121 povedati mnogo. Včasih celo več kot s fotografijo, na kateri velika skupina pla­ nincev zakriva razgled, zaradi katerega so •osvajali vrh•. Naj ob tem pojasnimo, da bo neposredno pred 30-letnico društva foto-razstava dopolnjena s • konkretnejši­ mi• fotografijami. Priprava in izdelava fotografij, posebno barvnih, v tako velikem formatu je zahte­ vala veliko dela, natančnosti, časa, saj je to vse ljubiteljsko delo. Organizator raz­ stave se vsem avtorjem fotografij v tem kratkem komentarju iskreno zahvaljuje za njihove brezplačne prispevke. Zahvaljuje se tudi kolektivu Tiskarne 2G Ljubljana za tehnično opremo - kaširanje fotografij. »Impresionizem skozi fotografsko iskalo•, izražen v fotografijah in besedilih, ne po­ trebuje razlag v posebnem katalogu. Zami­ sel je v tem - in to je zadnji motiv - da vabi obiskovalca, naj za kratek čas postaji pred fotografijo, ki mu je najbolj všeč in - naj mu preostali del dneva mine v lepšem razpoloženju! Razstava je bila odprta le od petka 24. 11 . 1978 do torka 5. 12. 1978. Večino fotografij sta posnela in izdelala Aleš Doberlet in Jaka Bregar, člana AO PD2. Besedilo uredil P avle Ciglar, spisal akad. slikar Lucijan Bratuš. Matija Potočnik NAŠE JAME, Glasilo Jamarske zveze Slo­ venije. 19 (1977), strani 120, Ljubljana, 1978 Pred nami je novi letnik Naših jam, ki je to pot posvečen 160-letnici, od takrat, ko je »noga prvega obiskovalca stopila iz Velike dvorane in se napotila v nov svet pod­ zemeljskih lepot• Postojnske jame, kot je v uvodniku napisal F. Habe, neutrudni pro­ pagator Postojnske jame in našega krasa. V tem zvezku, pod novim uredništvom, že slutimo rahlo spremembo v konceptu revi­ je, ki je sedaj bogatejša s prispevki teh­ nične, jamarske vsebine, in s poročil i o jamarskih dosežkih na našem krasu. Kljub temu pa ne manjka prispevkov teoretično­ znanstvenega značaja kot je npr. Šušter­ šičev, ki razmišlja o zasutih breznih in njihovem polnilu. Planina T. poroča o raziskavah jamarskih vrvi, njih obrabi in vplivu jamske ilovice na obrabo vrvi, kar je vsekakor za jamarja življenjskega pomena. V nadaljevanju je obširnejše poročilo o raziskavah Jamniškega pekla pod Olševo in bibliografija Perkove knjižnice. Med člank i je na zadnjem mestu prispevek skupine avtorjev o izdelavi Speleološke karte Slovenije, ki jo podpira Raziskovalna skupnost Slovenije. To Je zadnje, 4. nada­ ljevanje poročila. Prejšnja poročila so iz­ hajala v preteklih letnikih. Sedaj lahko na kratko ocenimo tudi ta prispevek, ki kaže od nadaljevanja do nadaljevanja, da je gle­ de na skupino avtorjev in njih različno stroko neenotnost kriterijev pri izdelavi karte dokaj očitna. V prvih dveh nadalje­ vanjih so bile podane številne podrobnosti in tudi seznam uporabljene literature, če­ prav je bil tudi ta pomanjkljiv in ni upo­ števal nekaterih novejših prispevkov. V začetku je bila uporabljena kot topograf­ ska osnova karta 1 : 25 000 stare jugoslo­ vanske izmere, kasneje pa so bile uporab­ ljene starejše karte v merilu 1 : 50 000. V prispevkih, ki so obdelovani na podlagi karte 1 : 50 000, v kasnejših nadaljevanjih literaturni viri niso več prikazani. Temu je seveda krivo pomanjkanje topografskega materiala, ki je sedaj na voljo. Sedaj bo karto zlahka mogoče tudi metodološko po­ enotiti. Med poročili bi kazalo omeniti ponovne najdbe nekega slepega hrošča ter poročila o novejših raziskavah Triglavskega brezna, Brezna presenečenj na Dobrovljah, Titine jame na Braču in o raziskavah v Prosti ind. coni. Pomemben je seznam in pregled raziskav najglobljih brezen v Sloveniji, kjer je po­ danih 32 jam in brezen. V nekaterih od teh so potrebni ponovni obiski. Važen je tudi pregled jamarskih nesreč do leta 1977, ki ga je sestavila komisija za jamarsko reševanje pri JZS. Slede manjši prispevki, poročila udeležen­ cev na mednarodnem speleološkem kon­ gresu v Veliki Britaniji, odmevi na izid knjižice o Krasu in razstavo o Meteorolo­ giji in hidrologiji v Sloveniji ter pregled književnosti. Uredništvo si bo tudi v bodoče, posebej pa leta 1979, ko jamarji v Sloveniji praznu­ jejo 90-letnico organiziranega slovenskega jamarstva, prizadevalo približati revijo ta­ ko strokovnjaku kot tudi »običajnemu• ja­ marju. D. Novak DR. FR. SUŠNIK - OSEMDESETLETNIK Novembra je vsa Mežiška dolina prazno­ vala osemdeseti rojstni dan dr. Franca Sušnika. če se o Prežihovem Vorancu go­ vori, da je svetu odkril Koroško, je jubilant tisočim Korošcem pomagal odkriti svet: Bil je glavni pobudnik za ustanovitev gim• nazije, študijske knjižnice in drugih kultur­ nih ustanov v kraju, kjer je, pred vojno, bilo mogoče sešteti šolane ljudi na prste. Planinci smo predvsem hvaležni za vse lepo, kar nam je govoril. Z odrešilno besedo nam je mojster nemalokrat dovr­ šeno izrazil čustva o naši Gori. Njegove vrstice so pomirjale kakor balzam; šele ko si prebral, si se zavedel, kaj te je vzne­ mirjalo. Kot ravnatelj gimnazije je bil izredno na­ tančen in previden pri prirejanju izletov, posebno tistih v gore. V študijski knj ižnici, kjer je sedaj ravnatelj, prizadeto skrbi za bogato planinsko literaturo. Poleg šte-