JCttji^a V 3iiv£jenje in svet štev. 23. JZfublpatta t. decembra Heic 3. E. Justin: Miklavž (lesorez) Tassin »Tigrova" sreča in poraz Clemenceaujevi uvodniki — Ali mora postati minister ali pa ga je treba ustreliti — Diktatura do strelskih jarkov — Zmagoslavje in protiudarec Prva dobrima, ki postane žrtev vojne, je svoiboda. Ko odhajajo vojaM pod zastave, se začne tudi mobilizacija cenzorjev. Tisku obesijo nagobčnik, svobodo ulklenejo v verige. Taiko se je zgodilo tudi v FraincijL Od 1. avgusta 1914 dalje so govorili vsi francoski liisti, tudi glasila levičarskih radikalov, enoten uradni jezik. Ponavljali so to, kar je rekla viada. Med Francozi je veljal za sovražmtka domovine vsak, ki bi se bil drmM kritizirati vlado in njeno početje. Dn sami list ni bil s tem stanjem zadovoljen in se je protivil cenzuri. To je bilo Clemenceaujevo glasilo »L* Homme libre« (Svobodni človek). Tisti Francozi, ki so hoteli izvedeti vsaj nekaj resnice o vojni, so kupovali ta dnevnik. Živo mi je v spominu nelki članek v tam listu. Nemoi so zmagovito prodirali. Uradna poročila so skušala to dejstvo prikriti ali vsaj zasenčiti. Samo v nekem obvestilu glavnega stana je bilo citati med vrstami, da se razvija bi tika ob Sornmi. Miileramd, ki >e bil tedaj vojn' minister, je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad položajem. Pritrjeval mu je ves tisk, ki je hitel ponavljati, da ni nobene nevarnosti. Clemenceau pa je bil drugačnega nabiranja. Bil je preverjen, da je mnogo ■ povoda za vznemirjenje. Napisa! je uvodirk z naslovom: »Na Somimi!!!«. Trije klicaji so naznačevali vso resnost položaja. »Uradno poročilo priznava, da se bije biuka na Somimi,« je tedaj pisal Clemencean, »Treba je že, da je človek bebec, da, ne čuti udarca v lice.« so se glasile njegove besede. »Mar misli vlada, da nas je v nekaj tednih vojne zapustil snom in in ne vemo več. kje je Somiima? Gosnod vojni minister, ki razširja po vsej Franciji svoje izijave o zadovoljstvu nad položajem, nas pač smatra za nopollne idiiote? Vprašam gospo^-da MiHleranda, kako je prišlo do tega, da se vrše boji proti Nemcem že na Somimi?« Tafkšme fm podofhme čln-nike je pisal demenceau v svojem »L' iiotnme li- bre« dam na dan. Vivianijevo ministrstvo je bilo v zadregi in ni znalo, kaj naj ukrene zoper njega. Nihče ni imel vesedja spoprijeti se s »tigrom«, ka ie Clemenceau v starosti 32 let (kot pariški župan) vsem sikupaj in vsakemu posebej vlival takšen strah. Po drugi strani pa se nI smelo im moglo dopuščati, da bi smeJ imeti edini Clemenceau svobodno besedo. >Treba mu je izročiti vso moč, ali ga pa ustreliti,« je pisal list »Intramsige-arat« o njem. Sodba je bila kratlka. Izražena je bila v besedah: »Conse-il des ministres ou Cons-eil de Guerre« — ministrski svet. torej imenovanje Clemen-ceauja za ministra ali pa vojno sodišče. To se pravi najstrožji postopek proti Clemenceauju na podlagi izjemnih določb. Tedaj se še niso mogli odločiti, da bi ga napravili za ministrskega predsednika. Pet in sedemdesetletnega starca pa tudi niso mogli postaviti pred vojno sodišče. zakaj vojina je baš bila. ki je napravila Clemenceauia za enega najpo-pularneijšiih mož v Franciji. Zato so izbrali srednjo pot. PrideCT so mu cenzorja v osebi spretnega diplomata in so menili, "da bodo na ta način dobili oblast nad njim. Ampak »tiger« si jo kmalu nabrusil zobe in je pokazal kremplje. Takoj v naslednji številki lista je zapisal: »Ce bo cenzura prepovedala kakšen moo članek, ga bom poslal čitateljem mojega lista po pošti: in če bo zadržala tudi pisma, bom začel svoje misli predavati.« Vljudni cenzor se ni čutil prizadetega in je storil svojo dolžnost. Tedaj je Cle-menceau prekrstil svoj list in mu dal ime »L' Homime enchaine« (Uk len j eni Človek). Tri leta je Clemenceau snoval zvijače, da bi'navzlic cenzurnim predpisom kritiziral potolčene generale, nesposobne intendante, ministre iin Poinca-reja, predsednika republike. Zakaj edi-nole Clemenceauju so zaupali čitatelii. Čim kočljivejši je postajal položaj, tem več oči se je obračalo v Clemenceauja, da, samo na njega. On' je bil edina na-da države. In našlo se je zanj mesto — izvolili so ga bili za predsednika v senatu vojne komisije. Jesen 1917. Francozi so napeli vse sile. Tedaj so prišli v zavezniški Rusiji na krmilo boljševifki. Ruska fronta se je zlomila. Osrednjim državam je na ta način postalo mogoče, vreči na zapad-no fronto cele armade. V tem kritičnem trenutku so se obrnili pogledi vseh Francozov na Clemen-ceauia. Celo predsednik republike je pozabil vse osebne spore in ga je pozval na čelo kabineta. Bila je podoba, da stavi Francija vse nanj, na zadnjo karto. Vedelo se je, da bo Clemenceau uvedel brezobzirno diktaturo, a s tem se je javno mnenje že vnaprej pomirilo. Zakaj Franoija ni razpolagala z nobenim možem, ki bi bil imel toliko nezlomljive energije kakor on. Clemenceau očitno ni pričakoval takšne rešitve. Iz predsednikovega gradu se je podal naravnost k svojemu zdravniku in ga je vprašal, če lahko računa z enim ali z dvema letoma življenja. Sicer, je dejal, ni nikakega smisla, du prevzema nase odgovornost tako težkega trenutka. Zdravnik je izjavil, da je dovolj trden za nalogo, ki si jo je bdi Zndnji posnetek Clemenceauja pred smrtjo Clemenceaujeva rojstna hiša V Mouillerona sa Pareds zastavil. Nato si je Glemenceau velel dati hudega strupa — za primer, da bi mu akcija izpodletela. Šel je nazaj k Poincareju in mu javil, da sprejme ponudbo. Bil je star 77 let. Znane so njegove besede iz tega časa: »Vse, kar vas je, bom pomladil!« Tako je govoril starec, ki se je rogal starosti, misli! pa je na generale, ki so bili po njegovem prestari za vodstvo armade. Sestavil je vlado brezbarvnih osebnosti, čijih imena so se zopet dvignila iz reke pozabljenja. Gustave Herve, taikisto nagajiivec v francoskem tisku, je imenoval v svojem listu »La Victoire« to vlado »Clemeinceaujeve pisune«. In v resnici so bili njegovi ministri samo statisti v kabinetu »tigra«, nič več nego izvrševalci njegove samovoljnosti. Clemenceau jih ni smatral niti za tako resne, da bi jim povedal važnejše stvari, zlasti, kar je bilo vojnih zadev. Bal se je namreč nemolčečnosti svojih tovarišev. Z njemu samemu lastno ironijo je pozneje dejal o tem času, da je zdemokratiziral idejo vlade; pokazal je namreč, da lahiko vsak postane minister in da mu niso za to potrebne kakšne sposobnosti. O Clem&nceaujevi vlogi med vojno se še vedno razpravlja. V svečanih govorih, ki so se oglašali v Franciji do zmagi, so ga proslavljali kot rešitelja domovine, kot moža, ki je vcepil Franciji novih moči in jo s tem vodil k zmagi. Ljudstvo mu je dalo laskavi pridevek »oče zmage« — »le pere de la victoire«. Nedvomno je, da je delal čudeže v pogledu energije. V duši tega v boju ojeklenega moža je ležala neizčrpna zaloga sile. Usitanovil je svojo osebno diktaturo na fronti in v zaledju. Zapiral je nasprotnike in ni štedil niti popularnih osebnosti, na priliko bivšega ministrskega predsednika Caillauxa in notranjega ministra Malvyja. Cenzura, proti kateri je tako grmel, ni bila v Franciji še nikoli tako ostra kakor tedaj. Komaj je prišel »Uklinjeni človek« na krmilo, že je vsem zamašil usta in je vse uklonil v verige. Neutrudno ie obiskova' fronto, imel ognjevite nagovore. Govoril ie v nai-sprednejših bojnih jarkih, v bobne čem ognju je vzpodbujal vojake in jim vlival poguma. Generala Joffreja. ki mu je bil v povelievanju prenočasen. ie nadomestil z generalom Fochom. Temeljito je prečistil glavni stan. Celo Angleže in Američane je vpregel v jarem svoje diktature in vsi so voljno prenašali njegovo tiranijo. Nikomur ni prišlo na misel, da bi protestiral zoper to početje; njegova resnična moč je vsem imponi-rala in si vse podvrgla. Sloviti pesnik in vodja nacijonalistov Maurice Bar res je zapisal, da bi morali Francozi postaviti Clemenceauju na vsakem trgu spomenik iz zlata. Ce Francija ni storila tega, se je zgodilo samo zategadelj, ker je porabila vse svoje zlato v vojni. Toda ko so proglasili premirje in so se v parlamentu med grmenjem strelov orili glasovi o zmagi, je bil v zbornico vstopivši Clemenceau deležen takšnih ovacij. kakršnih ni bilo v burbonskem gradu nikoli poprej. Na ustnicah vseh ljudi so ležale besede: »Le pčre de la victoire«. Od povsod so prihajala odposlanstva in depu-tacije, da se mu poklonijo. Kakšnih deset mest ga je izvolilo za častnega meščana. Francoska Akademija ga ie izvolila za častnega člana — dasi ni prosil za to čast. kakor veleva stoletna tradicija. Clemenceau je odbil celo običajni govor in ni počastil tega. o čemer sanjajo učenjaki in umetniki, niti s svojim obiskom. Poldrugo leto je poslušal slavospeve. ki kar niso hoteli utihniti. Seveda vsa ta hvala ni bila iskrena. Pod besedo se je minogokje skrivala prikrita mržnja. Hiša v Rue Franklin v Parizu, kjer je Clemenceau umrl To se je pokazalo pri predsedniških volitvah. Zdelo se je, da je Clemenceau edina kandidat za to najvišje vladno mesto. Sam je bil preverjen, da bo sigurno izvoljen. Usoda pa je namenila strahovit udarec njegovemu častihlepju. Clemenceau je bal človek, ki je vsem vodilnim državnikom v Franciji instinktivno vlival strah. Preveč mržnje je bil posejal okolu sebe. Preveč neusmiljeno je tiščati vse okolu sebe k tlom. Francozi so se bali njegove sedem let trajajoče diktature v Elizeju. Z malimi izjemami so bili vsi francoski predsedniki dotlej več ali manj možje brez barve, dekoracijske figure, ki jim ni pristoja-la nikoli odločilna beseda v vladnih poslih. Da bi se to ponovilo pri Clemenceauju, ni bilo misliti. Kajti on ni bil rojem za predsednika, ampak za diktatorja, za vsemogočnega kapetana državne ladje. Za Clemenceaujevim hrbtom so pod Briandovim vodstvom skovali zaroto proti njemu. Postavili so mu kot protikandidata Deschanela. Šahovska poteza se je posrečila. V poskusnih volitvah je bilo za Clemenceauja oddanih 389 glasov, za njegovega nasprotnika pa 408 glasov. S tem je bila Clemenceau- jeva usoda zapečatena. Vznevoljen zaradi tega, kar se je zgodilo, se je Clemenceau odpovedal kandidaturi. Naslednjega dne je bil Deschanel izvoljen za predsednika republike, čutil je pač vso kočljivost položaja in je hotel svojemu potolčenemu nasprotniku osladiti grenko pilulo. V zahvalnem govoru pred zbornico je pel Clemenceauju hvalo, imenoval ga je »velikega Francoza«. ki mu gre na vekomaj hvala domovine. Po seji je hotel Deschanel obiskati Clemenceauja. Ko pa je služabnik javil Clemenceauju obisk, je ta zarjul. da je oni lahko slišal skoza vrata: »Povejte mu. da me ni doma!« Poslej se je Clemenceau umaknil i z političnega življenja. Njegova okolica pripoveduje, da ni v zadnjem času čital niti političnih listov. V zadnjih letih je še prepotoval Afriko in Azijo ter lovili četveronoge tigre. Njegov tajnik pripoveduje, da je vča-si po cele ure presedel v študijski sobi sredi azijatskih malikov in negibno strme! v eno in isto točko. Njegovo življenje je bilo pač tako polno, da bi ga lahko izpolnil s tucatom drugih. Dr. med. Alfred Froehlich človeško ti Človeško telo vsebuje kakih 360 do 400 večjih in manjših živčnih debel, ki jih tvorijo fina, prostemu očesu nevidna živčna vlakna. Število vlaken, ki se stekajo v vidni živec, cenijo na več ko pol milijona. Ostali možganski živci, med njimi slušni in obrazni živec, imajo na vsaki strani po kakih 100.000 vlaken, vlaken, ki vodijo k mišicam in drobovju, odnosno onih. ki iz njih prihajajo. je več ko 800.000. Živčno vlakno povprečno ni debelejše od sedem tisočim k milimetra; treba bi bilo tedaj položiti kakih 1500 živčnih vlaken drugo poleg drugega, da bi dosegli širino enega samega centimetra. Krvi je v telesu odraslega človeka nekako trinajstinka njegove teže, tedaj 4 in pol do 5 irn pol kg. Četrtima ie je_ v jetrih, četrtina v mirujočih mišicah, četrtina v srcu in velikih krvnih ceveh. Kri sestoji iz krvne tekočine in zelo majhnih, prostim očem nevidnih telesc, tako zvaniii krvnih telesc. Rdeča krvna d v številkah telesca so tako majhna, da je v kubičnem milimetru krvi, to je v kocki z robovi po milimeter, pri moškem povprečno pet in pol milijona (pri ženski nekaj manj) teh telesc, ki imajo obliko ploščic. V teh ploščicah je železo vsebujoče krvno barvilo, tako zvani hemoglobin, ki podeljuje krvi njeno posebno rdečo barvo in ki dobiva irtyjevo akustično grezilo. Z njim si je upal med ledov je, kamor sme le talca Ladja, kot je »Powquoi-Pas«. Dognal je prerezni načrt morskega dna ob navedenih otokih. PARIŠKA MLADEŽ Pariz je najzdravejša prestolnica na svetu, pravi V Opinion Ima 12 stoletnih (5 mož, 7 žen), 87 državljanov, ki bodo v nekaj mesecih dosegli stoletje. Nad 95 let šteje 567 oseb, nad' 90 pa 10.509. »Mladenič« Clemenceau je bil najslavnejši v množici 42.723 Parižanov njegove dobe. Rabindranai Tagore Pismo Otok Bali je menda zaradi tega tako dobro urejen, ker je majhen. S svojimi goščavami, hribi, slapovi, templji in kipi, s svojimi hišami, riževimi polji in velikimi tržišči tvori celoto, kakor jo vidiš le redkokje. Nikjer ne opazi oko ničesar, kar bi sililo iz te celote. Holandska vlada ne dovoli nobenemu tujemu industrijskemu podjetju, da bi se tu naselilo; Bali tudi ni pribežališče misionarjev. Tujci sploh ne morejo postati posestniki na tem otoku. Trgovino obvladujejo Arabci, Gujarati — muslimani in Kitajci; njih podjetja se ne razlikujejo od okolice tako močno, kakor v Bengaliji predilnice jute, ki so tako skazile podobo moje lepe domovine, da templji že od sramu izginjajo z obrežij svetega Ganga. Vasi na Baliju upravljajo prebivalci sami; pridelki so tu obilnejši nego kjerkoli drugod. Tkanine Balinerinj so živopisane in polne okusnih okrasov, ki pričujejo, da se ti ljudje ne marajo pokriti s prvo pisano cunjo, ki jim pride v roke. Zaradi tega nam pogled resnično uživa, kadar vidimo množico domačinov. Žene ne zakrivajo zgornjega dela telesa. Če jih vprašaš, zakaj ne, ti odvrnejo: »Ali smo propadle žene, da naj si zakrijemo grudi?« Tako se izpreminjajo moralni pojmi. Možje in žene so v splošnem lepe postave. Močna, zdrava telesa in zadovoljna, razumna obličja prebivalcev se lepo ujemajo z gladko, dobro pitano živino in z bujnim rastlinstvom. Samo nekaj krajev je na svetu, ki po slikovitosti prekašajo Bali. Ker na tem otoku ni skrbi za vsakdanji kruli — zemlja je dobra in darežljiva — imajo žene dovolj časa in volje, da opremijo in urede svoje hiše in razne predmete, ki služijo vsakdanjemu življenju, kolikor le moči umetniško, okusno. Take so tudi navade in nravi. Nisem videl ne enega berača in nikjer me ni opozorila nase zaostalost in beda. Kamorkoli simo prišli, povsod smo našli glasbo; videli smo gledališke predstave na poteh k starim templjem in kinom. Zares, tem ljudem ne primanjkuje ne telesna niti duševna hrana: tu vidiš popolno blagostanje. iz Balija • Vsaka rasa išče na drug način svoj izraz. Na Baliju se kaže previsek živ-ljenske sile v tem, da ljudje sila mnogo plešejo. Plešejo možje in žene. V njihovih dramatičnih igrah, koncertih, bojnih igrah, ljubezenskih prizorih in celo komedijah je vedno kaj plesa. Kdor ve, kaj izražajo gibi njihovega plesa, lahko opazuje igro, ne da bi razumel jezik. To smo videli snoči v palači gianyarskega radže. Dve majhni, razkošno oblečeni deklici s cvetličnim nakitom v laseh sta plesali ob sprem-ljevanju gamelasa. Veliki in majhni gongi so glavni instrumenti v orkestralni godbi Malajskega arhipelaga. Glavna melodija, ki jo bijejo gongi, se prepleta skozi zvoke drugih instrumentov kakor nekak zvočni mozaik. Naj se taka godba zdi prvi hip še tako nenavadna, moraš počasi priznati, da je prijetna za uho. Očarljiv je bil pogled na obe deklici, ki sta spravljali svoje prikupne gibe v sklad. s to svojevrstno godbo. Prav posebno pa me je začudilo, kako se zna množica obvladati. Predstave v palači so bile dostopne tudi občinstvu in tako so se zbrali gledalci kaj različnih stanov. Dejal sem svojemu spremljevalcu: »Kako je mogoče, da se nič ne plašijo otroci, ki jih nosijo matere na rokah? Kakšno čudovito moč Samoobvladanja imajo ti ljudje, da drži v oblasti celo jezike preprostih žena?« Mislil sem namreč na naše indijsko ljudsko gledališče, kjer spremlja predstavo smeh in klepet žena in vpitje dece. Še nekaj sem opazil, česar drugod ne najdeš zlahka: žene niso irnele na sebi lepotičja. Le zredka vidiš kakšno zapestnico, toda ne iz zlata. V uhlje si zatikajo omotano palmovo listje. Njih obleka, orodje, pohištvo, vse je obilno okrašeno, samo ženska telesa niso. V Indiji nastajajo umetnine po večini v starih mestih: na Baliju pa razodeva ves narod umetniški čut. V tem oziru lahko primerjamo Bali z Japonsko. . Radžo imenujejo tukaj arya, kar bržčas pomeni to, da so bili radže, njih vladarji, aryskega rodu; prvotno menda niso pripadali isti rasi kot njih podložniki. Nekoč je bilo na tem majhnem otoku mnogo radž; ko so ga zasedli Holandci, so nekateri s spremstvom vred storili samomor. Če potujemo križem kražem po zalem Baliju, opazimo globoko in pristno sorodnost med vsem: med griči, riževimi polji, vasmi in mesti. Narav- no bogastvo, H t« vlada, Je preželo ves narod. Spoznal sem mnoge holandske vladne uradnike in opazil, da ne kažejo vla dežel j nosti in oblastnosti. Mešani zakoni so vsakdanji pojav; otroci iz takih zakonov uživajo enakopravnost. Tudi mnogi vodilni uradniki so potekli iz takih zakonov. A. M. Karlinova Rižv Siam — to se pravi največ® del današnje srednje Aaije, ki je pretežno ravna — v neolitski dobi še ni obstojal; ko se je morje počasi umikalo in so vode, predvsem pa glavna reka Me- Siamu ro ta pregovore. Zapadnjakl si ne moremo niti zamisliti dovolj pravilno, kakšno važnost ima za človeštvo to »orientalsko žito,« saj je nam samim zgolj poislastiea, dodatek naši hrani. V Indijci obdela lian Chao Fhya, naplavile z višine pesek in rodovitno prst, se je začela zgodovina teh pokrajin. V višinskih krajih je človeštvo bivalo že v prazgodovinskih časih. Znano je, da so tam poznali m gojili riž' že pred 5000 leti. V teku teh dolgih tisočletij si je ljudstvo popolnoma prilagodilo riž; po tej, za svoj obstanek najvažnejši rastlini je uredilo svoj način žiVlffenja, delo, slavmosti, ve- jo riževo polje vzhodnih deželah živi vse od riža; Ljudje, goveda, konji, psi, mačke in perutnine; ponekod lahko trdimo, da živi skoraj samo od riža. In kako mnogovrstno ga uporabljajo! Fino semleta riževa moka daje puder: iz riža pripravljajo razne vrste kolačev, ki bolj spominjajo na naš prepečenec; rilZ rabi za izdelovanje riževega piva in posebno jakega riževe/ga žganja; riž v- žrtvujejo bogovom In ob njem Prerokuješ«; koarauir podeli kralj piiemii-šlki naslov, dobi hkrati tudii — vsaj po imenu — neki del rodovitne riževe dežele. V starih časih so plačevali davke edino le z rižem in kakor na Japonskem, so smatrali tudi tu za veliko sramoto, če mera ni bila zvrhana. Po vseh rekah, zlasti po Menamu Cha-o-Phya-u (Menam sam pomeni namreč »reka« in je tedaj pravo ime Chao Phya) brodarijo nešteti čolni, obilno natovorjeni z neiprečiščenim žoltim rižem. Iz daljave se nam rumeni kakor pesek. Vozijo ga k temu ali onemu izmed številnih mlinov v Bangkoku. Nakladajo in prekladajo ga delavci s posebnimi bambusovimi košarami, ki so spodaj ozke, zgoraj pa se razširijo kakor rog; iz njih teče riž nalik rumeni reki, kadar možje okretno obračajo košare. Vsi državni dohodki pritekajo posredno ali neposredno od riževega pridelka. Ni čuda, če pomislimo, da je Si-am eden največjih producentov riža na vsem svetu. Več kot 7,080.000 oralov zemlje je namenjenih pridelovanju te pnelkoristne rastline; 1. 1926. je znašal pridelek 82 milijonov P-kul (1 piikiula Je nekaj čez 60 kg). Izmed tega je šlo 5 milijonov za seme, 27 milijonov za izvoz, ostalo pa za domači konzum. Izvozilo se je za 162.624.050 ticalov (en tičal je približno 24 Din). V Siamu razlikujemo tri različne vrste riža, led pa se cepe v sto raznih podvrst. Prva glavna vrsta je k h a o s a n, ki ima velika zrna. Goje jo predvsem v južnem Siamu. Rabi pretežno kot jedilni riž in se največ izvaža. K h a o n i o je bel, lepek riž. iz katerega izdelujejo kolače in druge jedi ob slavnostnih prilikah; ta vrsta prihaja v boljših hišah namestu suhega riža na mizo ali bolje na jedilni prt. zakaj Siamci sede na tleh in zajemajo s prsti iz skupne sfctede. K h a o d e n g ali rdeči riž je tudi lepljiv in obstoji iz rdečih ali skoraj črnih zrnc. O tej vrsti vlada vera. da človeka osrečuje: bolj ko ga kdo uživa, srečnejši in zdravejši je. Žrtvujejo ga tudi duhovom in pri obredih v ternipljih. Čeprav se na severu prideluje že 'Precej tako zivaneiga plamihisfceiga riža, vendar prevladuje v siamsikem riževem kmetijstvu »moker riž«, to se pravi: riž, ki uspeva v kalužnih tleh. Zato siamski poljedelec začenja svoje leto v deževni periodi, ki nastopi v fixn?)u aH najkasneje jiulitju. Taikirat se začne pravo delo z rižem; posejana pa morajo biti riževa polja že prej, tako da v deževni dobi že obilno vzkalijo. V notranjem deilu Siama, to je proti severu, vlada ponekod še danes prastari običaj, da vsi vaščani delajo danes na njivah tega, jutri na njivah onega kmeta, zakaj tam stoji voda že precej časa, ondi pa se šele zbira. Preden prično z delom na riževih poljih, vprašajo modrega pukaibana — vaškega čarovnika, — ali je ugoden čas; ko je le-ta napovedal primeren dam, stopi Icmeit še k vaškemu starešini in ga prosi dovoljenja. Potem šele obišče sosede, pove, da je pripravljen dobeT beli riž z ribami ter povabi na pomoč pri delu. Čim več je na polju ljubkih, okretnih deklet, tem več dečkov prihaja na delo. V Siamu je za dekle večja ovira za možitev, če je neokretna pri sajenju riža, nego če je grda ali neumna; najbolj spretna riževa delavka ima vedno največ častilcev, čeprav se v svojih kratkih črnih hlačah in z ogromnim slamnikom na glavi ne vidi ravno preveč vabljiva. Ni niti treba omeniti, da delavci najprej žrtvujejo riž bogovom. Tudi po žetvi se najboljši pridelek odmeri za menihe, ki prihajajo beračit. »Bogovi nam dajejo riž,« pravi Siamec, »zato jim moramo vračati obresti.« Krog Bangkoka, kjer leže kraljeva riževa polja in siamska veleposestva. izvršujejo poljsko delo laoslki kuliji, prebivalci severnejših goratih pokrajin, ki se pripeljejo s čolni na delo. Orodje je sila preprosto in smiselno. Prirejeno je za kahužasita tla, ki jih je treba najprej skrbno ograditi, da voda ne izteče. Taka njiva — za naše pojme zelo majhna — se da orati samo z bivoli. ki se pomikajo pač zelo počasi in neokretno, ki pa se vendarle najlažje gibljejo v blatu. Plug se imenuje t a i in Obstoji iz dveh kosov lesa, ki imata na koncu ma.ihno železno rezilo, imenovano h o a mu (svinjska glava). Za brano jim rabi orodje, ki ni nič drugega kot zelo povečane grablje. čijih osem ali deset zobcev prodira pet do šest čevljev globoko v glenasto prst, če ka-r ab a o dovolj okretno vleče in če mož stoii zgoraj na orod'?u. Riževa žetev je še boli sitna, zakaj prazna vera ali stari Običaji velevajo, da se riž ne sme žeti kar na veliko ka- kar žanjejo pri nas žito. K vsaki posamezni bilki se skloni pridna žanjica in jo prereže pri korenini. Snopje prepeljejo domov; ob vetrovnih dneh mečejo klasje z verande pred hišo v široke košare, ki stoje pod verando na trati; ž»e pri tem izgine precej plev, ostale pa še pozneje izvetrijo. Naši mlatitvi je podobno phanje, s katerim se riž čisti. V Bangkoku delajo to s težkim lesenim tolkalom v ka-menitem možmarju. Na severu imajo nekoliko boljšo, dasi še vedno ne ravno priročno pripravo: žena. ki pše. stoji na težki stopa, ki jo spušča in dviga; z nje visi kamenito tolkalo in čisti riževo zrnje. Preveč očiščen (»poliran«) riž povzroča nevarno bolezen, ki se imenuje beri-beri. V Siamu ]e sila veliko riževih' mlinov, vendar pa vidiš celo v okolici Bangkoka neverjetno okorne in nepraktične majhne mline iz kamenja; vanje se siplje riž Skozi odprtino v kamnu in poplavlja z vodo; melje se med dvema kamnoma, med katerima je majhna vdolbina, da se odvaja moka. Riž uživajo na razne načine. Najpri-ljublljenejšd se pripravlja takole: Najprej ga dado zavreti in takoj nato odlijejo vodo; potem ga duše v dobro zaprti posodi nad vročim pepelom, kjer ostane precej časa. Tak riž pomešajo s suhimi ribami, s sladkorjem, s kokosovim mlekom itd. Vendar bi šli predaleč, če bi hoteli natančneje pogledati v siam-sko kuhinjo, katere umetnost se vsa suče okoli riža. Dr, J. Degrazia (New York) Rast nebotičnikov V Ameriki roi nič bolj ameriškega od nebotičnikov. Potrebni so zaradi silne obtjudenositi in tesno odmerjenega prostora ameriških velemest, mogoči pa zaradi neprekosljive inžemjerske umetnosti ameriških tehnikov ter pomenijo proti nebu kipeče simbole »dežele neomejenih možnosti«. Nebotičniki, ponos ameriških velemest, so se siprva naslanjali na stavbno umetnost starega sveta, a polagoma so se osamosvojili in iz oblic ih v temelje novega ameriškega sloga, ki ga ponekod imenujejo tudi novobabi Ionski slog. Gradnja novega nebotičnika je v ameriških velemestih že dokaj vsakdanji pojav. Pa vendar ga menda ni človeka, kii se ne bi hiteč v mrzličnem mestnem vrvežu po svojih nujnih opravkih vsaj za nekaj trenutkov ustavil in zazrl v svojevrstno delo in življenje, ki po!(ie okrog porajajočega se novega orjaka. Pot v urad me je peljala mimo stav-bišča, kjer so prav takrat začeli graditi nove nebotičnike im tako se mi je nudila lepa prilika, da sem lahko zasledoval gradnjo mnogih jeklenih gigantov. Kako zgrade svojih 20 ali 30 nadstropij drugo vrh drugega, se človeku še ne vidi takšna umetnost: Nekje iz temne globine kraj cestišča, odkoder se je že nekaj tednov glasil peklenski trušč lin ropot, se nekega dne pomoli vrsta betonskih slopov, ki služijo za oporo jeklenemu ogrodju vrhmje zgradbe. Med slopi se okretno suče im premika nekaj žerjavov, neumorno grabeč in prenašajoč s svojimi dolgima rokami jeklene traverze s kolone tovornih avtomobilov, ki nenehoma do-važajo nov materijah Težka zakovala spajajo traverzo s traverzo v mogočne navpične slope, vodoravne preklade im zveze, ki že naznačujejo velikosti im razporedbo bodočih prostorov. Ko je zigrajeno ogrodje do prvega nadstropja, splezajo nanj žerjavi in igraje nadaljujejo svojo jekleno vezenino, nalikujoč drobnim nožicam pajka, ki si plete mrežo. Tako raste eno nadstropje vrh drugega, dokler se jek. leni okostnjak bodočega velikana ne vzpne do vrtoglave vi širne, ki so mu jo odmerili. Vse delo, ki še ostane, ni 'nobeno zidanje več, marveč le še .preprosta vrbna prevleka, s katero velikanu odenejo kosti. Še mnogo bolj zanimivo je delo v globini: polaganje temeljev, kar traja najdelj časa. Poprej še je treba seveda nebotičniku napraviti prostor; podref' stara poslopja, ki so mu na poti. ta čudo, pri tem se je že zgodilo, da so solidno zidano 6 nadstropno hišo. ki se je morala umakniti, podirali precej delj časa, kot so ga potrebovali, da so zgradili na njenem mestu petkrat višji nebotičnik. BaUtca Paramountove filmske družbe v Qhryslerjeva palača v New Yorku, Iew Yorku, a 35 nadstropji največje poslopje na svetu Brž fco Je staro zfckrvlfe porašemo, se popdazajo rta grofolSe iparsne lopate, ki se ibroipeč, natoki požrešnim pošastim zažšraijo s svojimi grebdjami in korci v grušč, ga nosijo krviSku in stresajo v pripravljene tovorne avtomobile. Ko je staro zidovje pospravljeno, začno ^eboUČTiakA m Me* Yovkn, & am&m B*oixtwaf »The Fiat Iron« (»likalnik«) v New Yorku, kjer stanuje 12.000 ljudi kopati temelje. Pogrezajo se vedno gJoblje v zemljo Itn kmalu zginejo izpred oči. V primerni globini je potern treba podpreti zemljo, da se ne vdira ob cesti, pa tudi temeljno zidovi e sosednjih poslopij. Prvo se doseže s širokimi železnimi »deskami«, ki jih paš- ni zafbijao po dolgem, drugo ob drugi zabijejo v zemljo. Podpiranje sosednih zidov je včasi najtežje delo pri celem nebotičniku. Temelji nebotičnikov morajo biti oprti na skalo. Ako od dna Meti do živih Skalnatih tal ni več kakor 25 m, zabijejo do njih skozi mehlko zemljo lesene kole, tesno drugega poleg drugega, kar ustvari najboljšo podlago silni pazi nebotičnika, če je pa živa skala nižje, potem si z lesenimi koli ne morejo pomagati, ker daljših hlodtov ni moči dobiti v primerni kakovosti Pred leti, ko so bili Američani še novinci v gradnji nebotičnikov, so mislili, da bodo v trdno zraščenth tleh taki koli dovolj trdna podlaga, čeprav ne, sežejo do žive skale. V Cbicagu so res zgradili več takih poslopij, ki pa se je, pozneje vseh prijelo , ime »plavajoči nebotičniki«, ker se polagoma pogrezajo. Nekateri so se udrli že za dobrega pol metra. Mesto lesenih se sedaj uporabljajo tudi železobetonski kold. ki so lahko dolgi 30 m, ali še več, če je treba. Palača chicaškega dnevnika »Chicagp \tribum* Gradnja temeljev je najtežja v blatnem iin peščenem svetu, Iger jih ovira pri kopanju udirajoča talna voda. V takih primerih marajo graditi temelje taJko kakor pri mostovih: s pomočjo kesonov ali jeklenih oklepov. Ob Soutlbstreet, na južnem koncu otoka Manhattana grade prav sedaj nebotičnik tik ob morju, na sveže nasutem svetu. Ko so morala zaradi vedno izdatneje pronicajoče vode prenehati s kopanjem, so začeli pripravljati kesone. V strašnem neredu so ležale vse vprek po stavbišču traverze, ka-meniti kvadri, cevi in hlodi, pogrezajoč se v Matu. Spomnil sem se neike tovarne v Galicija za vojnih časov, ki je po granatnem ognju izgledala natanko tako. Toda nad razvalinami se je neumorno, dan za dnevom vrtel ogromen ženjav, pripogibajoč se zdaj sem zidaj tja in pobirajoč s kupa kos za kosom gradbeni materijah ki ga je lepo odlagal na določenem mestu. V nekaj dneh so še pomolele z dna cevi kesonov, ki se sestavljajo iz posameznih kosov in merijo za 2 m v premeru. Ko zrastejo cevi za kaki dve nadstropji visoko, zgrade na njih nekakšno ploščad in jo obteže s težkimi betonskimi in železnimi kvadri, da se cevi hitreje vdirajo v zemljo, ko jim od znotraj izpodkopavajo tla. Koplje se namreč v notranjščini teh cevi, kjer je zrak vedno pod pritiskom, da brani dostop vodi. Kopljeta po dva delavca na dnu vsake cevi. Izkopana materijal nakladata v posebno posodo, ki je skozi neptrodušno zapirajoča se vratca spuste do njiju in nato z žerjavom zopet dvignejo na piano. Tako se kesoni pogrezajo čedalje globlje v pesek in blato, dokler ne sedejo na trdna skalnata tla. Najtežje delo je sedaj pri kraju. Cevi izipolnijo potem z železobeto-nom, da nastanejo ogromni kameniti stebri, ki jih nič na svetu ne more več omajati. Ko so temelji dograjeni, pridejo na piano »Steel-birds (jekleni delavci), elitno moštvo pri gradnji vsakega nebotičnika. Ponavadi so to bivši mornarji, ki sa izberejo ta nevarni, toda mnogo občudovani in plodonosna poklic. Prav za prav so neprijetne samo okoliščine, delo samo je igrača. Ni jim treba drugega, kakor vtikati v že izvrtane luiknje jeklenega ogrodja razbeljene zakovice in jih zakovati s pnevmatičnimi kladivi in stiskalnicami. Poleg tega morajo imeti še nekaii spretnosti v žoganju, zakaj gori na ogrodju je navada, da en delavec segreva zakovice v majhni pečici, potem pa vrže vsako posebej v elegantnem zamahu svojemu tovarišu zakovičarju. ki jih mora včasi loviti na precejšnjo razdaljo. No, 16 dolarjev na dan bi bilo za tako delo vseeno preveč, ako se ne bi vršilo v vrtoglavi višini in če bi ti jekleni pajki lahko izhajali brez akrobatske spretnosti plesalcev na vrvi in brez vztrajnosti veleturistov. Človeku zastaja sapa, ako jih opazuje pri delu, kako se včasi nad 100 m visoko zvirajo, sprehajajo in tekajo po pajčevimasto tenkih jeklenih tračnicah, loveč žareče zakovice. Ako se dela na nebotičniku včasi za kakšen dan ustavijo, tedaj imajo delavci čas, da poža-lujejo za tem ali onim svojim tovarišem, ki je podlegel junaškemu poklicu. Cim višje raste nebotičnik, tem bolj naporno postaja delo, ker je treba više dvigati delavce in maiterijal. Najkasneje v treh mesecih je vsak nebotičnik pod streho, popolnoma dovršen od kleti do slemena. Kaj pa stroški? Neki 40 nadstropni neboder je n. pr. veljal 15 milijonov dolarjev. Porabili pa so za jekleno ogrodje za 14 milijonov kg jekla, 6 milijonov kosov opeke, nad 3 hektarje stekla za okenske šipe itd. Pri pogledu na takšen nebotičnik se laik kar ne more stresti dojma, da stoji pred preveč drznim podvigom ameriške stavbne tehnike in težlko bi se našel kdo, ki bi na vprašanje: ali bi rajiši stanoval v prvem nadstropju solidno zidane hiše, ali v 20 nadstropju nebotičnika, odgovoril v prid slednjemu. No, tak odgovor lahko narekuje samo zelo krivičen predsodek, zakaj moderni nebotičniki so najtrdnejše zgradbe na svetu. Ne glede na to, da so popolnoma varni pred ognjem, so tudi dokazali, da z lahkoto kljubujejo prirodnim katastrofam, kakršnim navadne zidane hiše niso dorastle. Velikanski potres leta 1933. na Japonskem so nebotičniki v Tokiu prestali brez škode. In ko je dve leti pozneje divjal preko Floride silen ciklon z brzino 190 km na uro, so nebotičniki kljubovali strašnemu pritisku orkana, kakor granitne čeri sredi razpenjenega oceana, ne da bi se genili, med tem, ko je orkan do tai porušil vse kamenite in opečne stavbe. K. ObevmatbMakŠeva Jesenski listi Solnčnega jesenskega dne je stopala po glavni cesti pristaniškega mesta gospa skromne vnanjosti. Temno oblečena, z bolestnim izrazom v očeh, se je počasi trudnih korakov pomikala naprej. Na njenem rumenkastem, od življenja utrujenem obrazu je počivala večerna senca, toda plemenite poteze na obrazu so izdajale minulo lepoto, govorile o minuli sreči, o sijajnih, radostnih časih. Vse je minulo... Na vogalu konservatorija se je ustavila pred izložbenim oknom. Oči so se ji radostno razjasnile in njen obraz je razsvetlil srečen nasmeh. — Kdo si, ženska? Samo matere morejo izražati svoje duševne občutke s tako srečnim nasmehom... Prekrižala je roki na prsih in gledala predse. Lahnega, poskočnega koraka je šilo mlado dekletce z notami v roki čez cesto. Njen pogled je brezbrižno švignil mimo upadlega Obraza gospe, njena roka je prijela za kljuko vrat konservatorija. — Katja, ali me ne poznaš? Gospa je prijela dekletce za roko, se sklonila, kakor da bi hotela poljubiti drobno, belo roko in jo pritisniti na prsa. — Papa ne dovoli srečanja s teboj in vendar si zopet tu, je rekla hči. Imam že dolgo drugo mater in tebe se prav nič ne spominjam... Kako naj te potolažim? 2e je hotela odpreti ročno torbico, ko je opazila solze v materinih očeh. — Ona druga ni tvoja mati, ampak mačeha, je trpko odgovorila gosipa. Ti si še otrok, kako moreš presojati materinsko srce? Dekletce se je za korak odmaknilo. V njenih očeh je bilo samo usmiljenje z gospo. Drugih občutkov ni bilo v njih. — Po mojem mnenju, je reklo dekletce prepričevalno, ne daje rojstvo ženski pravice do materinskega imena, temveč nekaj mnogo bolj važnega ... to so dolžnosti matere do otroka... mislim, je pristavila zamišljeno, pozdravila z glavo in izginila' za težkimi vrati glasbene šole. Z gosmejinega obraza je izginil nasmeh, ustnice so se stisnile in globoka senca je pokrila neikoč cvetoča lica. Skrila je roki, globoko vzdihnila, sklonila glavo in dolgo gledala na zaprta vrata konservatorija, kakor da bi pričakovala še nečesa. Nato je odšla sklonjene gilave... Sedla je na drogi konec klopi, kjer je že sedel neki starec ter zamišljeno gledala v daljavo. Po ušesih ji je še odmeval udarec težkih vrat. Skrb in žalitev sta ji stisnile grlo. Pred njo so se zaprla tretja vrata do človeškega srca in ta vrata so bila zadnja v njenem življenju. Takrat, ah, kako dolgo je že, je odletela prostovoljno, veselo in brez skrbi kakor metulj skozi prva vrata ter se vrgla v naročje življenjskih radosti. Z dolgimi požirki je uživala prijetnosti svobode, ki je ni imela pri svojem po-starnem možu. Takrat so jo vodili k temu koraku mladost, želja po življenju, potreba ljubezni in sreče. Takrat je zaupala svoji mladosti v pričakovanju sreče. Niti edini otrok, njena hčerka, je ni mogel zadržati v zlati kletki, ki jo je bil ustvaril njen prvi mož. Za njeno hčer je skrbela in jo vzgojila druga mati. Njo pa je, ko se je začela starati, zapustil ljubimec. Druga vrata sreče so se zaprla za njo. Topot je še verovala in upala. Ponižana in razdvojena je iskala poti do srca svoje hčere. Hotela je žeti, česar na sejala. Gospa si je zakrila oči z rokama in njena ostro začrtana ramena so se pričela tresti. Stairec na drugi strani klopi je sedel sklonjen, uprt na palico, težlko je dihal in kašljal. Ne da bi bil obrnil glavo, je nežno vprašal gospo: — Ali si bila na pogrebu ali pa pfla-kaš kot mati? — Ah, ne vem, ali je lažje Slovelkii, če izgubi drago osebo ali če jo izgubi živo po lastni krivdi za vedno. Imela sem hčer, ki mi je postala nezvesta. Druga ženska jo je vzgojila in je tako postala njena mati. Duševna smrt je težja od telesne. Imela sem družino, moža in ljubko hčerko, pa nisem znala ceniti te male sreče. Sedaj sem sama. Usoda vseh grešnic. — Kako naj vemo, katera usoda je grešna in katera prava, kako naj to vemo? je odgovoril starec. Tebe je premagala lahkomiselnost tvoje mladosti in si se izneverila materinskim dolžnostim, jaz pa sem žrtvoval svoj talent družini, preskrbe! sem sedem otrok, pa nfmam nobenega, ki bi skrbel zame na stare dni. Vsi so odleteli, ko so postali godni in me pustili samega. Sanjal sem o Slavi in časti — usoda me je določila za družinskega očeta, imel sem njivo, pa nisem žel ničesar. Vse je bilo prazen trud. Kdo more vedeti, kaj je koristnejše: napisati kopo knjig ali vzgojiti državi sedem državljanov? Nikdar nisem bil zadovoljen z usodo, na svoja stara leta pa sem prišel do prepričanja, da je vsaka usoda določena, da je vsaka nesreča komu v korist kakor junaštva za to poklicanih ljudi. Uverjen sem, da tudi najino srečanje ni slučajno. Vse življenje si hodila po krivih potih, jaiz pa sem izpolnjeval dolžnosti vestnega družinskega očeta, rezultat je Isti — dba sva osamela. Starec se je primaknil h gospe, segei! z žilavo, suho roko v njeno in rekel milo: — čemu solize? Saj sem že rekel da se nisva srečala slučajno... Moda hiša je zame prevelika, če hočeš, pojdi) z menoj in postani moja gospodinja Jaz pa bom tvoj bolni otrok, ki boš skrbela zanj. Gospa se je prestrašila: ali ni napak razumela starca? — Pojdi 1 ji je rekel. Za njima so krožili galebi nad morjem. udarjali valovi na z granitom obloženo obrežje, vzdolž ceste pa je podil jesenski veter uvelo listje. Dr. VI Travner Čarovniški procesi na Slovenskem TRETJI DEL' Spomini na čarovništvo in čarovniške procese Veržejski proces je zadnji čarovniški proces na Slovenskem in v tedanjih avs strijskih deželah sploh. Zato gre glav« na zasluga prosvitljeni in plemeniti ce« sarici Mariji Tereziji, ki je takoj pri nastopu vlade (pod vplivom van Swie« tena) odredila, da se morajo vsi čarov« niški procesi predložiti njej osebno v odobritev. Znan pa ni niti en primer, ki bi ga cesarica odobrila.1 Zato je mogla tudi v svoji inštrukciji (»Sr. kaiserl.« koniglich«Apostolischen Majestat aller« gnadigste Landesordnung, wie es mit den Hexenprocessen zu halten sek) z dne 5. nov. 1766 z vidnim zadovolj« stvom ugotoviti, da ni bilo za časa nje« ne vlade niti enega resničnega čarovni« ka ali resnične čarovnice in da so ča« rovniški procesi le izrodek nudobije ali pa neumnosti (Soldan II. str. 276—277.) Čl. 58 zak. iz 1. 1769. je zadnja remi« niscenca na čarovniške procese v za« konih, ki so veljali v naši domovini (gl. splošni del). Povsem naravno pa je, da se je spo« min na čarovništvo ohranil med naro« 1 Veržejski proces se cesarici vobče ni predložil, kar nam dokazuje le kako same lastno in nezakonito so postopali tedanji sodniki. dom prav do današnjih dni. Bujna Ijud* ska domišljija je celo v zadnjih deset« letjih ustvarila mnogo novih pripovedk 0 hudobnih čarovnikih in čarovnicah.' Gotovo bi bilo poučno proučevati te proizvode narodne fantazije. Toda to ni več naloga zgodovinarja, temveč na« rodopisca. Zato se moramo omejiti sa« mo na tista narodna izročila, ki so v neposredni zvezi s čarovništvom irn čas rovniškimi procesi preteklih stoletij, ker nam samo ta izročila dopolnujejo sliko, ki jo nam nudijo zgodovinski viri. 1. Kakor smo že omenili, je postala čarovnica Tajčarca (glej L 9) legen« darna oseba, o kateri pripoveduje na« rod najrazinovrstnejše čarovnije, ki so verjetno v zvezi s tem čarovniškim pro« cesom. Omeniti hočemo le nekaj vzgle« dov. Njen hlapec je neki večer pri gno» jišču namazal kola, ker je hotel drugi dan gnoj voziti. Pomotoma pa je vzel mast, ki jo je rabila njegova gospodi« nja za nočne polete. Naslednje jutro je našel voz na slemenu konjskega hleva. Pozneje je spravila gospodinja voz na prejšnje mesto. 1 Nekatere primere s Pohorja navajai P. Schlosser v svoji knjižici »Der Sagenkreis der Poštela« str. 40—40. Med drugimi navaja tako pravljico, ki je nastala celo 1 1903! Neki črevljar je opazil TajČarco, ko se je mazala pod pazduhami. Iz rado* vednosti se je namazal z to mastjo sam. Naenkrat sta bila oba na nekem vzvišenem prostoru, kjer je bilo zbra« nih mnogo ljudi pri pojedini. Ko se je črevljar prekrižal, so zginile te pošasti; sam pa se je znašel na visokem dreve« su, odkoder je le težko splezal. Svoji dekli je naročila, naj nabere pred solnčnim vzhodom roso na pšenia ci. Z roso bi namreč poškropila pšeni« co, ko bi jo zvozili domov, da bi se je več namlatilo. Dekla pa je nabrala roso iz bližnjega trnja in praproti. Ko je Tajčarca s to roso poškropila požeto pšenico, se je snopje spremenilo maho« ma v trnje in praprot, da so ga mlatiči komai znosili v Trnavo. Zato jo je ovadil njen mlateč Cvenkl. (Kovačič — po Slekovcu — Središče, str. 406—407). V Središču so znane še naslednje pri« povedke o čarovnikih in čarovnicah: Žena nekega kovača je bila čarovnic ca. Kovač pa je imel dva pomočnika. Slabotnejšega je čarovnica ponoči jez« dila. Ker pa se je pomočnik zaradi te« ga pritoževal svojemu močnejšemu to« varišu, se je naslednjo noč le«ta vlegel v nosteljo svojega tovariša. Ko je prišla čarovnica, ji je dal svoio uzdo, nakar se je čarovnica spremenila v ko« nia. Nato jo ie pomočnik še podkoval. Naslednjega jutra io ie našel niem mož podkovano na roVah in nogah ter io tako izročil sodišču. — SUčpo se glasi druga nr;novedka. ki pa še dostaviia, da je hudič čarovnici zaneeat'1 usta Ko so nečat odstranili. ?e izdala čarovnica več tovariš'č. (Tudicium tacitnrni+af;s.) Nato so 0 čarovnic nri Kor^^^^h fkai kor Taičarco!) sež^aH. — V Središču je bil neki čarovipik. Temu so sku^li sosedie iz strehe clamo. s ta+ero so ka« dili svoio živino da ie boli«e nsnevala. — Neki kmet ie videl gosaka, t-i ie ho« dil vedno v kmetovo nšenjeo 7a+o ga je kmet ustrelil s puško ki jo ie naba« sal z 9 zrnji MnoosImrHene soli ;n 9 krogTcami iz blago^nvliepegf) praha. Gosak se je spremenil v sos°da <-er ?e naslerlnjerto rine pa ranili ijttitI (Paiek str. —Tu se je ohranil spomin na -»linearne«. Precei obširno i e n"«al n liiT+orneršV^b Čarovnieili Hr "adnslav Ri^lag v »7rv ri« str 9^—07 Ker se na čarovnije teh čarovnic v blstvn stri"iaio s čamrni« jami. ki smo iih že večkrat omem;Ji. se omeiimo lp na nekatere za'"i;mi-<7e po« drobnosti. Po Razlagovem poročilu, so bili Ejutomercanl uverjeni, 3a Je SHo sežganih veliko nedolžnih čarovnic, ki jih je izdala iz sovraštva neka prava čarovnica. Duše teh nedolžnih žrtev so vznemirjale grajsko gospodo tako, da je morala grad zapustiti. To poročilo ima tudi zgodovinsko ozadje. Braneški graščaki so namreč sčasoma (od leta 1686) pokupili posestva Doljnega gra«> du, 1. 1719. pa tudi grad. Čimbolj se je razvijal Branek, tembolj je ginil po« men Doljnega gradu, dokler niso podr« tine zasule slednjih ostankov njegove slave. (Kovačič Ljutomer str. 200—201). Veseli im hudomušni značaj našega naroda se kaže celo v pripovedkah o čarovnicah. Kot vzgled navajamo nas slednjo dogodbico, ki jo je sporočil dr. Razlag: K neki koči je prišel črevljar šivat Gospodinja pa je bila coprnica. Zve« čer ie videl, kako se je gospodinja na« mazala z neko mastjo in pazil, kam jo je shranila. Ko je bil sam v hiši, se je tudi on namazal. Gospodinja smukne skoz okno — istotako črevljar s šilom v roki. Priletela sta k nekim visokim zidinam, kjer je bilo vse polno drago« cenih jedil. Po svečanem obedu so šle čarovnice darovat: vsaka je poljubila hudiču zadnjico. Črevljar, ki ie prišel zadnji na vrsto, pa hudiču ni izkazal te časti, temveč ga je sunil s šilom tja. kier zgubi hrbet svoje pošteno ime. Hud'č se je hitro obrnil in rekel: »Ti pa imaš ostre muštae-e«. Črevljar je hitro s krvio zapisal božie ime, nakar je vse naenkrat zginMo Ni bilo več vi« sok^h zidin/ne zlatih skled, ne srebrnih žl'c; ostala so le konjska kopita in po« tolčene rečne školike. Črevljar na se ie znašel vrh visokega hrasta, s katerega ie mogel šele snlezati. ko so mu nrišli ljudie na pomoč. — Ta pripovedka je za zgodovinarje posebno poučna, ker nam dokazuje, da ie bil ogabni obred poljubovanja zadnjice znan tudi naše« mu no^nrlu. čenrav se v čarovniških procesih nikjer ne omenia. Naravno je, da so take pripovedke posebno notfoste v Slovemsldb goricah in v Halozab kier so b:li čarovniški prncesi nose^no pogosti 7nane pa so tudi iz rlmri^b kra'ev SnoH štaiersVe, kar narn rlot-Tznie. so bili čarn*""""=ki procesi drugod »ponnlarni« Tiko pripoveduje n. pr. naslednja dogod« biča: -J V Sofli — torej v okolici, kjer nam ni 7i"an niti en čarovniški proces — r.e kopljejo med 11. in 1. uro ponoči ča* rovnice v poHoEl goslc in rac. Nekoč je šla pobožna žena v tem času z božjega pota domov čez most. Sredi mosta čuje, da se nekdo ood mostom pogovarja. Kako se prestraši, ko spozna glas žene, s katero ste skupaj stanovali. Zdaj zleti goska na most; žena pa zavpije. »Fej te Hodi! Zdaj že vem. zakaj so tvoje svinje vedno bolj debele kot moje in kako si obogrtela! Ti si copernica! Ko bi Bog dal, sv. Jožef in Marija . . .« Ni še izgovorila in že ni br>lo nikogar več. Pa tudi čarovnice ni bilo naslednjega dne več domov. (Pajek str. 28). Dr. Iv. Lali Kako so si to zamišljali avstrijski generali... Tri poglavja k borbi za Jugoslavijo (Iz avstrijskega vojnega arhiva) Rhemen: Bili smo izzvani, da pove* mo svoje mnenje; torej ga bom pove« dal. Odločiti se moramo. Gre v prvi vrsti za to: vzeti ali ne vzeti. Moj na« zor je: vzeti! Madžarski politiki so se izjavili, da se Srbija ne sme anektirati zaradi Hrt vatske, katera se mora varovati. Re« šitev, ki jo predlaga eksc. gen. major Clam*Martinic bi odstranila borbo med Avstrijo in Ogrsko. Hrvati so zvesti, toda njihova last« nost se je v zadnjem času izpremenila. Srbofilstvo pridobiva na veljavi, vzgo« j a mladine je srbofilska, poleg tega je tam mnogo političnih uradnikov, ki so popolnoma nezmožni. Vzgoja uradni« kov in vzgoja ljudstva bi se morali te« meljito izpremeniti. Vse raznorodne in uporne življe bi bilo treba izločiti. Velika napaka se je svoj čas storila tudi v Bosni in Hercegovini, ko so bili v ti dve deželi poslani popolnoma ne« zmožni elementi za uradnike (to so bili kuferasi!). Mislim, da bi se dalo vkljub temu vendar še v doglednem času — s pravim postopanjem vlade in z vzgojo — napraviti iz ljudstva oporo vlade. KakoT je poudaril eksc. gen. polk. baTon Sarkotič, se mora ljudstvo vzga« jati od mladih let. s čimer bi se raz« mere stalno izboljšale. Jugoslovensko vprašanje mora biti rešeno v okvirju monarhije. Stari zgodovini ne pripisujem velike« ga pomena. Zgodovina se zavija in se izrablja po potrebi. Voditelj je narod in zanj gre v prvi vrsti. Ne podcenjujem težav, ki ovirajo rešitev celega vprašanja, vendar mi« slim, da se dajo premagati. Sarkotič: Se enkrat ponavljam: Kot poveljujoči general morem govoriti po« polnoma svobodno, kot deželni šef sem prav za prav nekompetenten. Vse to mi ne brani, da ne bi odkrito izjavil, da bi te tkzv. »državne dežele« ne bile nič drugega, kakor neke vrste trializem, in ravno proti temu se bra« nijo Madžari. Hrvatska mladina je bila že pred vojno pokvarjena, starejši ljudje pa so bili vendarle še zvesti in ti so v začet« ku vojne potegnili mladino za seboj. Ne smemo si prikrivati, da se je med vojno preveč dovolilo in da neodgo« vornost postaja od dne do dne večja. Hrvatska šolska mladina (tkzv. omia« dina) dela med vojno nedovoljene re« či, ne da bi se ji to kar najodločneje prepovedalo. Rhemen: Smo sredi vojne in v Hr* vatski, Slavoniji in Dalmaciji se izrab« lja mladina v to, da zbira podpise za jugoslovensko deklaracijo. Tako za« strupljevanje mladine bi se ne smelo trpeti. CIam-Martinic: Pridružujem se po« polnoma k nazoru, da preživljamo v zgodovini zadnjo uro, ko se še da ju« goslovensko vprašanje rešiti v okvirju monarhije in ne morem drugega, ka« kor da še enkrat ponavljam, da bi bila izguba Srbije in Črne gore združena z neizmerno nevarnostjo za bodočnost (avstrijske) države. Tudi če je jasno, da eksc. gen. polk. baron Sarkotič ni popolnoma moiega mnenja slede re« šitve tega vprašanja, bo morda vendar še mogoče, da se sporazumemo. Sarkotič: Srbi ne bodo nikoli odne« hali od svojih ciliev, Hrvati ne bodo r.ikoli popustili od svojih zahtev, Ma« džari ne bodo nikoli pripustili, da bi se k Ogrski pripojilo še več Slovanov. Clam-'Marfinlc: Te tri reči Bi morale voditi torej do kompromisa in moj predlog je kompromisen. Kolikor morem doslej razumeti, se ugovarja proti moji rešitvi v dveh smereh: 1. da zgodovinski antagonizem obeh narodov in razlika ver govorita proti njemu, in 2. da se ne da premagati odpor Ma« džarov in Nemcev. Toda nekakšno rešitev, nekakšno formulo moramo najti; ali takojšnja združitev Jugoslovenov ali prehodno formulo. Slovenci niso bili nikoli skupaj z dru« gima dvema narodoma, o katerih tu razpravljamo, zemljepisno so oddelje« ni in vkljub temu tudi pri njih vidimo to gibanje. Vidi se, da je umetno nas rejeno in prepričan sem, da tiči za tem antanta; toda to gibanje je že zelo da« leč napredovalo. Albansko vprašanje nima sicer da« nes za državo tiste važnosti, ki jo je imelo pred vojno — seveda, če Srbija ne postane samostojna država — ven« dar bi bila velika škoda za državo, če bi bila od Albanije odrezana tako, ka« kor bi to povzročila trojna delitev srbohrvatskih dežel. Hočem še enkrat poudariti, da v glavnem ni nikake velike razlike med mojim nazorom in nazorom eksc. ba« rona Sarkotiča. Nevarnost za hrvatsfvo bi po mo« jem mneniu obenem pomenilo nevar« nost za državo. Ako imamo vse dežele v svojih ro« kah. je vendar v večji meri mogoče voditi politiko, ki se nam zdi pravil« nejša glede na monarhijo, kakor pa, če dopustimo, da bi zopet vstala Srbi« ia. Nevarnost, ki nam preti od Srbov, bo v vsakem primeru večja, če bodo samostojni, kljub vsem dogovorom, ki jih morda prinese mir. Eksc. baron Sarkotič se boji, da bo Hrvatska oslabljena, ako bi obveljal moj predlog, kar bi morali po mojem mnenju absolutno preprečiti, in kar je tudi mogoče preprečiti, zato bi hotel še enkrat dati v premislek, ali ni mo« goče, da bi med našimi nazori vendaT le prišlo do soglasja. Sarkotič: Sedanje jugoslovansko gi« banje ne namerava nič drugega, kakor na bi Hrvati in Slovenci postali ire« dentisti, kar so Srbi deloma na skriv« nem že. V tem je velika nevarnost. Tajni cilj, za katerega tu gre. je raz« paoljskega problema t. j., ko bi se Srbohrvati pripojili k Ogrski, Po* ljaki pa k Avstriji. Ali pa bo Nemčija dovolila avstrij* sko*poljsko zvezo, je vprašanje. Na vsak način bi bilo treba iskati ta* ke poti. da bi Avstriia ne bila odre* zana od Balkana, morebiti bi se morala skleniti nova nagodba, s katero bi se Avstriji priznale iste pravice kakor Odrski. Pridružil bi se torej k nazoru eksce* Icnce gen. polkovnika barona Sarko* tiča, če bi se uresničil avstrijsko*polj* ski program. V nasprotnem primeru se ne more Avstrija nikoli zadovoljiti s tako for* mulo. Mi se ne moremo sporazumeti samo glede ključa; iskati moramo sredstva in pota do nekake etape, ki bi pome* nila prehodno stanje in bi bila enako pravična do obeh držav (t j. avstrij« ske in orgske). .(Dalje) Sven Larsen Na razvalinah starodavne kulture hierapolis, Laodiceja, FiladeUeja. Sardeis Če hočemo obiskati zgodovinske razvaline v zgornji Meanderski dolini, moramo sesti na železnico, ki se odcepi v Sokeju ter pelje v Magnezijo. Tam se zopet strnemo z glavno progo, ki sledi izprva zgornjemu Meanderju ter prodira od tam proti osrčju Male Azije. Kupili smo vozovnico za tretji razred in smo tako iimeli priliko preživeti &a dan v družbi ljudstva teh krajev. skala in sneg se je tajal ter kapljal odjemalcem na glavo, a nihče ni rekel žal besede. Nasprotno, vsak se je zavedal dobrot, ki prihajajo od snega in pletenke. Na vsaki drugi postaji je li-monadar izstopil, obnovil zalogo vode in pri tem delu mu je pomagala vsaj polovica potnikov. Meanderska dolina je podobna enemu samemu podolgovatemu vrtu svet-likajočega zelenja, ki se močno odraža od rjave barve plešastih gorskih grebenov. Voda in solnce ustvarjata Jfolovska pri[. Ni nam bilo žal. Prebivalci so živahnega duha, začno radi razgovor s tujcem. ki ga sprašujejo po tisoč rečeh in še radevolje delijo z njim hrano, ki jo imajo pri sebi. A ne samo v tem primeru, tudi sicer smo imeli dovolj prilike, da smo se uverili o gostoljubnosti tega ljudstva. Potnik se tukaj odpravi na pot z zaboji in omarami, ki se odlože spredaj v vagonu za prtljago. Neki prodajalec limonade je vozil s seboj kar celo trgovino. Glavni predmet njegove prtljage je bila velikanska trebušnata steklenica, ki se je vselej hitro izpraznila, a seveda zopet kmalu napolnila. Vlil je vanjo malo esence, zmešal to s porcijo snega in pijača je bila užitna. Vročina je priti- \a v Anatoliji tukaj čudeže. Tu so sloviti oljčni gaji, vinogradi in smokvini vrtovi, nasadi duhana in bombaža, ki predstavljajo bogastvo Aidinskega vilajeta. V Aidi-nu, starem Tralleisu, so našli večje število divnolepih grških kipov iz klasične dobe. Najlepša je bila soha mladeniča. ki se je po vročem tekmovalnem boju ogrnil s suknom, da se odpočije. Umetnina je danes eno najlepših okrasij muzeja v Carigradu. Proti večeru smo zapustili Gondžel) in nastopili nočno pot proti Hierapoli-su, odkoder se potniku odpira razgled na ogromne apnenčaste kaskade na nasprotni strani pogorja. Z velikim trudom smo dobili vodnika in dva osla, na katera smo naložili tovore. Ko je napočila noč, smo šli na pot. Hodili smo celo uro ob železniškem nasipu, potem smo jo morali vsekati navprek po ravnini. Pred nami ni bilo pota ne steze, sledili smo slepo vodniku, ki se je ravnal po svojem instinktu. Broditi smo morali skozi močvirja, preskakovati potoke, bloditi skozi divjino,, kjer nas je ostro zbadal osat. Dvakrat je zgrešil vodnik prehod čez reko. Kljub temu smo napredovali. Opolnoči so na nas zalajali psi. Potem smo zaslišali tožeče glasove vrbove piščali in iz noči se je vsul proti nam sivobeli tok, broječ na stotine ovac. Pastir je rade-volje dal zaželjena pojasnila in malo pozneje smo prišli v vas Junikov z revnimi ilovnatimi bajtami. Ljudje so spali na prostem kar na tleh ali pa na visečih lesah. Takoj za kočami se je začelo ozemlje strmo vzpenjati. Dosegli smo gri-čevit hrbet iz belega apnenca. Živali so hrople in slednjič popolnoma obtičale. Na noben način se niso dale spraviti dalje. Polnoč je minula! Na levi je bobnel hudournik z vročo vodo, na desni se nam je odpiral pogled kakor na ledenik, imeli smo vtis, kakor da stojimo pred gorskim potokom, ki se je spremenil v apnenčasto grivo in je pokril grapave zajede visoke doline. Morali srno tovore preložiti, vzeti vsak svoje na lastne rame in tako nastopiti zadnji kos poti do Hierapolisa. Pri tem so na n ti dobro služile naše žepne svetiljke. V prvih jutranjih urah smo dospeli na cilj in ker smo bili zelo trudni, smo legli kar na še tople skale. Hierapolis je nastala ob čudovitem studencu, ki je bil v starem veku posvečen boginji Kybeli. Topla voda (32 stopinj C) vsebuje ogljikovo kislino in apnenec. Ogljikova kislina se razpusti v zraku, apno pa se vlega in strjuje. Tako je v več tisočletjih nastal prostoren plato, ki meri skoro 3 kilometre v dolžino in se dviga kakih 160 m nad ravnino. Eumenes II. iz Pergamo-na je tukaj položil temelje za mesto. Za Rimljanov se je mesto razcvelo in je celo postalo slavno zaradi zdravilnih vrelcev. Zdaj ni več mesta, studenec pa še vedno teče. Voda prihaja iz ta! .v bližini rimskega gledališča, se izliva v ribnik ter odteka v več potokih. Potoki pa se zopet ustavljajo v kotlinicah in izgledajo kakor ogromne gobe. Kar ostane, se zliva po rehrih. Slapovi postanejo krasni, ko se zliva- jo po kamenju in se blišče v belkasti, rdečkasti, sivkasti ali sinjkasti barvi. Takšna prirodna čudesa najdemo kvečjemu še v Yellowstonskem parku T Ameriki. Preden se je zdanilo, smo bili že zopet na nogah. V bližini smo našli bister potok s toplo vodo. Na njegovih bregovih so cveli velikanski oleandri, čijih strupeni cvetovi so razširjali omamen vonj. Zadaj pa se dvigajo inipo-zantne rjavkasto pobarvane razvaline rimskih toplic. Prehodili smo jih in dospeli do rimske glavne ceste, ki se vleče premočrtno po visoki ravnini. Tu stoje ostanki antičnih stavb. Ribnik, kamor se izteka topla voda, tvori majhen muzej zase. Zelenkasto svetlikajoče arhitekture leže na dnu vode. Bil je tako vabljiv in mikaven prizor, da smo se kar slekli in okopali. Prav dobro ohranjeno je rimsko gledališče, ki je na samoti nad dolino in zre na visoke vijugaste grebene proti obzorju. Ta do-jem ostane človeku v neizbrisnem spominu. V pismu apostola Pavla Kolosijcem se omenjajo tudi kristjani iz Hierapolisa. Večjo vlogo od krščanske občine pa je igrala Laodiceja. To antično mesto je bil naš prihodnji cilj. Pohod čez vročo ravnino naizaj v Oondželi je postavil našo odpornost na trdo preizkušnjo. Napol izžejani in popolnoma izčrpani smo se vrnili po triurni pešhoji h kolodvoru in naša edina želja je bila, najti senčico pod platanami in dati počitka trudnim udom Nekaj novega za nas je bil koncert tisočerih na drevesu sedečih škržatov, ki so tako peli, da ni bilo misliti na odmor. Trudni, kakor smo bili, srno pa vendar zaspali. Popoldne smo obiskali Laodicejo, či-je skromne razvaline leže na visoki ravnici nad Gondželijem. Tu še niso zastavili krampov. Razvaline pa so že raznesl' in porabili kamenje za gradnjo železnice. Ta lega je za mesto nepopisno lepa! To je kakor pločnik za grad. odkoder ima pogled prosto pot na vse strani v daljavo. Danes je kraj popolnoma zapuščen. Sedli smo na vrhnje stopnice razpadajočega gledališča in smo odprli knjigo ter začeli citati poglavje iz Razodetja, kjer stoje besede, namenjene kristjanom v Laodi-ceji: Poznam tvoja dejanja, vem, da nisi ne vroč ne mrzel. Ah, ko bi bil vroč ali mrzel! Ker si pa mlačen la alti vroč, niti mrzel, te Gora izpljunil iz mojih ust! Ta pretnja postane tukaj spričo puščobe v okolici nekam pomembna. Zvečer nas je pripeljala železnica v mesto Denisli. Ker smo zadnje dni močno trpeli, smo bih zelo trudni. Imeli smo malo za jesti, slabo vodo in tudi spanca si nismo mogli privoščiti v tisti rneri, ki bi jo zahtevali napori. Navdušenje se je precej poleglo. In vendar smo imeli pred seboj še dva kraja, Filadelfejo in Sardeis. Oba ležita v vzporedni dolini Hermosa. V hladu naslednjega jutra smo se odpeljali z avtomobili nazaj v Gondže-ii, sledili smo Meanderju do njegovih vrelcev, preiezli smo dva prilično visoka gorska prelaza. Potem smo prišli v Alašehr. Rabili smo do tja pet ur. Kar prenesejo avtomobili na anatolskih tleh, meji že na čudežnost. Toda šoferji so premeteni ljudje, ki obvladajo težave t. največjo hladnokrvnostjo. Na živce sopotnikov se nihče ne ozira. Ce je že vožnja po teh krajih sarna na sebi umetnina zase, pomenijo ovire, ki se vozilom in potnikom stavijo v bran, nedvomno še večje težave. Promet oskrbujejo v glavnem kamele, ki gredo druga za drugo, po pet v eni vrsti. Pred kamelami pa navadno stopa osel. Kadar se pojavi avtomobil, nastane v karavani zmešnjava in vodja karavane strahovito kolne. Skoro še slabše je s kmeti, ki so na poti v trgovska središča. Kmetje so tako zmešani, da drve naravnost pod avtomobil. Alašehr stoji na mestu nekdanje Fi-ladelfeje, takisto ene izmed prvih krščanskih občin. Mesto so kot zadnjo bizantinsko posest v Mali Aziji osvojili 1. 1390. Turki. Dobro ohranjeni zid, ki obdaja mesto, je mnogo preširok. • Tople žveplene kopeli dajejo kraju neko veljavo Odtod smo se z železnico peljali v Sardeis. Tudi na kristjane tega nekoč tako slovitega mesta stoji v Razodetju poslanica. Kdor stoji v žareči vročini "na zaprašenem kolodvoru in se ozira kvišku proti nazobčastemu gradu na gori. koder se je nekoč razprostiralo mesto, občuti tukaj močneje nego kjerkoli resnico o minljivosti stvari. Sardeis je bilo nekoč središče kraljestva Lidov. ki so dosegli pod Krezom vrhunec blaginje. Perziici pa so kralja 1. 546. pr. Kr. strmoglavili, potem ko so ga oblegali na njegovem gradu in ujeli. Prislovično je bilo bogastvo tega mesta; iz peska Paktolosa so kopali zlato. Sledili smo strugi male rečice in dospeli na zapadno plat gore, kjer stoji ameriški dom za ekspedicije. Globoko doli v globeli se dviga po 1. 1910. izkopani tempel Artemide, dar tako rekoč ameriških raziskovalcev. Velikanske količine grušča so morali odstraniti, da so prišli do njega. Tako je vstalo helenistično svetišče v vsej krasoti. Od osmih jonskih stebrov na vzhodnem delu stojita še dva osemnajst metrov visoka iz belega marmorja. Njuna kapitelja sta krasna. Na žalost se je eden zaradi potresa premaknil in stoji poševno na stebrih. Ostali stebri dosežejo višino desetih metrov. Odlomljeni so. Večino kapiteljev so našli. Od zidarskega dela sto metrov dolgega svetišča vidimo ostanke v še nad štiri metre visokih zidinah. Našel se je tudi lidijskj napis v aramejskem prevodu, kateremu prisojajo jezikoslovci veliko važnost. Dom za izkopavanje nam je nudil streho za eno noč. Sledečega jutra smo se povzpeli na goro, kjer je stal grad. Na vrhu so se ohranili še ostanki nekakšnega kaštela. Ob vznožju pred nižino je še videti ostanke stadiona in gledališča. Tukaj smo se poslovili od razvalin Male Azije, ki po raznovrstnosti prav nič ne zaostajajo za znamenitostmi stare Grške. Ce odpre človek svoje zapiske po tolikem času in ogleduje slike, ki jih je zadržala njegova kamera, kakšne doživljaje občuti posredstvom popisanega papirja in bežno ujetih slik! Vsak je mislil, da se je na to potovanje dobro pripravil, a glej, šele zdaj spoznavamo, da je treba stoprav začeti s študijam antike, in v tem spoznanju tiči prav za prav vsa velika vrednost našega potovanja. KDO JE DEDIČ? Niikola Bizumovič, rojem v Rumi, je umri v Londonu 1 1906. Izumil je strigalo, ki se rabi dandanes po brivnicah vsega sveta in ki je menda vrolo nekaj milijonov funtov šterliingov. Tega imetja ni doslej nihče ziar hteval. Angleška vlada je nedavno prosila jugoslovensko, naj poišče izm,ajditeljeve najbližje sorodnike. Poizvedba seveda ni bila brez uspeha. Dve sto oseb. bodi iz Ru-me, b< iz soseščine, se je priglasilo. So daj treba smno dognati stopnjo sorodstva. Kako je umrl Enrico Caruso Smrtna bolezen Bnrica Carusa je bilo septično vnetje prsne mrene, ki je zahtevalo ponovno kiruršlke operacije. Umetnik je pač Slutil resnost svojega stanja, ko je izrazil željo, da hoče umreti na domači zemlji. Zato so ga prepeljali v » o« riento, kjer se je navi-dezmo popravil. Toda bolezen je prodrla že v vse dele njegovega sicer močnega appari« iz opere »Marta«. Hitela je gori v sobo in videla'pevca z razprostrtima rokama poleg glasovirja. Sijaj božanske sreče je obseval njegov obraz, ko so izzveneli zadnji toni znamenite arije. »Doro, Doro, ali si cula?« je zaklicai »Zopet pojem. Pojem kakor Se nikoli.« In pričel je z veseljem delati načrte za bližnjo sezono. Pred seboj je videl Balzamirano truplo Enrica Carusa, ki g a v prisotnosti intimnih pokojnikovih prijateljev vsako tretje leto preoblečejo po najnovejši modi telesa in keT ni hotel ubogati zdravnikov iin bolničarjev, je bil vsak trud zaman. Usoden za njegovo zdravje je bil zlasti obisk razvalin v Pompejih. Bled in izmučen se je jedva vrnil v svod hotel. Drugo jutro je bil zapet navidezno popolnoma osvežen. Opoldne je šel v svojo delovno sobo na skušnjo. Njegova žena Doroteja je sedela na terasi pod njegovim oknom. Nenadoma je za-čukt Gamsov glas. Zapel je arijo mM' v duhu široki oder Metropolitan opore in slišal navdušeno priznanje občinstva. Niti on niti njegova žena nista slutila, da je bila arija iz »Marte« njegov labodji spev, da bo njegov glas že v nekaj dneh utihnil za vedno. Ponoči ga je popadla zopet mirzdica. Doroteja je nenadoma brzojavila znanima rimskima zdravnikoma Josipu in Rafaelu BastiameMi. naj prideta takoj v » o- niemto. Zdravnika sta ga pregledala in odredila njegov takojšnji pre- voz v Rim. Dva dni nato se je oblekel Caruso — imel je 40 stopinj vročine — za svoje zadnje potovanje prav tako skrbno, kakor da bi bil šel na običajno popoldansko pohajkovanje po avessijah. S klobukom postrani se je Vlekel v pristanišče, ko pa je dospel v napoljski hotel Vezuv, so postale njegove bolečine tako silne, da je bilo izključeno nadalj-no potovanje v Rim. Usoda je hotela, da je umrl v svojem rojstnem mestu. Naslednji dnevi so bili za njegovo ženo dnevi muke in skrbi. Nekdo ji je odkrito povedal, da za Carusa ni več rešitve. Z vso energijo si je prizadevala, da ostane mirna, saj je šlo vendar za to, ali naj se na bolniku izvrši operacija ali ne. Operacija se ji je zdela edina možnost za podaljšanje njegovega življenja. V trenutku, ko je odprla vrata v bolnikovo sobo, da bi poklicala zdravnika, je stopil prednjo zdravnik in rekel: »Gospa ne upamo izvršiti operacije — njegovo življenje je na koncu.« Obupano je gledala v sabo. Eden zdravnikov je stal ob vzglavju postelje. Izraz na zdravnikovem obrazu ji je velel, naj poklekne ob Carusovi postelji. »Doro, ne morem več dihati,« so izgovorile njegove ustnice. »Saj ni nič hudega. Rico.« ga je tolažila. »Saj je vse v redu s teboj, dragi.« »Doro.« je prosil, »ne pusti me umreti.« In njegove oči so iskale pomoči v njenih. »Saj vendar ne bo umrl?« je zaklicala. prevzeta od nenadne slutnje, zdravniku, ki je v odgovor rahlo položil bolnikovo roko na posteljno odejo im se obrnil. Grozen krik je prekinil tišino — vzklik človeka, ki čuti, da se pogreza v temo. »Doro... Doro! Do—ro!« je kričal in umrl... Tako je umrl Caruso — v pravem času, kajti bil je človek, ki ne bi bil mogel prenesti kritike in pozabe — usode umetnikov, ki ne zapuste pravočasno odra. Ljubil je življenje tako silno, da se je poslovil od njega z mozeg pre-tresajočim krikom. SVETI PLES V TIBETU Dr. Jos. Ročk, načelnik ameriške ekspe-dicije v Junanu in Tibetu, je prinesel s rx>ti zanimivih svetlopisov ter opisov. Med drugim je v samostanu Šoni (kitajska pokrajina Kansu) videl nevsakdanje plese. »Po teh pripravah 9e je pripodila vražja drhaT. 8 živih okostnjakov, ki predstavljajo duhove rajnih. Njih rajanje nima zveze z budhistov-ekio vero, temveč je ostanek čarovanja. Za njimi nastopi lik Jame, ki je bog smrti, vladar podzemskih predelov. Jama se pojavi na vrhu stopnišča v velikolepni opravi, izpre-vezeni z zlatimi zmaji. Pleše počasi vrh stopnic, nato se odmaje po njih na dvorišče, medtem ko godba peklensko udetava. Za njim pritavajo tri osebe z grozljivimi nailčnicami. Žatem pride 17. drugih plesalcev. Vei vragovi skupaj, 21 po številu, se kličejo >bovac. Poglavitnemu se pravi Gom-bo, to je pošast s 6 rokami; drusra je Bal-den Lhamo, srepa boginja, žena Sive. fz ust izbrufvi truplo sina, ki sta je bojda požrla .. Nezadovoljen z britansko vladavino v Tibetu, je lama v Lhasi pred leti izjavil, da j« angleška kraljica utelešena demonska božiča. ★ Popravi: V zaidmiji Številki 0Sto|j na s-tr. 593 v uvKjdm Sliamlkia »Ognivemk Sanita Marta«: »Osi je y začetfku novembra« in ne septembra! Današnja umetniška priloga »Kroparski žebljar« po originalu Slavka Vengarja, znanega mojstra v Radovljici »ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. —- Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se vri upravi. Ljubljana. Knaflj va ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno 8 lir. polletno 16 lir. celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol do* larja na leto. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskata« d.