Društvo poDeželskih žena Moravče VABI NA TRADICIONALNI 33. KMEČKI PRAZNIK V MORAVČAH ki bo 31.julija 2011 Ob 14. uri pričetek kmečkih iger Ob 17. uri zabava pri gasilnem domu v Moravčah z ansamblom Saša Avsenika Pri kulturnem domu pa bo razstava turističnega društva z naslovom IZ ZELENEGA V BELO – ŽIVINOREJA V ČASU NAŠIH PREDNIKOV Za pijačo, jedačo in bogat srečolov bo poskrbljeno. Prijava ekip in informacije za igre na tel.: 031-844-256 (Andrej) V A B I L O AMD Moravče, Trg svobode 5, Moravče, vabi vse, ki so pripravljeni delati v društvu in ponovno oživiti oz. aktivirati društvo, ki že kar nekaj let ne deluje v skladu s statutom društva. Aktivnosti društva so: moto-šport, avtomobilske prireditve, kolesarske aktivnosti itd. Vabimo mlade in ambiciozne ljudi z novimi ide­jami, da ponovno oživijo društvo, ki v Moravčah deluje že 60 let. V nasprotnem primeru bo društvo zaključilo svoje delovanje. Dodatne informacije na telefon: 041 642 983. in ZveZa kMetic slovenije vabita na 6. Državne ženske kMečke igre, ki boDo na kMetiji pirnat in graDu tuštanj, Zg. tuštanj 1, v neDeljo, 3.7.2011 ob 14. uri. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. ribolov!!! nagraDe so bogate: -vikenD paket Za 4 osebe v brežicah -vikenD paket v hotelu krona -gleDališke vstopnice sicer pa potegnite srečko in vaš je lahko celoDnevni iZlet s konjsko vpregoin kosiloM Za 2 osebi vabljeni! Spoštovane bralke in bralci! Čeprav smo zakorakali v poletje, je pred vami šele druga letošnja številka občinskega glasila. Vzroki so znani, posledice pa tudi. Za nami je praznovanje dneva državnosti, na državnem in občinskem nivoju. Da je «država dra­gocen instrument, ki zahteva pazljivo ravnanje in mnogo večje spoštovanje, kot ga premoremo danes» je pronicljiva misel našega predsednika Danila Tür­ka, izrečena na državni proslavi. Pretirana delitev na vaše in naše in pomanjkanje občutka ter odgovorno­sti za skupne projekte, ki so pomembni za vse nas, je pripeljala do stanja v družbi, s katero ni zadovo­ljen skoraj nihče. Ali res ni mogoč dogovor o glavnih prioritetah, ki bi ta slovenski vlak potegnil iz tunela in z večjo hitrostjo popeljal vštric razvitejšim druž­bam? Kje je vzrok? Prepričan sem, da v politiki. Ta je razdvojena kot še nikoli. Politiki in predvsem po­litikanti sledijo svojim ozkim interesom in privilegi­jem. Pri tem jim precej pomagajo še nekateri mediji, ki jim zvesto služijo in v borbi za dobiček zganjajo nepotrebni senzacionalizem. Po podatkih vodilnega slovenskega komunikologa Slavka Splichala danes vsakega novinarja zasipavajo z informacijami štirje uslužbenci za stike z javnostmi. Seveda pa vse le ni črno ali sivo. Veliko je pozitivnih reči in o takih pišemo tudi tokrat. Bogato društveno in kulturno življenje v občini sta že kar stalnici naše lokalne skupnosti. Spoštovani, pred nami je poletje, čas počitnic in možnosti za zaslužen oddih. Zagotovo jih bodo naj­bolje izkoristili učenci, dijaki in študenti. Seveda si dopust zaslužimo vsi. Ni pa nujno, da ga preživimo le na morju, planinah in potovanjih. Veliko prijetnih kotičkov je v tej naši lepi dolini. Izkoristimo jih! Odgovorni urednik Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče KARITAS prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45 RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564 prvi PON v mes.: 17 - 19 ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055 PON in PET: 9 - 10; 16 - 18 OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035 PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13 BANKA Tel: 7231-017 PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17 POŠTA Tel: 7296-510 PON - PET: 8 - 9.30; 10 - 15.30; 16 - 18 SOB: 8 - 12 POLICIJSKA PISARNA PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10 OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210 PON - PET: 7 - 15 inforrmacije tudi na: www.osmoravce.si VRTEC Tel: 7231-227 PON - PET: 7 - 15 POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233 PON - PET: 7 - 15 KNJIŽNICA Tel: 7231-359 PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16 DRUŠTVO UPOKOJENCEV TOR: 10 -12 GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234 24-urna dežurna služba na tel 112 Zavod za gozdove, revir Moravče TOR 7 – 11 Tel: 7231-040, 041/657-223 Info oddaja o občini na ATV SRE 20.00 ČET 21.00 LEKARNA Tel: 7232-780 PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12 ZDRAVSTVENI DOM AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008 PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13 AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb Patronažna služba, tel 7232-944 PON – PET : 7 - 8 DIAG. LAB. PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12 ZOBNA AMB. Tel: 7231-150 PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30 ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750 PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30 julij 2011 Optično omrežje enako pomembno kot cesta in voda G. župan, zagotovo je sprejetje proračuna občine na zadnji seji občinskega sveta pomemben dogo­dek. Kako je naravnan? Naj najprej poudarim, da smo ga predstavili na vseh krajev­nih skupnostih in smo večino pripomb oz. želja upoštevali. Prepričan sem, da je tak način dober in pomeni tesnejšo povezavo med občino in občani. Sicer pa nadaljujemo z že začetimi projekti na vseh po­dročjih. Kot veste se pripravljamo na izgradnjo vrtca in pripravljamo projekte za rekonstrukcije cest v naslednjih letih. Tu mislim predvsem na tiste, ki se bodo financirale iz državnega proračuna. Pred nekaj dnevi smo vložili dokonč­no dokumentacijo za pridobitev sredstev za večnamenski objekt in kanalizacijo v Pečah. V juliju bo objavljen razpis za izbiro izvajalca za adaptacijo in ureditev knjižnice in društvenih prostorov. Računamo, da bi morali z deli končati do avgusta naslednjega leta. Intenzivno delamo tudi na pridobitvi kohezijskih sredstev za vodovod in kanalizacijo v bivših domžalskih in kamniških občinah. Vloge so oddane in upamo na skorajšnje rešitve. Kako pa je z vzdrževanjem obstoječe infrastrukture? Zavedam se, da je to prav tako pomembna naloga. Poleg načrtovanih obsežnih investicijskih projektov za obdobje naslednjih štirih let bomo posvetili pozornost tudi vzdrže­vanju obstoječe cestne mreže, vodovodov in kanalizacije. Pospešeno se bomo lotili urejanja lastniških razmerij na zemljiščih, kjer se nahaja občinska infrastruktura. Kolikor vem, je takih nerešenih razmerij kar precej! Vseh ne moremo rešiti kar čez noč. V proračun smo uvrstili postavko, ki zadeva komasacijo zemljišč ob Drtijščici med Drtijo in Sotesko. To bo zahtevno opravilo in upam, da ga bodo lastniki zemljišč sprejeli z razumevanjem. Poleg njih bosta v postopku morala sodelovati še občina in sklad kmetijskih zemljišč. Gre za nalogo, ki je koristna za vse udeležence in občane nasploh. Za mlade starše in njihove malčke je vrtec življenj­skega pomena. Kako napredujete? To drži. Projekta za vrtec in kurilnico na lesne sekance sta v končni fazi. Pričakujem, da bo dokumentacija izdelana do sredine julija in nato vložena na upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja. V naslednjih dneh bomo uredili podelitev stavbne pravice za kurilnico, nato pa pripravili razpis za dobavitelja toplotne energije. Enako velja tudi za izbiro za postavitev vrtca. Naj poudarim, da je projekt za vrtec naravnan tako, da bo omogočil konkuriranje izdelo­valcev modularnih in montažnih objektov. Kot veste bomo letos postavili štiri oddelke, če bo potrebno pa v prihodnosti še dodatna dva. V zadnji številki glasila smo objavili anketo v zve­zi optičnim omrežjem v občini. Kakšno je vaše stališče? Pobudo v celoti podpiram. Brez kvalitetnega in hitrega dostopa do spleta ne gre več. To bi bila pridobitev za vse: podjetnike, učence, dijake in študente, skratka za vse ob­čane, ki komunicirajo s svetom. Zavedati se je treba, da je tako omrežje enako pomembno kot cesta ali voda. Občane pozivam, da anketo izpolnijo in pošljejo na navedeni naslov. Žal pa moram omeniti, da smo lani, skupaj z občino Litija, želeli konkurirati za pridobitev evropskih sredstev za izgra­dnjo takega omrežja. Zbrali bi 96% možnih točk, ki bi nam zagotovile financiranje projekta v celoti, torej brez lastnih sredstev. Takratni občinski svet je to pobudo zavrnil. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet za­ključni račun proračuna za lansko leto. Ali ni to malo pozno? To je ugotovila tudi inšpekcija, ki je bila poslana na prijavo nadzornega odbora. Gre pa za objektiven vzrok, saj bivši občinski svet ni sprejel rebalansa proračuna in zaključnega računa nismo mogli izdelati. Šlo je za kontrolo poslovanja s sredstvi proračuna RS, ki se nanašajo na rekonstrukcijo cest Kovačija, Podgorica pri Pečah in Zg. Javoršica-Sv. Trojica. Ugotovljeno je bilo, da proračun RS ni bil oškodo­van. Nadzorni odbor, ki nas je prijavil, bi se moral zavedati, da je s tem povzročil veliko nepotrebnega dela občinski upravi, lahko pa bi celo povzročil za 150.000,00 EUR škode občinskemu proračunu! Edo Veselko DAN DRŽAVNOSTI V MORAVČAH Iz teksta na proslavi: »Vse najboljše, draga domovina, ob tvojem dvajsetem rojstnem dnevu!« Že pred pričetkom slovesnosti ob dvajseti obletnici sa­mostojnosti Slovenije so se v središču Moravč oglasile koračnice Pihalne godbe. Po celodnevnem dežju se je vreme na večer umirilo, vendar je nekaj črnih oblakov še plašilo obiskovalce. Vseeno pa se je občina, kot orga­nizator, odločila, da bo prireditev na prostem. Osvetlitev prizorišča proslave da v mraku še poseben čar, ki spominja na tisti znameniti rek: »Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan.« Slovensko himno je zaigrala godba in nato pospremila Ve­terane vojne za Slovenijo k pomniku padlim, kjer so položili venec. Prva se je z glasbeno točko predstavila Osnovna šola Jurija Vege s tremi pevkami iz devetega razreda, ki so tudi dobre instrumentalistke. S šolskim zborčkom so, pod mentorstvom Barbare Fale, pripravili prijazen in dinamičen nastop. Tamburaški orkester Vrhpolje in Grajski oktet sodi­ta v sam vrh moravške kulture in tudi ta večer smo uživali v njuni mojstrski izvedbi. Med skladbami sta Ajda Lalič ter Matija Barlič iz KŠD Peče, s pravim občutkom in zanosom, recitirala slovenske domoljubne pesmi. Predstavila se je tudi Folklorna skupina Društva upokojencev Moravče z odrsko postavitvijo plesa Veselica v Moravčah. zovanju, strpnosti in opozoril na nujno sprejetje potrebnih reform. Ob praznovanju državnega praznika je bilo podeljeno tudi županovo priznanje. Za izredne dosežke ga je prejel Primož Peterka, smučarski skakalec, zaradi katerega so našo himno zaigrali na petnajstih svetovnih prvenstvih. Mladi Prikrničan je ime Slovenije in Moravč ponesel daleč v svet. Na izredne smučarske dosežke in na Moravče ga bo odslej spominjal njegov potret ob simbolni smučki, delo akademskega slikarja Blaža Slaparja. Po proslavi je Tina Žnidar, ki je prireditev povezovala, v svojem prijaznem in prazniku primernem stilu, povabila obiskovalce na veselico z ansamblom Gamsi. Pihalna godba jih je z zadnjo koračnico popeljala na prostor ob gasilskem domu. Za postrežbo so poskrbeli gasilci. Posta­vljeni šotori so bili porok , da bi praznovanje dvajsetletnice samostojnosti države uspelo v vsakem vremenu. In uspelo je, kakor se za največji praznik države spodobi. VR Poročilo iz 2. seje občinskega sveta Po tem, ko so svetniki potrdili zapisnik prejšnje seje, je bilo nekaj polemike okoli dnevnega reda, ki je zadevala predvsem oblikovanje nadzornega odbora. Obsežna pa se je razvila že s 1. točko, ko so obravnavali predlog od­loka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Gospodinjstva in pravne osebe lahko pričakujejo uvedbo rumenega kontejnerja, v katerega bomo odlagali embalažo, saj ekološki otoki, zaradi nespoštovanja pravil, ne opravljajo svoje funkcije. Tisti, ki ne želijo uporabljati kompostni­kov, pa bodo lahko dobili še tretji zabojnik za biološke odpadke. Komunalno podjetje bo praznilo zabojnike z mešanimi odpadki in embalažo izmenično, torej, prvi teden mešane, naslednji pa embalažo. Cene odvoza se, baje vsaj določen čas, ne bodo spremenile. Precej vprašanj je povzročilo odlaganje polietilenske folije, ki jo uporabljajo v kmetijstvu. Rešitve so lahko različne in v komunalnem podjetju ne vidijo posebnih težav. Sprejem proračuna, ki je bil v javni razpravi in obravna­van na vseh krajevnih skupnostih, po besedah župana, pa so bile v glavnem upoštevane vse pripombe, se je precej zavlekel. Opozicija je pripravila vrsto amandma­jev, ki pa niso bili sprejeti. Nekateri so bili, tako sama opozicija, bolj simbolične narave, drugi pa so zadevali predvsem cestno infrastrukturo. Poslušalci smo dobili vtis, da predlagatelji ne poznajo prav dobro razmer na terenu. Z izjemo enega vzdržanega so za sprejem pro­računa glasovali vsi prisotni svetniki. Vsi svetniki so podprli odprtje dodatnega oddelka ra­zvojnega vrtca pri OŠ Roje in dali odlok o koncesiji za opravljanje javnih cest v javno obravnavo. Soglasni so bili tudi pri sprejemu letnega programa športa v občini in odpisu neuporabnih osnovnih sredstev. Na koncu sta bila še, sicer brez glasov opozicije, spre­jeta sklepa za potrjevanje dokumentov identifikacije investicijskih projektov in zaključnem računu proračuna občine. Edo Veselko Več pozornosti pri ravnanju z odpadki VARNO NA KOLO Ker tudi na območju občine Moravče poteka precej iz­redno priljubljenih kolesarskih poti, ki so zelo priljubljene med rekreativnimi kolesarji, naj ne bo odveč da namenimo nekaj besed prav kolesarjem, ki so pogosti udeleženci v cestnem prometu v dneh, ki prihajajo. Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje upo­rabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. S kolesarjenjem kot zelo enostavnim in ekološkim nači­nom gibanja in prevoza prispevamo k čistejšemu okolju, spomladi in poleti oz. v toplejših mesecih pa je to tudi ena najprijetnejših športnih aktivnosti na svežem zraku, s katero skrbimo za ohranjanje svojih telesnih sposobnosti. Prispeva namreč k večji vzdržljivosti, koristi srcu in ožilju, obenem povečuje moč. Kolesarjenje je skratka zdravo, aktivno in prije­tno - naj bo tudi varno! Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi: • nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, Novice iz Moravške doline • vožnje pod vplivom alkohola, • neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat na križi­ščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji "stop" znak ali znak "križišče s prednostno cesto" velja tudi zanje, in ne le za voznike motornih vozil, • pogostokrat pa tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prome­tu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmer­na s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost, pri čemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete: • Bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte! • Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upošte­vati svetlobne znake. • Ne vozite pod vplivom alkohola! • Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen. • Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze. • Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po de­sni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. • Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu (ne več kot en meter od roba) vozišča. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na spre­dnjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. • Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. • Novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki je začela veljati 30. aprila 2008, na novo ureja treninge kolesarjev, ki zaradi specifičnosti kolesarskega športa ne morejo trenirati in hkrati upoštevati vseh pravil, ki sicer veljajo za kolesarje. Kolesarje, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, zakon omogoča vožnjo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji: Več o tej novosti na spletni strani Ministrstva za pro-met. • Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. • Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. • V križiščih bodite še posebej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite čez križišče peš. • Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec. • Ponoči poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila). • Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri. • Nikoli ne smete: krmila kolesa izpuščati iz rok, dvigniti nog s pedal, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirala pri vožnji, voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno drugače. • Če je treba, za svojo varnost raje ustavite in pustite vozilo/a mimo. • Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brez­hibno. • V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osve­tljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. • Priporočljivo je na kolesu imeti: distančnik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo. • Čelada: Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem, če­prav ni predpisana. Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: • Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kole­sarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. • Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo ko­lesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. • Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v sprem­stvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju pro­metnih razmer spremlja največ dva otroka. • Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. • Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Prav tako so bolj kot drugi udeleženci v cestnem pro­metu ranljivi starejši kolesarji. Statistični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleže­ni starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Starostne spremem­be vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. To seveda nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti. Vendar pa svetujemo: • Naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje spo­sobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu. • Svetujemo jim, naj se izogibajo vožnji ponoči, ker se njihov vid počasneje adaptira temi. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa naj se izo­gibajo cest, kjer ni kolesarskih stez. • Če bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo naj­prej sami poskrbeli za lastno varnost in da se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične situacije, potem bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu gibanja, ki ga predstavlja kolesarjenje. julij 2011 Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avtomobili: • Če zavijajo na križišču desno, morajo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečkajo. • Pri vsakem zavijanju na križišču, pri katerem "sekajo" kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po kolesarski stezi. • Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogrožajo promet kolesarjev. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morajo uporabljati predpisane luči, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zaslepijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še pose­bej na mestih, kjer ni pločnikov, prehodov za pešce ali pešpoti. • Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. Vir; gradivo Ministrstva za notranje zadeve RS KRONIKA DOGODKOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVČE Kmalu bo za nami prva polovica leta 2011, zato je primeren čas, da s pomočjo statistike ocenimo varno­stne razmere v občini Moravče. Lahko rečemo, da so varnostne razmere v občini, če jih primerjamo s podatki na drugih območjih RS, zelo dobre. Na področju prometne varnosti v prvi polovici leta ne beležimo prometnih nesreč z hujšimi posledicami (smrt, hude telesne poškodbe). Ugotovljenih pa je bilo več voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Na področju javnega reda in miru beležimo 6 kršitev, od tega so bile 4 storjene v zasebnem prostoru, 2 pa na javnih krajih. Na področju kriminalitete je opazen upad vlomov v vozila in objekte, saj smo v prvi polovici leta obravnavali le 4 vlome, kar je več kot polovico manj kot leta 2010. V porastu pa so tatvine goriva na bencinskem servisu Moravče, saj smo v prvi polovici leta beležili že take 4 primere. V letu 2011 smo uspešno preizkali dva požiga iz leta 2007 na območju naselja Negastrn, kjer sta bila požgana dva gospodarska objekta. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA; Marko Kladnik REGIJSKE KMEČKE IGRE V MORAVČAH V soboto, 11. 06. 2011 je bilo pri planinskem domu v Moravčah zabavno. Odvijale so se regijske kmečke igre, ki smo jih pripravili člani in članice društva podeželske mla­dine Moravče. Lokacija je odlična za tako vrsto prireditve in tudi vreme nam ni nagajalo. Sodelovalo je devet ekip iz celotne ljubljanske regije. Tekmovalci so se pomerili v košnji, grabljenju, transportu jabolk, prenosu koruze in pa pri hoji na hoduljah, kar je bila igra presenečenja. Zmagalo je društvo podeželske mladine Litija in Šmartno, domače društvo pa je osvojilo odlično 2. mesto s katerim smo si priborili uvrstitev na državne kmečke igre v Šentjurju. ČESTITAMO! Mateja Novljan V Društvu upokojencev se dogaja V Društvu upokojencev Moravče je približno 415 članov. Za našo občino je društvo kar veliko. Je pa treba dodati, da vsi člani kajpak ne morejo biti dejavni in da nekateri potrebujejo pomoč. Zato se je odbor odločil, da bo v pole­tnih dneh obiskal vse člane, ki so starejši od 80 let. Če pa bi kdo, ki še ni dopolnil te starosti , prav tako želel obisk, ga prosimo, da nam to sporoči. Kolesarstvo Večinoma so okoliške občine večje, zato imajo tudi več članstva v društvih DU. To pomeni, da imajo tudi več članov, ki lahko sedejo na kolo in prevozijo razdaljo od Ka­mnika in Komende do Moravč ter nazaj. Iz teh dveh občin so se kolesarji pripeljali na srečanje v moravško društvo , čeprav trenutno kolesarske sekcije v Moravčah ni. Gostje so bili navdušeni nad doživetji na kolesih in razgledi na naravo ob poteh, ki so jih prekolesarili. Ob pogledu na te kolesarje pa je bilo tudi nam hitro jasno, zakaj tako dobro izgledajo. To so razlogi, da bi tudi v Moravčah ustanovili kolesarsko sekcijo, kakršna je nekoč že bila. Prijave že zbiramo. Uspešen nastop Folklorne skupine Društva upokojen­cev Moravče Poročali smo že, da je folklorna skupina začela z vajami januarja letos. Človek ne bi verjel, da dobra družba, se­veda pa tudi naporno delo pod vodstvom umetniškega vodje, pripravijo v tako kratkem času skupino do skoraj brezhibnega nastopa. Nastopili so na občinski prireditvi ob dnevu državnosti. Malo je motilo le, da še nimajo enotnih oblek. Upajo, da bo naslednje leto ta velik finančni zalogaj premagan in bodo zasijali v lepi gorenjski noši. Pripravlja­jo se že na naslednji nastop, ki bo ob petindvajsetletnici MPZDU, 21. oktobra. Lahko pa se jim še pridružite na vajah. Radi vas bodo sprejeli medse in kot obljubljajo, vam ne bo dolgčas. RV Drugi letni koncert Peškega okteta V soboto, 25.6.2011 je Peški oktet organiziral svoj drugi letni koncert, ki ga imenujejo kar koncert ob kresni noči oziroma večeru. Tudi letos je bil koncert na prav poseb­ni lokaciji; v kamnolomu nad Pečami. Čudovit ambient pričara posebno vzdušje in tudi pesmi zazvenijo povsem drugače kot v dvorani. Redki Pečani, ki se koncerta niso udeležili, radi povedo, da so to storili zato, ker se menda pesem skoraj lepše sliši v vasi, saj se zaradi posebne lege, zvok iz tega kraja presenetljivo dobro prenaša po vasi. Peški oktet je, prazniku primerno, pričel koncert z bolj do­moljubnimi skladbami, med katerimi nas je z lepimi mislimi vodila povezovalka prireditve Bernarda Mal. Po prvem sklopu pesmi so fantje oder prepustili najprej mladi peški glasbenici Katji Kos, ki nam je na klavir zaigrala dve skladbi, nato pa so nastopili gostje večera Leseni rogisti. S čudovito izdelanimi in zvenečimi inštrumenti so pod skalnato steno kamnoloma pričarali posebno vzdušje, katerega vrhunec pa je, kot ponavadi, prišel povsem proti koncu. Lansko leto so namreč člani okteta namignili, da mi morda zapeli tudi v kopalkah in letos so to obljubo na hudomušen način tudi izpolnili. Na oder so prišli v mornarskih majicah in, verjeli ali ne, kopalnih hlačah. Kot smo lahko predvidevali, se je program nadaljeval z dalmatinskimi skladbami, pri katerih so oktet spremljali še Katja Kos, Gašper Barlič in Andrej Gabršek, ki so z inštrumenti pričarali dalmatinsko vzdušje in skoraj je zadišalo po morju. Ob zaključku so se člani okteta zahvalili še nekaterim po­sameznikom, ki jih podpirajo in jim na takšen ali drugačen način pomagajo; g. Otolaniju in ge. Podbevšek, g. župniku, županu Martinu Rebolju, Miru Capudru, Katji Kos, Lesenim rogistom in Bernardi Mal. Večer se je sklenil prijetno in smo znano dalmatinsko pesem prepevali že kar vsi sku­paj. Lepšega vstopa v tisto pravo, malce bolj brezskrbno poletje, si človek res ne bi mogel želeti. Ajda Lalič MLADINKSA OLIMPIJADA Letošnje leto je za gasilsko mladino olimpijsko leto, saj bo od 17. do 24. julija že osemnajsta mladinska olimpijada. Ta olimpijada se bo odvijala v Sloveniji, točneje v Kočevju. Na njej bo v kategoriji mladink in mladincev nastopilo 49 ekip iz 23. držav. Med temi ekipami bodo nastopile mladinke in mladinci iz PGD Pameče – Troblje in mladinke iz PGD Zbilje. Mednarodna gasilska organizacija CTIF nam je zaupa­la zahtevno in odgovorno nalogo na osnovi izjemnih dosežkov, ki so jih naše enote dosegle na dosedanjih olimpijadah. Na to prireditev je doslej prijavljenih preko 650 aktiv­nih udeležencev iz tujine, ki jih bo spremljalo veliko navijačev iz domovine in tujine. Gasilka zveza Slovenije se je z vso resnostjo in sistematično lotila priprav, saj si želi, da bodo udeleženci zapustili Slovenijo z nepo­zabnimi vtisi in se še radi vračali v našo lepo deželo. Tudi na gasilski zvezi Moravče smo se odločili, da orga­niziramo ogled tekmovanj na olimpijadi. Menimo, da je prav, da tudi naše mladinke in mladinci vidijo, kako na takih velikih prireditvah tekmujejo njihovi vrstniki. Na ogled bomo šli z avtobusom in naj bo to nagrada za delo, ki ga opravijo po društvih in s tem predstavljajo našo zvezo tudi izven meja občine in regije. Vse ostale pa vabim, da si tekmovanja na mladinski olimpijadi ogledate preko TV sprejemnikov. Za GZ Moravče Ivan Lebar MePZ ODMEV NA LIMBARSKI GORI Sedemintrideset perfektnih vokalov nam je v nedeljo, 19.6.2011, na Limbarski gori polepšalo nedeljsko popoldne. Obiskal nas je mešani pevski zbor Odmev iz Kamnika, ki je v januarju praznoval že 30-letnico delovanja. V začetku je bil poznan pod imenom Titan Kamnik. Prišli so, da bi peli med mašo v cerkvi svetega Valentina, po maši pa so za vse obiskovalce pripravili še enourni koncert. Peli so nam tuje in domače pesmi, vrhunec pa je bila, vsem poznana, pesem You raise me up. Za obisk zbora se moramo zahvaliti moravški članici zbora, Nastji Osolnik, ki v zboru poje že četrto leto. Tudi sama je zborovodkinja zbora Detel`ca in v svoj zbor vabi mlade talentirane pevce. Na gradu Tuštanj so imeli svoj prvi nastop januarja letos, po napornem izpi­tnem obdobju pa lahko pričakujemo, da nam bodo mladi Velik uspeh Peških gasilcev V soboto, 11.6.2011 je v Moravčah potekalo gasilsko tek­movanje Gasilske zveze Moravče, ki se ga je udeležilo tudi pet desetin iz PGD Peče. Naše ekipe so dosegle zavidljive rezultate. Pionirji so zasedli odlično 2. mesto, mladinke in članice A so bile prve, člani A so bili 5., člani B pa so prav Članice A in člani B so se v soboto, 18. 6. 2011 udeležili tekmovanja s staro ročno brizgalno na Vrhpoljah, kjer so po tretji zaporedni zmagi članice A v trajno last dobile prehodni pokal, prvo mesto pa so osvojili tudi člani B. Maja so se naši mladi gasilci udeležili občinske orienta­cije GZ Moravče, kjer je ekipa mlajših pionirjev dosegla 1. mesto, ekipi starejših pionirk pa 2. in 3. mesto. Pionirji in boljša ekipa pionirk sta si s tem odličnim rezultatom priborili udeležbo na regijskem tekmovanju v Komendi. Ponosni smo na naše gasilce in obenem tudi veseli, da ima gasilstvo v Pečah očitno rožnato (ali bolje rečeno zlato) prihodnost. Na pomoč! Ajda Lalič, foto: Rok Stenko moravški talenti zbora Detel`ca polepšali še kakšen petkov večer. Zahvaljujemo se vsem pevkam in pevcem mešanega pevskega zbora Odmev in njihovi zborovodkinji Ani Smrtnik za obisk in ubrano večglasno petje. Veseli smo, da so v zadnjih štirih letih bili že tretjič v Moravčah, čeprav imajo zveste poslušalce povsod po Sloveniji in svetu. Irena Ravnikar Na podlagi 3. točke 39. člena v zvezi s četrtim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obveščata javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za prestavitev obstoječega prenosnega plinovoda R 26 Krašnja Kresnice na območju Dešna I. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo naznanjata javno razgrnitev: – osnutka državnega prostorskega načrta za prestavitev obstoječega prenosnega plinovoda R 26 Krašnja Kresnice na območju Dešna, ki ga je pod številko projekta 10752, julija 2011 izdelal Projekt d.d. Nova Gorica (v nadaljn­jem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta); – povzetka za javnost; – ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 7. julija 2011 do 25. avgusta 2011 javno razgrnjeno: – na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, – na Ministrstvu za gospodarstvo, Direktoratu za energijo, Kotnikova 5, Ljubljana, – v prostorih Občine Moravče, Trg svobode 4, Moravče, – v prostorih Občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Gradivo iz prve in druge alinee prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor­ski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/ in na spletnih straneh Ministrstva za gos­podarstvo: http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/aktualne_informacije/ III. Javna obravnava bodo potekala: 13. 7. 2011 s pričetkom ob 20.00 v prostorih KS Zalog Velika vas, Hrib nad Ribčami 7. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do 25. avgusta 2011 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ozi­roma na elektronski naslov gp.mop@gov.si, ali na naslov Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana, ozi­roma na elektronski naslov gp.mg@gov.si , pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN Dešen«. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo bosta v roku 60 dni preučili pripombe in predloge javnosti in do njih zavzeli stališče, Ministrstvo za okolje in prostor pa jih bo objavilo na spletni strani: http://www. mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_postopke_priprave_drza­vnih_prostorskih_aktov/, Ministrstvo za okolje in prostor pa jih bo tudi posredovalo Občinama Moravče in Litija. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. dr. Mitja PAVLIHA mag. Janez KOPAČ GENERALNI DIREKTOR GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA PROSTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO julij 2011 11 PEPE S HRIBA Kulturno in športno društvo Peče, ki letos praznuje 15 let svojega delovanja, slovi po velikemu številu zagnanih članov, ki se znotraj društva združujejo v različne projekte in skupine. Ena od teh je tudi dramska skupina, ki vsako leto pripravi več projektov, največji pa je zagotovo celove­černa predstava. Do zdaj so se v dramski skupini vedno odločili za uprizoritev komedije in tudi letos je bilo tako. Pod režisersko taktirko Nuše Mlekuž, so letos odigrali ko­medijo Pepe s hriba; premierno 8.4. v Pečah, kot zadnjo abonmajsko predstavo v sezoni še 16.4. v Moravčah in 17.4. na Mlinšah. Komedijo danskega avtorja Ludviga Holberga so člani KŠD Peče tudi tokrat malce priredili za slovenski prostor, zato so tudi Jeppeta s hriba, kot je naslov dela v originalu, prekrstili v Pepeta. Zgodba govori o kmetu Vlogo Pepeta je uspešno odigral Primož Urankar, ki je sicer v Pepetu, ki strah pred svojo nasilno ženo Hildo in vsakdanje dramski skupini še precej nov, a mu glavna vloga vseeno ni skrbi in strahove prerad utaplja v alkoholu. Nekega dne, delala nikakršnih težav. Tudi ostali igralci si zaslužijo pohva­ko zaradi pijanosti obleži za cesto, se z njim prav spretno lo, saj je za večino od njih to šele njihova druga predstava. poigrajo baron in njegova grajska gospoda, ter skušajo z Dramska skupina KŠD Peče bo s to predstavo jeseni še zvijačo Pepeta prepričati, da bi nehal piti. Potegavščina se gostovala, morda tudi v kakšnem kraju blizu vas, zato vas kmalu obrne v napačno smer in malo manjka, da bi se prav vljudno vabijo, da spremljate dogajanje na spletni strani grdo končala. Končni cilj, Pepeta odvrniti od popivanja, pa www.pece.si in si predstavo morda tudi sami ogledate. kljub vsemu ostane neuresničen. Ajda Lalič, foto: Mateja Vesel 10. srečanje oktetov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja KD Grajski oktet je v sodelovanju z JSKD Domžale in pod-poskrbel Slovenski oktet. Njihove pesmi so zvenele še po­poro občine Moravče organiziralo deseto srečanje oktetov sebej slovesno, ponosno in čisto. Na koncu je predstavnik Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Grajski oktet se je pred Šentjernejskega okteta povabil vse oktete in obiskovalce tremi leti pridružil tej skupini oktetov z željo, da se poveže z v Šentjernej, ki bo naslednje leto gostil zbrane oktete in okteti v bližnji in daljni okolici. Prve priprave so se začele morda še kakšnega novega. Nastopajoči so se po končanem kmalu po novem letu, ko so imeli sestanek predstavniki uradnem delu preselili v gostišče Soklič, kjer so nadaljevali sodelujočih oktetov. Ker je letos potekalo jubilejno deseto z druženjem in petjem. srečanje, so se organizatorji odločili, da povabijo v goste Za KD Grajski oktet tudi Slovenski oktet. Da ima srečanje oktetov velik pomen za Primož Peterka ohranjanje in razvoj pete besede je potrdil Radio Slovenija, ki je posnel koncert v celoti. Deset oktetov iz večjega dela Slovenije se je zbralo na gradu Tuštanj v prvi vrsti zato, da zapojejo. Vsak malo drugače, vsak na svoj način, pa vendar vsi z ljubeznijo do petja in glasbenega ustvarjanja. Na reviji so sodelovali okteti: Janževo-Metlika, Gallus-Ribnica, Šentjernejski oktet, Adoramus-Novo mesto, Peški oktet, Lipa-Trebnje, Vitis-Metlika, Jurij Dalmatin-Sevnica, Valvasor-Litija in Grajski oktet. Zbrani okteti so se, različni po kvaliteti, starosti in pesmih, ki jih pojejo, zvrstili v poljubnem vrstnem redu z dvema skladbama. Obiskovalci revije so lahko prisluhnili skupno dvajsetim pesmim, ki so bile zelo različne in zato tudi zanimive. Koncert je povezovala Bernarda Mal. Deževno vreme je, po dobri polovici nastopajočih doseglo, da se je oder preselil v prvo nadstropje, poslušalci, pa so si poiskali kotičke pod streho spodaj ali zgoraj na hodniku. Nekaj jih je z dežniki vztrajalo na sedežih pod milim nebom. Nastalo je prijetno domače vzdušje. Za vrhunec in poslastico je Praznovanje jubileja oziroma kako smo postali še leto starejši…. Kulturno umetniško društvo Vrhpolje je to leto praznovalo 25. letnico delovanja. Ob tem v jubileju pa smo imeli dve prireditvi: 10. junija je dramska skupina Vrhpolje zaigrala veseloigro Ženska kmetija, 11. junija pa smo priredili kon­cert tamburaškega orkestra Vrhpolje z gosti. Začelo se je v Kulturnem domu v Moravčah z veseloigro neznanega avtorja. Zgodba nas je vodila skozi dogajanje na kmetiji, kjer gospodari starejša mati s svojimi hčerami. Pa vendarle se lahko zaplete, ko na takšno kmetijo prikora­ka ženin, svojo spletko pa doda še soseda in ženska kme­tija začne pošteno rojiti… Publika, ki je napolnila dvorano, je bila navdušena. Vsem zainteresiranim sporočamo, da bomo igro ponovili jeseni. Po uspešni uprizoritvi igre je sledil še sobotni koncert tam­buraškega orkestra Vrhpolje in gosti na gradu Tuštanj. Po­vezovalec Jure Galičič nas je vodil skozi večer poln glasbe. Ob nastopu domačih tamburašev so se zvrstili še: domača violinistka Kristina Fale, bobnar Miha Vesel, klapa Mali grad iz Kamnika in tamburaši iz Železne Kaple. Slavljenci Gostovanje Moravških mačkov Učenci folklorne skupine Moravški mački in prvošolci po­daljšanega bivanja pri učiteljici Mariji Gotar so se udeležili festivala otroških folklornih skupin, ki je 18. in 19. 6. 2011 potekal na Češkem, v Stary Poddvorov, v kraju v bližini Brna. Festivala se je udeležilo 22 mlajših učencev in 2 devetošolca – inštrumentalista. Spremljale smo jih Marija Gotar, Maja Gerčar in ravnateljica Nuša Pohlin Schwarz­bartl . Na festivalu je sodelovalo 11 folklornih otroških in mladinskih skupin iz Češke in Slovenije. Na Češkem smo bili deležni velike pozornosti in gostolju­bja. Spali smo v vrtcu, v veliki igralnici. Tudi za hrano je bilo dobro poskrbljeno in otroci so se dobro počutili. Zelo jim je bilo všeč bivanje v vrtcu, ker so imeli na razpolago veliko igrač v prostem času, seveda pa je bila posebna izkušnja tudi spanje v spalnih vrečah, na tleh, med prijatelji. Na festivalu smo nastopali v soboto zvečer s polurnim pro­gramom. V nedeljo dopoldne smo šli do vetrnega mlina in razglednega stolpa, lokalni znamenitosti, popoldne pa smo se udeležili povorke in nastopali še po povorki pred kar lepim številom obiskovalcev, domačinov in gostov. Naši otroci so bili zanimivi zaradi inštrumentov in kostumov, ki so bili živo nasprotje bogatih plesnih kostumov domačinov. Zbudili so kar nekaj pozornosti. Seveda je k dogajanju spadalo tudi vljudno povabilo čeških otrok v Slovenijo. Ideja o otroškem folklornem festivalu pa je že našla dom in pripravljenost, da se ga izvede tudi v Moravčah! Nuša Pohlin Schwarzbartl večera smo bili sicer vsi člani KUD Vrhpolje, še posebno čast pa si je zaslužilo pet prejemnikov Gallusovih značk, dva prejemnika Linhartove značke, predstavnik JSKD iz Domžal pa je podelil tudi značko častnega člana g. Pavletu Bariču. Prejel jo je za dolgoletno delo v okviru društva. Praznični večer smo sklenili s pogostitvijo nastopajočih in gostov. Ob tej priliki se KUD Vrhpolje zahvaljuje vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri praznovanju 25. letnice delovanja društva. Velika zahvala gre predvsem članom društva in njihovim družinam/partnerjem za potrpežljivost ob velikem številu vaj in napetih »živčkov«. Prav zaradi tega smo se odločili, da člane in njihove družine odpeljemo na delovni izlet na hrvaško obalo, kjer smo ob dalmatinskih ritmih tamburic namakali noge v vodo in uživali zaslužen začetek počitnic. Lepo dopustujete tudi Vi in se oglasimo zopet jeseni! Neva Pačnik, foto: Simon Burja julij 2011 NEMČIJA-MÜNCHEN Učenci sedmih, osmih in devetih razredov, ki obiskujemo izbirni predmet nemščino, smo se odločili, da gremo za končni izlet v München. Proti bavarski prestolnici smo se odpravili v soboto 4.6.2011 ob 2.30 uri zjutraj. Večina poti smo seveda pre­spali, ko pa smo se prebudili, nam je vodič Peter povedal tudi nekaj zanimivosti. Ko smo prispeli na Allianz Areno, nas je tam čakal vodič, ki nam je razkazal njene prostore in nam o njej povedal nekaj besed. Allianz Arena je zelo velik stadion, ki sprejme do 69.000 ljudi. Zanimivo je tudi to, da Allianz Arena spreminja barve in sicer, ko igra FC Bayern se arena obarva rdeče, ko igrajo 1860 München se obarva modro, ko pa so nevtralne tekme ali drugi dogodki, je obarvana belo. Po ogledu Allianz Arene je sledila enourna vožnja nazaj proti Salzburgu. Naša točka prihoda je bilo jezero Chiemsee. Po krajši vožnji z ladjico proti Herrenchiemseeju smo si ogledali grad, ki je kopija Versaillesa. Na tem gradu, ki ima zelo bogato okrasje, je Bavarski kralj Ludvik II. preživel le nekaj dni. Po ogledu gradu smo se počasi odpravili proti domu. V Moravče smo prispeli okoli devete ure zvečer. V Münchnu smo vsi zelo Izvedba praktičnih vaj pri izbirnem predmetu Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Predzadnjo majsko soboto so učenci izbirnega predmeta preživeli delavno. Naš prihod pred gasilski dom Moravče so pričakali prostovoljni gasilci in gasilka, z vso razpoložlji­vo opremo in orodjem za zaščito in reševanje ob nesrečah. Vsak učenec je preizkusil gasilnik za gašenje. Gasili so s hitrim napadom in tlačnimi cevmi. Spoznali so nekaj osnov prve pomoči, kot je položaj za nezavestnega, oskrba ran ter ukrepali ob namišljeni nesreči. Prijazni gasilci in gasilka so jim predstavili osebno zaščitno opremo, ki so jo lahko učenci preizkusili tudi na sebi in ugotovili, da je precej težka in ob gibanju oz. delu ti hitro postane vroče. Učenci so imeli priložnost spoznati uporabo izolirnega dihalnega aparata ter si ga nadeti na rame in občutiti, kakšno je dihanje z uporabo le-tega. Seznanili so se z različno opremo in sredstvi, možnostmi uporabe, prednostmi in slabostmi pri uporabi ter varno­stnimi ukrepi za posamezna sredstva. Najbolj opazna in največja gasilska oprema so gotovo gasilska vozila, ki so največ zanimanja vzbudila pri fantih. Rada bi se zahvalila prostovoljnim gasilcem in gasilki, še posebej Anžetu Srenjščku za vso izkazano pripravljenost, znanja in izkušnje, ki so jih delili z nami. Hvala tudi Gasilski zvezi Moravče za podarjeni slikanici. Nekaj misli učencev po končanih vajah: »Bilo je fajn, čeprav kratko … Špricali smo z gasilni­kom.« »Bilo je dobro. Zanimivo je bilo gasiti. Bila je dobra razlaga in obrazložitev.« »Bilo je dobro. Pri gašenju z aparatom in vodo in predsta­vitev vozil, kako so opremljena.« »Praktične vaje so bile poučne in zanimive, nabral sem kar nekaj novega znanja in izkušenj.« Lucija Gorišek SO ŠE PREMAJHNI? AH, KJE PA! Skupino Muce je v šolskem letu 2010/2011 obiskovalo 14 otrok, od tega 7 dečkov in prav toliko deklic, starih od 2 do 3 leta (1. starostna skupina). Otroke sva skozi šolsko leto vodili, vzgajali, izobraževali, ljubkovali in negovali -pomočnica vzgojiteljice Romanca Božič ter vzgojiteljica Lea Štrukelj Jeromen. Z otroki se skoraj vsak mesec odpravimo na izlet – potep izven Moravč z mini avtobusom ali s kombijem. V oktobru smo obiskali živalski vrt v Ljubljani, v decembru Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo si ogledali zelo zabavno in zanimivo predstavo Bobek in barčica. Januarja smo se udeležili pravljičnih minut v knjižnici Domžale, otroci so se učili kulture ravnanja s knjigo, proti koncu obiska pa so lahko tudi sami listali po slikanicah in knjigah ter se preko igre učili na igralih, ki jih imajo postavljene v igralnem ko­tičku. V februarju smo si v Kulturnici (Ljubljana) ogledali predstavo Tik tak, v marcu pa v izvedbi gledališča AEOU, predstavo Glava dol, noge gor. V aprilu smo doživeli v okviru meseca, posvečenega temi Živali, dva čudovita obi­ska. Najprej nas je obiskala ga. Ljubica Šparovec Čadonič v okviru društva Tačke pomagačke. Spremljal jo je zlati prinašalec Van, skupaj sta nam še kako polepšala mesec! Kaj kmalu za tem nas je s svojo mirnostjo in pozitivno energijo do živali s svojim obiskom počastil biolog, g. Rudi Ocepek, ki nam je pokazal pajka, kačo, ščurka in činčilo. Z vsemi naštetimi živalmi so otroci doživeli poseben stik, tako z obrazom, roko, živali so lahko opazovali so jih pri gibanju, reakcijah pri stiku z novimi ljudmi,…V Arboretum smo se odpravili maja. Ogledali smo si dinozavre, tekli po prostranih travnikih, si privoščili kosilo v naravi, ob koncu pa so se za posladek otroci igrali na igralih. Za zaključni izlet so se otroci v Atlantisu prilagajali na vodo. 10 otrok je spremljalo 5 spremljevalcev; od tega spremlje­valka, vaditeljica plavanja ter 3 športni pedagogi,. Otroci so imeli s seboj kopalke oziroma kopalno plenico, brisačo ter rokavčke. Z otroki smo se najprej stuširali. Že takoj na začetku smo videli, koliko so posamezni otroci navajeni na vodo, tuširanje ter kako reagirajo, če jim gre voda v oči, nos in usta. Večina je v stiku z vodo zelo uživala in bila sproščena, nekaterim posameznikom se vidi, da jim voda ni tako blizu. Navdušenje otrok, ko smo prišli do malega bazena ter vanj znosili majhna vedra, posode, krožnike, žličke, pa je bilo opazno pri vseh. Otroci so čofotali, se polivali, zalivali z vodo ter se tako in drugače nezavedno prilagajali na vodo. Po zabavi v malem bazenu so se spu­ščali po malem toboganu, tisti, ki so imeli plenico, jim je šlo malce počasneje, ostali pa so se do vznožja spustili kar hitro. Nenehno smo pazili, da otroci izven bazena niso tekli, temveč hodili počasi, saj so tla zelo spolzka. Po ponovni igri v malem bazenu, smo z otroki zapeli »Slippery fish«, se poslovili in ribam, hobotnicam, delfinom ter kitom, naslikanim na steni, obljubili, da bomo še prišli. Zgodnje učenje prilagajanja na vodo in kasneje plavanja je zelo pomembno za otrokov bio-psiho-socialen razvoj. Za otroka je zelo dobro, da tudi ga starši tudi doma vzgajajo z ljubeznijo do vode, tako bo njegov strah manjši, gibanje v njej in ob njej pa bolj spontano. Vse nadstandardne izlete, ki niso del rednega programa vrtca, v začetku šolskega leta pri predstavitvi letnega delovnega načrta, sprejmejo starši in jih tudi financirajo (prevozi, vstopnine). Občasno za spremstvo prosimo tudi starše (za katere menimo, da imajo voljo in čas, da bi se družili z nami ter nam hkrati omogočili večjo varnost otrok). Organizacija izletov je naporna in zahteva ogromno mero odgovornosti, vsak trud pa je poplačan z nasmehi in vzkliki sreče (tudi najinih) otrok. Lea Štrukelj Jeromen, prof. šp. vzg., vzgojiteljica Turnir v malem nogometu v Pečah KŠD Peče je v nedeljo, 12. 6. 2011, znova organiziralo že tradicionalen turnir v malem nogometu. Turnirja se je ude­ležilo 12 ekip, ki so tekmovale v štirih skupinah. V polfinalu so se pomerile ekipe Peče 1, GMS Svetlin, Legende in Avbelj team. Končna bitka za prvo mesto je potekala med ekipama Peče 1 in Avbelj team in, tako kot lani, so domačini zasedli drugo mesto in priznali premoč nasprotnikom. O tretjem mestu so odločali prosti streli in boljša je bila ekipa GMS Svetlin, ki je tako osvojila tretje mesto pred četrto uvrščeno ekipo Legende. Pokale in nagrade je prvim štirim ekipam podelil predsednik KŠD Peče Robi Jesenšek. Prireditev se je zaključila v športnem duhu in prijetnem vzdušju. Čeprav nas je vmes nekajkrat neprijetno presenetil dež, so bili tako igralci in gledalci s prireditvijo večinoma zadovoljni. Prireditev sta podprla tudi sponzorja, Gostišče Peterka in Bar Travnar, katerima se KŠD Peče iskreno zahvaljuje. Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani www.pece.si in nasvidenje do naslednjega turnirja. Ajda Lalič julij 2011 Nogometni turnir v Češnjicah Društvo krajanov Češnjic je v nedeljo, 19. junija, organizi­ralo prvi nogometni turnir na vaškem igrišču. Priprave na turnir so se začele kar mesec dni prej, saj je bilo potrebno misliti na številne stvari. Kljub slabi vremenski napovedi se je turnirja udeležilo 11 ekip, od tega dve domači, češnjiški. Ekipe so se resno pomerile med seboj, čeprav je mnogim na razmočenem igrišču kar precej drselo. Turnir je potekal skoraj ves dan v dežju, le pozno popoldne se je končno prikazalo sonce in razveselilo vse prisotne. Tudi navijačev - gledalcev je bilo precej, lahko pa so se tudi okrepčali ob hrani in pijači. Prvo mesto osvojila ekipa Veveričke, drug Lunder tim, tre­tje pa ekipa KŠD Peče. Mlajša ekipa domačinov je pristala na četrtem mestu. Poleg pokalov so najboljši prejeli tudi denarne nagrade, ki so jih prispevali številni sponzorji. Nagrade sta podelila župan Martin Rebolj in predsednik društva Ciril Vesel. Organizatorji so se zelo potrudili pri pripravi prvega, a verjetno ne zadnjega nogometnega turnirja v Češnjicah. Slišati je bilo mnogo pohval, ki so motivacija za delo na­prej. Zahvala, da je bilo srečanje uspešno, gre sponzorjem, sodnikoma, ki sta budno spremljala dogajanje na igrišču ter vsem, ki so s svojim delom kakorkoli prispevali, da smo se imeli »fajn«. Božena Groboljšek Jubilanti v občini Moravče Svoj visoki življenjski jubilej, osemdeset let so praznovali: in Ivana Novak, Imenje 10. Jubilante je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva. Spoštovani! Minila je polovica leta 2011. Dobro je, da je Občinski svet 22. 6. sprejel proračun za letošnje leto. Naša svetniška skupina je na sejah občinskega sveta v času od lanskih jesenskih lokalnih volitev pa do danes doživela več kot katerikoli svetnik v štiriletnem mandatu. Mislimo, predvsem na žaljive izjave s strani opo­zicije, ki so bile izrečene na seja občinskega sveta. Radi bi pojasnili, da se ne želimo vključevati v brezplodne razprave, ki se praviloma končujejo z žaljivkami in predvsem poskusi, da se za vsako ceno zadeve zavlaču­jejo z željo, da sploh ne pride do sprejetja konkretnega sklepa. V naši svetniški skupini si prizadevamo, da so predlogi, ki pridejo na sejo OS temeljito pretehtani in usklajeni z interesi občanov. Sami izhajamo iz tako različnih področij in dejavnosti, ker je župan, ko je sestavljal listo, imel v mislih celotno področje občine, da lahko rečemo, da predstavljamo občane na celotnem področju. Želimo v čimvečji meri izpeljati program, zaradi katerega ste nas izvolili: -Izpeljati evropske projekte povsod tam, kjer bomo uspeli pridobiti finančna sredstva, saj to predstavlja investicije s polovico ali več nepovratnega denarja. -Še v letošnjem letu postaviti vrtec in kurilnico na lesne sekance. -Omogočiti, da občina dobi tak OPN, ki bo omogočal razvoj gospodarstva, drobnega gospodarstva, napre­ dek kmetijstva in omogočal vse druge aktivnosti na področju samozaposlovanja. -Razvoj in širitev Kmetijske zadruge na področju občine Moravče, saj je zadruga pomemben dejavnik za kmetijstvo. -Sodelovati v razvojnih pobudah vseh potencialnih investitorjev posameznih projektov. Skratka omogočiti zainteresiranim vlagateljem,da na področju občine izpeljejo projekte, ki so v interesu občanov. Lista župana Martina Rebolja Pisma bralcev Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo) RAZMIŠLJANJE O KULTURI ali GLEDALEC, KJE SI? Pričujoči prispevek se nanaša na dogodek, ki je že za nami, in sicer je bil to pomladanski koncert Pihalne godbe Moravče. Ne bom pisala o programu, to so naredili že drugi. Mogo­če sem pristranska, presodite sami, a dva moja družinska člana enkrat ali dvakrat tedensko hodita na vaje in nasto­pe PGM ter se poleg vsakdanjih obveznosti za svojo dušo razdajata tudi nam: na različnih prireditvah, proslavah, budnicah … Čeprav se je član PGM na koncu številnim obiskovalcem zahvalil za obisk, smo tisti, ki smo se tega dogodka udele­žili, opazili, da je bila dvorana kar precej prazna, veliko nezasedenih sedežev je čakalo na koga. Tudi prva vrsta, ki je običajno rezervirana za občinsko oblast, je samevala, razen župana in žene in mogoče še koga, ki sem ga neza­vedno spregledala. Če bi prešteli vse obiskovalce, bi bilo porazno. Koncert smo si ogledali v glavnem sorodniki in družinski člani. In zakaj se sploh razburjam? Ko godba ob prvem maju prebuja krajane, povsod naleti na navdušenje: »Dajte še eno zaigrat, pa še eno, zakaj samo dve?« Ko pride prilo­žnost, da si ogledaš, kaj so pripravili, pa teh navdušencev ni. Godbeniki niso vredni, da jih počastiš z ogledom kon­certa in jim s tem daš priznanje za uspešno delo. Le kako se počuti godbenik na odru, ko se trudi in gleda v prazno dvorano? Vreme ni bilo krivo, čeprav je bilo cel dan lepo, ob osmih zvečer pa tudi ne hodimo več na sprehode, vsaj nekateri ne. Mogoče pa je bilo krivo to, da na plakatih ni bilo napisano, da bo po koncertu v avli še kaj »za pojest« - tega tokrat ni bilo. Je to recept za privabljanje gledalcev? Gledalec, res prideš samo zaradi narezka in kozarčka rujnega po prireditvi? Presodite sami. Božena Groboljšek julij 2011 PRAVILA NISO SAMA SEBI NAMEN – SLUŽIJO VARNOSTI IN UREJENOSTI MORAVŠKE OBČINE nadaljevanje s prejšnje številke Novic iz Moravške doline Veliko pozornosti namenjamo tudi razraščenosti živih mej in drugega rastlinja ob občinskih cestah ter lastnike ze­mljišč ali upravljavca cest pozivamo, da zadeve v primeru oviranja preglednosti, sanirajo. Velik problem za varnost v cestnem prometu ter z vidika varstva cest predstavljajo tudi dotrajani in slabo vzdrže­vani objekti ob cestah. Ti ne samo kvarijo videz naselja pač pa prvenstveno predstavljajo potencialno nevarnost. Enako velja za lastnike objektov ob cestah, ki kljub jasno zapisani zahtevi v občinskem odloku o cestah, na strehe ne namestijo snegolovov in žlebov. Po opozorilu pa večina lastnikov zadevo uredi. Zaradi pomanjkanja parkirnih površin v centru občine je tudi v vaši občini prisotna potreba po nadzoru nad krši­tvami predpisov s področja mirujočega prometa. Vozniki svoja vozila parkirajo tako na avtobusnih postajališčih, pločnikih, križiščih ter podobnih lokacijah, s čimer ovirajo ostale udeležence v prometu. Kjer so ceste že same po sebi ožje in težje prevozne, nepravilno parkirana vozila ovirajo tudi zimsko službo pri pluženju in posipavanju cest ter onemogočajo odvoz ko­munalnih odpadkov, kar vse povzroča nejevoljo pri ostalih občanih. Na področju zapuščenih in izrabljenih vozil pa velja omeniti, da se je število le teh glede na predhodna leta zmanjšalo, kar pomeni, da lastniki postajajo vedno bolj ozaveščeni. Bila si skromna in poštna, življenje težko si imela, vsakomur le dobro si želela. Doma velika je praznina, a v srcu bridka bolečina. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, od kar nas je zapustila naša draga mama IVANKA VIDRGAR iz Češnjic Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti je umrl naš dragi FRANC BURJA st. iz Dol pri Krašcah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v petek, 3. junija poslovili od njega, podarili cvetje in sveče, darovali svete maše ter izrekli sožalje. Posebna zahvala gre sosedom, podjetju Termit za častno stražo, g. Romanu Capudru za poslovilni govor, osebju zdravstvenega doma Moravče in župniku g. Primožiču za lepo opravljen poslovilni obred. Veseli smo, ker smo te imeli. Vsi njegovi Vsako leto naši redarji sodelujejo tudi v preventivni akciji ob prvih šolskih dneh v mesecu septembru. Prisotni so bili na območju obeh osnovnih šol ter na vseh lokacijah šolskih poti. V teh dneh naši redarji občane predvsem opozarjajo na pomembnost varovanja najšibkejših ude­ležencev v cestnem prometu. Ker je skrb za varstvo okolja eno od bistvenih postavk v za­gotavljanju kakovosti javnega prostora ter kakovosti življe­nja občanov, velik delež časa namenjamo tudi odkrivanju in sanaciji odlagališč komunalnih odpadkov ter primerov nepravilnega ravnanja z ostalimi odpadki. Informacije o konkretnih lokacijah nam velikokrat posredujejo okoljsko ozaveščeni občani, ali pa nanje naletimo pri opravljanju vsakdanjih del in nalog za katere smo zadolženi. Preventiv­ne nadzore opravljamo tudi na območjih že znanih divjih odlagališč. Teh je največ na območju gozdnih površin. Še vedno pa dobivamo tudi veliko obvestil o nepravilnem ločevanju komunalnih odpadkov. Velik problem predstavlja tudi nepravilno odvajanje od- Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 11. julija bo minilo žalostno leto, odkar je odšel FELIKS SREČKO KRULC iz Krašc Za vedno bo ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje, ali ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi padnih meteornih in komunalnih voda. Stanje se bo po dograditvi kanalizacijskega omrežja, na območjih kjer ga še ni, prav gotovo bistveno izboljšalo, do takrat pa morajo občani sami poskrbeti tako za primerno ponikanje mete­ornih voda, kot za ustrezno stanje in kapaciteto greznic in frekvenco odvozov blata na uradne deponije. Kljub velikim predpisanim kaznim, veliko občanov odvoze zaupa nepo­oblaščenim prevzemnikom, ki blato odpeljejo do najbližje kmetijske površine. Občasno se v vaši občini pojavljajo tudi različne oblike nedovoljenega oglaševanja in plakatiranja, ki jih sanira­mo v sodelovanju z rednim vzdrževalcem cest oziroma naročnike usmerimo k pravilnemu pristopu nadaljnjega oglaševanja. Predvsem so atraktivne lokacije v samem jedru občine, na vpadnicah, na avtobusnih postajališčih, drogovih za javno razsvetljavo in podobnih mestih. Za vsako od naštetih kršitev je predpisana kazen v odloku ali v državnem zakonu. Kot že povedano, je osnovni namen naše službe preventiva, ozaveščanje in pomoč občanom, ki se v sistemu obsežne in nemalokrat zapletene zakono­daje, marsikdaj ne znajdejo. Kljub temi pa je naša služba prekrškovni organ, ki je ob zaznanih nepravilnostih dolžna izvajati tudi predpisane sankcije. Tako vas bo, po 1. juliju letošnjega leta, neprimerno oranje, zaraščenost vaše žive meje ob cesti, onesnaženje ceste ali nedovoljen poseg v varovalnem pasu ali na samo cestišče, lahko stalo 1000 evrov. Globa 420 evrov je predvidena tudi za odvoz vsebine vaše greznice na najbližjo njivo, za nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov občinski odlok določa kazen v višini 40 evrov. Na koncu naj omenim še, da bo nadzor hitrosti vozil v naseljih, ki ga je do sedaj izvajala le policija, poslej delo tudi naša službe. Poskusne meritve hitrosti smo izvedli že v mesecu februarju letošnjega leta. Z novo cestno za­konodajo, ki se bo začela uporabljati s julijem letošnjega leta, bo za da prekoračitev hitrosti nad 30 km/h v naselju voznik lahko kaznovan z globo najmanj 1.000 evrov, po­leg globe pa še z 9 kazenskimi točkami ter prepovedjo vožnje motornega vozila, za prekoračitev nad 50 km/h pa s poleg 1.200 evrov kazni še s kar 18 kazenskimi toč­kami. Ker namen redarstva in občine nikakor ni izrekanje sankcij upamo, da se bo čim več voznikov ravnalo skladno z omejitvami in s tem prispevalo k splošni varnosti na cestah in v občini. Irena Karčnik Vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva PEDIKURA UTRUJENIH IN DIABETIČNIH NOG LIMFNA DRENAžA AROMOTERAPIJA S VE TL O B N A T E R API J A MASAŽA ZA NOSEČNICE ( pr ide m d o m !) 031-777-685 Pami, d.o.o. Nissan Koncesionar NESKON»NA IGRA PROSTORNOSTI VzorËna ulica 123, 1234 Pošta, NISSAN NOTE žE Od 130€/MESEC bREz POlOGA Tel: 01 234 56 78 www.nissan-koncesionar.si zaËunenaeen2352011zaNoeVsaPus1416vznekovnskobavoMaopodanacenakževkuËuepopus nDDVznaša10630EUR nomavn zaËunzaskupnznesekkedavvšn10630EURenaeenzadoboodpaËa96mesecevnupoševaspemenvoobesnomeo 6meseËnEubo 1531%+265%npoog0EUREOM 541%nseahkospemenËesespemenkaekoeemenvzaËunuSkupnznesekkgamoaodpaËa kedoemaecznaša1297351EURodegaznašazavaovanapema/sošekkupca44839EURKedoemaec vneked v96meseËnhobokhvvšn13047EURPonudbaveazaomeenoševovoznazaogSkaesmbonaPoobašËenuvoznkRenau NssanSovenadoo Dunaska221511Lubana julij 2011