteri bi se sicer zavreči mogel.
Veči pridelki tako očišeniga koriina se dajo pa tudi v velikih pečeh posušiti. Iz tega se vidi, de se zamore po danim nauki ogleštan koriin dolgo časa ohraniti; v stopah izpehan ali v mlini somlet da sivkasto moko, iz ktere se, če se ji nemalo režene ali ajdove primeša, prav dober kruh speče. Na pšeno somleti koriinovi kosci dajo dobro hrano, in iz posušenih v vodi razmočenih koscov se kuha dober sok za ljudi in za živino.
158
Drugi zborniki so pa rekli, de se da bolan koriin, kteriga se gnjiloba popolnama še ni podstopila, zopet ozdraviti, češe le skopan, pod milim nebam na suhim zraki, na verti ali pa na njivi ležati pusti, pred mrazam pa v suhe hrame ali pa v kleti spravi. Koriin dobi, kakor vsak kmetovavec iz lastne skušnje ve, od podnebja in dobriga zraka neko zeleno farbo, ktera se mu pod kožo naredi, in ravno ta zelenina, pravijo, je tudi njegovo zdravilo. Neki učen gospod v imenovanim zbori me je zagotovil, de je od bolnih kosov koriina, ktere je v jeseni, predenj je mraz pritisnil, nekej časa pod milim nebam ležati pustil, spomladi pa v dobro zemljo posadil, zdrav koriin pridelal. Pokazal mi je še clo nekaj taeih bolnih kosov, ki jih je bil iz Magde-burga v Gradec seboj prenesel.
Kmetovavci! poskusite tudi vi tako delati. Srečni boste, če se vam bo ta skušnja dobro obnesla; morebiti, de se ravno s tem ko runo va bolezen odpravi, ktera, kakor nekteri terdijo, samo od škodljivih vremen izhaja. Ce se je koriin pa v zerni popačil, mu ne bo nič druziga pomagalo, kakor si na novo iz semena druziga sadii zarediti, in sicer iz semena tacih krajev južne Amerike, kjer korunove bolezni ni, namreč: iz Kilje, Peruva in iz Kilo-eškiga otoka.
Pomislite ljubi kmetovavci! kaj bo, če ob koriin pridemo? Ta sad živi milijone in milijone ljudi! Torej skerbimo, de ga bomo, kolikor je le moč ohranili, in mu bolezen po danih podukih odvernili, razun tega si pa tudi prizadevajmo novigainzdraviga koriina pred ko je moč si zarediti.          F. šmidt.