Izhaja vamk Cotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posmmozna iU Ur 30.-
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - pol* letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedlzlone in abb. postale I. gr.
§T.
175
TRST, ČETRTEK 17. OKTOBRA 1957, GORICA
LET. VI.
PO POLETU UMETNEGA MESECA V VSEM1RJE
Rusi so odprli novo poglavje v zgodovini človeštva
Prvi začetki zvezdoplovbe - Amerika je zgubila zavest varnosti - Svetovna vojna je nemogoča
fotografičnimi napravami slika svojo okolico' in do podrobnosti tudi —• zemljo pod seboj.
Prvi pogoj uspeha je seveda, da satelit ostane v zvezi z zemljo, kamor sporoča z oddajniki, kar opaža, kot je že začel delati ruski sopotnik. Najvažnejše bi pa bilo, da bi se s satelitom mogli dvigniti v vsemirje tudi ljudje.	■	•
To je sedaj najtežja naloga, s katero se mučijo znanstveniki. Ovire, ‘ki jih je treba premagati, so neznanske. K alko naj žive ljudje v vsemirju, kjer mi zraka? Kako naj žive v prostoru, kjer ni teže?
Kar namreč tehta na zemlji en kilogram, je v višini 2000 km težko le 30 gramov. In čim bolj se dvigaš ter popušča privlačna sila zemlje, tem manjša postaja teža predmetov. V določeni višavi sploh preneha, človek ne tehta več nič. Tdkočina se ne zlije več na tla, temveč obvisi v praznini. Tako bi tudi satelit v določeni višini obvisel in, če bi imel obliko’ velike ploščadi, bi to bila prva velika počivajoča postaja v vsemirju.
Od nje bi se ljudje poganjali proti najbliž. jim zvezdam, ‘postavljali .med potjo nove postaje in tako bi se iz današnje zrakoplov-be razvilo' zvezdoplovstvo. Človek bi zavladal tudi v vsemirju!
Odkar se je 4. oktobra posrečilo ruskim učenjakom pognati v višino 900 (klilometrov kovinsko (kroglo, ki se sedaj brez prestanka vrti z blazno hitrostjo okoli zemlje, stari in mladi, izobraženi in preprosti ljudje po vsem svetu ne govore o drugem kot o »spiutniku« ali umetni »rdeči luni«.
Vsi čutijo, da se je zgodilo nekaj, Ikair bo imelo velike 'posledice za čioiveški rod. Tudi najodločnejši sovražniki Sovjetske zveze in 'komunizma priznavajo, da se ruski izum da primerjati samo z 'iznajdbo atomske sile, drugi pa trde, da z odkritjem Amerike l. 1492, ki je, kot vemo, spremenilo' tolk človeške zgodovine.
Ko navaden človek bere, kako »sopotnik« predirja v eni selkundi 8 kilometrov ter v eni uri in 36 minut obkroži enkrat zemljo, ga prevzame silno strmenje, ne more si pa razložiti, zakaj naj bi to bilo tolikega pomena za človeštvo. Občuduje bistroumnost ruskih Znanstvenikov, ki so na tem področju pose kali Amerikance in vse ostale narode, ne zna SI pa raztolmačiti, tkakšne so in bodo praktia ne posledice velikega izuma.
Naša 'dolžnost je, da skušamo bralcem z najpreprostejšimi besedami to pojasniti.
tekma med ameriko in rušijo
Z vprašanjem, kako pognati v vsemirje umeten satelit, so si učenjaki že dolgo časa ubijaili glavo. Amerikanci, 'katerim se je po zmagi nad Hitlerjem posrečilo prepričati ve. liiko skupino nemških fizikov, da so stopili v službo ameriške vojske, so že pred leti Uradno razglasili, da bodo' najkasneje do 1. 1957 izgotovili in poslali v višave svoj mesec. Priprave je vodil nemški znanstvenik Wemer von Braun, ki se že od 1. 1930 ne pe-^a 7. drugim nego z vprašanjem, kako bi bilo mogoče dospeti z zemlje na luno. Njemu so stali ob strani Rolf Engel, Hans Bearmuller, 'bivši Hitlerjev general Domberger in drugi'.
Toda vsi poizkusi z izstrelki v vsemirje in s tistimi preko oceanov in col in so se izjalovi. Medcelinski ameriški izstrelek Atlas se Je 'dvakrat zaman skušal vzdigniti v arak: v višini 2000 metrov se je razsul in padel na zemljo.
Pri umetnem satelitu je pa bila vfea težava v tem, kako izumiti.stroj, v katerem bi bila nakopičena tolika sila, da bi bilo mogoče z 11J0 suniti kroglo, v višave, kjer bi ji privilač-na moč zemlje ne mogla več do živega. Učenjaki so izračunali, da bi krogla morala 'le-’eti z brzlino 8 km na sekundo.
Da bi to laže dosegli, so v Ameriki izdelali satelit Vanguard, ki je tehtal samo 9 in pol
kg.
Medtem je pa 31. avgusta presenetila svet n°vica iz Moskve, da so Rusi z uspehom pre-
izkusili medcelinski izstreldk, ki lahko zadene na razdalji 8000 km katerokoli mesto na zemlji.
Ko' so von Braun in njegovi sodelavci to slišali, so brez oklevanja izjavili: »Če je to res, 'bomo v kratkem videli leteti nad Ameriko tudi prvi umetni satelit«.
In to se je dejanslko zgodilo že 4. oktobra. Kar je ameriške in druge učenjake posebno iznenadilo, je bila teža sopotnika: nekaj več ko 83 kg, to je približno 9 krat težji satelit kot ameriški Vanguard. Brzina Ikro«le je znašala natančno 8 km na sekundo.
ZEMLJA POSTAJA ČLOVEKU PRETESNA
Če bi znanstveniki mogli pospešiti hitrost od 8 km na 11 km in 200 m, bi se sopotnik popolnoma odtegnil privlačni sili zemlje ter začel krožiti okoli sonca. Ob brzini 16 in pol km na sekundo ali okrog 334 tisoč 'km na uro' bi se pa odmaknil tudi vplivu sonoa ter postal povsem samostojna zvezda v vsemirju.
Kar smo napisali, dokazuje, kako ogromen je napreddk, ki ga je človek dosegel v naših dneh: z umetnimi sateliti se oddaljuje od zemlje in z znanstvenimi instrumenti, nameščenimi na umetnem mesecu, lahko opazuje in beleži, kar se godi v svetu zvezd: meri temperaturo, preučuje žarke in z drobcenimi
Občudovanje mešano s strahom
Nadvse značilno za čas, v katerem živimo, pa je naslednje: namesto da bi se vsi ljudje veselili velikanskega ruskega izuma, ki odpira novo dobo človeške zgodovine, se je polastila množic na zapadli velika zaskrbljenost in vznemirjenost.
To je bilo opaziti že koj po objavi, da so Rusi 31. avgusta preizkusili z uspehom medcelinski izstrelek. Do tistega dneva so imeli namreč Američani zavest, da so prvi, vodilni narod na področju tehnike, (kateremu nihče nič ne more. V slučaju vojne se lahko po-služijo svojih oporišč v Kanadi, Veliki Britaniji, na Francoskem, v Nemčiji, Turčiji in številnih drugih azijskih in afriških deželah ter obsujejo čez noč Sovjetsko Rusijo z vodikovimi bombami. Ogromna država bi bila v najkrajšem času uničena.
Rusija sama pa ni imela doslej sredstva, s (katerim bi bila mogla neposredno udariti tisoče kilometrov oddaljene in od oceanov za-ščitene Amerike. Z izumom prvega medce-linskega izstrelka so Rusi 31. avgusta zlomili to premoč Amerikancev in postali njim enaki: odslej jim bo »s pritiskom na gumb« omogočeno, da tudi oni pošljejo takoj nad Združene države vodikove bombe ter razru-
šijo New Yoilk, Wasliington 'ali katerokoli njihovo industrijsko središče.
Tu je vzrok, da je ameriško prebivalstvo zgubilo, dosedanjo zavest varnosti ter da se je jel širokih slojev onkraj morja polaščati strah pred Sovjetsko zvezo.
TUDI SOPOTNIK JIH RAZBURJA
Strah je postal še večji, odkar se je pred kratkim oglasil v najbolj (razširjenem ameriškem dnevniku New York Herald Tribune vplivni časnikaT Stewart Alsop. Ruski sopotnik, o katerem so doslej trdili, da je le znanstvenega pomena, pravi Alsop, je v resnici tudi velik vojaški uspeh.
»Rdeči mesec« ima namreč prejkone oči, s katerimi na svojih dnevnih poletih nad Ameriko opazuje in slika ozemlje pod seboj. To je zelo verjetno, kajti sovjetski učenjak. Aleksander Šerban je prejšnji, teden izjavil v Beogradu, da sopotnik daja Rusom tudi obvestila o obliki ozemlja, ki ga preleta.
Če je to res, je naglasil Alsop, ni izključeno, da so Rusi s pomočjo fotografičnih po-snetlklov, ki jim jih pošilja sopotnik, že dognali kraj, kjer se nahaja ameriško strate-
(Nadaljevanje na S. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
»MARŠAL PRED VRATI ITALIJE« |
Maršal Georgi j Žukov je zaključil svoj 8-(Inevni obislk v Jugoslaviji. Ogledoval si j« j>redvsem vojaške na,prave in industrijska podjetja in njemu na čast so- jugoslovanske edii-nice priredile tu pa tam tudi male orožne vaje. .
S Titocm se je srečal šele proti koncu obiska, in sicer na lovu v Kamniški Bistrini, ikjer je kot izvrsten lovec ustrelil 4 divje koze. Zatem je imel na Brdu blizu Kranja s Titom dolg razgovor na štiri oči.
0 čem sta se menila, javnost ne more vedeti. Nil kdo ne more reči, ali je imel obisk tudi večji političen pomen in kakšen.
Samo tržaški 11 Pieco.lo je, razume se, bolje poučen. Ker so Žukova na cestah in poljih tudi navadni ljudje pozdravljali, trdi vsevedni list, da so Jugoslovani še zmerom prežeti z vseslovanskim nacionalizmom. V Rusiji gledajo kljub komunizmu slovansko velesilo, ki bo pomagala osvoboditi vse slovanske narode ter potolkla vse njihove sovražni-ike.
Slavni vojskovodja, ki je s svojimi armadami porazil Hitlerja pred Berlinom, je pregledoval jugoslovanske enote v k raškem zaledju Trsta in zato je jasno kot beli dan. da je ogromna vojaška moč slovanske Rusiie uperjena proti vzhodnim mejam Italiie. Od tod naslov Piecolovemit uvodniku:	Maršal
■pred (našimi) vrati — II Maresoiallo »ante portas«.
V tem nametniem premričaniu se je nacionalistični list še boli utrdil, ko ie zvedel, da ie trnkov odpotoval iz Jusroslaviie v Albani-io. Z Ti»l ■i io ie o« rožen o potemtakem tudi vsp Jadransko morie.
BOLNA FRANCIJA
Odkar je Maunoury — Bouirges ostal pri glasovanju v parlamentu v manjšini, se nahaja Francija v zelo težki krizi. Predsednik republike Coty je pooblastil že troje politikov, naj sestavijo novo vlado, a doslej se mi nikomur posrečilo spraviti slklupaj potrebne večine.
V zadnjih 11 letih je to že 24. vladna kriza, v katero se je pogreznila Francija. To po-memi, da je vsaka vlada bila na oblasti povprečno manj kot 6 mesecev.
Današnje težave Francije so- še posebno zamotane zavoljo tega, 'ker se stranke ne morejo zediniti, kalko naj bi se država izmotala iz homatij v Alžeriji, kjer se boji med Francozi in Arabci z nezmanjšano silo in krutostjo nadaljujejo.
Medtem pa pada vrednost franka ter cene življenjskim potrebščinam neprestano rastejo.
JUGOSLAVIJA IN VZHODNA NEMČIJA
Adenauer mi, kot znano, nikoli priznal vladi komunistične Vahodne Nemčije pravice, da govori v imenu ondotnega prebivalstva, češ da ni prišla na oblast v svobodnih demokratičnih volitvah, ampak s pomočjo sovjet-sikih bajonetov.
Enalko stališče bi morale zavzeti do Vzhod, ne Nemčije po Adenauerjevem mnenju tudi druge države. Vsaika dežela, ki prizna nemško komunistično vlado, je že pred leti izjavil Adenauer, je nasprotnica Zapadne Nemčije
in z njo je treba pretrgat i diplomatske odnose.
Da bi se ne zamerila Adenauerju, tudi Jugoslavija ni uradno priznavala komunistične vlade v Vzhodni Nemčiji. V torek se je pa izvršil v Beogradu preokret: jugoslovanska vlada je sklenila, da obnovi redne diplomatske stike tudi z Vzhodno Nemčijo.
Za ta korak se je odločila, čeprav so ji ga odsvetovale vlade Amerike, Velike Britanije in Francije. Utemeljila ga je pa takole: Vzhodna Nemčija, naj bo taka ali taka, obstoji kot posebna država z lastno vlado in to dejstvo je treba vzeti na znanje ter po njem uravnavati politilko.
Jugoslavija ne pripada vrh tega niti k vzhodnemu niti zapadnemu taboru ter hoče biti v dobrih odnošajih z vsemi državami, pa naj bodo komunistične ali anitikomumistične. Zakaj naj bi delala izjemo z Vzhodno Nemčijo?
Bomo videli, kaj bo Adenauer sedaj ukrenil.
NASER IN KOMUNISTI
O egiptovskem diktatorju Naserju beremo, da je prijatelj Sovjetske zveze in podpornik komunizma. Da se v zunanji politiki naslanja v mnogih stvareh na Moskvo ter prejema od nje pomoči v orožju, je res, značilno pa je, da se v svoji državi obenem ostro bori proti Ikiomuniizmu.
V Egiptu je komunistična stranka prepovedana in komur dokažejo, da je komunist, ga kaznujejo. Tako se je v soboto pričela v Kairu spet sodna obravnava zoper 18 osebam, češ da so »delovale v organizaciji, ki si je postavila za cilj, da s silo in protizakonitimi sredstvi spremeni osnovne socialne in gospodarski razmere v deželi«.
»SOSEDOVA ROKA«
S tern naslovom je znani angleški liberalni tednik Economist priobčil uvodnik o dogod-Ikih v drobni republiki San Marino, kjer se je pred dnevi dosedanja vlada morala vdati ter izročiti oblast iprotivladi, ki jo vodijo demokristjani.
Predati se je morala, pravi list, ker je Italija odsekala vse poti, vodeče v republiko; ter pošiljala vanjo oborožene prostovoljce, odrezala dovoz živil v San Marino in tudi z denarjem podpirala protivlado. Poslužila se je sredstev, po katerih običajno segajo komunisti. Rimska vlada, piše Economiist, je hotela menda dokazati, da »Iklar zmorejo Rusi, to lahko tudii mi naredimo«.
ZAMENJAVA DENARJA
Vlada Vzhodne Nemčije je v soboto iznenada zaprla svoje meje ter razglasila, da morajo prebivalci v enem dnevu zamenjati marke z novimi. Do 300 starih marlc so vsakomur takoj izplačali 300 novih, vse višje zneske so pa pridržala oblastva, češ da morajo ugotoviti, od kod je pridobil posameznik denar.
Če ga je zaslužil a »špekulacijo«, mu ga za-plenijo.
Vlada v Pankomi se je odločila za te ostre ulkrepe iz več razlogov: najprej zato, da dvig. ne vrednost svojih bankovcev. Za 100 vzhodnih mark si dobil namreč le 24 Adenauerje-vili.
Ker je v Vzhodni Nemčiji veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, saj so tam še
vedno v veljavi živilske nakaznice, so ljudje trumoma hodili kupovat v Zapadno Nemčijo, kjer so se nakopičili veliki zneski vzhodnih mark.
Vsi ti bankovci so se sedaj spremenili v na. vaden papir, za katerega ni treba vladi v Pan" kowu plačati vinarja.
Neizogibno pa je, da ne bo v Zapadni Nemčiji, hotel odslej nihče več prodajati blaga za vzhodne marke tor bo komunistični del Nemčije padel v gospodarsko osamljenost.
POŠTENO ČASOPISJE
Dne 3. oktobra je bilo na Dunaju zaključeno 5. mednarodno 'zborovanje katoliškega tiska, katerega se je udeležilo nad 400 odposlancev iz 32 držav.
Na njem je bilo proglašeno, da so temelji, na katerih mora sloneti tk at oliški tiSkl, resnica, pravičnost in ljubezen.
Teh navodil bi se morali držati pravzaprav vsi pošteni časnikarji. Pri nas pa vidimo, kalko sc nekateri s svojim katolištvom samo bahajo, drugače pa z mirno vestjo v tisku lažejo, obrelkiujejo in širijo sovraštvo.
PODMORSKA RAZISKOVANJA
Prejšnji teden se je globinski čoln Triestc že štiridesetič pogreznil v morje. Raziskovalca Piecard in Reohnitzer sla se v bližini otoka Capri pri Neaplju spustila nad tisoč metrov globoko. Na dnu sta ostala sedem ur. Nabrala sta veliko množino gradiva, ki bo služil biologom za raziskovanje življenja v globinah morja.
PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE
Ker se bližajo volitve v zvezno Narodno skupščino, so v Jugoslaviji iznova prešteli prebivalstvo ter ugotovili, da šteje država 18 milijonov in 62 tisoč duš.
SEDEMINŠESTDESET VRTNIC
Predsednilki Eisemhower je dopolnil v ponedeljek 67 let starosti. Ves dan je delal kot običajno in sprejel v dar 67 blagodišečih vrtnic. Da bi ne obolel, se je nekaj dni prej dal cepiti proti azijski mrzlici.
MEŠANI ODBOR
V	začetku prihodnjega meseca se sestane v Beogradu stalni, jmgosl ovansko-it al i ja ustk i odbor, katerega naloga je, da jiazi, kako se izvršujejo določila londonsikega sporazuma z dne 4. oktobra 1954.
Govorili bodo med drugim o položaju slovenskih šol na Tržaškem in italijanskih v Koprščini in Bujščtini.
Mi zagovarjamo načelo, naj bodo Italijani in Slovenci tudi glede šolstva v vsem enakopravni. Sprejemamo torej idejo medsebojno, sti ali reoiprociteti.
RUSKO - AMERIŠKI SPORAZUM
Iz Moskve je prišla vest, da je bil med ameriškimi in ruskimi znanstveniki sklenjen pomemben dogovor: medsebojno se bodo obveščali o vsem, kar oni ali drugi vedo o1 opazovanjih, ki jih beleži ruski »sputniik« na svojih poletih okoli zemlje.
PORTOROŽ JE POSEKAL BLED
Tuijski promet v Sloveniji je bil letos večji kot lansiklo leto. Glavni vzrolk je v tem, da so se znižale ceno za sobe in hrano. Največji napredek je doživel Portorož v bivši coni B. Prelepi obmorski kraj je imel že v prvem polletju še enkrat toliko (105%) gostov kot lani, medtem ko je število tujcev na Bledu ipadlo v istem času za 43 odstotkov.
NOVICE
VERA V AMERIKI
Združene države slave v svelu kot naj-odločnejše bra-n-iteljlice zapadnc krščanske omike. Kakšno je v resnici versko življenje
v	Ameriki, se najbolje vidi iz knjige, ki jo je za 1. 1958 izdal Ameriški državni svet za Cerkve.
V njej je zapisano, da se zanimanje za vero zadnje čase v Ameriki močno’ širi: od 1. 1955 do danes se je število članov raznih Cer-Iklva pomnožilo za več kot 3 milijone, tako da pride na 100 prebivalcev 64 oseb, ki so vpisani v to ali ono Cerkev ali v judovsko versko skupnost. Vsi ostali, to je 36 odstotkov, so pa brezverci; več kot eno tretji Amerikancev tvorijo torej pogani.
Cerkveno življenje je vrli tega v Ameriki silno razcepljeno, saj je v Združenih državah nič manj kot 268 samostojnih verskih občestev: razne protestantske ločine štejejo skupaj 60 milijonov udov, katoličanov je olktoli 34 milijonov, ju-dov 5 milijonov, pravo, slavnih pa dva in pol.
Velika nevednost
Od krščanskih Cerkva se širijo-, kot beremo-, najhitreje metodisti, ki štejejo okoli 8 -milijonov članov.
Kolika nevednost glede krščanskih res- i> vlada večkrat med prebivalstvom, n-arn prr nazorno opisuje n (ki vojaški kaplan pri ameriškem letalstvu. Od 387 njemu podrejenih vojakov, pravi, ki so bili udje te ali one Cerkve, jih 229 ni znalo, da sestoji sv. pismo iz knjig nove in stare zaveze. Samo 303 so vedeli- -povedati, kolilklo je število Kristusovih apostolov, 202 vojaka nista pa znala navesti niti enega apostola po imenu. Samo 30 jih je vedela, kdaj in kje je Jezus živel.
Versko življenje v Ameriki, kot vidimo-, uti ravno vzorno.-Najbolje organizirana je katoliška Cedkev. Ona ima svoje univerze, močan-tisk i-n številna društva in to je vzrok, d-a imajo katoličani, čeprav jih je le 34 -milijonov, zelo veQlik vpliv v državi.
AMERIŠKI DAVKOPLAČEVALCI
Iz uradnih številk izhaja, da je v minulem letu odštel vsalk Ameri-ka-nec državi 545 dolarjev davka, kar znaša približno 350 tisoč lir. Veliki znesek na glavo dokazuje, v koliki blaginji živi danes prebivalstvo Združenih držav.
PLAVAJOČE HIŠE
V Holandiji, ki leži- ob morju in je preprečena s prekopi, žive ljudje v veliki blaginji. Neka tamkajšnja tovarna je pred kra-tklim 'izgotovila za izlete kar plavajočo hišo, sestoj eč o iz 7 prostorov. V njej je kopalnica, centralna kurjava i-n tudi garaža, da se potniki, kadar kje pristanejo, lahko z avtom peljejo na izlete.
RAZLIČNI OKUSI
Kaj je lepo, o tem so ljudje različnih mnenj. Mii smo recimo prepričani, da so lepi tisti zobje, ki so biserno beli. Prebivalci otoka Vap v Tihem oceanu pa vidijo vzor lepote v črnih zobeh. Po potrebi si jih s posebno mažo počrnijo.
NENAVADNA SMRT
V	Piacenzi je mlad knjigovez Pavel M.arehi samega sebe obglavil. Obrezoval je namreč knjige; po neprevidnosti je -pa stegnil glavo skozi- s-trojev okvir, da bi pogledal, ali ne sto. je knjige poševno. Pri: tem je pa pog-nail kolo in rezilo mu je gladko odsekalo glavo.
DENAR GA NI BRIGAL
Nekoč je velik bogataš povabil slavnega učenjaka Einsteina, naj pride- v sosedno mesta predavat v njegovo- hišo o svoji teoriji. Einstein je odklonil, češ da je to zanj zguba časa.
»Saj Vas bom, g. profesor, za trud obilno poplačala.
»Hvala Vama, je odgovoril Einstein, »toda jaz si nikakor ne morem -dovoliti, da bi zapravljal čas s tern, da bi služil denara.
Predjamski dvorec
V	angleški -tovarni za a-tomsko silo- -blizu Cal-der Halla so se pred dne-
vi	iz nepojasnjenih vzrokov ugreJe in začele naenkrat žareti -naprave, napolnjene z uranom. Delavci in uradniki so se preplašeni razbežali, da bi jih ne zajeli radioaktivni zanki. Sedaj so ob-lastva ukazala bližnjim mlekarnam, da do prekli. ca ne smejo prodajati prebivalstvu mleka. Krave, ki se pasejo v bližini tovarne, bi se namreč utegnile navzetii- radioaktivnosti, jo z mlekom prenesti na -ljudi ter jim p-ovzročiti neozdravljive bolezni.
SAJ JE VSEKAN!
Elvis Pres!ey, ki je »izumila divjašlkd ples rock and roli, se je ponudil nekemu londonskemu nočnemu zabavišču za nastope. Za en teden nastopov je pa zahteval nič -manj ko 25 milijonov lir. Razume se, da so se fantalinu, ki misli, da je umetnik in kulturon-osec, raje — odrekli.
OLIKAN ZAPORNIK
Iz londonskih ječ je zbežal Karel Pa-/o us, Iki bi zavoljo -ropa moral odsedeti še 7 let. Ravnatelju kaznilnice je poslal jetniSko obleko in pismo, v katerem se opravičuje, češ d-a je tako naglo odšel i-z celice, da se ni utegnil od nikogar posloviti. Dnevi v zaporu mu bodo vsekakor ostali v trajnem spominu.
NEVARNO MLEKO
Rusi so odprli novo poglavje v zgodovini človeštva
(Nadaljevanje ■ 1. strani)
gično poveljništvo, ki bi Izdalo v slučaju sovjetskega napada letalom ukaz, naj takoj nesejo vodikove bombe nad Rusijo. Ako Rusi -niso tega že -danes dosegli, bodo- prav gotovo s prihodnjim, -popolnejšim satelitom.
Poveljniki ameriškega zrako-plovstva se za. volja -tega baje že ukvarjajo z načrtom, da bi eno tretjino ali kar polovico- letal, opremljenih z atomskimi in vodikovimi bombami, ne držali na zemlji, temveč v stalnem poletu-, da bi Amerika bi-l-a brezpogojno varna pred -katerimkoli nenadnim napadom Sovjetske zveze.
POLITIČNE POSLEDICE
Toliko razburjenje je seveda pretirano in neupravičeno-. Preden bodo namreč Rusi-mogli izdelovaiti- v večjem številu -neznanslkb drage medcelinske izstrelke, bodo pretekla še leta. Iz vsega -pa spoznamo, kako velike in neposredne so bile politične posledice zadnjih dveh ruskih izumov.
Prvo, kar je bila opaziti in kar je povsem naravno in človešlkio, je bilo, da se je med Rusi in tudi drugimi Slovani -močno dvignila narodna samozavest. Na zapa-du se je bil na žalost utrdil predsodek, -da so Slovani zaostali in v m-nogočem še napol barbarski ljudje, ki se za ves svoj napredek -imajo zahvaliti le zapa-dn jakom: Nemcem, Francozom,
Angležem, Italijanom in Amerika-ncem. Sami iz sebe si ne upajo nič velikega ustvariti. Taka domišljavost je še danes zelo razširjena n. pr. tudi med tukajšnjimi Italijani ter -nam močno škloduje.
Krivičnemu naziranju o manjvrednosti slovanskih narodov je bil 31. avgusta in zlasti -še 4. oktobra zadan smrtni udarec.
Med neposrednimi piosladicamii ruskih izumov je pa na žalost tudi ta, da se velesile hočejo sedaj pognati v še hujšo tekmo v oboroževanju. Werne-r von Braun je izjavil, da bodo Ameri-kanci, če združijo i-n napnejo vse svoje sile, v kratkem dosegli -in -prekosili Ruse.
Mi smo pa prepričani, da bosta -tudi zadnja dva velika izuma iruslklih učenjakov ko-nec koncev služila le miru v svetu. Napredek tehnike je tako nagel in silovit, da razpolagajo sodobne vojske danes že z orožjem, s katerimi je mogoče -zbrisati milijonska velemesta v nekaj urah z obličja zemlje in iztrebiti cele narode. Nova svetovna- vojna bi prav gotovo prinesla uničenje ravno -talklo napadenim kot napadajočim državam. -Ker pa lastne smrti nihče ne mara, je človeštvo že iz strahu prisiljeno reševati svoje spore brez vojne, to se pravi z miroljubnimi sredstvi.
Strah, ki sta ga ruska izuma tako zelo povečala v svetu, je t-onej pravzaprav prispevek k ohranitvi i-n utrditvi svetovnega miru,.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET
V	ponedeljek je imel redno sejo tržaški pokrajinski svet. Razpravljal je v glavnem o proračunu tekočega leta, Ikii ga je pred kratkim odobrila prefektura. Ta je pokrajini nakazala 763 milijonov državnega prispevka, se pravi enako vsoto kot lami. Pokrajinski svet je bil svoj čas sestavil proračun, ki je predvideval okrog 900 milijonov primanjkljaja, a so ga nadzorna oblastva zmanjšala za 164 milijonov.
Vsi svetovalci so- ostro grajali ravnanje prefekture, ki ni pokazala dovolj razumevanja za številne potrebe tukajšnjega prebivalstva ter pokrajinski upravi obenem preprečila, da povsem izvede svoj načrt dela.
Slovenski Svetovalec Gerbec je protestiral, ker prefektura namerava povečati davke kmetovalcem, in predlagal, naj svet predlog prefekture zavrne. Proti povišanju teh davkov se je izjavil tudi demokristjan Corberi. Gospod Gerbec je nadalje naprosil upravni odbor, naj poskrbi, da oblastva premeste drugam vojaško strelišče na Repentabru. Odbornik za kmetijstvo je odgovoril, da bodo to vprašanje rešili na sestanku, ki se ga bodo udeležili general Ferrari, župan g. Bizjak, svetovalec Gerbec in predstavnik pokrajinskega upravnega odbora.
BOLJUNEG
Mnogi vaščani se zadnje čase pritožujejo, da občinska uprava preveč skrbi za razna dela v Glinščici, medtem ko je v Boljuncu marsikaj zanemarjenega. Pravijoi, da Selad urejuje vsako, še tako stransko stezo v Glinščici, medtem ko se nihče ne briga, da bi na primer razširili glavno pot ob vhodu v Bo-lju-nec ali popravili poti, ki vodijo proti kamnolomu.
Te napake bi se po našem dale odpraviti, če bi o raznih delih Selada odločalo več ljudi in če bi občinska uprava imela več stikov 4 vsemi prebivalci. Dogaja pa se, da o marsičem odloča samo ožja skupina oseb, ki si najbrž domišlja, da je vsevedna. Če je to veljalo do danes, ni rečeno, da mora veljati tudi za naprej.
Prav je, da upravni odbor skliče sejo občinskega sveta, ki naj temeljito prouči sedanja in bodoča javna dela v dolinski občini.
BRIŠČIKI
Na sprejemu pri dr. Palamari je naš župan g. Pirc med drugim posredoval, da bi oblastva enkrat za vselej uredila glavno pot v našo vas. To delo je nujno, saj prihaja k nam čedalje več Tržačanov, ki radi obiskujejo tukajšnjo znamenito jamo.
Branka Hrovatina, ki mu je šele 8 let, so pred dnevi moraili odpeljati v bolnišnico, Iker si je z bodečo žico ranil desno roko. Vaščani mu želimo, da bi kmalu okreval.
DEVIN
Čeprav se je lujskoprumetna sezona ž<-kl j učila, je ob lepih dnevih v našem pristanišču še mnogo gostov. Tako smo v nedeljo videli precej ljudi v kopalnih oblekah: nekateri so se samo sončili, pogumnejši so se j>a Iklopali v morju.
Ponovno smo ugotovili, da je nujno- urediti že za prihodnje poletje primeren prostor Jia spravljanje avtomobilov. Že sedaj se nam-
reč dogaja, da marsikateri tujec kar obrne svoje vozilo, ko vidi, da se ne more nikjer ustaviti.
Azijska mrzlica se je zadnje dni -pojavila tudi v naši vasi. Zbolelo je precej otrok in vse kaže, da bodo morali šolo za nekaj dni zapreti.
DOLINA
Pred kratkim je prefektura odobrila občinski proračun za tekoče leto. Občini je nakazala 30 milijonov prispevka, medtem ko je občinski svet svoj čas bili zaprosil za- 43 milijonov. Izmed postavk, ki jih je prefektura črtala, omenimo 1 milijon lir za opremo novih šolskih razredov v Ricmanjih, 2 milijona za plače občinskim uslužbencem ter več milijonov za vzdrževanje vaških poti. 0-bl.asl-va so obenem zavrnila predlog, da bi v starem občinskem domu v Dolini ustanovili knjižnico in čitalnico.
Da hi v ricmanjski šoli ne trpel pouk, si je županstvo izposodilo opremo od m-iljske občine.
MAČKOVLJE
Naše matere so z veseljem sprejele vest, da so se slovenski pokrajinski in občinski svetovalci na sprejemu pri generalnem komisarju Palamari zavzeli -tudi za ustanovitev otroškega vrtca v naši vasi. Dr. Palama.ra je sicer smo izjavil, da se bo za stvar zanimal, vendar vsi trdno upamo, da oblastva- vrtec odpro že v tem šolskem letu. Občinska uprava' je v tukajšnji šoli že pripravila in opremila prostore za novi vrtec.
SESLJAN
Nova cesta od seslja.ndklega nadvoza do ce-rovske poti ni rojena pod srečno zvezdo. Pod-jetje Milič jo je bilo- že pričelo graditi, a je moralo dela -prekiniti, ker so- nenadoma nastali zapletlja-ji. Dalj časa so se občina, uprava državnih cest in lastniki zemljišč pogajali, kod naj gre nova pot. Ko je vse kazalo, da so se pogodili, je prišlo do novega- spora, iz katerega se z-di, da skoraj ni- izhoda.
Ker je ta pot nujno potrebna predvsem- Cerovcem, upamo, da bodo prizadete stranke pokazale pri pogajanjih več razumevanja im končno našle pot do sporazuma.
SLIVNO
Iz naše vasi se redkokdaj oglašamo, kar pa ne pomeni, da se pri nas -nikdar ne dogodi nič posebnega in da nimamo nobenih potreb. Smo pač delavci in kmetje in zato vzamemo v roko raje kramp kot pero.
Danes moramo izraziti svoje -nezadovoljstvo, ker smo slišali, da bomo še več mesecev čakali na ureditev vaških poli. Občinska uprava bi morala vsekakor dati prednost javnim delom v naši vasi. ki je -d-oslej bila -po splošnem priznanju zelo zanemarjena.
Ne verjamemo namreč, da so se dela zakasnila samo po krivdi oblastev v Trstu, sa j ta navadno o-dobro načrte po vrstnem redu vložitve. Tudi nabrežiinski tehnični urad je torej delno kriv, da imamo še vedno s'-poti. In prav je, da to javno- izpovemo, da ne ho drugič delal napak.
ŠTIVAN
Nedaleč od tovarne papirja so- pred kratkim pričeli graditi novo cesto, ki bo povezovala glavno -pot za Tržič s pravkar dovršeno
avtocesto. Ta se, kot znamo, za sedaj konča pri Tim-avu, ker oblastva niso še odobrila načrta novega mostu čez reko. Novo' pot grade zato, da bodo po njej preusmerili promet s tovorniki s sedanje državne peste na- avtocesto -in tako zmanjšali preobremenjeni promet po Devinu in Seslja-nu.
REPENTABOR
V začetku prejšnjega tedna smo pokopali 28-letnega Ladija Guština S Cola. Mladeni -e je hudo- ponesrečil na Opčinah, kjer se je vanj zaletel neki tržaški avto. Prepeljali so ga sicer v bolnico-, a je po nekaj -dneh podlegel ra-na-m. Pogreba se j-e udeležilo mino-go pokojnikovih prijateljev in znancev, kar je gotovo bilo v tolažbo- 'hudo prizadetim sorodnikom.
Naj mu sveti večna luč! -Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
ŽAVLJE
V to-rek so v Rimu podpisali dogovor, s -katerim j-e vlada odobrila gradnjo novega velikega naselja »Sv. Sergeja« v Žavlj-ah. Vlada se je obenem obvezala, da bo to gradnjo gmotno- podprla in je v ta namen -za sedaj določila 3 milijarde in 200 milijonov Ilir. O-d teli bosta ustanovi Ina-Casa in Unrra-Casa prispevali 2 mll-ijardi, ostalo pa, bodo' prejeli od 'tržaškega krožnega sklada. Naselje- zavzema 76 hektarov površine, ki je bila dosle-j po- veliki večini last slo-vens/kih mandrijarjev in kmetovalcev iz Sv. M. Magdalene spodnje.
Naselj-e grade za delavce in nameščence tovarn v Žaveljiskem industrijskem pristanišču, a je obenem, kakor smo- svoj čas obširno pisali, očiten primer raznarodovanja slovenske zemlje na Tržaškem. Zato Slovenci njegovega rojstva nikakor ne moremo- pozdraviti.
BORŠT
Prosvetno društvo Lon-jer-Katinara je prejšnjo so-boto- gostovalo V Borštu. Igralo je veselo -tridejanko Ploha, k,i je žela kar lep uspeli. Požrtvovalni igralci i-n igralke zaslužijo vse naše priznanje. Želimo, da bi vztrajali pri začetem delu ter svoje kulturno udejstvovanje v bodočnosti vsestransko poglobili in izboljšali.	«
TREBČE
Člani Prosvetnega društva Lonjer-Katina-ra priredijo' v soboto- v Trebčah veseloigro Ploha. Upamo, da se vaščani prireditve udeleže v lepem številu.
f ANTON RADOVIČ
Ko smo bili na temi, da zaključimo list, so nam iz Nabrežine sporočili1, da je v sredo zvečer nen-a-dno umrl znani industrija-1 ec arh. Anton Radovič. Pokojnik se je rodil v Nabrežini -leta 1895 in je po očetovi smrti prevzel vodstvo kamnoseškega podjetja, ki prav letos obhaja 100-letnico svojega obstoja. Z njegovo smrtjo je tržaška kamnoseška industrija zgubila enega svojih najvidnejših predstavnikov, kajti arh. Radovič ni bil samo ugleden podjetnik, temveč tudi priznan strokovnjak v industriji knaškega marmora.
Naj mu bo lahka domača zemlja.
Užaloščeni družini izrekamo, globoko sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi uredništvo No* vega lista.
= Ueftih! is (jd*iihlte
IZ PODGORE
Na rož no vensko nedeljo, 6. oktobra, simo Podgorci doživeli veliko versko slovesnost, ki jo je oznanjal ob .tridnevnici razsvetljeni zvonik in marsikatera raketa, iki smo jih spu. ščali v zrak. Popoldne v nedeljo pa se je razvila iz farne cerkve veličastna procesija, ki jo je vadil misigr. Novak, do priljubljene Marijine kapelice v jami pod Kalvarijo, ki je zares tudi priznano umetniško' delo in spomin na strahote svetovnih vojn, ko so Podgorci islkali varstva in pomoči pri Kraljici miru. Častnega kanonika Novaka je sprem, ljalo lepo število sobratov in velika množica vernikov tudi iz mesta in okolice. Rožno venska pobožnost se bo odslej obhajala vsako
1-ett'O.
Zvedeli smo, da je mestna uprava od ob rii-la za nadaljnjoi popravo riaše farne cerkve drugi prispevelki 400 tisoč lir, kar je potrdila tudi že prefektura. Dela bodo izvedli v najkrajšem času.
Na zadnji seji mestnega sveta so med drugim sklenili, da bodo povečali javino razsvetljavo v naši ulici Sv. Justa in tuidi na našem novem mostičku čez Sočo pri Straž i-pah, za kar bodo potrobili 20 tisoč (lir. Na Matjnii-ci pri Marijini kapelici pa je mestna uprava odkupila košček zemljišča, na Ikiate* Tem bo izgradila čakalnico za potnike z avtobusom, ki bo podobna tisti na Go-riščeku ( Ka. tarinijevem -tirgu).
Avtobusni vozni red št. 7 za obrat med Gorico itn Podgoro je odslej naslednji:
Ob delavnikih vozi iz železniške postaje «t>: 5.20, 7, 8, 9, 10, 11, 12.35, 13.25, 15, 17.40, 19, 20 in 21.35.
Iz Podgore pa vozi ob del avniilklih ob: 7.30,
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13, 14.10, 15.30, 18.10,
19.30, 20.30 in 22.10.	v
Ob nedeljah in praznikih vozi iz južne - o-staje ob: 9.10, 12.40, 14, 15, 16, 17, 18, 19,
20,	21, 35, 22.30 in 23.30.
Iz Podgore ob nedeljah in praizmiikih pa vezi ob: 9.35, 10.25, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.55, 18.40, 19.30, 20.30, 22, 23 in ob 0.15.
SOLKANSKO POLJE
V	četrtek, 3. oktobra, smo spremili na pokopališče v Pevnio 80-lelno Komel Marajo’. Po rodu je bila iz števerjana. Pokojnica je bila zelo pridna in dobra gospodinja. Dolgo let je delala pri dveh podjetjih za izvoiz zelenjave im sadja na go riškem trgu. Zalo je bila zelo dobro poznana v mestu in okolici. Pogreba se je udeležilo mnogo prijateljev ‘n znancev. Družini 'in sorodnikom izrekamo (floboko sožalje.
IZ ŠTEVERJANA
Pred kratfkim je obiskal eden naših občinskih svetovalcev Jazbince, Iki so se vsi obvezali, Ja bodo napeljali elektriko v svoje lii-'c. Tako namreč zahteva podjetje, preden napelje v kako vas električno luč. Ker je zade-va sedaj urejena, upamo, da bodo v najkraj-'eim času napeljali v Jazbine elektriko ter s tem izpolnili dolgoletno Srčno željo Jaz-Fincev po sodobni razsvetljavi.
Prejšnji teden je na avtobusni progi Gori-('a-Oslavje-Števerjan stopil v veljavo nasledki vozni red:
Odhod iz Gorice ob delavnikih: 7., 12.30
Lu 16.
Iz Števerjana: 8.30, 1.05 in 17.35. Ob nedeljah iz Gorice: 14.30, 18.30 in 22; iz Števerjana: 15. 19. in 22.30.
Iz Gorice skozi Grojno vozi avtobus ob delavnikih: ob 7., 12.30, 13.30 in 18.; iz Števerjana: 7.30, 13, 14.15 in 18.30. Ob nedeljah: iz Gorice: 15.30 in 17.30; iz Stever-jana: ob 16. in 18. uri.
KULTURNI PRIREDITVI
V soboto’ in nedeljo je goriški oktet P1
.k-a nrireidil samostojni pevski koncert v dvn, rar-i na Pla-cuti. Zbor vodli Franci Valentinčič iz Pevme, ki je prejel oid očeta, pevmske-ga organista im pevovodje, zares zlato d-r,tn to je lepo glasbeno n a-d a-rj cm ost in še posebno ljubezen do slovensikle pesmi.
Brez pretiravanja lahko trdimo, da ,‘ita oktet iin mladinski mešani zbor mudila go-riške-mu občinstvu s svojim ubranim petjem prelep umetniški užitek. Tudi program, ki je obsegal 19 pesmi, je bil dobro- izbran. Skladbe je na klavirju spremljal g. Andrej Bratuž, 'točke sporeda pa je napovedoval g. Karel Brešan iz Podgore. Goričani smo na tem koncertu spoznali, da je našemiu narodu tudi v zamejstvu zaj-rmčenia lepa bodočncSt, dokler ima v mestih in na podeželju požrtvovalno, po kulturi in lepih vzorih stremečo mladino.
V nedeljo je SNG iz Trsta priredilo d e /predstavi v prosvetni dvorani na Korzu Veir-di. Predvajalo- je komedijo Branislava NuM-
Sredi septembra so se v našem mestu zbrali žulpani in tajmiki iz Tav-orjane, Tipane, Srednjega, Sovoidenj, Podbonesca, Sv. Lenarta, Grmeka, Prapotnega, Šempetra, Ah-tena, Fojde im Brda. Na sestanku Hribovske skupnosti, ki sta se ga udeležila tudi naš župan in senator Pelizizo ter pokrajinski svetovalec polkovnik Olivieri, so razpravljali o vzdrževanju cest in graditvi šolskih poslopij. Ceste in primerne šole sta gotovo važni vprašanji za naše kraje, Zares prav potrebno je, da bi v vseh slovenskih občinah oimprej poskrbeli za ugodna šolska poslopja, tako da bi ne bilo treba našim otrokom zmrzovati v slabih učilnicah po zasebnih hišah. A oudi-ino se, da se upravitelji naših občin na svojih sestankih niilkdar ne dotaknejo- zares življenjskega vprašam j a našega slovenskega obmejnega prebivalstva: kako zaustaviti izseljevanje in kaj bi morala vlada ukreniti, da bi ne ostale naše vasi brez moških im celo brez mlajših žensk. Sesta-nlki naših županov in -tajnikov se pečajo vedno le z navadnimi upravnimi zadevami, nikdar o tem, kako bi našim ljudem preskrbeli stalno zaposlitev doma. Šole, ceste, vodovodi in podobna tekoča javna dela nikakor ne morejo znat n o izboljšati gosp odardkega stanja naše dežele. Nikjer pa ni med našimi upravitelji pogumnega moža, kot jih najdeš v pasivnih liribov-sikih kraljih Furlanije, ki bi osrednji in pokrajinski vladi zaklical, da talko ne more iti več naprej. Slkoro ves za del-o sposobni rod slovenskega moškega in ženskega obmejme-
ča Žalujoči ostali. Šaloigra je ena izmed najboljših Nušičevih del, ker nam ne predstavlja le srbskega družbenega okolja, marveč je občečloveškega značaja. Praiv taki, kot nam jih riše veliki humorist in satirik Nuši«, so več ali manj ipri vseh narodih sorodniki 1> -gatih pokojnikov. Goriško občinstvo se že dolgo ni toiliko nasmejalo kcit pni tej k-cime-diijii, zlasti še zaradi tega, Iker je bilo Nušiče-vo delo morda celo na pretiran način potrža-čeno. Avtor se je prav v tej igri najbolj približal Husu Gogolju, ki je -privabil sameirmi carju Nikolaju II. bridke solze v oči, ko je zagledal v zrcalu njegovega Revizorja svojo ogromno državo.
Največ smeha je vzbudila poitržačena šjora Marjeta, Valerija Silova, ki je nastopila knt gost. Vlogo Danice je v splošno zadovoljstvo občinstva odigrala Dana Bratuževa.
SMRT SLOVENCA V RIMU
V	soboto je v Rimu iznenada umrl g. J o /k o Žalilkar, bivši lekarnar na Jesenicah in bivši profesor na višjih šolah v Gorici. Umrl je za srčno boleznijo.
Pokojnik se je rodil v Novem mesitu 1. 1893. Bil je mož plemenitega značaja i-n zato so ga vsi visoiko cenili in spoštovali. Zelo ga je vzljubila fr or iška šolska mladina, ki ga bo obranila v trajnem spominu.
Naj mu sveti večna luč in Stvarnik naj mu bo bogat plačnik. Užaloščeni dru-žiri, zla. sti še g. soprogi, izrekamo ob brirlki izgubi vzornega moi4 in očeta iskreno in globoko sožalje.
Sožalju se pridružuje tudii uredništvo Novega lista.
ga prebivalstva živi danes le od dela v tujini. Izseljevanje postaja kljub vsemu od dne do dne hujše. Vtis imamo, da bodo strahotne posledice takega stanja spoznali vladajoči | krogi šele tedaj, ko bo žal že prepozno. Na to smrtnonosno rano naše prelepe obmejne deželice zaman opozarjamo iz dneva v d-a-n odigovorne kroge.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Zvedeli smo, da je ministrstvo za javna de-la pred kratkim odobrilo načrte za nekatera javna dela, ki jih bodo izvedla delovišča, da se v naši deželici omeji brezposelnost. Za vsa-iko posamezno delo j-e ministrstvo določilo -državni prispevek, in sicer za ipopravo ceste, kii vodi iz Ahtna preko Suhi d a v Prosnid
740,000	lir; za preureditev in razširitev pokopališča v Lesi pri Hliodiču 740 tisoč; za popravljanje občinskih cest v Gorjanih 740.000; za popravilo ceste Kodromac . Obor-če v občini Prapotnoi enalko velik znesek; za -gradnjo ceste, ki bo vezala Gorenjo vas — Zapo-tok — Kal v občini Podbo-nesen pa en milijon 460.000 lir; za zgradnijo nove ceste Brdca - Sovodnje 2 milijona 13 tisoč lir; za popravilo ceste, -ki vodii na pokopališče v Prosmiidu 740 tisoč; za gradnjo nove ceste M-ažarole - Tamiora v občini Tavorjana enak znesek; za no-v cerkveni zvonik v Ramovšči-cii v občini Fojda 2 milijona 698.000 Ilir.
V	Vilah pri Fo-jdi so si tamlklajšmji posestniki, ki jih je 18, pred kratkim zgradili primerno po-slotpje, v kateremi bodo imeli zr-(Nadaljevanje na 6. strani)
(f^GitvMtfl	m	Hftllfllbltft	tl	&	tl	itn
IZ ČEDADA
(Nadaljevanje s 5. strani) družno gostilno im prodaijalnico živil. Dos’ej so morali hoditi daleč do Podcerkve po živila. Tega so se pa naveličal i in zato so se zdru-žili in si skutpno zgradili zadružni dom. Za majhno in revno vas je 'bilo tako podjetje sicer zelo težavno, a dobra volja in sloga sta \se ovire premagali.
Vasici pa še vedno manjka najvažnejše zt> urejeno življenje in to je zdrava pitna vod Najbližniji izvir je pol ure oddaljen in zato bi bilo prav, da bi občinska uprava in dru-a • ristojna oblativa čimprej preskrbela revni vasici zaželeno pitno vodo.
Do danes je bal avtomatičen telefon za razgovore samo v Šemipetru, v zadnjih dneh so pa začeli z deli, da bi modernizirali telefonsko centralo in zato bo odslej telefon avtomatičen za vso občino.
IZ PODBONESCA
V	zadnjem času se obmejni osebni promet v nadiški dolini vedno bolj razvija. Na prehodu pni Stupici čakajo dolge vrste ljudi in avtomobilov včasih tudi celo uro, dia jih ca-
» Jimitilliliii (I o Umi
rimiiki pregledajo. Večkrat čujemo Ijiudi s Kobariškega in z Bovškega, ki se vračajo s trga v Čedadu, kako bi se radii na prehodu nekam usedli in se malo odpočili, ker so utrujeni od naporne poiti, pa nimajo kam. Zato bi biilo potrebno, da bi pri Stupici zgradili primerno čakalnico, da bi ne ljudje, medtem ko čakaijo, bili izpostavljeni dežju in mrazu. Pnaiv bi bilo tudi, da hi na meji hitreje opravili pregled, ker carinilkii predolgo zadržujejo vsakena potnika. To se ne dogaja niti v Go* rini niti na ostalih prehodih.
V	'ktratkem bodo napeljali telefon tudi v Arbeču in Mersinu, kakor se je že zgodilo v drugih naseljih naše razsežne občine.
IZ AHTENA
Povedati je treba, da je v zadnjem času naša občina dovršila že razna javna dela in da ima v načrtu še nova. V kratkem začnejo v Ahtnu graditi novo šolo, ki bo stala 19 milijonov lir. Za to delo je oibčina najela posojilo. Še letos bodo popravili tudi cestno mrežo, ki povezuje preko vasi Malina in PTOsnida Ahten s tipanslko občino. To delo
bo stalo okoli 3 milijone lir. Ustanovili bodo delovišče, pri katerem bodo zaposlili domače ljudi. Ceste mislijo pri tem tudi razširiti in dobro popraviti, da bo po njih lahko vozil avtobus.
IZ RAJBLJA
V	sredo prejšnjega tedna so irudarji stopili v štiridnevno stavko. S tem so delavci dokazali, da je njihov položaj postal neznosen. Uprava rudnika je sicer odgovorila na pismo, 'ki so ji ga poslali delavski zastopniki, vendar je bilo iz pisma razvidno', da podjetje zavrača vse predloge delavcev in da bi bila ‘kakršnakoli pogajanja brezuspešna.
Zavrnjen je bil tudi predlog, naj se mleko prodaja po primerni ceni.
Tudi v tej stavki je delavstvo dokazalo svojo zrelost in odločnost. Lastnik in uprava rudnika bosta spoznala, da ne bosta mogla s svojimi nesocialnimi ukrepi dolgo izzivali našega v borbi . izkušenega delavstva. Pri vsem neredu, ki je pod novim gospodarjem zavladal v rudniku, se javnost čudi, zal V a j državna ohlastva ne p »uče lastnika, da je tre-j ha z delavstvom drugače ravnati.
M		
V	s © im c m im s	igECS
		H. K.
Samo grof Gruenne in mati Zofija sta j*, gledala postrani kot vrinjenlko, ker sta bila v strahu, da bo lepa nevesta spodkopala njun vpliv na oesarja. Nekega dne je nadvojvo-dinja Zofija izjavila v precejšnji družbi, tako da jo je lahko slišal a tudi Elizabeta: »No, saj si zdaj nekam lepše čisli zobe.«
Te besede o umazanih zobeh so EBzabeto tako ranile, da jih je občutila koit prvi trn v kroni svojega poznejšega trpljenja.
»Peruti mi posodi...!«
Prišel je dan, Iko so vladarja klicale dolžnosti na Dunaj. Težko se je ločil od neveste.
V	kabinetni pisarni je vedno mislil na zl'ate dneve v Ischlu. Sisi pa je premišljala na domu, kaj se je z njo- zgodilo. Prej je bila mala, plašna deklica, ki je ljubila cvetke na travniku, letala po* livadah in prisluškovala lastovičjemu žgolenju. Prava hči narave, malce samovoljna, občutljiva za vse lepo. Zdaj naj postane cesarica, jetniea v zlati Meliki. Kako naj najde svobodo v dvorskem okolju, zgrajenem na togem špumskem obredu? Ah, proč so mlada leta; ne bo več sladkih ur prve, še ne dosanjane ljubezni. Spet je vzela mala nevesta v roke svoj dnevnik, ki je že drsti tednov sameval v miznici.
Temo bo srca in negotovost je zaupala v pesmi na bele liste. V njej prosi 'lastovico;
Odnesi me v daljni kraj, da ubežim usodi, ker tu ni zame maj.u.
Niiso je zanimale priprave, pomerjanje ohlelk in nakita, kar je veselje vsake neveste. Mislila je le: »Ah, mladost, ti moja, kam ušla si, kje si?«
Zaročenčeva mati ji je poslala slike iz Ischla. Bodoča snaha se ji je zahvalila v prijaznem pismu in je menila, da se ji pri-
kupi, če ji piše »ti«. Pa kako jo je zbodlo, ko ji je 'zaročenec sam pioislal opaizko, češ da dvorna pravila predpisujejo, da mora še on, cesar, svojo mater vikati. Zopet Ikaplja grenkobe na mlado srce.
V	oktobru 1. 1853 je Franc Jožef prihitel na olbii-k v Possenhofen. Poslal je zopet srečen zaljubljenec; materi je večkrat pisal ali brzojavil — pošiljati brzojavke je bi’p eno njegovih redkih veselj — da se počuti kot v nebesih. Sisi je ljubila družbo, kadar so šli na izlete v bližnje gozdove, lovili ribe in jih samii petkli, dolgočasila se pa je na uradnih sprejemih ali dvornih plesih.
Nadnjo so prišle še druge težave. Morala se je pripravljati za stan avstrijske cesarice. Po več ur na dan so prihajali profesorji in jo učili. Pri teh urah se je počutila koit v kletki. Najraje se je pa učila madžarščine. Mladi' ogrski pesnik Janos Majlatli je čustveni pirimcesinji tako ognjevito prikaza! jezik in zgodovino juna-lkega naroda, ki -se je v revoluciji 1. 1848 boril za svobodo, da se je tudi Elizabeti ogrelo srce za OgTe in za mladega profesorja.
Papige in darovi
Že prevelika vnema za Ogre in, kako je kasneje kot cesarica skušala vplivati na dunajsko politiko, kaže, da je Sisi imela precej trmasto in svojevoljno glavo. Cesar je to spoznal na njej že, ko je bila zaročenka. Zato je v poznejših pismih svoji materi malo manj navdušeno risal »njeno podobo. Obenem s trmo je Franca Jožefa odbijala na zaročenki tuli ncftla otroškost. Obenem je pa imela poteze deškega značaja. Še nekaj mesecev pred poroko je po fantovsko plezala na drevesa, rada je sama brez družbe tekala po travni' kih, nabirala cvelike in poležavala v gozdu pod drevesi. Oče, ki je bil čudaški veseljak
in svobodoljuben človek, se ni preveč strinjal z ženo. V gradiču je imel lastno stanovanje v posebnem nadstropju. Pač pa je zelo rad imel Sisi. Jemal jo je s seboj na izlete v planine, naučil jo je vaditi pse in konje. Postala je izvrstna jahalka. Ljubila je tudi vpe dr -.ge živali, posebno ptice.
Naijbolj pa »i je želela imeti pisanega Tva-paigaja, ki bi zinal kaj govoričiti. Dolgo se ji ni izpolnila ta Otroška želja. Štiri meSeee pred poroko je pa trmasta in otroška preipro-flrina zmagala. Omenila je zaročencu - cesarju, da bi rada imela takega papaaaja. Čeprav še mladenič, je cesar v svoji cesarski velikimi kar poskočil. Kmalu ho cesarica, pa se hoče pogovarjati s papagajem!
Za novo leto je Sisi prejela po posebnem kurirju z Dunaja dragocen krzinen plašč. Nič se ga ni razveselila. Po isti pošti je dala vedeti cesarju, da pričakuje papigo. Zdaj s? cesar ni več upal upirati.
Čutil je, dai je v nevesti prvi val navdušenja za poroko že uplahnil. On pa je bil kljub njeni tirmi in papigi še vedno vanjo zaljubljen.
Elizabeta je podzavestno odkrivala na cesarskem zaročencu prav tiste poteze, ikatere so jr> že pri materi odbijale:	pikolovstvo,
natančnost, samozavest in navdušenje za etiketo. Pozneje, ko je videla na svojem mnžu. kako ipazi, da je vsak svinčnik natančno n« svojem mestu, so ji zvenele v ušesih očetove besede, da hi se ona dva ne smela nikdar poročiti.
Toda kolo se je že obrnilo in je steklo ter se ni dalo več ustaviti.
Vso priprave za poroko so bile v triku. 'Vaiprej ie bilo potrebno premagati ovire, ki sta jih stavila zaročencema cerkveni ii državljanski zakonik, ker sta bila v hiiižmiem florodstlvu. Z dfržavo se je dnlla tfvar k«r birž (urediti, saj postave go v Avstriji veljale 'le za' »podloižnilke«.
Papež je tudi kmalu poslal dovol jenje, dn sc bratranec in sestrična1 poročita. Cesar j« na te formalnosti mnogo držal, čeprav sc 'C imel vsaj v svoji monarhiji tudi za gospodi ja Cenkve.	,
(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
£jVfi/inffi ^eene
Med najresnejšimi kandidati za letošnjo Nobelovo nagrado je angleški romanopisec Graham Greene.
Pri Angležih je roman posebno priljubljena oblika pripovedništva in ji posvečajo največjo skrb. Že od nekdaj ima angleški roman tudi svoje posebne značilnosti, ki ga razlikujejo n. pr. od francoskega. Za francoski roman je predvsem značilno poudarjanje psiholoških in družbenih problemov in ostra karakteristika oseb, katerih nasprotje ustvarja iz fran-, coskega romana napeto psihološko ali družbeno dramo. Tipični angleški roman pa je že od nekdaj — od Robinsona Crusoeja in Gulliverjevih potovanj naprej — značilno pustolovski, pravi plod domišljije in doživljajev v širokem svetu. Cisto gotovo je to posledica položaja, ki so ga imeli in ga še imajo Angleži v svetu kot narod z ogromnimi kolonijami in odvisnimi ozemlji, narod, ki mu je odprt tako rekoč ves svet. Angleški pisatelj ni zaprt v ozek krog svoje domovine in svojega okolja in ni prisiljen, da razčlenjuje predvsem družbene in psihološke pojave in tipe svoje okolice, ampak uživa prednost, da more vnesti v svoje delo svetovno obzorje, dih severnih in južnih oceanov, kanadskih gozdov, afriških džungel in step, daljnih otokov in eksotičnih plemen ter občutje vsakovrstnih doživljajev in srečanj. To je vzrok, da je angleški roman skoro vedno zelo zanimiv, pa četudi samo zaradi nenavadnih doživetij in okolja, ki ga posreduje bralcu. V njem je vedno dokajšna mera tistega, kar navadno išče bralec v romanu, namreč pustolovskega doživljanja sveta in novega življenjskega okolja. To velja tako za najboljše pisatelje preteklosti, kakor so bili n. pr. Robert Louis Stevenson, Kipling, Conrad, Lawrence in drugi, danes pa za Somerseta Maugha-ma, Georgea Onvella, Evelyna Waugha in posebno za najzanimivejšega predstavnika današnjega angleškega romana Grahama Greena, najzanimivejšega vsaj v očeh tujih bralcev. Toda Graham Greene je zelo priljubljen tudi pri domačih bralcih, ker najdejo v njegovih delih vse tisto, kar mika angleškega bralca — pustolovščino in hkratu topel utrip življenja.
Zanimanje za njegove romanc vedno bolj raste, a največji uspeh v svetu imajo ravno njegovi zadnji romani Konec zadeve, Srčika stvari in Mirni Američan.	>
Graham Greene ni le dober in uspešen romanopisec v navadnem pomenu besede, to je, da zna pritegniti bralca in da zna umetniško dovršeno prikazati tisto, kar hoče povedati, ampak'je tudi izredno resen v svojem namenu. ,S tem ni mišljen propagandni namen, da bi namreč ideološko prepričal bralca in ga pripravil do tega, da bi sprejel njegovo doktrino in sodbo. V njegovem pisanju ni nič takega, kar bi moglo nuditi osnovo 'za trditev, da je Graham Greene tendenciozen pisatelj, čeprav je znano, da je konvertit in da v svojih romanih — zlasti v novejših — rad obravnava človeške probleme, ki so v zvezi s človekovim verskim prepričanjem, probleme greha in vesti. Toda te probleme rešuje človeško resnično, umetniško prepričljivo in s pravo ustvarjalno silo, ne pa v duhu ozke doktrinarnosti.
PROBLEM DOBREGA IN SLABEGA
Resnost Grahama Greena je v njegovem pojmovanju pisateljskega dela, v resnem pojmovanju tistega, kar ima bralcu povedati. Med njegovimi romani je tudi nekaj tako imenovanih lažjih del, s katerimi je hotel bralca predvsem zabavati. Taki so n. pr. njegovi romani Vlak v Stambul, Tajni agent, Ministrstvo za strah. Toda to so njegova rana dela, ki so izšla od leta 1932 do leta 1939. V poznejših je vedno bolj poglabljal 'človeško problematiko, ki jo prikazuje n. pr. v romanih Brightonska skala, Moč in slava, Srčika stvari in Konec zadeve.
V	novejših romanih ni le ohranil napete pripovedne tehnike prejšnjih romanov, ampak jo je še oplemenitil in še bolj napel z močno umetniško vizijo sveta in s poglobljenim etičnim pojmovanjem čle veškega življenja in človeških odločitev. V njih n9 zaključi več zgodbe in ne reši problemov z are-
j jo lopova in zmagoslavjem glavnega junaka ka-
1	v svojih prejšnjih romanih, ampak pusti problem nerešen, kar nezaključen. Problema dobrega
slabega, ki prikazuje v svojih novih delih, nam-
cmgleški romanopisec
reč ni mogoče rešiti na enostaven način. Ta problem je večen in dobrih ter slabih značajev ni mogoče tipizirati. Oboji so sposobni dobrega in slabega in boj med obojim se nadaljuje, tudi če mora Graham Greene ob preobratu v usodi svojih junakov zaključiti roman.
V	svojem delu Konec zadeve prikazuje prav tako kakor v romanu Srčika stvari problem doslednosti v verovanju. Pripoveduje nam zgodbo pisatelja Mauricea Bendrixa in njegove ljubice Sare Mi-les, ki je poročena z nepomembnim in topim uradnikom. Ljubezni z Bendrixom pa je konec, ko sprejme Sara katoliško vero. Maurice Bendrix, v katerem slutimo pisatelja samega, je nalašč prikazan kol navaden, skoro nesimpatičen značaj, egocentričen, ljubosumen in histeričen. Zgodba se zaplete, ko skuša odtrgati svojo ljubimko od njenega moža in ugotoviti, zakaj ga je zapustila. Sara je prikazana simpatično in je podobna Greenovim junakinjam v drugih njegovih romanih. Ostale osebe v romanu, kakor n. pr. Sarin mož, Henry Miles, ubogi agent Parkis, umazani, suhi, grdi pater Cromptn in drugi, so značilne osebe Greenovega umetniškega sveta. To je svet, gledan skozi temna očala: v njem je več človeške bede kakor veselja in bleska.
Kako zna resničen pisatelj poseči v politično dogajanje, ne da bi za hip zdrsnil z umetniške ravni, pa je dokazal Graham Greene s svojim zadnjim romanom Mirni Američan, s katerim je posegel v ho-matije v Indokini.
Ce bo dobil Nobelovo nagrado, jo bo dobil kot resnično vreden pisatelj.
Na žalost doslej še noben Greenov roman ni bil preveden v slovenščino. Zdaj pa je Prešernova družba naznanila, da bo izdala njegov roman Tretji mož.
A. R.
• • •
NI KRIZE ROMANA ...
Sarajevska založba Narodna prosvjeta je naznanila, da je prejela na svoj letošnji razpis za najboljši jugoslovanski roman 112 del v rokopisu. Prispeli so tudi romani v slovenskem in makedonskem jeziku, čeprav ni v razsodišču nobenega Slovenca. M kajo pač nagrade ... Zelo je razveseljivo, da je v Jugoslaviji še toliko pisateljev, ki se upajo lotiti romana, medtem ko povsod tožijo, da je roman kot literarna vrsta v krizi in v zatonu.
»PRIHODNJO NEDELJO« — PRIHODNJA PREMIERA?
Zadnjič smo poročali, da so nastale težave s cenzuro zaradi drame Josipa Tavčarja Prihodnjo nedeljo, ki jo je hotelo naše Slovensko narodno gledališče uprizoriti letos kot prvo delo svojega repertoarja. Ker se je čakanje na odločitev cenzure le preveč zavleklo, se je gledališče odločilo začeti sezono z znamenito dramo ameriškega dramatika Eugena 0’Neilla Strast pod bresti. To je eno najboljših in najbolj napetih del sodobne dramske književnosti in bo gotovo našlo pri občinstvu enako ugoden sprejem kot doslej še povsod, kjer so ga igrali.
Krstna predstava bo v soboto, 19. t. m., v dvorani na stadionu.
Zanimiva Tavčarjeva drama Prihodnjo nedeljo, zajeta iz današnjega življenja in okolja v Trstu, bo verjetno druga na letošnjem sporedu. Slišati pa je tudi, da namerava Slovensko narodno gledališče, če bi se težave s cenzuro še zavlekle, uprizoriti neko drugo Tavčarjevo delo, ki tudi čaka, da pride na oder.
V. R.
RAZSTAVA VVERNERJA BERGA V LJUBLJANI
V	soboto so odprli v Moderni galeriji v Ljubljani samostojno razstavo oljnatih slik in grafik odličnega avstrijskega slikarja VVernerja Bcrga, ki živi v Galiciji pod Obirjem na Koroškem, kjer si je pred 25 leti kupil Rutarjevo kmetijo. Berg je bil zastopan s svojo grafiko tudi na drugi mednarodni grafični razstavi v Ljubljani, ki so jo zaključili 1. oktobra.
V	svojih oljih prikazuje predvsem slovenske koroške ljudi in pokrajino. Zanj je značilno, da zelo rad slika v prvi vrsti ljudi. V nedeljo dopoldne je Wer-ner Berg sam vodil po razstavi, ki jo prirejajo v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško. Pri tem je povedal, da sam sicer ne zna slovenski (po rodu je iz Porenja), znajo pa njegovi otroci.
Za svoje delo je prejel VVerner Berg že več pomembnih nagrad. Dobil je med drugim veliko nemško umetniško nagrado Alberta Durerja. Pred kratkim je z velikim uspehom razstavljal tudi v Parizu, že prej pa na Dunaju, v Berlinu,* Benetkah in Hamburgu. Njegovo umetnost označuje svetovna kritika za odkritosrčno, neposredno in elementarno.
E. Z.
PO ODISEJI, ILIADA — Eden največjih epov vseh časov, Homerjeva Iliada, bo zaživela v barvnem filmu, ki ga snemajo v rusko-grški kpproduk-ciji.
PLODOVITA AMERIKA — V tej sezoni računajo v Ameriki na 330 novih filmov, kar je 34 več ko lani.
KULTURNE VEST/
*	V Mariboru je iz-ložil tržaški slikar Rudolf Saksida dvaindvajset olj. Za razstavo vlada, kot poročajo iz Maribora, veliko zanimanje in že prve dni je privabila znatno število obiskovalcev. Želeli bi videti tudi v Trstu razstavo tega skromnega, pa dobrega umetnika.
H* V Mali galeriji v Kopru je odprl razstavo svojih risb in gvašev slikar dr. Robert Hlavaty.
Razstava je jubilejna. Priredili so jo namreč za njegovo bližnjo šestdesetletnico. Ker je obletnico razglasil že koprski radio, mislimo, da nismo indi-skretni, če jo tudi mi omenimo. Novica je presenetila vse, ki poznajo mladeniško čilega in bodrega umetnika.
L. Spacal, Plastika
* Te dni so podelili v stolnici sv. Pavla v Frankfurtu znanemu ameriškemu pisatelju Thomtonu Wilder-ju nagrado nemških knjigarnarjev za leto 1957. Nagrado podelijo vsako leto književniku, ki se v svojih delih učinkovito zavzema za mir na svetu. Doslej so jo dobili že Albert Schvveitzer, Carl J. Burck-liardt, Max Hau, Romano Guardini, Martin Buber in Hermann Hesse.
* Umrl je madžarski pesnik Lorinc Szabo, ki je dobil letošnjo Kossuthovo nagrado, četudi lani oktobra ni prikrival svoje naklonjenosti do upornikov. Star je bil 57 let.
* V Ljubljani je bil prejšnje dni kongres prevajalcev iz vse Jugoslavije. Ob tej priložnosti so se slišale kritike, da izdajajo jugoslovanske založbe sorazmerno preveč prevodov iz klasične svetovne književnosti, kar gre na škodo sodobnega leposlovja.
* Te dni praznuje skladatelj Igor Stravinski 75. rojstni dan. Za ta jubilej je dirigiral v neki pariški dvorani svoje zadnje delo, baletno suito Agon, ki je bila takrat prvič izvajana v Evropi. Doživel je velik uspeh.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV v	V	TRSTU
vabi
na sestanek, ki bo v petek, 25 okt., ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5//. Na sporedu je predavanje književnika dr. Josipa Tavčarja:
Nasprofja v sodobnem človeku
Po predavanju (bo predvajan film o izletu v Soško dolino.
GOSPODARSTVO
Goljenje kokoši
Vsaka kokoš menja, največkrat v septembru in oktobru, svoje perje. Ta naravni pojav, ki ga imenujemo goljenje ali »ma-vsa-nje«, ponekod tudi »misanje«, povzroča mar silkateremu rejcu skrbi in nevoljo; saj je žival v tem času silno podvržena boleznim In preneha tudi nesti. Mnogo je še danes rejcev, zlasti na kmetih, ki se za ta pojav malo ali nič ne zmenijo in puste kokoš, naj si pomaga sama, kakor ve in zna. To nemarno ravnanje je zgrešeno in vredno graje.
Čeprav menjava perja pri perutnini ni bolezen, lahko z vso gotovostjo trdimo, da žival pri lem trpi in če ni dovolj odporna, tudi oboli. Znaki«, (kalklo-r bledi greben, otožnost, velika občutljivost za najmanjšo vremensko spremembo, pomanjkanje teka itd, nam jasno kažejo, da kokoš ni prav zdrava, če žival s temi znalki prepustimo samo sebi, ne ravnamo' prav in si mnogokrat prizadenemo veliko škodo.
Kokoši redimo večinoma zaradi jajc in teh si želimo čimveč prav v letnem času, ko jih na trgu primanjkuje ter jim je cena visoka. To pa se godi jeseni, ko kolkloši, na pol gole tičijo v kgkšnem vlažnem kotu ali pa iščejo v deževnem vremenu na travniku ali polju potrebno hrano. Prav je bilo, da smo puščali kokoši spomladi in poleti na pašo, kjer so si same islkale mnogovrstno hrano. V tem let. nem času je priroda bogato obložila mizo našim živaliicam. Vremenske prilike SO' bile ugodne, kokoši pa krepke in zdrave. Popol-nomia drugače pa moramo- ravnati s perutnino takrat, ko se žival goli, ako hočemo priti v najkrajšem času do dragih jesenskih in , zimskih jajc.
Vse kokoši ne menjajo perja naenkrat. Ne-katere se začnejo goliti že v juliju — avgustu, druge v septembru in nekatere celo v
olkitobru. Te poslednje, ki so navadno najboljše jajčarice, največ trpe med »mavsanjem«, ker menjajo perje ravno lalkirat, ko nastopajo hladni deževni jesenski dnevi. Prav tem živalim, ki so nas zalagale z. jajoi do poznega poletja, posvetimo največjo skrb! S pravilnim 'ravnanjem bomo dosegli, da nam po preteku 6-8 tednov spet začnejo pridno nesti. Napačna nega pa lahko podaljša goljenje tudi za več mesecev.
Prvi pogoj, da bo goljenje v najkrajšem času dovršeno, je, da namestimo živali v zračen in suh kokošnjak1, kijer bodo v slabem, deževnem vremenu lahko- vedrile. Žal, da imamo pri nas še malo res vzorno urejenih kurjih staj. Prepričan sem, da se bo ko-koše-reja pri nas šele takrat povoljno razvila, kose bo nahajal na naših kmetijah poleg hleva in svinjaka tudi lepo urejen kumik, ki- je za zdravje in plodovitnost živali istota-ko važen kakor pravilna krma.
Sovražniki perutnine
Prepih in vlaga sta največja sovražnika perutnine, posebno še v času guljenja.
Druga važna stvar pa je — pravilna prebrana. V tern dostikrat in veliko grešimo. Navadno potresemo nekoliko kloru,ze ali ječmena po umazanem dvorišču in to- je vse, kar večina rejcev nudi živalim! Res, da pravilno sestavljena mešanica stane denar, ki ga naš kmet čestokrat nima, a -zato ima vse sestavne dele te mešanice doma ter mu ni treba kupovati drage mesne hrane in ribje moke. Koruzna, ovsena in ječmenova moka -ter otrobi vsebujejo mnogo rastlinskih beljakovin in škroba. V mleku — tudi posnetem — so živalske beljakovine, ki povsem nado-mestujejo drago mesno in ribjo- moko. Zmešaj po 1 kg navedane moke, dodaj ikavino žličko kuhinjske soli in ravno toliko kla j nega apna in s to mešanico krmi živali.
Na vsa-k (kljun vzemi pest te mešanice, do* daj na drobno sesekljanih kopriv, zelja, solate itd, zmešaj vse skupaj z mlekom in daj v obliki goste kaše- perutnini v -ko-ritca! Taka hrana ne slane veliko-, a vsebuje vse potrebne snovi in je bogata tudi N-z vitamini. Zjutraj in zvečer krmi živali s to mešanico-, zvečer pa jim natrosi nekoliko zrnlja! Prav priporočljivo je tudi dajati kokošim v čas-U goljeinja semena sončnih -rož, !k!i vseb-ujcjo mnogo -maščobe.
Ker v času goljen-ja kokoš navadno- nima pravega teka, ji ga skušajmo vzbuditi z raznovrstno- hrano, ki pa ne sme ostati dalj časa v koritih, -ker se rada skisa. Za-to je nujno potrebno, da, vsake pol -ure -odstranimo vse ostanke iz k,orit.a -tor ga dobro operemo.
Naj še omenim, da moramo tudi- pridno zatirati mrčes, ki neprestano nadleguje perutnino.
To so glavna sredstva, s (katerimi pospešujem o goljenje kokoši, ki na-m bodo v znak hvaležnosti kmalu začela spot nositi.
V	času ko- se golijo, nam -dveletne kokoši -pridno nesejo- ja-rčke, izvaljene v -marcu —-aprilu. Te bodo menjale perje šele v prihodnjem poletju ali jeseni. Pra-v zgodaj izvaljene jarčke, it. j. liste v mesecih februarju in celo v januarju, pričnejo ne-siti že poleti, na jesen ipa prestanejo in se.začnejo goliti.
A-ko hočemo imeti mnio-go jajc ludli- jeseni iri pozimi, ravnajmo la.kole: vsako leto obnovimo tri četrtine vseh kokoši z mladimi jarčkaml, izv-alje-mimi v -marcu in aprilu.. Vse nad tri -leta stare kokoši, ki so se že »iznesle«, pa prodajmo ali zakoljiino. Obdržati je- treba le eno četrtino starih kokoši, ki so se pričele goliti avgusta — septembra. Tem posvetimo vso našo skrb in paizn-jo, da bodo čim* prej prestale z »mavsan-jem« ter nas zopet zalagale z jajci. Alklo tako ravnamo in skrbimo obenem zja pravilno nego -in prehrano, nam jajc ne bo primanjkovalo niti v letnem času, ko jih ni veliko na trgu in so zato dražja. Le tako lahko postane naša kokešerej-a bolj uvaževana gospodarska panoga, kot je ža-l -danes.
J. G.
PREGLED TEKEM ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Za svetovno prvenstvo v nogometu, ki se bo odločilo prihodnje leto v Stockholmu, je že zdaj veliko zanimanja. Zato je prav, da ljubitelje tega športa podrobneje seznanimo s potekom dosedanjih srečanj. (Prvi pregled smo objavili v št. 160).
Do danes je bilo v posameznih skupinah odigranih 70 tekem. Od 16 finalistov jih je trenutno znanih že 6. Poleg Zahodne Nemčije, Švedske, Anglije in Brazilije sta se uvrstili še Paragvay in Avstrija. Velike možnosti za uvrstitev v finalno tekmovanje imajo še Francija, Madžarska, CSR in SZ, medtem ko je stanje v ostalih skupinah evropske cone kakor tudi v azljsko-afriški ter južnoameriški coni precej zapleteno.
EVROPA I: S tekmo Irska - Danska (2:0) so se zaključila vsa srečanja te skupine. Lestvica: 1. Anglija 7; 2. Irska 5; 3. Danska 0. EVROPA II: Manjka sicer odločilna tekma Belgija - Francija (Bruselj, 27.10); strokovnjaki sodijo, da bo Francozom uspelo zmagati. Izidi ostalih tekem: Francija - Islandska 5:1; Belgija - Islandska 5:2. Lestvica: 1. Francija 6 (3); 2. Belgija 4 (3); Islandska 0 (4). EVROPA III: Madžarska je v Sofiji porazila Bolgarijo z izidom 2:1 in bo tako po vsej verjetnosti šla prihodnje leto na švedsko. Manjkata še tekmi Bolgarija - Norveška (Sofija, 3. 11.) in Madžarska - Norveška (Budimpešta, 10. 11.). Lestvica: 1. Madžarska 4 (3); 2. Norveška 2 (2); 3. Bolgarija 2 (3). EVROPA IV: Za prvo mesto se tu borita Walles, ki je zmagal (4:1) v Cardiffu, in CSR, ki mora igrati še povratno srečanje z Vzhodno Nemčijo (Berlin, 27. 10.). Lestvica:
1.	CSR 4 (3); 2. VValles 4 (4); 3. Vzhodna Nemčija
2	(3). EVROPA V: Končale so se vse tekme (Nizozemska - Luksemburška 5:2; Nizozemska - Avstrija
»
CŠportni pregled
1:1; Avstrija - Luksemburška 3:0) in na prvo mesto lestvice se je uvrstila močna ekipa Avstrije. Lestvica: 1. Avstrija 7; 2. Nizozemska 5; 3. Luksemburška 0. EVROPA VI: SZ je igrala obe tekmi s šibko Finsko (3:1 in 10:0) in igrati mora še povratno srečanje s Poljsko (Varšava, 20. 10.). Tudi Poljska je premagala Finsko z izidom 3:1. Lestvica: 1. SZ 6 (3); 2. Poljska 4 (3); 3. Finska 0 (4). EVROPA VII: Po neodločeni tekmi (1:1) med Romunijo in Jugoslavijo morajo »plavi« zmagati tako proti Grčiji (Beograd, 27. 10.) kot proti Romuniji (Beograd, 17.
11.), če hočejo nastopati v tekmah za svetovno prvenstvo. 21. oktobra bo v Bukarešti tekma med Romunijo in Grčijo. Lestvica: 1. Hermini j a 3 (2); 2. Jugoslavija 2 (2); 3. Grčija 1 (3). EVROPA VIII: Italija mora igrati še odločilni tekmi s Severno Irsko (Belfast, 4. 12.) in s Portugalsko (Milano, 22. 12). Lestvica: 1. Sev. Irska 3 (3); 2. Portugalska 3 (3); 3. Italija 2 (2). EVROPA IX: Huda je borba med Španijo in škotsko, a odločilno besedo bo imela Švica, ki mora igrati povratni tekmi z obema ekipama (Lausanne, 24. 11. in Glasgovv, 6. 11.). Lestvi-vica. 1. Mehika 8; 2. Kanada 4; 3. ZDA 0. Kosta-
JUŽNA AMERIKA I: Brazilija se je že aprila meseca uvrstila v finale. Lestvica: 1. Brazilija 3; 2. Peru 1. JU2NA AMERIKA II: Sele v jeseni so se začela srečanja v tej skupini. Izidi: Čile - Bolivija 2:1; Bolivija - Cile 3:0; Bolivija - Argentina 2:0 in Argentina - Cile 2:0. Lestvica: 1. Bolivija 4 (3); 2.
Argentina 2 (2); 3. Cile 2 (3). Manjkata še tekmi: Argentina - Bolivija (Buenos Aires, 17. 10.) in Argentina - Cile (Buenos Aires, 20. 10.). JUŽNA AMERIKA III. Presenetljiv je izpad nekoč svetovnega prvaka Urugvayja. Na prvo mesto se je uvrstila čvrsta ekipa Paragvayja. Izidi ostalih tekem: Urugvay-Kolumbija 1:0; Paragvay - Kolumbija 3:0; Paragvay-Urugvay 5:0 in Urugvay - Paragvay 2:0. Lestvica: 1. Paragvay 6; 2. Urugvay 5; 3. Kolumbija. 1.
SEVERNA AMERIKA. Izida prve podskupine sta: Curagao - Guatemala 3:1 in Kostarika - Curagao 2:1* Manjka še povratno srečanje: Curagao - Guatemala. Lestvica: 1. Kostarika 8 (4); 2. Curagao 2 (3); 3-Guatemala 0 (3). SEVERNA AMERIKA, druga podskupina. Končale so se vse tekme v tej skupini. Mehika je dvakrat porazila (3:0 in 2:0) Kanado. Kanada pa je odpravila ZDA s tesnim izidom 3:2. Lestvica. 1. Mehika 8; 2. Kanada 4; 3. ZDA 0. Kostarika in Mehika se bosta pomerili in zmagovalec bo nastopal na tekmah za svetovno prvenstvo.
AZIJA — AFRIKA. Za svetovno prvenstvo bo tekmovala le ena državna reprezentanca, čeprav so v tej coni štiri podskupine. V prvi podskupini se je na prvo mesto uvrstila Indonezija. Po odstopu Turčije je v drugi podskupini zmagal Izrael. Ker je Cipe1' iz tretje podskupine odpovedal povratno tekmo z Egiptom, je zadnji ostal edini zmagovalec. V četrti podskupini je Sudan povratno tekmo s Sirijo zaigra1 neodločeno (1:1), kar pa mu je zadostovalo, da se uvrsti za nadaljnje tekmovanje. Izrael bo moral .igrati z Indonezijo, Egipt pa s Sudanom. Zmagovalca obeh polfinalnih srečanj pa se bosta pomerila med seboj za edino mesto, ki pripada tej coni. Položaj
(Nadaljevanje na 10. strani)
MIŠI GO VEDELE, RAM MORAJO BE= ŽATI.TRDONTA SE JE ZNAŠEL TOD VEDRIM NEBOM.,.
\ V\ ^ ZDANILO \ \#V\ i JE- KAR. TARO3
\ V' \ f GREM PO LETALO.
...KRČEVITO SE TE OPRIJEL STENE.,,
—'	t£ BO VODA '
ZALILA ROV DO VRHA ,BOM MORAL VEN,DRUGAČE BO PO MENI.,,UTONITI PA ŽE NOČEM!
N aha že ” v PONEHAVA!..ŠE ^ DOBRO,DA NISEM ŠEL GLOBUSE,.. ,
NENADOMA TE MIMO NJEGA ZDRVELO KRDELO MOKRIU žl Ll, ki JIH TE VODA PREGNAL/ IZ NJIHOVIH GNEZD...____
TRDONTA TE ZBEŽAL ZA VELV KANSKIMI MIŠMI IN SMUKNIL ZA NJIMI V ŠPRANJO,,.
MIŠI GO VEDELE, kAM MORAJO BE= ŽATI. TRDONTA SE TE ZNAŠEL TOD VEDRIM NEBOM...
\	^ ZDANILO
\ \0\\ l SE TE. PARTAKOJ \ V' \ f GREM PO LETALO.
VODA?! OTOPITI ME w HOČE ! ^ ^
mrrIKn
ž j n i	TE ZVERI SO BILE TOREJ MIŠI ?! TA TE PA DOBRA! KAM NELI BEŽIJO? NAT BOLTE RO, 6E SE TIM PRIDRUŽIM!..V N NJIHOVI DRUŽBI BOM VA- ] REN PRED ŽENŠČINO!,. J
i	
o	
f	
o	
k	
TEMPO, TRDONTA DRLI SE'.POIŠČI LETALO IN NAJU REŠI, ČE.
NAJU MED TEM NE NAMAŽEJO NA kRUH)!
rmwigr
Itiumiia haca * vladah hvela
Em Wa//aoa . R. Bm
»Prav,« ga je prekinila Letty, »toda koliko gre nam osebno od jlste slavne tretjine? In kdo je prav/.aprav ta gospod Lynne ? Kak llrayjev 'priganjač ? Kaj boljšega že zasluživa...«
Nastal je kratek molk; samo tiktakanje mre se je slišalo. Mabel e je prva oglasila: »Tisti tvoj Bray vzame vse na lahko. Dobro 'zgojeno dekle ne vzame kar prvega prišleka samo zato, ker ima "fcnar...«
Štefan je potil mrzli pot. Nikoli si ne bi blil mislil, da bo tako eP načrt naletel na take težave.
»Toda vi dve ne razumeta, dragi moji, da ne dobim niti beliča, ako ne vzame katera od vaju tega Lynnea.«
»Odkrito li povem, očka,« je začela Mabel, »da ne maram kupiti mačke v vreči. In kakšen bo naš soeialni položaj? Mar nas bo odvedel v kako svojo kitajsko kočo?«
Sedela je na mizi s prekrižanimi nogami in z neverjetno predrznostjo v očeh.
»Veš, sita sem tega varčevanja do kosti,« je poudarila z nevo-Ijo’. »Povem ti jasno in kratko: če si tistega rudarja namenil meni, si se zelo zmotil.«
»Jaz mislim enako,« je skočila pokoncu druga, »nikar ne misli, da bom pobirala ostanke.«
»Ni nikakršen ostanek...«, si je upal ugovarjati Narth v strahu pred obema hčerkama.
Tedaj je kar hipoma poskočila Mabel z zmagoslavnim glasom: »'Sem že našla. Kako da nisi ti očka na to pomislil... Ivana. Beri še enkrat pismo!«
Vsi so buljili v pisanje in ko so končali, je tudi Letty vsa srečna vzkliknila: »Da, dobro! Ivana. Njo, revico, omožimo, pa je! Kaj bomo s tisto gosko sicer počeli?...«
Ivana! Štefan si je pogladil čelo. Nato niti ni pomislil, da Bray govori o vseh treh. Njena mati je tudi bila Narth. Torej...
Ne da bi čakala očetovega odgovora, je Letty pozvonila stre-žaju in mu je ukazala:
»Bernard, prosite gospodično Ivano, naj pride za en trenutek sem.«
* * *
TRDONTA SE JE ZNAŠEL V OZKEM,TEMNEM ROVU,,,
f——<0” N
OPAZILA ME TE! KAJ NEKI BO STORILA?! UPAM,DA IMA TA LOK NJA SE KAK DRUG IZHOD,,.
uri ,5 p
TEDENSKI KOLEDARČEK
20. oktobra, nedelja: Janez Kanc., misijonska
21. oktobra, ponedeljek: Uršula
22. oktobra, torek: Filip, Vcndelin
23. oktobra, sreda: Klotilda, Ignacij
24. oktobra, četrtek: Rafael, Kristina
25. oktobra, petek: Krispin, Križani
26. oktobra, sobota: Evarist, Lucijan
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 16. oktobra si
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
625-627 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 129—135 lir 1570—1650 lir
146.50-147,50 lir 12—15 lir
145.50—146,50 lir 711—715 lir
4850—5050 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 20. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja:
10.00	Prenos maše iz stolnice sv. Justa: 12 00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 P. I. Čajkovski: »Pikova dama«, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 21. oktobra, ob: 12.00 Lovčevi zapiski: »Zaljubljenec«; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Cenzura in svoboda tiska«; 21.00 Znanost in tehnika: »Via Emilia, cesta polnokrvnih avtomobilov«; 22.00 Izbrani listi iz slovensKe književnosti: F. S. Finžgar: »Strici«; 22.15 Weber: Odlomek iz koncerta v f-molu, op. 79.
Torek, 22. oktobra, ob: 12.00 Predavanje: »Diamantna mrzlica sredi afriškega pragozda«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Vittorio Calvino: »Vitez brez oklepa«, veseloigra v treh dejanjih. Igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 23. oktobra, ob: 12.00 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Klavirski mojstri; 19.15 Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: Ivo Zor: »Povest o trolejbusu, ki ga poganja voda«; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna: »Pull-man George Mortimer, iznajditelj spalnih in jedilnih železniških voz«; 22.00 Italijanski-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: »Primož Trubar, Pietro Bo nomo in Pier Paolo Vergerio«.
četrtek, 24. oktobra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi dr. M. A. Bemonija; 18.00 Chopin: Koncert št. 1 v c-molu, op. 11 za klavir in orkester; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Zaključki«; 21.00 Dramatizirana zgodba: Antonija Curk: »Vitez Erazem Predjamski« (Prvi del); 22.00 Nove knjige in izdaje: Elsa Mo-
rante: »Isola di Arturo« (Arturov otok).
Petek, 25. oktobra, ob: 12.00 Predavanje: »Pariš ni bil vedno prestolnica Francije«; 19.15 Sola in vzgoja: »Ali so med nami leni otroci«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 O glasbilih: »Lesena pihala — klarinet in saksofoni«; 22.15 Večerne melodije.
Sobota, 26. oktobra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Pedro Aramburu«; 12.55 Domači odmevi; 16.00 Radijska univerza: O higieni in zdravstvu dela: »Organizacija medicine dela v Italiji; 17.00 Oddaja za naj-mlajše: Bruna Vodopivec: »Ribičev sin in lepotica«; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 30 minut priljubljene in zabavne glasbe; 21.00 Teden v Italiji; 22.02 Orkester Franck Chacksfield; 22.25 Večerne melodije.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 405: Peljal sem se skozi Lombardijo in videl krasne mlade in že starejše nasade topolov. Dejali so mi, da nasadi nudijo več dohodkov, kot obdelane njive. Ali sc ni bi tudi pri nas izplačalo urediti take nasade? V kolikih letih dorastejo topoli? Za kaj rabijo njih les?
Odgovor: Topoli uspevajo samo v rodovitni zemlji, ki je dovolj vlažna, a ne v močvirnati, ker bi tu voda zadušila dihanje koreninam in s tem preprečila razvoj drevesa. Zemljišče ne sme biti podvrženo suši in mora biti dovolj vlažno tudi julija-avgusta, ko so topoli v najbujnejši rasti. Zato je v naših krajih mogoče urediti donosne nasade topolov samo ob tekočih vodah, morebiti ob Dobcrdobskem jezeru, na Prevalu in še kje drugje. Topole lahko sekajo, ko jim je 9 let, rasti pa jih pustijo navadno največ 15 let, ker ie v poznejših letih letni prirastek prepičel. Les uporabljajo največ za izdelovanje celuloze (za papir, tkanine itd.) in za izdelavo umetnih lesenih plošč.
Vprašanje št. 406: Za občine v goratih krajih velja neki zakon, ki predvideva razne olajšave glede davkov in drugih dajatev. Kdo odloča, ali zakon velja za to ali ono občino?
Odgovor: Gorske občine so tiste, katerih površina leži vsaj za 80% 600 metrov nad morjem ali kjer presega višinska razlika med najnižjim in najvišjim delom občine 600 m. Občinski svet je pristojen, da predlaga, naj se omenjeni zakon raztegne na njegovo občino. Sklep mora pa odobriti prefektura. Stvar gre navsezadnje še pred državno davčno komisijo.
Športni
(Nadaljevanje z 8. strani)
je precej zapleten, ker se Indonezija ne more sporazumeti z Izraelom glede kraja tekem. Precej težav povzroča tudi srečanje med Egiptom in Sudanom.
ŠPORT PO SVETU Lahka atletika — V soboto in nedeljo je bilo v Rimu mednarodno tekmovanje, na katerem je sodelovalo preko 200 atletov iz 18 dežel. Italijanski tisk je prišteval to tekmovanje med najbolj pomembne dogodke pred olimpiado. Velik uspeh je dosegel Rus Kuc, ki je postavil s časom 13’35"0 nov svetovni višek v teku na 5000 metrov. Dobro so se izkazali Lorger (Jugoslavija) 14”2 na 110 m ovire, Rusi Barte-njev 10”4 na 100, Stepanov 2,06 m skok v višino in Krivonosov 63,55 — met kladiva.
V	Bukarešti je Balasova izenačila svetovni višek v skoku v višino. Skočila je 1,76 m visoko.
ZENSKI KOTIČEK
V SOLI JE ZDRAVJE
Ko na svetu še ni bilo življenja, je že bila sol. Ta beli kristalček je za življenje posebne važnosti, saj ga poznajo skoraj vsi narodi. V vsaki kuhinji imajo sol pri roki, ker skoro ni jedi, ki je ne bi zahtevala. Celo sladke jedi postanejo okusnejše, če jim dodamo ščepec soli. Sol je odlično sredstvo za čiščenje madežev (če ji dodamo nekaj limoninega soka ali špirita), zrcal, šip, pohištva itd. Dodajamo jo titdi kopelim, ker odvzema trudnost. Ce te je pičila osa, preprečiš oteklino in ublažiš bolečino prav s soljo. V mlačni vodi raztopljena sol je ravno tako dobro sredstvo za grgranje pri prehladih. Slabo ž javico boš oživil s peščico soli. Pecivo se ti ne bo prismodilo in razbeljena mast ne bo brizgala iz ponve, če dno posode potreseš z dobro stolčeno soljo. Perilo ne bo pozimi zmrznilo, če ga izplakneš v slani vodi. Preproge bodo imele živo barvo, če jih potresemo s fino stolčeno soljo, jih drgnemo s krtačo in brišemo z vlažno cunjo. S soljo ugotoviš tudi, ali so jajca sveža. V litru vode raztopi 12 dkg soli, nato položi jajce v raztopino. Ce gre jajce na dno, je sveže, če sc le potopi, je dva dni staro, če pa ostane na vrhu, je staro več kot tri dni.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritev sezone 1957-58
EUGENE 0’NEILL
STRAST POD BRESTI
Igra v treh delih
Režiser: J. Babič	Scenograf: V. Rijavec
Asist, režije: A. Rustja	Prevajalec: F. Albreht
PREMIERA
V soboto, 19. oktobra, ob 20.30 v dvorani na stadionu
»Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 PONOVITEV
V nedeljo, 20. oktobra, ob 16. in lob 20. uri v dvorani
na stadionu »Prvi maj« In v torek, 22. oktobra, ob 20.30 v kinodvorani v Skednju
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20
Ivana Bray je bila stara edenindvajset let; kazala jih je pa mam j. Visoka, vitka »kot žebelj« — po besedah debeluške Mabel —■ -ni bila podobna Nartboviim.
Bila je gibčna, polna življenja, njeni prijetni gibi ®o kazali pri. vojen čut za eleganco. Deset let zatajevanja in zapostavljanja ni zapustilo v njej občutka ponižanja. Nagnjena je bila Ik1 veselju in optimizmu.
Stopila je iz hodnika s prijetnim nasmeškom v bleščečih očeh. Nenadni poziv ji je vlil misel na nekaj izrednega in to jo je vedno veselilo.
»Dober večer, gospod Nartli,« je pozdravila s sladkim glasom. Štefan ji ni nikoli dovoli,1, da bi ga klicala stric. »Zaključita sem mesečne račune,« je nadaljevala, »toda tisti za plin se mi zdi večji kot običajno...«
Ob drugih priložnostih bi talka novica Nartha vznevoljila, zdaj, Spričo upanja na milijone, ga pa ni ganila.
»Nič hudega, nič. Sedi, Ivanka,« jo je prijazno vabil. Sedla je na naslonilo divama, kjer se je Letty lenobno zibala.
»Hočeš prebrati to pismo?« je ponudil Nartli papir najprej Lettv, ki ga je nato izročila sestrični.
Ivana je pazljivo prebrala in ga z odkritim veseljem vrnila stricu. »V resnici dobra novica?« je pogledala obe dekleti.
Mirna resnost sestrične je šla Mabeli na živce.
»Nikar.se ne pretvarjaj, Ivana!«, je zagrni el a vsa zaripljena. »Gre za resne zadeve.«
»Poslušaj, draga Ivanka«, je začel Štefan s sladkim glasom, »Clii-fford Lyne je dober, pošten, delaven mladenič.«
O njem je sicer danes prvič slišal, vendar je navdušeno nadaljeval : »Že parkrat mi je stari Bray pisal o njem, silno rad ga ima... Da končam, draga Ivanka, Bray mi izražal živo željo, da bi se ti poročila s tem njegovim srčnim prijateljem...«
Ivanka je počasi vstala in nagubala čelo: »iKako ? Želi, da g11 vzamem... [ta saj jaz ga ne poznam...«
»Pa me, ali ga mar poznamo?« je skočila vmes Lotty. »Sicer pa čemu je treba ženina prej poznali? Tudi če si dolgo zaročena, ne spoznaš njegovega značaja...«
Štefan, ki ni hotel zgubili bitke, je povzel z očetovskim gla* som: »Ivanka, ti lahko poveš bolje kot vsakdo, kako dober sem bil s teboj... Za hčerko te imam... Da ne govorim o drugem...«
Z namigom glave je ukazal hčerkama, naj gresta iz'sobe. Ko Je ostal sam z dekletom, je bolj odločno začel: »Hočem govoriti ja" sno...«
Ivanka je ta uvod že poznala. Njeit malopridni brat je bil zaposlen kot uradnik pri tvrdki Narth; nekega dne je pobegnil * blagajno. Bežal je z avtomobilom pred zasledovalci. Pognal ga je v dir in se zaletel v zitl ter obležal mrtev. Njena mali, Štefanova sestra, je bila odvisna od njegove pomoči. Ko je obolela in umrla v hiši Narlbovib. ie zapustila desellelno Ivanko brez vseh sredstev.
(Dalje)