^tVand
s-Vioitice..,
NO. 131


>3? .ICAN IN SPIRIT FOReT^ IN LANGUAG6 ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 11, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Mirovni zbori manjši, pa zalo sSrokovnejši
Mirovni zbor se je skrčil od 15,000, ko je bil na vrhuncu, na 7,000, pa se je zato posvetil bolj iskanju strokovnjakov.
JBL*.!-*.	. vi-**-*—
WASHINGTON, D.C. - Mirovni zbor je bil ustanovljen v času predsednika J. F. Kenne-dyja pred 11 leti z željo, da bi pomagal pri napredku zaostalih držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, pa dal ameriški mladini tudi možnosti spoznavanja sveta iz neposredne bližine in iz lastnega izkustva.
V prvi dobi je dobil naglo podporo v ameriški javnosti in tudi dober sprejem v tujini. Njegovo število je narastlo na 15,000 elanov. Od tedaj so se razmere v marsičem spremenile. Amerikanci so v svetu manj Priljubljeni, zmanjšana je tudi ameriška pomoč tujini.
Tekom 11 let je 14 držav pripadnike Mirovnega zbora odslo-vilo ali pa jim onemogočilo delo v taki meri, da so sami odšli. Ena od takih držav je Uganda v •Airiki, ki je koncem preteklega tedna zadržala skupino članov Mirovnega zbora, ko so se usta-vili na njenih tleh na poti v Zaire.
Mirovni zbor ima sedaj nekako 7,000 članov, ki delujejo kot prostovoljci v 61 državah. Sestavljajo ga večji del ljudje s strokovnim znanjem, ki je potrebno za opravljanje določenih halog v določenih državah, je ^eJal direktor Zbora Donald K. Hess. Upravno je Mirovni zbor 2daj združen z VISTA, ki ima slične naloge doma kot Zbor v tujini. Skupni proračun pod skupnim imenom za obe orga-hizaciji “Action” je bil lani 77 bilijonov dolarjev.
Novi grobovi
Lovrenc Eržen
V 97. letu starosti je pozno sinoči umrl Lovrenc Eržen, 1007 E. 78 St., mož pokojne Mary, roj. Smerdel, ki je umrla leta 1968, oče Lada, Veronice Roche, Franka in Mary (umrla 1970), 7-krat stari oče in 14-krat praoče. Pokojnik je bil rojen v Kranju na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Zaposlen je bil pri Wiehn’s Bakery 40 let, do svoje upokojitve. Pogreb bo v petek iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Filipa Nerija in na pokopališče Kalvarija, čas pogreba ob tem poročilu še ni določen. Ure kropljenja samo v četrtek popoldne in zvečer.
Praga bo morala še
i
lalija se vrnila k stari vladni koalicij!

Obvezno
ki starih je ostala
Po kratki dobi sredinske vlade je zopet na vladi “leva sredina” pod vodstvom M Humorja.
RIM, It. — Po razkolu med krščanskimi demokrati in socialisti v času volitev predsednika republike je stara vladna koalicija, ki je vladala v Italiji dobro desetletje, propadla. Novo sredinsko vlado' je sestavil Giulio Andreotti s podporo liberalne in republikanske stranke ter socialnih demokratov. Vladna večina v parlamentu je bila prešibka za trdno vlado, tej pa so delali težave tudi delavci in javni uslužbenci s številnimi štrajki.
V preteklem maju je Andreotti izgubil večino v parlamentu in postalo je jasno, da bo odločitev v sestavi nove vlade padla na letnem zborovanju krščanskih demokratov. Ti so se odločili za obnovo stare vladne koalicije “leve sredine” in našli v Marianu Rumorju novega predsednika vlade. Amintore Fanfa-ni, ki je v glavnem zastopal ta načrt in z njim prodrl, je postal novi strankin glavni tajnik.
Rumor in Fanfani sta stara znanca, Rumor je bil nekdaj Fanfanijev pomočnik, ko je bil ta glavni. strankin tajnik. Kas-
Abernatby odstopil
ATLANTA, Ga. — Rev. Ralph David Abernathy, dolgoletni sodelavec pokojnega dr. Martina Luthra Kinga, je pretekli ponedeljek odstopil kot vodnik Southern Christian Leadership Conference.
Na to mesto je bil izbran po umoru dr. M. L. Kinga, pa se mu je sedaj odpovedal, utrujen in razočaran, ko je organizacija začela vedno bolj izgubljati oporo in podporo v javnosti. Rev. Abernathy je dejal, da ima SC-LC sedaj okoli $50,000 dolga.
iteodvisnoil Bangladei
Ameriški državni tajnik W.
P. Rogers je vodnikom ČSR povedal, da je treba urediti še vrsto vprašanj, predno bo mogoče vzpostaviti boljše odnose.
PRAGA, ČSR. - Državni tajnik ZDA William P. Rogers se je na poti iz Helsiiikov domov ustavil za en dan v Pragi na razgovore s tamkajšnjimi vodniki. Podpisal je novi konzularni sporazum in predložil vladi prošnjo 17 družin, ki žive v ZDA, pa imajo v ČSR 31 svojih članov, da bi ČSR pustila te ljudi v ZDA k njihovim svojcem.
Zunanji minister Bohuslav Chnoupek je obljubil, da bo to zadevo ugodno rešil.
V razgovoru z Gustavom Hu-sakom, vodnikom Komunistične partije ČSR, je ta dejal Roger-su: Mi smo srečni, da vidimo naše ameriške prijatelje. Amerika-nec je govoril tudi s predsednikom vlade Lubomirom Strouga-lom in si ogledal starodavne Hradcane, bivališče predsednika republike L. Svobode.
Svojim gostiteljem je Rogers povedal, da bo treba urediti vse stare zadeve in vzpostaviti redne boljše kulturne stike, predno .	.
bo mogoče ČSR doseči položaj ^ Ev Indijo, la jih noče iz-^na vsej reči preko volitev,” je “prijateljske” države v trgovini (PusriW dokler ne bo Pakistan dejal Mitchell o svojem molku z ZDA, kar bi v Pragi strašno, Poznal neodvisnosti Bangladeš radi naglo imeli.
Pakistanska narodna skupščina je pooblastila predsednika Bhutta, da prizna necdvisncst, Bangladeš.
ISLAMBAD, Pak. — Narodna skupščina je včeraj izglasovala predsedniku republike Zulfikar-ju Aliju Bhuttu polnomočje, v okviru katerega lahko prizna neodvisnost nekdanjemu vzhodnemu Pakistanu, sedanji republiki Bangladeš.
Predsednik Bhutto je nakazal, da polnomočja ne bo uporabil, dokler ne bodo: vrnjeni domov vsi pakistanski vojni ujetniki.
Bivši pravosodni tajnik in nčkaj časa predsednik Odbora za ponovno izvolitev predsednika Nixona John N. Mitcihell je včeraj odgovarja! pred posebnim senatnim odborom na vprašanja o Watergate zadevah pet ur, Zanikaval je, da bi odobril Nezakonito zbiranje podatkov in vohunjenje nasprotnikov ter izjavil, da predsedniku Nixonu ni nikdar govoril o Watergate aferi.
i
Okoli 90,000 je bilo ujetih v
i vojni v decembru 1971 in odpe- je zdelo najboljše držati pokrov
WASHINGTON, D.C. - John nito delovanje N. Mitchell, bivši pravosodni' tajnik in nekaj časa predsednik Odbora za ponovno izvolitev predsednika Nixona lansko pomlad, je včeraj odgovarjal pet ur pred .senatnim odborom, ki raziskuje Watergate zadeve. V glavnem je zanikal, da bi bil on odobril nezakonito vohunjenje in prisluškovanje v Watergate, kar sta preje trdila pred istim odborom Jeb Magruder in John Dean. Odboru je dejal, da predsedniku ni o zadevi Watergate in vsem, kar je bilo z njo v zvezi, nikdar nič povedal, ker je sodil, da bi to škodovalo volivni kampanji, dokler niso bile volitve mimo, nato pa predsedni-štvu. V splošnem je bil John Mitchell dosti trden, miren in gotov sam sebe, ko je odgovarjal na včasih prav ostra vprašanja.
“Ob pogledu nazaj sem imel morda narobe, toda tedaj se mi
v zvezi s pripravami volitev je Mitchell zvedel, kot je dejal odboru, šele po prijemu vlomilcev , v Watergate.
O tem predsedniku Nixonu ni nič povedal, ker je mislil, da bi to škodovalo volivnemu boju, ko pa so bile volitve mimo, je sodil, da bi razkritje vseh zadev Nixonu bilo v škodu predsedni-štvu. John N. Mitchell ni bil gotov, če je imel v tem prav, ko sedaj gleda nazaj na vso zadevo.
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za ceste Huntmere, Parkgrove in Arcade. Kličite tel. 431-0628.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Jeraj, tajnica Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ je v St. Vincent Charity bolnišnici. Članstvu dništva sporoča, naj sporočila pošilja kar na njen dom na 6816 Edna Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Seje v juliju ne bo, asesment pa bodo pobirali 25. julija od 5.30 do 8. zvečer. Zahvaljuje se tudi za obiske, pozdrave in vso pomoč. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Popravek—
Pokojni Frank Urbas iz Mentorja je bil ob smrti star 69 ne 89 let, kot je bilo narobe sporočeno. Doma je bil v kraju Laze
Odvetnik odbora DaslT je v fari Planina in ne v Ložu.
vprašal Mitchella, če je tudi	__
pred veliko poroto skrival vso' Tončka Cigale, Washington, resnico o Watergate. Ta je od- D.C., je na obisku v Clevelandu govoril, da ni nikjer in ob no-;pri sestri Štefki. Pozdravlja vse beni priložnosti prostovoljno | rojake v Clevelandu in Wash-razkrival zadeve.	| ingtonu.
Na vprašanje sen. H. Tal- Po 30 letih skupaj_ madge, demokrata iz Georgie, I G- Janez Mauser iz Kranja v če ni postavljal uspeli predsed-| Sloveniji je prišel obiskat svoja niških volitev pred svojo uradno | brata Karla in Emila v naše me-
William P. Rogers je prvi a-meriški državni tajnik, ki je o-biskal ČSR po
predsedniku Nixonu Predsednik Bangladeš Mujibur gate zadevah. Rahman zahteva poleg tega, da | On
odgovornost, je Mitchel odgovoril:
“W mojih mislih je bila ponovna izvolitev Richarda Nixona v primeri s tem, kar je bilo na razpolago na drugi strani, o Water-j veliko važnejša. Da, prav tako ,e ono. 5
sam Je ponovno odklonili Ob teh besedah je bilo v za-priae nekaj sto vojnih ujetnikov načrte o vohunjenju in saboti- sliševalni dvorani nekaj klicev drugi svetovni j	Pred posebno sodiščema	vojne ranju nasprotnikov pred pred-; in pripomb	nejevolje.	Na	sploš-
vojni.	Ta je namreč leta 1943 i	Hočine, ki da so jih vršili	ti voj- sedniškimi volitvami, sodi paj no	je	potekalo	zasliševanje	in
prešla pod popolno oblast komu-Jujetniki kot vojaki v Vzhod- da je moral imeti kdo v Beli | izpraševanje mirno in brez po-nistov	in postala satelit ZSSR.	nem Pakistanu.	j hiši interes na tem. Kdo naj bi
Poskus	rešiti se iz tega položaja j	V Pakistanu so odgovorili na j to bil, je dejal Mitchell, da ne
tekom znane praške pomladi;Uujiburjcvo zahtevo po sojonju ve iz lastnega znanja in da se-
znane
1968 je žalostno propadel, ko so sovjetsko-satelitske vojaške sile zasedle ČSR. Sovjetske čete so ostale še vedno tam, četudi so se razmere že davno “normalizirale”.
^sak fant se mora z dopolnjenim 18 letom javiti Se-lective Service S v S t e mu neje je bil Rumor trikrat pred-najkasneje v 30 dneh, če- ^ sednik vlade, nekaj časa tudi 1U(|i vojna obveznost bi-1 sam glavni strankin tajnik. Se-~	daj sta se znašla Rumor na vod-
stvu nove vlade, Fanfani pa na vodstvu glavne politične stranke v državi. Od njunega sodelovanja utegne zaviseti v dobri meri trdnost vlade, ki je bila zaprisežena pretekli ponedeljek. V njej je 16 krščanskih demokratov, 6 socialistov, 4 socialni demokrati in 2 republikanca. Je
ja lani ukinjena.
COLUMBUS, O. — Vojna ob-^eznost je 27. decembra lani bi-,a ukin j ena, toda obveznost prijave Selective Service Systemu J® ostala in tisti, ki jo ne bi iz-^0 nil, se izpostavlja hudi kaz-
Hirektor Selective Service Sy-fi ema v Ohiu Paul A. Corey je
v
Pretekli ponedeljek opozoril^-!10 že 35- vlada v povojni Italiji.
vse
Prizadete na njihovo dolžnost in 4 svaril pred nevarnostjo, če J0 ne izpolnijo.
ti	kazen, ki more zade-
anta, ki je dopolnil 18 let, pa
J-v teku 30 dni p0 tem ni javil
Selective Service Systemu, je 5 1 zapora in $10,000 globe.
nrn!Ul A‘ C°rey je dejal, da so tn5 -Ve V Prve polovice levjega leta padle v okraju Cu-yahoga 2a 10 2%; kar pripisuje
4	1 v Pogledu obveznosti pri-
naU ^Se rrdade ljudi opozarja, SV°'i0 obveznost ne pozabi0. da ne bodo — -----------—
6m zašli v težave.
po nepotreb-
rernenski prerok
3Sr^eCvln0ma iasno in hladnejša Hisja temperatura do 75.
Francoski atomski preskusi v soboto?
PARIZ, Fr. — Zadnje opozorilo ladjam in letalom, naj se o-gibajo prostora v južnem Pacifiku okoli otočja Mururoa, ki leži kakih 900 milj jugovzhodno od otočja Tahiti, kaže, da bodo Fancozi začeli s svojimi preskusi jedrskega orožja v soboto, 14. julija, na francoski narodni praznik “Bastille”, ko se spominjajo začetka velike francoske revolucij e.
Vsi protesti Avstralije, Nove Zelandije in drugih držav niso zalegli nič, prav tako tudi ne odločitev mednarodnega sodišča v Haagu. Francozi trdijo, da so poskusi potrebni za njihovo narodno obrambo in se zato ne morejo na nikogar ozirati.
n
0 nižji za !§%?
WASHINGTON, D.C. — Skupina bivših visokih zveznih u-radnikov, zaposlenih v narodni obrambi, je pozvala Kongres, naj zmanjša izdatke za narodno obrambo za 14 bilijonov ali za preko 15% celotnega proračuna | in ta denar odredi za domače | potrebe. Zvezna vlada je pred-1 ložila za narodno obrambo v | proračunskem letu 1973-74, 87.3 bilijone dolarjev.
Skupino, ki se zavzema za zmanjšanje izdatkov za narodno obrambo, vedi bivši pomožni o-brambni tajnik Paul Warnke, V njej so še bivši načelnik raziskovalnega oddelka v Pentagonu H. F. York, bivši direktor za razoroževanje W. Foster, L. Gil-patric in drugi.
P. Warnke in tovariši so pozvali Kongres, naj odloži grad njo Trident atomskih podmornic in gradnjo novega bombnika B-l. Prav tako naj bi Kongres črtal 3.1 bilijone, ki so v proračunu za potrebe v Južnem Vietnamu, Kambodži in Laosu ter za ameriške pomorske in letalske sile v jugovzhodni Aziji.
Vodniki narodne obrambe s samim tajnikom izjavljajo med tem, da sedanji proračun niti ne bo zadostoval ,za rastoče potrebe, če naj ZDA ne zaostanejo za ZSSR, ki se v zadnjih letih izredno hiti oboroževati.
vojnih zločincev” z napovedjo, da bodo postavili enako število v Pakistanu inteniranih Bengalcev pred “vojno sodišče” zaradi državne izdaje. Pri tem upajo, da bo Mujibur popustil in se od-
natorji lahko o tem sklepajo in odločajo na temelju dosedanjih izpovedi drugih prič pred odborom.
Prav tako je John N. Mitchell zmanjševal svoj delež pri zakri-
sebnega vznemirjanja. John Mitchell, ki je bil nekdaj skupaj z Nixonom v odvetniški pisarni v New Yorku in nato skozi leta njegov prijatelj in tesen
sto, kjer bo ostal nekako en mesec. Obiskal bo tudi mater, brata in sestro v Kanadi. Bratje in sestre so se sestali po skoro 30 letih, nekateri še po večih. Dobrodošel med nami in obilo prijetnih in zadovoljnih dni v ZDA in Kanadi!
Čas za plačilo davkov—
Okrajni blagajnik Frank Brennan opozarja, da je 14. julij zadnji dan za redno plačilo davkov na nepremičnine. Lastniki hiš in drugih nepremičnin ne pozabite tega!
James Carney objavil kandidaturo za župana—
James Carney je prvič kandi-
rekel sojenju 197 “vojnih zločin-j vanju ozadja Watergate afere,
ko je prišla ta na dan s prijemom vlomilcev junija lani. Ker je bil pozvan pred senatni odbor pod grožnjo kazni, John N. Mitchell ni podal nobene lastne izjave, ampak je le odgovarjal na vprašanja. Za vse nezako-
cev .
V takem slučaju bi bila pot u-radnemu priznanju neodvisnosti Bangladeša v Pakistanu odprta in s tem tudi pot k postopni pomiritvi in morda celo tudi k prijateljskemu sodelovanju.
vstrajno in dosledno branil tega pred vsakim sumom zapleta v Watergate zadeve in v drugo nezakonito delovanje v zvezi z volitvami in nadziranjem političnih nasprotnikov.
političen sodelavec, je ves čas; za mestnega župana pred
dvemi leti. Uspelo mu je zmagati pri demokratskih primarnih volitvah nad A. Garofolijem, podlegel pa je pri glavnih volitvah proti Perku in Pinkneyju. Tokrat se zdi, da so se demokrati sporazumeli, da postavijo proti republikancu R. J. Perku le WASHINGTON, D.C. — Polje-ienegf kandidata belega pod-delsko tajništvo je včeraj ob-Petmka Janfsa Carneyja. Pre-j a vilo svoje ocene letošnje le-1	d^T
tine. Predvidoma bomo pridelali 24% več soje kot lani,
Zadnje vesti
za zmago nad republikancem Perkom v novembru, četudi si je ta pridobil veliko podpornikov med demokratskimi volivci, posebno v narodnostnih skupinah.
Pecivo želijo—
Organizatorji misijonskega
Maurice Stans
MAURICE STANS, bivši Nixonov trgovinski tajnik, si je pridobil ime z uspešnim nabiranjem denarja za Nixonov volivni sklad. Del nabranega denarja je šel za politično vohunjenje, ki ga je razkril vlom v Watergate. Stans je obtožen “oviranja pravice” v zvezi z darom $200,000 finančnika Vesca, četudi je bil ta denar, kasneje vrnjen.
skupno 1.59 bilijonov bušljev,
1.75 bilijona bušljev pšenice,
13 več kot lani, in 5.9 bilijo- j nov bušljev koruze, kar je tudi nov rekorden pridelek.
Kljub dobrim izgledom za obilno letino računajo, da boJ Panika v nedeljo, 15. julija, prosijo dobre žene m dekleta, da bi pripravile in darovale pecivo za ta piknik, ki bo na Slovenski j pristavi. Vsem darovalkam se j že v naprej zahvaljujejo!
do cene deželnih pridelkov in s tem hrane v letošnjem letu še dalje rastle, le nekaj počasnejše.
COLUMBUS, O. — Državni al-1 koholni oddelek se je odločil! v okviru nove odločitve Vr- j hovnega zveznega sodišča o | spodobnosti nastopiti proti I nastopom golih plesalk v lokalih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.
WASHINGTON, D.C. — Kong.
MOSKVA, ZSSR. — L. I. Brež-njev je vodnikoma Severnega Vietnama, ki sta tu na obisku, povedal naravnost, da vstraja ZSSR na stališču, da morata obe strani v Indokini določila pariškega dogovora točno in dosledno izpolnjevati.
Wilbur Mills, načelnik Domo- j MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo
vega odbora za pota in sredstva, pojde v bolnišnico na pregled in zdravljenje težav, ki mu jih povzroča hrbtenica, oziroma stisnjena hrustanča-časta ploščica med hrbteničnimi vretenci (spinal disc). Pred nekaj dnevi je izjavil, da ne bo prihodnje leto več kandidiral, če ne bo mogel teh bolečin kako odstraniti.
obljavljeno, da bo L. I. Brež-njev proti koncu leta napravil uradni obisk na Kubi.
NIKOZIJA, Ciper. — Gen. G. Grivas, vodnik boja za združitev Cipra z Grčijo in glavni nasprotnik nadškofa-pred-sednika republike Makariosa, je v bolnišnici, ker ga je menda pred dvemi tedni zadela kap. Mož je star že 75 let.
p--ifl Ameriška Pomovmi
-/%-fvi c r ie/%' m—
61i7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees; oi July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ž* Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesece Sa Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $5.00 fcr one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
1	No. 131 Weds., July 11, 1973
obsežnim sporedom je prav lepo uspela. Petje raznih zborov v avditoriju, sv. maša v cerkvi sv.
kvi sv. Klemena, srečanja in razgovori, vse je potekalo po preuvidenem redu in vse je navdušilo zbrane rojake iz zamejstva in iz Slovenije, ki so se za to slovesnost zbrali v Rimu.
Prisrčne pozdrave pošiljam iz Ljubljane. 'Silno hvaležen bom tudi, če objavite priloženi članek “Pod okriljem sv. Sedeža”, ki je izšel v slovenskem verskem tedniku “Družina” 1. julija 1973.
Msgr. L. Baznik
Razmišljanje ob preteklem “Dnevu neodvisnosti”
Na 4. julija letos sem se razgledoval po okolici, po cestah in poslopjih ob njih in odkril le tu in tam kako zastavo. Na največji narodni praznik, ko je naša dežela obhajala 197-letnico svoje svobode, se je komaj kak državljan spomnil, da bi bilo prav izobesiti narodno zastavo. Spomnil sem se praznovanja tega dne pred desetletji, ko je visela zastava na vsaki hiši.
Nehote sem se zatopil v preteklost in sedanjost, v miselnost naše družbe nekdaj in sedaj, v njene nekdanje in Petra, sprejem pri sv. očetu, sedanje ideale. Skozi 197 let naše svobode se je veliko spre-!maša na grobu sv. Cirila v cer-menilo.
Očetje naše svobode so se dvignili proti oblasti britanskega kralja v obrambi določenih pravic, ki so bile ’’človeku dane od Stvarnika”, hoteli so svobodno in nemoteno iskati svojo srečo, hoteli so imeti vlado iz ljudstva za ljudstvo. Trd je bil boj za neodvisnost, hude izgube in zato ni čudno, da so prenekateri omahovali in se jezili na “upornike” ter se bili voljni znova pokoriti mogočnemu britanskemu vladarju. Večina je trdno stala, vztrajala in zrna-£ala.
Amerika si je svojo neodvisnost izbojevala z velikimi žrtvami, zato jo je tudi znala ceniti. Njeno prebivalstvo je poznalo trdote življenja, pa se jih lotevalo in jih premagovalo. Skozi leta si je ustvarilo blagostanje, ki je rastlo, in s pridnostjo, podjetnostjo ter iznajdljivostjo, pa tudi z dobro mero sreče doseglo raven, ki jo svet dotlej ni poznal.
Obe veliki svetovni vojni sta pomagali Ameriki do bogastva, do nove moči, ugleda in veljave v svetu. Po obeh smo zašli v nekako stisko. Po prvi, ker smo se umaknili sami vase, se ločili od sveta in svetovne politike ter se brigali le sami za sebe, v drugi, ker smo hoteli varovati ves svet, braniti njegovo svobodo pred komunističnimi in drugimi osvajalci, igrati svetovnega policaja. Breme je postalo j glasovi proti. Javno in zasebno pretežko tudi za mogočno Ameriko.
Dolar, ki je bil še pred dvemi leti v očeh vsega sveta prav tako trden kot zlato, je zdrsel v globino in svet se ga je začel- braniti, ko so vodniki naše dežele premalo gledali na njeno resnično, splošno korist in v prvi vrsti zasledovali svoje osebne in strankarske politične cilje! Ni lepa in ni prijetna ta ugotovitev, toda je trdo in resnično dejstvo.
Ob koncu prve in druge svetovne vojne so bili vojaki, ki so se borili v tujini pod ameriško zastavo, na to ponosni, med svojci in med narodom na splošno spoštovani. Tudi vojake, ki so se vračali s korejskih bojišč, smo sprejemali s častjo in jim dajali priznanje. Bistveno se je položaj spremenil, ko smo se zapletli v vojno v. Indokini.
Do pomladi 1967 je šlo vse še nekam gladko in kritiki so bili redki in ne preveč glasni. Ko se je vojna zavlekla, je sen. Eugene McCarthy v predsedniških primarnih volitvah leta 1967 nastopil proti njenemu nadaljevanju in potegnil za seboj precejšen del javnega mnenja. Dober del mladine, predvsem pa levčarji vseh starosti so se nato pognali v propagando proti ameriškemu vojskovanju v Indokini.
Nasprotovanje je šlo daleč preko sprejemljivih meja.
To ni bilo več nasprotovanje vladni politiki, to je bilo že o-čitno podpiranje tujega nasprotnika na škodo lastne dežele. Amerika je bila zapletena v boj s komunizmom v Indokini, ki sta ga bogato podpirali Sovjetska zveza in komu-
meriko, našo domovino! Bil je to jasen znak, da v to občestvo dvom, ki so ga sejali in ga še vedno sejejo v našo deželo, njeno vlogo v svetu, njeno bodočnost, njen idealizem, ni segel, oziroma ga ni prizadel.
Ko nam skušajo z dolgim razpravljanjem o Watergate grehih pokazati “vso gnilobo” sedanje administracije, to pretiravajo v taki meri in na tak način, da morajo že tako v nekaterih krogih omajano vero v lastno deželo še bolj o-majati in še bolj prizadeti ponos na njo.
Prav je, da razkrivamo napake izvoljenih ljudskih predstavnikov, prav je, da postavljamo te, ki so krivi, na pran-ger, toda zaradi nekaj stotin ali tisočev grešnikov ne smemo in ne moremo obsoditi milijonov! Poštenost je v naši deželi vsaj v načelu še vedno krepost, četudi pri izvajanju svojih državljanskih dolžnosti nismo vedno preveč tenko-vestni. Vsekakor to vedno zahtevamo in pričakujemo od tistih, ki se potegujejo za javne urade in so vanje izvoljeni. Naši stari so imeli prav, ko so dejali: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce!
Amerika je v bistvu trdna in zdrava, prestala bo sedanje preskušnje in njen ugled v svetu bo zopet zrastel, da bo nam vsem v veselje in ponos!
1 BESEDA IZ NARODA
Ob odprtjis Šibenika ¥ i&mii je vse Sepe uspelo
LJUBLJANA, SRS. — Slo- ki veje v njem. Pa tudi vsaka vesnost posvetitve in odprtja1 Slovenskega zavoda v Rimu z
namen, da se med seboj sreča-, spomin naš slovenski izvor in mo' in z morebitnim dobičkom | črpati iz njega vrline, ki so jih podpremo misijonsko delo. i skozi stoletja in še delj z veli-Res je žalostno, če bomo na- kim trudom in znatnimi uspehi vzlic vsemu, kar imamo, zadrg-, kovali naši predniki. Zakaj bi nili mošnjiček in zavestno slepi j morali zapustiti vse to? Mogoče hodili mimo tolikih misijonskih' pred bojaznijo nekaterih posa-potreb.	1 meznikov, ki jim ni bil sloven-
Bo pa razveseljivo, če bom ■ ski jezik nikoli pri srcu, ali pa videl veliko število rojakov na'se jim zdi angleški bolj mode-
pikniku 15. julija.
Znamkarska akcija bo s hvaležnostjo sprejemala darovano domače pecivo.
Bog daj lepo vreme — brez dežja in velike vročine —, veselega razpoloženja pa veliko mero!
Bog lonaj prav vsem, ki boste z dobro voljo kakorkoli že pomagali, da bo piknik lepo' uspel.
Na svidenje!
J. P.
ren?
Tudi angleškega ne smemo pozabiti, oziroma zavreči, saj nam daje kruh, zaradi tega pa ni treba, da svojo narodnost, kulturo in materni jezik zavržemo. Zatorej, Slovenci, glave pokoncu. pridružite se Zvonarjem ter skupno z njimi naprej pod geslom: Vsi za enega, eden za vse!
Jure je tudi pikro pripombo dodal:
“Predolgo se je gledalo na to navijanje cen. Zdi se, da so mislili, da se bo samo ustavilo. Pa se ni. Ogenj je treba začeti ga siti takoj, ko nastane, ne pa čakati, da se bo sam pogasil. Brez takojšnjega gašenja se ne ustavi prej, dokler ne pogori, kar je gorljivega.”
Nick je obema pritrdil, da sta dobro povedala.
Jure je nato še omenjal, kako se okrog vseh važnih zadev poli tika suče in vrti. Pozornost javnosti se moti in obrača s kakimi drugimi zadevami, politični škorci in vrabci se pa med tem s prosom gostijo. Zgleda, da se
sem.
Na veselo svidenje na drugi taki slovenski prireditvi pri naših dobrih slovenskih sosedih na Osmi v New Yorku!
Bog živi!
Stanislaus Mally
--------o------
personalna sprememba, vsako novo imenovanje v vodstvu bo moralo iti skozi pristojne urade svetega sedeža. Vse to, menimo, je zadostno jamstvo, da lahko na bodočnost Slovenika gledamo brez bojazni.
Ml f@ res pifreferao?
O Sloveniku — slovenskem zavoda v Rimu se je razlilo že veliko tiskarskega črnila. Dvanajst let že živi kot ustanova, dve leti pa je v svoji hiši. Že takrat, ko je p. Prešeren sprožil misel o potrebnosti slovenskega zavoda v Rimu, so se pojavili
CLEVELAND, O - Vse drugo sem poprej kot pobožnjak — prej nor kozel kakor pohlevna ovčica. Tak kakršen sem, mi je pa vedno dobro pri srcu delo, če sem kje mogel malce pomagati onim, ki so šli med poganske na-,rode sejat božje ‘seme. Kakor nesrečna muha, ki pade v vroč močnik, tako nekako po nesreči sem tudi jaz padel v odbor naše Misijonske znamkarske akcije. Ko sem se na vse mogoče načine upiral in pravil, da nisem za ta posel, da nimam nobene zmožnosti, so mi potisnili v roke lopato, škarje in metlo — to imaš, da boš za misijonski piknik, ki bo 15. julija, na Sloyen-ski pristavi, Orlov vrh očistil. Za nameček — se jim je zdelo premalo, če samo Orlov vrh očistim — so mi dali ukaz, naj potom Ameriške Domovine tudi jaz povabim narod za 15. julij skupaj.
V kleti sedim — doli imam svojo pisarno — in tole pišem, jutri pa bom s svojo ‘mašineri-jo’ čistil Orlov vrh, kjer bo v nedeljo, 15. julija, v kapelici Marije Pomagaj ob 12h sv. maša za vse misijonske dobrotnike. Popoldan, čas še ni točno določen, pa bodo pete litanije. Maša in potem še litanije, to bo v dušno hrano. Dol pod Orlovim vrhom je ‘oštarijca’, kjer bomo krepčali svoja telesa. Bo poskrbljeno, da ne bo nihče na teži izgubil, če le ne bo kje prav daleč od bare in kuhinje pod drevesom stal.
Ne glej prijatelj črno, češ — čemu bi spet ‘fajmcštre’ podpiral?
Če kdaj gledamo (morda vse povečano vidimo) kcmodnost in dolgoletnem uspešnem delu. Slo- udobnost naših duhovnikov —
so prepričevali tiste, ki so hoteli poslušati, da je po drugih zavodih dovolj prostora za vse morebitne slovenske študente. V ozadju dokazovanj za in proti je bilo v večini primerov mogoče opaziti sence političnih prerivanj.
Slovenik je kljub temu zaživel in tudi pokazal prve sadove. Naši fantje so živeli v tujih hišah, a so nosili v sebi zavest, da so “Slovenikarji”. Čeprav študijski pogoji niso bili vedno najbolj ugodni, so študentje delali, garali in — uspevali. Nasprotovanja pa niso prenehala. Glasnejša so postala posebno takrat, ko je vodstvo stalo pred odločitvijo, ali naj kupi hišo za potrebe zavoda. Dobrotniki se niso o-zirali na nasprotovanj a, hišo so kupili in preuredili in te dni so jo slovenski škofje slovesno izročili njenemu namenu.
Piko na i pa je postavil sv. oče, ko je Slovenik razglasil za
fiaznaniio
CLEVELAND, O. — Ob pri-
liki letošnjega romanja na ame-,	v	. „
riške Brezje se je clevelandski:	na za^ozn^
skupini pridružila skupina iz
Chicaga, da je imela v Barago-:
Udeležencev je bilo 23, ki so soglasno podprli predlog, da se na tem kraju, v Lemontu, lil., I &°stili postavi spomenik, — kot ga že|la^°^e se Je ima škof Baraga, — še škofu1 ^ starih časih je po
cerkvah vsako jutro ob
venik res že dela dvanajst let, toda v rimsko javnost je stopil
tega misijonarji prav gotovo nimajo. Morajo res imeti v sebi ži-
šeie sedaj in za dobrodošlico ga vo ver° — ne mojo -— da z bož-
nistična Kitajska. Bilo je to dejansko nadaljevanje vojne v
Koreji le na drugem področju Azije, bilo je to nadaljeva-1papeški zavod. To je priznanje, nje ameriškega upiranja komunističnemu osvajanju.	ga navadno debi zavod po
V tej težavni vojni, ki je črpala naše moči, človeške in gospodarske, so nasprotniki te vojne demonstrirali pod zastavami Severnega Vietnama in Vietkonga. Nekateri so šli tako daleč, da so pri takih demonstracijah sežigali celo zastavo lastne dežele, drugi so jo onečaščali na druge načine.
Svoboda je lepa, je velika vrednota, mora pa imeti tudi svoje meje. Nihče ne sme iti v svojih strankarskih na-jm črnogledi preroki umolkniti, porih tako daleč, da bi škodoval lastni deželi, da bi njej sa- če ne bodo, jim bo še v večji mi želel in pripravljal poraz, da bi očitno podpiral njenega nasprotnika tekom odprte vojne, žal smo v letih vietnamske vojne imeli precej takih ljudi, ki niso vedeli, kje je meja, kje korist domače dežele zahteva prednost pred strankarskimi in skupinskimi cilji ter smotri.
Dan neodvisnosti 1973 je bil značilen v tem. da ea na zunaj ni bilo veliko opaziti. Zastav skoraj ni bilo, kot bi se jih ljudje bali izobesiti. Izobešenje zastave je izraz njenega
spoštovanja in izraz tega, kar zastava predstavlja — naših !ložnostih poudarjal, da je Slove-
ZdruzemV držav. _	.	jnik izrazito verska ustanova, v j proti nevernim in krivovernim.
^	^ Stopil v katoliško cerkev, je tani visela arneri-j kateri ne bo prostora za nobena; Hočeš biti, prijatelj, tudi ti e-
ška^zasta/a poleg cerkvene, papeške. Ko je bilo konec sv. j politična prerivanja s te ali one; den izmed mnogih, ki skušajo maše, je vsa cerkev pela “America, America...”, pela je J strani. Sveti sedež pa bo s svoje1 pomagati, da prodre Kristusov Z zanosom in ponosom. Nič ni bilo omahovanja, nič nejas- Strani gotovo držal roko nad evangelij med poganske narode? nosti, nič mlačnosti! VČ teh ljudeh je bila polna vera v A- Slovenikom in bdel nad duhom,i Tudi misijonski piknik je v ta
je sv. oče vzel v svoje varstvo. Zdi se, da bi morali vsi kritiki
meri veljala ocena pisatelja Rebule, ki jo je izrekel na srečanju dobrotnikov v avditoriju Pi-jeve palače: “Kdor misli, da je Slovenik nepotreben in škodljiv, je nacionalni mazohist.”
Slovenski metropolit Pogačnik je v Rimu ob različnih pri-
jo pomočjo in pomočjo misijon skih prijateljev obstanejo v vinogradu Gospodovem.
Misijonarji so kakor vojska — odvisni c d zaledja. Se tako dobro oboroženi vojski, hrabrim bcrcem preti smrt, če nimajo v ozadju dobro organizirane oskrbe s hrano, obleko, zdravili, strelivom in vsem drugim.
Tako misijonsko ozadje so misijonski prijatelji, ki gmotno pomagajo onim, ki so na pohodu
S!@weg?sica pesena osvojila srea tudi v Itidgeperfu
FAIRFIELD, Conn. — Zaključni sezonski koncert, katerega je priredila slovenska glasbe-j na skupina “Zvon” v dvorani j anglikanske cerkve St. George | na Clinton Ave. v Brdigeportu, j Conn., se je zelo dobro obnesel.
I Vseh 350 vstopnic za rezervacijo miz je bilo že teden dni poprej prodanih, udeležba je bila res zelo lepa, zasedena so bila vsa mesta, dosti več, kot smo pričakovali. Lahko bi bila še večja, pa na žalost nismo mogli dobiti večje dvorane.
Ljudje so prihajali s svojimi avtomobili od vseh strani. Iz New Yorka naši sosedje Slovenci, bilo jih je čez 60, družina Kastelec iz Stamforda, družina Kramančeva iz W o _r c h es tr a. družina Franca Kamina iz Clevelanda in družina Bogomila Čoklja iz Washingtona, D.C. Poleg Slovencev, Srbov in Hrvatov je bilo veliko tujcev, Poljakov, Ukrajincev; z eno besedo — ljudje' vseh-narodnosti.
Po živahnih in krepkih aplavzih, s katerimi so številni poslušalci dajali priznanje nastopajoči skupini, sklepam, da imajo naši Zvonarji zelo veliko prijateljev, ki cenijo njihov trud v kulturnem udejstvovanju ter vedo, koliko je vredna slovenska pesem v tujini.
Kot članu zabavno-glasbene-ga večera mi je dolžnost, da se v imenu Zvonarjev v prvi vrsti zahvalim preč. gospodu rev. R.
Roganu za oznanila v cerkvici in v cerkvenih buletinih pri Sv.
Cirilu v New Yorku, kakor tudi g. Antonu Osovniku za plakatiranje in predprodajo vstopnic Joliet, 111. _ Kaj prav poseb-med Slovenci in brati Srbi v novic, ki bi se tikale le nas New Yorku in okolici, vsem na- Slovencev, nimam poročati, nosim članom :za dobro organiza- vic, ki se tičejo splošne ameri-cijo v predprodaji vstopnic, u- ške javnosti, je pa dosti tudi tod reditev dvorane, odra, električ-; okrog. In te se seveda tudi nas
Samo pod tem pogojem bomo j vse vrti po političnih načrtih.”
lahko še dolga leta ohranili slo-j Nick se je pa nato spravil na vensko kulturo in slovensko pe-1 naše illinoiske gospode doli v
Springfieldu in jih okrcaval radi tega in onega:
“Vesta, moža, in ti Bara, doli v Springfieldu tudi naprej^ in naprej pripovedujejo in naštevajo razne zadeve, ki jih ta ali oni povzroči. Ko tako silijo drug v drugega pri izpraševanjih, Pa tudi drug drugega vprašujejo, če so tisti, ki izprašujejo sami, čisti in nedolžni angeli. In tako je večkrat tisti, ki izprašuje,
Po kratkem molku je Nick še nadaljeval in je take preiska
vem domu v soboto, 30. junija, |A6 m zadeve	^ogod-
zvečer sestanek Slomškovih | vostJ° v Pnmero z ,nekl® .^0-krožkov.	• kom, ki ga je znal neki bem
! kranjski gostilničar večkrat P j vedati gostom, ki so se pri njem in sladko vince srka *•
Antonu Martinu Slomšku. V nekaj dneh bo objavljen odbor te akcije, ki bo imel nalogo, da zbere potrebno vsoto za ta namen, da se ideja izvede.
Ne dvomimo, da je zamisel iz-
farnih štirih
dan zvonilo. Tega se spominja111 tudi jaz, ko sva včasih ;z očetom že kosila, ali kaj okopavaln na
Poliu-”	ip.
Bara ga je prekinite: “Da,
večkrat
peljiva, da bomo našim potom-'P0 je bilo! Zraven ST cem v vidnem spomeniku zapu-j ^adi niai° pomolili...	j.
stili spomin naših velikih mož' . i^ato	Pa _Z0Pet 1C	^o-
in značajev. Upamo, da za sveto •3ai z besedo in nam tis i
leto 1975 bomo odkrili ta po-'dek razlcžil: “Veste’ ko ^ JnH,
stavljen spomenik. O tem se boini cerkvi mežnar dan °	* Pa
še v .tem listu objavljalo, kako^0 šel Pa v cerkev Pomaga'; pa
je bilo še malo temno, oi jo n
je akcija v teku.
M. T.
j mislil, se bom pa malo v spo ] vednico vsedel in se oddahm ^ Ko se malo razsvetli, bom zace pa pometati. Tam pa je mežnar kmalu zadremal in nekdo je P1 okencu v spovednici zakasij
o n 6"
• Zdrami se, pri okencu se pa I ka ženska oglasi in se začne spo^ vedavati. Med tem je poved?-1 tudi o neki aferi, pri kateri se pa mežnar oglasi in ji r , v “Kaj pa to meni pripoveduje^ saj jaz nisem fajmošter, amp mežnar.”
Žena pa huda: “Kaj pa
v spo-
no napeljavo reflektorjev, mikrofonov in zvočnikov. — Zahvala gre vsem kuharicam, ki so se jako spretno sukale in nasi-čevale lačne z domačim golažem in kranjskimi klobasami, kakor tudi vsem spretnim gasilcem, ki
tičejo. Že tako pridejo pred nas in do nas, da jih občutimo. Če drugje ne, pri davkih, ko jih plačujemo z groši, ki si jih pri-trgujemo od ust vsepovsod, posebno pa, kadar naše gospodinje obiskujejo grocerijske in mesne1 sta mo^aiJa
vednici potem delaš? Čakaj, bom pa fajmoštru zatožila!
Mežnar pa ji odvrne: “Le ah samo poskusi, potem bom Pa J tvojemu staremu povedal, kaj mi povedala tule!”
Bara nato vpraša Nicka: me, take pa še nisem slišala. ^ kaj sta pa potem naredila me nar in tista žena?”
Nick ji je pojasnil: “Kaj,
oba
Ta dogodek, ki nam ga je
opi'
so z dobro kapljico tolažili su-J trgovine. Te pridejo vsakokrat,
tscmB;ti!!aKlje f6 ZrhVala Ikadar gred° kaj kuPovat v trg°-' sal NteKTele^ Jureta Vavd V vsem tistim, ki so darovali raz-1 vine, s kislimi obrazi domov in smeh	ie zraven: “Te-
pevovcdU Pv0iebn0 ZahVala toŽij°’ kak0 jim je VSS izprazni- mu so skoro podobna sedanj;1
niilov Sud K IT t peTm 23 10 gr°Ške iZ taŠk’ S.katerimi 50 izpraševanja in pripovedovanja njihov trud, ki so^s tem kopcer- ponosno šle kupovat razne po- nnjitikaripv ”
tom pokapali višek slovenske trebščine v razne trgovine. Ta-kulture v Lujini.	ko se godi tudi nam .kakor dru-
Imeli smo zelo dober sloven- gim po drugih krajih, ko tožijo.
politikarjev.”
— Po smehu in dogodku, ^ ga je nam povedal Nick, smo -	-	-	■	- -1 zopet vrnili k visokim cena
Ai orkester, ki je s svojimi vale- da jim vse to beli in sivi lase. | raznemu sadiu in vrtnim pridei'
ki, polkami in ča-ča-ča zelo do- Smo pač v takih časih, ko nam | pcm Bara re:Pia: “Hvala B°' bro brusil podplate; bilo je vse- vsake vrste gospodarske in poli-i „u da ie zadela čebula rasti P° ga zadosti za stare in mlade. Mične ‘polueije’, take in take, 1 vrtovih. Z juretom sva jo ........."
Vsem Slovencem ter bratom belijo in sive lase.
Srbom in Hrvatom, ki ste se v j Naslednji dan po Nixcnovem tako lepem številu odzvali vabi-! govoru, s katerim je objavil za-lu na naš koncert, — prišli ste mrznjenje cen, smo pri Juretu
50 do 200 milj daleč, da pokažete zavest do svojega materinskega jezika in slovenske kulture v pesmi, — ter vsem drugim našim prijateljem vseh narodnosti se iz vsega srca zahvaljujem za obilen obisk.
letos
precej posadite, da jo bo dovo^J sveže skozi poletje in potem P ^ sušene skozi zimo. Amp?^ trgovinah je pa 'letos dragiTJ Kar debelo sem gledate, ko se^ videla v veletrgovini doli v
Med Slovenci v Ameriki ču-justa odprl. Zdaj so verižniki z tirno zelo splošno potrebo, da iz-; navijanjem cen že vse preveč rabimo vsako priložnost in vse poželi. Visoke cene bodo pa o-načine, da ne nehamo klicati v stale.”
pretehtavali njegov govor in kaj bo zamrznitev cen pomagala?	v
Nick je pripomnil, da nekaj bo | štTpaket'Hunte čebule za 'J9c pomagalo. Bara pa je k Nicko-! pred nekaj leti je stal tak PakC vem mnenju odgovorila:	le kakih 15c. In v mladih
tam doma v Belokrajini sme pletli v dolge kite, to kakih ^ let nazaj, za naprodaj, m°ja , fr ti in teta sta jo nosile v te 11 ^ okrog Porcij unkule na novote (Dalje na 3. strani)
“Bi, če bi bil Nixon prej, ko je' začelo vse gor iti s cenami,

»»iuuwmn»»Hma»mm»n»n»nnnnxKnm»»n»»»nn»mu»wx
ZA DENAR
(Povest. Spisal Josip Kostanjevec.)
lliaat^««amtmm«a»nm»mK»annnm»na;>:n8a»n:a:»:t»«nnnn:a»w««
“Ali pa bode s tem zadovoljen tv»j oče?”
‘Nič se ne boj! To naj te nikar ne skrbi; kar jutri ga vpra-®aj, in videl bodeš, da se lahko hitro napravi!”
Ko je France prišel domov, je razodel takoj vse svoji materi. Starka pa, kateri je bil povedal Prej tudi svoje razmere z Len-‘hko, je dejala takoj:
France moj, poslušaj me! Nočem ti braniti, ali celo kaj riasprotovati v taki zadevi. Toda ^orda bi bolje opravil, da bi Vzel ono tam gori, tudi ako bi ji floral celo kupiti poročno oblačilo!”
Francetu ni bil ta odgovor nič Preveč povšeči. Kmalu se je po-hal k počitku, a zaspati ni mo-§eh Celo noč se je premetaval a strani na stran ter ugibal, kam bi se naj odločil.
^Zdaj mu je stopila živo pred °či Lenčikina podoba, gledala §a je prijazno in milo, kakor bi H111 hotela reči: “Vendar mi ne °deš napravil take žalosti?” In v srcu ga je zaskelelo, že mu zoril sklep, da je na zapustil,
0	zasliši hipoma žvenket srebr-jhh goldinarjev. Zadremal je
il nekoliko. Kar se mu vidi, a sedi pri mizi ter meče goldi-^ar za goldinarjem na njo. In ako prijeten glas je to! -Koli-^°r bolj šteje, toliko več jih je; a nhzi raste kup, a vedno se še siplje denar izpod roke. am ]30g vedi, kje se jemlje!
^ UP doraste do stropa, goldina-
1	Se večajo, in hipoma se izza
njih
prikaže Vrtovčeva Metika.
^ smehljajem na širokih ustih “že na kup ter pravi:
Vidiš, vse to bode tvoje, ako
1116 vzameš!”
■France se strese veselja, pot stopi na čelo, preobrne se in vzbudi. In še vedno mu stoji očmi glesteči kup goldina-v> in v tem blišču popolnoma ^a ernni podoba Lenčikina. A n V2lic temu je vendar moral še nkohko misliti na njo.
bij ” F nisem še ničesar oblju-^ ’ si je dejal naposled ter si ei s tem potolažiti svojo vest.
tm 11 c!;02:orel je v njem sklep, da Praša pri Vrtovcu.
le £rez	je proti jutru
Pr^lrn° zasPal> in solnce ga je 1 navadi našlo še v postelji. * * *
0P°ldne tistega dne je stopal s svojim ujcem proti Vr-
Dycu.
čena,
leč-- Oba sta bila pražnje ob-
pr Fajti šla sta snubit. l^0f.fCe ie hotel stvar dovršiti, ge 1 °r mogoče hitro, da ne bi še kako drugače pre-
PoVe^ar je,1 stopajoč nizdolu ve(^no nekoliko dvo-Se Vrtovec vdal in bi izr0v-ar ^ah°> meni nič, tebi nič, hib^ SVo;i0 bčer. Seveda mu da V San3ah ni prišlo na misel, kak86 zeF Vrtovec iznebiti, bp °r hitro mogoče. France je delnavacbno vedno doma s svoji se brigal rad za bii:g^udh Njegov pregovor je pran„ Sah Pometaj pred svojim hiti
nina. Vrtovec se je sprva sicer nekoliko obotavljal, a to samo zaradi lepšega. V resnici pa je bil zelo vesel, kajti poznal je Franceta dobro ter ga tudi čislal. Ker je bil pameten mož, je takoj uvidel, da bode njegova hči pri njem. bolje preskrbljena, nego bi bila morda v kaki še tako bogati hiši. Kmalu se je tedaj vdal, in ukrenilo se je, da se odpeljejo takoj drugi dan k notarju, da narede pismo.
Stara Vrtovčevka, katero je bila Metika že zjutraj na to pripravila, je prišla tudi kmalu v izbo. Podala je Francetu in ujcu roko ter veselja vzkliknila:
“No, to se je pa hitro napravilo!”
In odšla je v kuhinjo, kjer se je cvrl ostanek tolstega purana od nedelje. Ker se ji je videlo to premalo, pridejala je še kos telečje pečenke. Maslen kruh je bil pečen že zjutraj, kakor običajno vsak teden po enkrat.
In ostali so skupaj v razgovoru še pozno na večer.
* * *
Po noči je bil zapadel prvi sneg, a zjutraj so bile že zgodaj napravljene pred Vrtovčevo hišo sani, katere so jih imele odpeljati v trg.
V	hiši je bilo že vse živo. Vrata so se odpirala in zapirala, vsak je imel še česa poiskati, predno je sedel na voz.
Po vasi nizdolu je prihitel France, a bil je videti nekoliko bled, kakor bi bil prečul vso noč.
“Ali si kaj bolan?” ga vpraša Vrtovec.
“Ne ravno bolan, ali nekako pusto mi je v glavi!” odgovori France.
“To je dobro namenje,” si misli Vrtovec. “Kdor je bolan že pri taki pijači, kakoršna je bila sinoči pri nas, ta gotovo ni pijanec!”
Ko je France sedel na sani k Metiki in se je pojavil njen obraz neposrednje pred njegovimi očmi, ga je obšel nehote neki mraz, da je vidno vzdrge-tal. Nikdar, niti prejšnji večer ga ni videl tako natančno. A zdaj je zapazil na njem ne samo nelepoto, pač pa tudi neke znake o trdosti in surovosti, celo o nebrzdani strasti. In nehote se je zopet domislil Lenčike. Toda zdaj je bilo prepozno! Nemoško bi bilo in tudi nelepo, ako bi odstopil.
V	tem hipu sta konja potegnila. Sneg jima je zapršel in zaiskril pod kopiti. Izza griča pa je prilezlo mlado solnce, in njegovi zlati žarki so prepluli celo okolico. In tudi v Francetovih prsih se je nekoliko zjasnilo, kajti v istem hipu se je domislil vnovič, da odtehta nevestino odurnost denar, ki bode kmalu žvenketal v njegovem žepu.
Ali ko so se sani pomikale bolj proti vrhu, proti drvarjevi koči, ko so zavile okoli ovinka, odkoder se je videla koča in je Fran-
VESTI
čas sega do Vršnega Če ne bi bilo dežja, neviht, ki se spreletavajo med skalnatimi vrhovi nad Sočo, bi bila reka avtomobilov, kot navadno pravimo, skozi dolino Soče še bolj gosta. Pa tudi sicer ni redka, proti -koncu vsakega poletnega tedna je kar dovolj zgoščena. Pravijo, da je za izletnike naj-lepši pogled na Sočo z gorskih polic. Le katero izbrati, ko jih je brez števila, ko je brez konca in kraja lepih dolinic in kotov, samotnih grap in travnatih rebri pod skalnatimi stenami Krna, Stola in Kanina?
Pa stopimo na Vrsno! Ne samo zaradi lepote, kar tako, zaradi razgleda po ljudeh in Živ-
kovo vasico.
! “Tista velika, nedokončana hiša zgoraj, kaj je to?” povprašamo eno.
“Šola naj bi bila,” pravi. “Postavili so jo že pred leti, a nikoli končali. Zmanjkalo je denarja. Otrok na Vršnem pa ni več tako malo. V Smast morajo, daleč po strmini navzdol, še delj imajo oni zgoraj s Krna,”
Naj večja hiša na Vršnem- stoji zapuščena.
Široko pot do nje, ki so jo nekoč z navdušenjem opasali s škarpami, zaraščajo koprive. Lepa, prostorna šola, ki ji manjkajo le okna in vrata, stropovi in podovi, stoji kot zakleta graščina na najlepši vrsniški polici.
Ijenju. Strmo navzgor drži viju-j Zmanjkalo je navdušenja in de-gava pot, od Ladre dalje skozij narja. pa £e Vse se je tako spre-Libušnje in do Vršnega, kjer menilo v tem šolstvu in šolanju.
Kaj bo z lepo zgradbo, nihče ne ve. Spet šola? Morda počitniški dom za mladino? Karkoli že.
so se naše hiše zgnetle v tesen krog na sončni travnati polici.
Strmo se vzpenjajo travniki med drevjem in seniki proti va- takšna kot je, ne more ostati. Si-sici, ostro se zagrizejo noge va-,cer pa jo domačini uporabljajo ščanov med pokošeno travo, s j v kletnih prostorih ni stiske za koši na- hrbtih, z grab!jami in j slamo, koruznico, za vozičke in kratkimi kosami, ki edine lahko, gare. Nečemu le služi staro na-
čelja vrniških hiš, tu in tam je razklenil tesna okenca, postavil v svetlobo garažna vrata in kakšen avto ali motor. Motorji so potrebni za smotrno in vijugasto cesto. Po kruh je treba v dolino. Zgodaj zjutraj ob petih, popoldne pa spet kilometre1 daleč nazaj v planinski raj. Zenske doma imajo dovolj dela na vrtovih, njivah, na strmih senožetih.
Tako je kruha toliko, da se živi v olepšanih domovih, ob televiziji, ob skromnih radostih življenja planinske vasice. Živi se. Gruča otrok, lepo oblečenih, lepih otrok, potrjuje to življenje, ki si barva pročelje hiš, razpleta vinsko trto med polk-nice in hoče ostati tukaj.
Da, čas je že segel na travnato polico Vršnega. To je po svoje dobro. Trdoživo življenje ga je priklicalo.
I. V.
postrižejo strme robove. Bolje reže kratka kosa, trdi vrsniški polkmetič. Bolj priročna je.
Otroci se pri prvih hišah poskrijejo po dvoriščih, niso vajeni “fotografiranja”, sramežljivi so,
oken pa nesramežljivo pogledujejo redke tujce, ki prisopihajo s pločevinastimi konji na sredo vasice. Večinoma zaradi Gregorčičeve rojstne hiše, pa zaradi vedno . bolj osveščujočega klica po povratku v “planinski raj“.
vdušenje, ki je omagalo na tri-četrt poti. Menda ljudi, ki vsak dan vidijo ta sklete, -niti več ne vznemirjajo izgubljeni dinarji. Vrsno ima še svoj planinski _	- .	„ dom. Ta dan je na vratih listič,
kot se spodobi. Rože z vseh j da je “zaprto”. Ne vem, ali zaradi ponedeljka ali kar tako ... Se pravi tako, da imajo domoljubni izletniki rajši restavracije in bifeje spodaj ob glavni cesti, kot kakšen košček Gregorčiča. A to so že stvari, ki imajo preveč poglavij in v kratek zapis ne sodi-
Dvoje deklet, vsaka na svoji'jo.
strani vaške ulice, prebira knji-! Sicer je čas segel na travnato ge. Nekako -sodi branje v pesni-1 polico in se prilepil na nova pro-
Tako večkrat ni vedel ?6 za§ledal LenČiko zunaj, tedaj
V v naJbolj razširjenih govoric \^tov’ Vedel pa tudi ni, da je ec že marsikomu ponudil
in drugih nelepih so sicer po-
tel k kber’ a da je nihče ni ho-šel daleč okoli glas o
Crih-Nekateri
čaSll Fri niei> a še o pravem kaj ..?0 Se umaknili, spoznavši, je bijC1-V n''eF Zadnji čas pa se Več 5 kde^Fa celo nekoliko pre-*1 VrieZnan^a s hlapcem, in sta-iz big °Vec i° i6 ze hotel pognati je^6' se ie samo strupenih bašai°V’ ^ ^ gotovo potem raz-Fišo t s^cer pošteno njegovo J0si' rtovec je imel tudi sina ptj	kateremu bode nekdaj
ta ga 0 Posestvo, a ker je bil Še PNden in pameten, dasi bop	dedFo, bilo mu je toliko
^ na tem, da odda hčer. biJ?U Francetovemu tedaj ni
je zardel kakor kri in glavo je obrnil na nasprotno stran. In roka se mu je nekoliko tresla, in bil je v vidni zadregi, ko si je popravljal odejo črez kolena.
Ali v tistem hipu so švignili konji, ki so do zdaj vozili počasi, naglo nizdolu. Koča in Lenčika sta zaostali za njimi.
France si je oddahnil.
(Dalje prinodnjiCj
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue
431-0628


r
V	spomin Antona Janše
V	Žirovnici na Gorenjskem se pripravljajo na počastitev 200-letnice smrti svetovno znanega čebelarja Antona Janše. Glavne slovesnosti bodo 25. in 26. avgusta letos. Prvi dan bo ogled čebelarske plemenilne postaje “Anton Janša”, v začet ku doline Završnice med Stolom in Begunjščico. Predvidoma bodo ta dan v Glenci odprli plastično skakalnico.
Naslednji dan, 26. avgusta bo zbor čebelarjev v Breznici, na katerem se bodo slovenski čebelarji pobratili z drugimi čebelarji, ker je Anton Janša na Dunaju živel najdlje in pisal znanstvene knjige o čebelarstvu.
Podobna slovesnost je že bila 5. in 6. maja tudi na Dunaju in so se jo udeležili tudi čebelarji iz Slovenije.
Teden čistoče
Od 6. do 12. maja je organizi ral Rdeči križ “teden čistoče”, ki je imel po vsej' Sloveniji velik odmev. Poleg predavanj higieni in varstvu okolja ter mnogih reklamnih letakov in pozori! je bilo izvedenih veliko očiščevalnih akcij po ulicah, parkih in drugih zanemarjenih mestnih in vaških predelih.
Predraga stanovanja
Gradnja stanovanj se vsako leto draži. Lani je stal kvadratni -meter stanovanjske površine 423 dinarjev več kot leto prej.
Največ stanovanj je bilo prodanih po ceni 35001 do 4000 din za kradratni meter. Cene so najbolj poskočile v Zagrebu, Slovenija pa je takoj za njim.
193 milijonov investicij
Slovenske cestne investicije znašajo v letošnjem letu 193 milijonov din. Glavna dela bodo potekala na cesti Impolca-Krško ter na goriški in obalni cesti. Poleg teh je na slovenskih cestah še 30 drugih gradbišč.
htoba mnogo govoriti za že-j te kovine.
Cinka bo manjkalo
V zadnjih treh letih so v ZDA zaprli skoraj polovico topilnic cinka, od katerih jih je mnogo starih in nerentabilnih. Leta 1972 so ZDA pridobile 500,000 ton cinka, uvozile pa so ga 775.000 ton.
Po nekaterih ocenah bo letos potreben verjetno še večji uvoz, da bi se izognili pomanjkanju
ZA VAROVANJE TRAVE — Trava okoli hiš, stanovanjskih in drugih zgradb je v naši deželi v velikih časteh. Lepa zelena travica kaže skrbnega in pazljivega gospodarja. Tak gospodar bi bila rada tudi uprava University of Missouri v Kansas City, ko opozarja na še ne trdno, svežo travnato rušo.
Avs'enik navdušuje Nemce
Reklamni plakati ga proglašajo za svetovnega kralja polke. Osem zlatih plošč je doslej priznanje za izvirno in uspešno glasbeno podajanje. Instrumentalni sestav Avsenikov je prevzelo na stotine drugih ansamblov, kar kaže na novo zvrst v glasbi, vredno posnemanja.
Nerodno je le to, da so nekatere skupine prevzele tudi njihovo ime, tako da sedaj po zahodni Evropi kar “mrgoli” originalnih “Oberkrainerjev”.
Gorenjske noše
Alojz Kovač je .v skrbeh zaradi vedno pogostejšega pačenja noš s petelinjim perjem za klobukom. Originalno mora biti pero malega petelina ali ruševca in je prav tako važno kakor irhaste hlače ali žametni “lajbič” s srebrnimi “knofi”.
Ruševec živi visoko v planinah ob gozdni meji. Pogosto se skriva pod grmi ruševca in po tem je ta petelin dobil svoje ime. Na repu ima nekaj krivcev, obrnjenih levo in desno. Prijatelji gorenjske narodne noše, če nimate krivcev, vršiček rožma*-rina za klobuk — samo kurjega perja ne!
TONE S HRIBA
(Nadaljevanje s 2. strani) ški trg in dobile komaj kakih 20 krajcarjev za kito. V tistočasni ameriško valuti je to bilo komaj kakih 8 do 10 centov. In kite so bile dolge in dosti čebule v njih. Zdaj bi se splačalo bolj pridela-vati čebulo kakor pa v tistih letih.”
Nato je Jure še dostavil: “Kaj naj -gledamo nazaj v stare čase. Takrat je bilo tako, zdaj je pa tako. Naprej glejmo in delajmo nato, da bo bolje!”
“Tako treba!” je poudaril k vsemu še Nick. Poslovila sva se od Jureta in Bare in jima voščila lahko noč in jo odmahala vsak na svoj dom.
Tone s hriba
MALI OGLASI
BE THE FIRST IN LINE
To see this lovely home, offering immediate occupancy, central air conditioning, wood-burning fireplace, 3 bedrooms, tiled bagement, new hot water tank, new furnace, humidifier, 2 wine cellars, 2-car garage. IMMACULATE. $24,900.
YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440
(133)
Off Lake Shore Blvd.
on E. 146 St. lovely 4 rooms for rent, up, in a 2 family house. Couples only. No pets. $85. Call 729-1155
V najem
Oddamo 4% sob, spodaj, odraslim, v Euclidu.
Kličite 732-7546
(133)
Lastnik prodaja
Na E. 185 St., zidana enodružinska, dvojna garaža, blizu šole, busa itd. Kličite of 3 do 7:30 zv. 486-6540.
(132)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(139)
Japongl začeli na veliko kuhati žgane pijače
Naj večja japonska distilerija žganja je zadala škotskim žganj arnam hud udarec. Skupina Suntory je odprla v Hakushu naj večjo zganjamo na svetu, ki je sposobna destilirati 4 milijone galonov na leto, kar je dvakrat toliko, kot zmore največja škotska žganj arna.
Škotov ne skrbi samo ogromna kapaciteta nove žganj ame, pač pa tudi to, da so njeni lastniki v dobrih zvezah z vlado in da te lahko porabijo za prepoved uvoza tujega žganja.
Posel z Japonsko je v zadnjem času dobro napredoval: Japonci so postali naj večji potrošniki žganja na svetu. V preteklem letu so popili 96 milijonov stek-enic; od te množine je bilo uvoženih 3 milijone iz škotske. S tem so Japonci prekosili Britance, ki so lani izpraznili 36 milijonov steklenic.
Japonci ne žele samo Škote izriniti s svojega otoka, ampak jim tudi konkurirati po svetu. Suntory Whiskey se že ne kuha vec samo za Japonce; z Bolgarijo so sklenili pogodbo o zame-njavi japonskega whjskeyja za bolgarsko vino.
Blizu transportacije
prijazen dom z veliko sprejemno sobo, polna jedilna soba, kuhinja z vdelana oprema dve lepi spalnici, klet, dvojna garaža. Pravilno cenjena.
PERME REALTY 731-3322
_____	(133)
V najem
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu, srednje starosti ali starejšemu. Si lahko kuha. Lepa okolica. Na 1189 E. 176 St.
(133)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša in garaža v okolici E. 185 in Neff Rd., blizu šole, cerkve in trgovin. Vse na novo prebarvano. Kličite 731-6019.
(133)
Male Help Wanted
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
_______ (x)
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Dvojica
dobi delo za snaženje uradov, zvečer, delni čas.
Kličite 398-5310
(134)
Help Wanted Male or Female
KITCHEN HELP
Either male or female full time
CELEBRITY ROOM East Gate Shopping Center 461-5688 or 461-6060
(133)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANI JA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
_________(145)
Help Wanted — Female
Help Wanted Female GENERAL OFFICE
Typing and filing
JACO PRODUCTS CO. 3400 Hamilton Ave.
(133)
-V
IŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
%
J3'

FI\
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
Ko jo je sedaj izjecljala, dala; rajši bi bila umrla...” je določen in konkreten izraz j “Kaj zato, če pozna moje ime! motnemu čustvu, ki ga ni mo- 1...” zakriči Darras, “toda gre se gla vzdržati v sebi. To je bil! zato, da si ti lahko s tujim člo-trenutek najhujše razburjenosti i vekom govorila o stvareh, ka-
med njima, od onega dne, ko je Albert Darras poprosil Mme de Chambault, dar prične ž njim novo življenje:
“Midva nisva poročena? . .. ponovi vendar naposled; nato pristavi oblastveno in surovo:— “Kateri duhoven ti je vcepil v glavo to hudodelsko norost?...”
“Nobeden,” odgovori ona odločno.
— “Kedo je tisti duhoven?” pritiskal je nanjo z gnjevom, ki je kazal strastvenega, pristranskega nasprotnika vere. “Eden mora biti. Jaz sem ostal zvest svoji besedi, katero sem ti dal ob poroki. In to imam sedaj za plačilo! Ti si hodila s hčerjo v cerkev, ti si govorila z duhovni, ki so videli, da to kaže zanje plen, bogat plen. .. Eden izmed njih je prevzel to nalogo... Zakonjška sreča, ki ni njih stvar, soglasje med možem in ženo, ki sta jih prezrla, seveda kako bi mogli to prenašati? Da bodeta mož in žena nesrečna, da bo mirno, spoštovano, srečno, do-
tere si meni zamolčala. Ti si šla na obisk, o katerem jaz niti sanjati nisem mogel... Kedaj si to storila? ... Povej! . . .”
—	“Pred dvema dnevoma.”
—	“Tako tedaj!” vzdihne. “Jaz sem se trudil s toliko požrtvovalnostjo zaradi tebe za tvojega sina, očital sem si, da ti prikrivam svoje skrbi zaradi njega, da bi te ne vznemiril, ti pa si me takrat izdajala. Da: To se pravi izdati moža, ako se ruje skrivaj za njegovim hrbtom. Ti si govorila, kako glasna ti je vest, ali je takrat nisi nič slišala? In ali nisi čutila nobenega očitanja ob tej laži? ...”
“Tudi jaz te nisem hotela vznemirjati,” odgovori Gabrielle,” vedela sem, kako silno boš nesrečen, če se jaz spreobrnem. Toda želela sem tako silno skupno s hčerko iti k sv. obhajilu. . . Hotela sem iti k spovedi...”
“Ti si bila pri spovedi? ...” vpraša Darras. To vprašanje je Darras poudaril strupeno-sov-ražno kakor soprog kateremu
mače ognjišče razbito? ... Kaj j spovednik ni brezimni in brezo-
to mar njih fanatizmu! Ah, kako jih jaz sovražim! .. .”
“Nikogar ne dolži, Albert!.. .” prosi ga žena, “za to nimaš nobene pravice. Pri kom hočeš, da ti prisežem, da nobeden duho-
sebni namestnik nevidnega Sodnika, ampak človek, ki se vsili med ženo in med moža.”
— “Ne oče Euvrard, ne oni drugi duhoven, nobeden me ni hotel spovedati,” odgovori Ga-
ven ni vplival name . . . Ali pri j brielle', ko sta zvedela, da sem našem detetu? Morda mi ven- j razporočena in zopet omožena.” dar verjameš, ako ti prisežem1 “Torej vendar priznaš Rekla pri njem! Jaz ti prisežem pri. s^a	^vo3 zakon ni zakon,”
njegovi glavi... Našla sem vero j zavrne jo Darras. “In ti si ju v sebi edino sama.. . Kako in | poslušala? Ti si jima verovala? kedaj! Tega skoro ne vem. Vi-j^ jima še sedaj veruješ? .. .” dela sem, kako Jeanne moli, vi-' — “Vse to, kar sta mi pove-dela sem, kako živo veruje. Po dala glede najinega zakona, ve-hčerki se mi je vrnila vsa po- dela sem že iz katekizma... Le-božnost mojih otroških in mla- po te prosim, Albert, počakaj, dinskih let. In sedaj jaz veru- preden me obsodiš, da zopet najem na Boga in na evangelij. ‘ daljujeva svoj razgovor. Sedaj Verujem v cerkev in v zakra- si ves razburjen in jaz tudi... mente. In te vere si ne morem ^ Čujem pa, da gre Jeanne k na-iztrgati iz svoje duše, kakor si ma. Ona ne sme ničesar slutiti, ne morem luči iztrgati iz oči. zaklinjam te! Ona je silno bis-
Za-me je vera resnična, jasna kakor beli dan.. . Duhoven? Da, če bi bila morala še enkrat izgubiti vero, tedaj bi bili duhovni, ki bi mi jo bili iztrgali iz duše. V enem letu, odkar se je pričela ta kriza, govorila sem samo z dvema, z vsakim kake pol ure. Bila sta strašno odurna, brezsrčna, celo najboljši! Ko bi bila jaz sploh an ogla nazaj, gotovo bi me bila 'te dva sprijaznila zopet s tvoj i j ni idejami. Eden izmed teh pa je velik učenjak, ki ga tudi ti občuduješ: Oče Euvrard ...”
—	“Clan akademije?” vpraša Darras in razdražen vsled tega novega odkritja nadaljuje:
—	“Torej oče Euvrard se je ponudil, da je vsprejel ženo brez vednosti njenega moža?... In jaz sem mislil, da je on vendar kaj drugega, kakor so drugovi njegove vrste ter sem ga skoraj miloval, da so tudi njega zadele zadnje postave? O, te postave so pravične, modre! Oče Euvrard! Ah! Sramota!...”
“Še enkrat ti povem, da sem govorila ž njim samo enkrat in to le kake pol ure. In on je ravno tako čutil, da ni prav, ker sem prišla brez tvoje vednosti k njemu in zato me je prosil ne priti več k njemu, razven ako o tem tebi sporočim.”
—	“Torej si mu povedala, da si prišla k njemu, ne da bi jaz vedel za to? Treba je torej bilo, da si mu razložila zakaj ... Ti si mu torej izdala tajnosti našega družinskega življenja? ...”
—	“Prijatelj,” prekine ga žalostna, “ne misli tako! Niti tvojega imena mu nisem povedala;
tra; zato ne sme nič slutiti, kar ti misliš, nikdar, nikdar! Ne dotakni se njene vere, prijatelj, zaradi tega, kar sem ti povedala
... Ah, obljubi mi to! ...”
“Jaz ne dam dvakrat svoje besede,” reče Darras. To je načelo, ki me je veljalo zelo drago. Toda jaz nisem izmed onih, katerim vnanji vtiski vodijo njih ideje. Jaz sem vezan in delal bom tako, kakor sem delal vedno do sedaj ...”
Kazalci na majhni stenski uri Louis XVI. so res kazali poldne, čas za kosilo. Solnce tega lepega zgodnje - pomladanskega dne, to toplo solnce je s svojo vabljivo svetlobo objemalo isto jutro zaročenca Luciena in Berthe, ki sta sedela na samotni klopi des Arenes; sedaj pa je sijalo v močnih žarkih v mali salon poročencema, ki sta bila nedavno tako edina, a jima sedaj grozi najbolj kruti razpor, ki se najtežje poravna, namreč razpor glede vere. Solnce se je igralo s cvetkami preprog ob oknu, prodrlo je na pisano svilene tapete, tu odsevalo na svetli, s finimi raznovrstno vdelanimi okraski in umetno izrezlja-
nimi nastavki okrašeni hišni opravi.
(Dalje prihodnjič)
■
Lt. Mark Phillips
Princess Anne
OBA NASMEJANA — Poročnik Mark Phillips, star 24 let, je zaročen z britansko princeso Ano, staro 22 let. Poroka bo novembra z vsemi slovesnostmi, ki jih Velika Britanija premore za take priložnosti.
UfičiO FARM PEOPLE'S V AVERAGE INCOME
ar
w%
č® BELOW THAT Of
v t\NON-FARMERj-
/ Vas**

NESREČEN! — Fantiču nekaj ni prav, ko se mu je obraz raztegnil na jok, v begunskem taborišču okoli 20 milj severno od Saigona. V begunskih taboriščih je sreča redka obiskovalka, pa naj so ta v Južnem Vietnamu ali kjerkoli že.
NAROČITE Sl
mm
gF FARMERS HAD TO RELY SOLELY ON INCOME. FROM FARMING, THEIR AVERAGE INCOMES WOULD BE ONLY 47% OF THAT ENJOYED BY OTHER SEGMENTS OF OUR SOCIETY !!
DNEVNIK

4 MEHIŠKO DOMOVINO
i’
I
i. ; u'.r ,*■	"»nt*
NAJVEČ JJ
SLOVENSKI
i
DNEVNIK
NAROČAJTE

TISKOVINE !*Hl
!	i

itihltlSHI DOMOVIN)
V ZNAMENJE DOBRE VOLJE — Francoska letalo™oSl1^. Foch je priplula v pristanišče New Yorka v znak do Te Ije in zavezništva med ZDA in Francijo.
Za vsakovrsina tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKI DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
tel. HE 1-0628 *
rf
OBILO DELA — Ko je prišlo v zadnjih tednih do obsežnega nakupovanja zlata, so bili v Londonu, kjer zlato prodajajo, hudo zaposleni. Na sliki vidimo zalogo in tehtanje zlata pri Johnson Matheyju v Londonu.
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrež NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE