0] The only Slovenian da: ., in the United States list slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Holidays nuiFOK PlliUfl: 4487 OOftTLANDT. Intere* u gecond-Clasa Matter, geptembtt 11, IMS, at tka Port Offloa at Haw York, V, Y, irtar tha Act of Oongren of Marck S, 1879« TELZTON PMAiNEj 4C87 COETLUTM NO. 173. — ŠTEV. 173. NEW YORK, SATURDAY, JULY 24, 1915. — SOBOTA, 24. JULIJA, 1915. VOLUM* Zim, M LETNIK TTTR BOJI PRED IVANGORQDOM iN LUBL1N0M. VELIKA NAPETOST MED TURČIJO IN ITALIJO NEMCI IN AVSTRIJCI SO POSLALI VEČJI DEL SVOJIH ARMAD PRED ŽELEZNIŠKO PROGO, KI VEŽE IVANGOROD-LU-BLIN IN CHOLM. — OBSTRELJEVANJE IVANGORODA. - PRI SUEŠKEM PREKOPU SE JE POTOPILA NEKA ANGLEŠKA LADIJA. — IZJAVA PIERRE LOTI-JA. — ITALIJANSKA VLADA JE POSLALA TURČIJI OSTER PROTEST. — TURKI IMAJO DOVOLJ MUNICIJE. — V AVSTRIJI NI KOLERE, i—=——o—-- Obstreljevanje Ivangoroda. Dunaj, Avstrija 23. julija. — Nemške in avstrijske baterije obstreljujejo neprestano važno rusko trdnjavo Ivangorod. Kakor hitro pade to mesto, imata zaveznika v lokali železniško progo Lublin— 4 holm, ki bo zanje velikega stra-trgiruega pomena. Avstrijske ee-1c so s<> železniški progi že zelo približale, dosegle je pa še niso. Armadi avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda in nemškega generala Mackensena operira-f ta med Hugom in Vislo. V tem o- * zemljo se bo bila odloeilna bitka. Rusi so koncentrirali tukaj ogromno množino vojaštva, ki se pa naj brže ne bo moglo ustavljati našim eetaru. Armada Boehm-Ermollija operira v severnem delu Galicije in si je priborila že več lepili uspehov. V splošnem je položaj neiz-premenjen. Obleganje Novo Georgijevska Berlin, Nemčija, 23. julija — Danes je bilo izdano sledeče uradno poročilo: V Kurlandiji se boji še vedno nadaljujejo. Mi zasledujemo Ruse, ki se umikajo proti vzhodu. Včeraj smo zaplenili tri strojne puške iu veliko vojnega materijala. Naše čete se približujejo ruskim postojankam, ob reki Narev. Na mesto Roshan smo vprizorili bajonet ni napad iu gn ". naskokom zavzeli. I'ri lzygi smo vjeli 290 mož. Rusi so ponoči dvakrat izpadli iz Novo Georgijevska. toda mi smo jih obakrat pognali nazaj. Mesto obstreljujemo in kakor kaže se bode moralo kmaio mlati. Med Vislo in Hugom se je po-srečilo zaveznikom pognati Ruse na več mestih nazaj. Ruski poraz pri Bugu. Dunaj, Avstrija. 23. julija. — Generalni štab avstrijske armade je izdal danes poročilo, ki se glasi : — Boji v južnem delu Poljske in ob gorenjem Buzn se nadaljujejo. Sovražnik se je na nekaterih mestih približal našim strelnim jarkom na tristo korakov. Naenkrat smo /. vso silo navalili nanj ;n ga pognali v beg. Koliko mož so izgubili liusi, se dosedaj še ni dalo dognati, vsekakor so pa te izgube precejšne. .Jugovzhodno od Sokola je vjel neki lovski bataljon 342 vojakov. Severno od Grubeševa so Nemci nekoliko napredovali. Zasedli so nekaj ozemlja med Bistrico in Vislo. Zapadno od Visle sta prodrla zaveznika do Ivangorocla. Na ostalih frontah se ni ničesar posebnega zgodilo. Padec Lublina. Berlin, Nemčija. ^3. julijo. — Neki tukajšni časopis je dobil z Dun aja poročilo, da so Rusi na vse načine poskušali zadržati zaveznika ob novi obrambni črti južno od železniške proge Lublin-Cholm. Ker sta bila zaveznika v premoči, so se morali umakniti. Jugozepad-jia ruska fronta je zelo ogrožena. Železnica Ivangorod-Lublin-Cholm teče le nekaj milj severno od črte, katero so zavzeli Avstrijci in Nemci. Največja nevarnost preti Lu-blinu. katerega padec je pričakovati v kratkem. Iz Tarnova naznanjajo, da Avstrijci in Nemci sicer neprestano prodirajo, toda boriti se imajo s silnimi težkočami. Rusom primanjkuje orožja in vojnega materijala. Ruska vest. Petrograd, Rusija, 23. julija. — General Mackensen bode poskušal prodreti do Lublina iu ga zav-jceti. Zapadno od reke Visle so se umaknili Rusi na svojo drugo obrambno črto. Pri Varšavi in Ivan-gorodu pa na zadnjo obrambno črto, ki je najmočnejša. Boji, ki se vrše na severu, so skoraj brez vsakega pomena. Ilindenburg ne bo še tako hitro prodrl do Varša-ce. ker ima v Kurlandiji še veliko dela« Rigi ne preti nobena nevarnost. Glavni ei'.i zavezniške armade je, dobiti kontrolo nad našo črto pri reki Visi i. Turki so dobro oboroženi. Carigrad, Turčija, 23. julija. — Položaj na palotoku Galipo'is se ni zadnje dni nič izpremenil. Zavezniki kakor tudi Turki se omejujejo na manjše artilerijske spopade. Po dnevi vlada grozna vročina. Turki so začeli koncentrirati nove čete pri Avi Burmi. — Munieije imajo sedaj toliko, da bi se lahko ustavljali se »dvakrat ^ločnemu sovražniku. V novih tovarnah pri Carigradu se izdela vsak dan na tisoče in tisoče granat. — Poročila, da je zavladala na Turškem lakota, so izmišljena. Nalezljive bolezni so pojenjale. Demonstracije na Dunaju. London, Anglija, 23. julija. — Iz zanesljivega vira se je dognalo, da so na Dunaju demonstracije na dnevnem redu. Ljudje dobro vedo, da je Avstrija na robu propada. zato se pa večkrat dogodi, da kdo javno izrazi svoje mnenje. l)o-tičnika seveda aretirajo zaradi ve-leizdaje. prebivalstvo, kateremu je resnica znana, pa demonstrira po mestu. Zadnjič se je prigodilo, da ni hotel iti neki polk, ki sestoji večinoma iz Madžarov in Rumunov, v boj proti Italijanom. Isti polk se- je bil baje že enkrat spuntal na ruski fronti. Umevno je seveda, da vlad i vse te stvari odločno dementira. Berlin, Nemčija 23. julija. — Med socialisti je začelo vreti. Mirovni manifest, katerega je podpisalo veliko število socialistov, ni dal povoda samo kregu in pregovarjanju, pač pa tudi resnim sporom, katerih ne bo mogoče tako zlepa poravnati. V Stuttgardu so izjavili trije člani wuertemberske zbornice, ki so pripadali radikalnemu krilu socialistične stranke, da za vedno izstopijo iz stranke ter da bodo delali čisto na svojo roko. Prepričani so da bodo imeli kmalo veliko pristašev. Pomoč Albaniji. Washington, 1). C., 23. julija.— Albanski pomožni odbor v New Vorku je naprosil državnega tajnika Lansinga. da naj vpiše v ameriški register kanadski parnik 'W. C. Cochrane', ki je v newoyrskem pristanišču in ima na krovu veliko zalogo žita za bedne Albance. Državni tajnik je rekel, da lo takoj ugodil želji albanskega odbora. Ce bo parnik vpisan v ameriški register, bo lahko brez vsake nevarnosti priplul do albanske o-bali. Italija in Turčija. Berlin, Nemčija. 23. julija. — Iz Chiassa poročajo, da se italijansko časopisje silno jezi nad Nemčijo in nad Turčijo. Časopisje je skorajgotovo dobilo od vlade navodilo, da naj pripravi prebivalstvo na vojno s Turčijo. Italija bo najprej napovedala Turčiji vojno, potem pa najbrže še Nemčiji. Angleški parnik se je potopil London, Anglija, 23. julija. — Iz Kaire je dospelo v Haag poročilo, da je naletel pri Sueškem prekopu neki angleški parnik na turško mino in se potopil. Parnik se je imenoval "Theresa". Tretja ameriška nota je dospela v Nemčijo. Nemčija nima nikake pravice prej potopiti potniške ladij e, predno tega kapitanu ne naznani. ODŠKODNINA. Nikdo ne sme kršiti pravic ameriških državljanov. — Nota je izdelana v zelo ostrem tonu Berlin, Nemčija. 23. julija. — Nova ameriška nota je ponoči dospela sem. Ob eni uri popoldne jo je izročil ameriški opslanik Gerard nemškemu zunanjemu ministru. Washington, 1). C., 23. julija. — V noti, katero so poslale Združene države v Nemčijo, je omenjeno. da je vlada natančno preštudirala odgovor na drugo noto in mora na žalost izjaviti, da je odgovor ni zadovoljil. Nemška vlada namreč ni v odgovoru sporočila, kakšno pot naj se ubere, da se bo poravnalo diference, ki so nastale zadn ji čas med obema državama. Zvezni vladi ni po volji, da se Nemčija preveč umešava v razmerje, ki obstoji med Združenimi državami in Anglijo. Glede politike z Angleško se bodo Združene države posvetovale samo z Angleško ,nikakor pa ne z Nemčijo. — Združene države zahtevajo, da se mora ščititi življenje ameriških državljanov. Noben poveljnik ne sme potopiti potniške ladije, dokler ni dal potnikom dovolj časa za izkrcanje. Postopanje Nemčije je bilo dosedaj nepostavno in nečloveško. V noti je nadalje povdarjeno, da se tudi s podmorskimi čolni lahko vodi dostojen boj, kakor se to pokazalo zadnja dva meseca. Nemčija mora dati na vsak način zadoščenje. ker so njeni podmorski čolni potopili "Lusitanijo", na kateri je bilo precej ameriških državljanov s svojimi ženami in otroci." Kakorliitro se še ta slučaj ponovi, bodo Združene države vedele, da Nemčija namenoma krivično postopa ter da namenoma krši mednarodne pogodbe. Čeravno se je prej približno vedelo, katere točke bo obsegala nota, je vendar vse presenetil oster ton, v katerem je nota sestavljena. Kakor kaže, je Wilsonu res veliko do tega, da se mora spoštovati amerikanske pravice in da hoče brezobzirno nastopiti proti vsakemu, ki bo jih poskušal kršiti. Se večje razburjenje bo pa povzročila nota v Nemčiji. — TT!ada Združenih držav je prepričana, da bo odgovor na to noto popolnoma drugačen kot sta bila odgovora na prejšnji dve. Mir v Santo Domingo. Santo Domingo, 23. julija. — Danes je dospel sem ameriški kanonski čoln "Nashville". Nemiri, ki so se pojavljali zadnje dni, so bili danes končani. V mestu \lada najlepši red. Veliko ustašev se je že iulalo vladi, ostali jim bodo pa sledili, če se jim obljubi, tla ne bodo nič kaznovani. Velika napetost. Rim, Italija. 22. julija. — Kakor kaže, bodo diplomatične zveze med Italijo in Turčijo kmalo pre kinjene. Italija je poslala Visoki Porti oster protest ker turške o-blasti nočejo dovoliti Italijanom da bi zapustili Turčijo. Italija bo že prihodnji teden formalno napovedala vojno. Pierre Loti. Berlin, Nemčija, 23. julija. — Slavni francoski pisatelj Pierre Loti, je priobčil v pariškem "Figam" dolg članek, v katerem pravi, da se Turki izvanredno hrabro bore in da z jetniki tako dobro postopajo kakor s svojimi vojaki. Sovražnim ranjencem se baje še boljše godi kakor domačim. Kitajski obiskovalci. Včeraj je dospela v New York komisija, ki zastopa kitajsko fi nančno ministrstvo in kitajsko vladno tiskarno. Komisija bo pre gledala vse newyorske večje tiskarne, posebno pa zvezno tiskarno, v kateri se tiska bankovce. Stavka v Bayonne. razmere. Včerajšni dan je bil nekoliko bolj miren, kakor so bili prej šni. — Policija iz Hudson County. POSREDOVANJE. Polovica štrajkarjev je baje oboroženih. — Milijonarji so se začeli bati. Nakup revolverjev in patron. Situacija v Bavonne je še vedno precej kritična, toda včeraj je bilo vseeno veliko bolj mirno kakor prejšne dni. Mrtev ni bil nihče. Policija ima še vedno veliko veselje do streljanja, d očim so štraj-karji oboroženi s kamni, katerih se pa le redkokaj poslužujejo. Governor baje ne bo več klical milice na pomoč. Iz Hudson County je dospelo v mesto precej stražnikov, ki bodo ojačili straže in jih zamenjali. Serif Kinkead. ki je parkrat pozival strajkarje }c miru. nima nobenega uspeha več. Če se ustavi sredi ceste in prične govoriti, se norčujejo iz njega in ga sploh ne poslušajo. Precej čuden prizor je bil, ko je dospelo pred glavni policijski stan 3000 štrajkarjev. ki so zahtevali plačo. Prejšnji dan jim je namreč rekel šerif, da bo poskušal dobiti od družbe denar, če ne za vse, pa že vsaj za one. kateri ga najbolj potrebujejo. Ljudje so čakali in čakali, pa niso ničesar dobili. Po mnenju policije je več kot polovica štrajkarjev o-boroženih z revolverji. Danes popoldne sta se pripeljala v Bayonne posredovalca John A. Moffit in James A. Smyth, katera je poslal delavski department iz Washingtona. Posredovanje se bo začelo v najkrajšem času. — Standard Oil Co. jo izplačala družinam najbolj revnih delavcev zaslužek. Ostalim bo plačala v pon-deljek. Največja nesramnost, ki so si jo izmislili milijonarji in njihovi hlapci je pa ta. da so baje štraj-karji nabrali med seboj preko $300. s katerimi .nameravajo kupiti revolverje in patrone. To je najjasnejši dokaz, da se milijonarji delavcev boje. Zastopniki štrajkarjev so odločno izjavili, da se ni med njimi nabiralo nik&kega denarja za orožje. Italijanski rezervisti. Philadelphia, 23 julija. — Da-Danes je odplul iz New Yorka proti Neapolu italijanski parnik 'An-cona'. Na krovu je imel 753 rezervistov. Rezervisti :*o prišli iz vseh delov Združenih držav. Pri parni-ku se je zbrala velika množica ljudi. V Avstriji ni kolere. Dunaj, Avstrija, 23. julija. — Poročilo, da je izbruhnila v Avstriji kolera, je neresnično. Zgodaj spomladi se je pojavilo nekaj slučajev med ruskimi jetniki, toda zdravnikom se je kmalo posrečilo bolezen omejiti. Dr. Josip Goričar. Dr. Josip Goričar, bivši avstrijski konzul, ki je spisal za naš list že več zanimivih člankov, se je preselil na neko farmo pri Cleve-landu. Tam bo ostal toliko časa, dokler ne bo izgotovil obširne knjige, v kateri bo razpravljal o razmerju Avstrije do Slovanov. Nečloveški ropar. Utica, N. Y., 23. julija. — V hišo, kjer stanuje bolniška strežaj-ka Grace Gano, je vdrl danes neki ropar. Zvezal jo je na rokah in jo tako udaril po glavi, da je padla v nezavest. Ko se je zopet zavedla, je s strahom opazila, da v sobi gori. S silnim naporom -se je oprostila vezi. stekla k telefonu, pa ga je v naglici prevrnila, tako da ni mogla telefonirati. S težavo se je privlekla do hišnih vrat in toliko časa butala z glavo ob nje, da je slišal ropot neki mlekar in odprl. Požar so pogasili, o roparju pa dosedaj nimajo še nobenega sledu. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA",' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. Dalmatinski domobranci na italijanski fronti: Avstrijske čete so odbile vse so-vražniške napade ob reki Seči. — Napadi pri Dobrdu in Krnu. ZRAKOPLOVCI. Italijanski zrakoplovci so baje metali bombe na železniško progo pri Nabrežini. Veliki uspehi. Dunaj, Avstrija. 23. julija. — Italijani so včeraj še enkrat napadli Gorico iu poskušali nekoliko napredovati na planini Dobrdo, pa so jih Avstrijci vedno pognali v beg. V teh bojih se je posebno odlikovalo dalmatinsko domebran-stvo. Ker niso Italijani pri Gorici ničesar opravili, so se umaknili za svoje postojanke. Bitka pri Gorici se še vedno nadaljuje. Napad na goro Sabotin se je izjalovil. Ob srednjem teku reke Soče je prišlo do vročih artilerijskih spopadov. Hudi boji se vrše tudi v podnožju Krna. Ob koroški in tirolski meji se ni ničesar posebnega prigodilo. Pri IVIonte Piano smo odbili vse italijanske napade. Italijansko poročilo. Rim, Italija. 23. julija. — Italijansko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: Ob reki Soči se bitka še vedno nadaljuje. Pri Plavi smo nekoliko napredovali. V podnožju gore Krn spešno prodiramo. Rim, Italija. 28. julija. — Italijansko mornariško ministrstvo izjavlja : Neka sovražniška bojna ladija je obstreljevala mesto Ortono. ki leži ob obali Jadranskega morja in ima kakih sedemtisoč prebivalcev. Povzročena škoda je malenkostna. Pozno popoldne so se pojavili naši zrakoplovci nad železniško progo pri Nabrežini. Vrgli so nanjo veliko množino bomb in jo precej poškodovali. Naši aviatiki so se morali umakniti. ker so jih začeli zasledovati Avstrijci s svojimi velikimi vodilnimi baloni. Z zapadnih bojišč. Na francoski fronti se ni ničesar posebnega prigodilo. Manjši spopadi se vrše na celi črti. Berlin, Nemčija, 23. julija. — Danes izdano uradno poročilo se glasi: Francozi so napadli našo o-brambno črto med Lingekopfom in Barrenkopfom, pa smo jih pognali v beg. V bojih so se najbolj odlikovali Bavarci. V okolici Met-zerala smo vrgli Francoze z njihovih utrjenih postojank. Ponoči je sovražnik parkrat napadel z ročnimi granati naše pozicije severno in zapadno od Souehez. Po težki borbi se je umaknil brez vsakega najmanjšega uspeha. V Pristerwaldu se je izjalovil francoski nočni napad. Naši zrakoplovci so obstreljevali železniško progo pri St. Hilaire. Povzročena škoda je precejšnja. Ko se je pojavilo na obzorju nekaj so-vražniških zrakoplovcev, so se naši umaknili. V Argonih se boji nadaljujejo. Pri Bagatele smo nekoliko napredovali in se pripravljamo na splošen napad. Vse naše operacije podpira naša lahka artilerija. V Vogezih smo z lahkoto odbili sovražni napad, ki je bil naperjen proti našim postojankam južno od Fave. Razmere na Blackwells Islandu. Komisija, ki preiskuje kaznilnice, je zaslišala včeraj sedem kaznjencev, kaznilnice na Blackwells Islandu. Izpovedali so, da so z njimi čuvaji naravnost nečloveško postopali. Neki mladenič je rekel, da se je bil nekoč napil in pretepel svojega tovariša. Vodstvo kaznilnice mu je podaljšalo kazen za šest mesecev. Deset dni je bil zaprt v temnici, dali mu pa niso ničesar drugega kakor po dva koščka kruha na dan. Slučaj Becker. "Big Tim" Sullivan baje ni bil v nikaki zvezi z umorom igralca Ro-senthala. Bivši policijski poročnik Becker si na vse načine prizadeva, da bi se rešil smrti na električnem stolen. Njegovi advokati so vložili razne prizive, Becker je slednjič spisal dolgo izjavo, v kateri pravi, da ni morilec, ter da on ni najel morilcev. Governor države New York. Whitmaiin, ki je bil svoj čas državni pravdnik in je največ pripomogel, da je bil Becker obsojen na smrt, je neizprosen iu ga noče pomi lost iti. Pred kratkim so sklenili, še enkrat zaslišati Jacka Rose-ja, ki je bil glavna priča zoper Becker j a. In Rose je včeraj izjavil: — Državni pravdnik Whitmaiin je Beckerja že mladega poznal, ker je bil Becker velik prijatelj Wliitinannovega očeta. Državni pravdnik je imel zelo težko stališče, ker ni vedel, ali bi postopal z obtožencem kakor s prijateljem ali kakor z zločincem. Becker ne bo nikoli pripozna!. da je morilec. •Jaz sem bil njegov tovariš in vem, kako se j«1 cela stvar dogajala Rečem pa tudi. da ni '"Big Tim' Sui-livan ničesar zakrivil. Ko jč bil Becker zadnje mesece v službi, je dobil od gospodarjev igralnic po $10.000 na mesec graf ta. To je meni znano. Koliko je še postrani zaslužil. ne vem. Rosentliala je spravil s poti. ker se je bal, da bi ga ne naznanil. Kakoi hitro je bil Rosenthal mrtev, je začel Becker u-gibati, koga bi obdolžil kot krivca. — Zaenkrat se še ne ve. kako se bo končala ta afera. Če ne- nastopi kaj posebnega, če r.e nepričakovano ne pojavi kaka priča, oziroma, če se governer države ne premisli, bo moral Becker umreti 28. julija na električnem stolen. Stavka premogarjev. Wheeling, AY. Va., 23. julija. — V vzhodnem delu države Ohio je včeraj zastavkalo 3000 premogarjev. Izjavili so. da se bodo šele tedaj vrnili na delo. ko bo družba do pičiee izpolnjevala pogodbo, ki je bila sprejeta in podpisana po zadnji stavki. Kot se čuje, bo izbruhnila stavka še v drugih pre-mogarskih okrajih. Težka kazen. London, Anglija, 23. julija. — Angleške oblasti so obsodile podpolkovnika Kemp;, na sedemletno ječo in $5000 denarne kazni, ker se je svoj čas bojeval proti generalu Bothi. Meseca februarja so Bothove čete vjele njega in skoraj vse njegovo vojaštvo. Vložil je priziv, na katerega se pa najbrže ne bodo ozirali. Poslanik resigniral. Situacija v Mehiki. Predsednik Wilson je naprosil ameriško družbo Rdečega križa, da naj ne preneha s poslovanjem. Washington, D. C., 23. julija.-^ Predsednik Wilson je danes brzojavno naprosil brigadnega generala De vola, generalnega ravnatelja ameriškega Rdečega križa, da naj še ne preneha s poslovanjem v Mehiki, naj nadaljuje z rešilno akcijo in naj pomaga, kolikor je v njegovi moči. Prokia-maeija predsednika Wilson a je obrodila veliko sadu. Odkar je izdal proklamacijo, pa do včerajšnjega dne se je povečala blagajna za $32,000. Brigad ni general Devol je obljubil še naprej delovati. Douglas, Ariz.. 23. julija. — Jose Maytorena, Villov governer države Sonora, je zbral vse čete. da se bo branil proti Carranzi, ki je sklenil zavzeti Nogales. Baje je sedaj pod njegovo zastavo 1500 mož, upa jih pa dobiti še nadalj-nih tisoč. Washington, D. C.. 23. julija.— Iz glavnega mesta Mehike ni nobenih novic, ker je brzojavna zveza med Vera Cruzem in Mexico City zopet prekinjena. General Gonzales se baje pripravlja na nov napad. Tukajšnji Carranzov agent je izjavil, da bode Gonzales že koncem prihodnjega tedna zagospodoval v glavnem mestu. Koliko je na tem resnice, se ne ve, ker ni nikomur znano, kje se nahaja Gonzales s svojo armado. Po manjših mestih vladajo še precej normalne razmere. Vesti, da umira prebivalstvo lakote, so bile zelo pretirane. Zemlja je dobro obrodila, in če se bo Mehikancem posrečilo spraviti že vsaj polovico pridelkov domov, se jim ni bati lakote. Ali je Malik blazen? Včeraj se je prekinilo obravnavo proti avstrijskemu podaniku Maliku. ki je pisal predsedniku \\ ilsonu več grozilnih pisem, v katerih mu je pretil, da ga bo u-smrtil, če ne bo takoj zavzel drugačnega stališča napram Avstriji in Nemčiji. Zvezni sodnik Har-land Howe je odredil, da naj se ga prepelje iz ječe v Bellevue bolnišnico na opazovalni oddelek. Sodni dvor je mnenja, da obtoženec ni pri zdravi pameti. Pozor, pošiljatelji denarja I Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na i*r„ _ .Goriškem, Primorskem, za TRST, Washington, D. C.. 23. julija.- ISTRO in DALMACIJO. - Za James M. Sullivan, ameriški po-; KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in slanik v San Domingo, je poslal' ^gg notranje kraje pa posluje danes državnemu department!! j pošta kakor prej. svojo resignacijo. Resignirati jej 0d tukaj se vojakom ne more moral, ker se mu je dokazalo. da;denarja pošiljati, ker jih vedno je bil v zvezi z nekaterimi nepo- j prestavljajo, lahko pa se pošlje steni nu kontraktorji in bankirji. J sorodnikom ali znancem, ki ga od-Predsednik Wilson je resignacijo tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati. Gene': sprejel. Tragedija v Detroitu. Detroit, Mich.. 23. julija. — 58-letni Chester Hall, je ustrelil danes svojo 38-letno ženo Ano in 18-letnega pastorka Ilenrv-a. Takoj zatem si je še sam pognal krogi jo v glavo. Kaj je vzrok temu trojnemu umoru, ni znano. ROJAKI POZOR! Banda newyorskih sleparjev je zopet na delu. Ti ljudje vam v svojih cirkularjih obljubujejc vse mogoče stvari, samo, da bi jim sedli na limanice. Razširjajo tudi neki slovenski list in delajo potom njega reklamo za svoje podle in sleparske namene. Kdor dobi kak cirkular, naj ga vrže v peč ali naj ga pošlje nam. — Bratje Hrvati so imeli s temi ljudmi že bridke izku- K $ K $ 5____ .80 120.... 19.20 10.... 1.60 130..„ 20.fe0 15---- 2.40 140,... 22.40 20.... 3.20 150.... 24. OC 26____ 4.00 160.... 30____ 4 80 170____ 27.20 35.... 5 60 180 ... 28. tO 40____ 6.40 190____ 30.40 7.20 200____ 32.00 50____ 8.00 250 _ 40.00 55____ 8.80 300 ... 48.00 60.... 9.60 350 66. C0 65...» 10.40 400 ... 64.00 70.... 11.20 460 ... 7 2. UP 75.... 12.00 500..„ 80. C( 80.... 12.80 600.... 96. Q( 85____ 13.60 700.... 112.01 90 ... 14.40 800____ 128.0 100..^ 16.00 900.... 144.0 110.... 17.60 1000____ 160.0 Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na šnje, ker so jih osleparili za težko naš oglas, prislužen denar. Rojaki pazite, da TVRDKA FRANK SAKSER, tudi vas ne oskubijo. 82 Cortlandt St., N«w York, N, Y» "fiUS NARODA" (Movenlc Daily.) -i • hm} published bj tL« Mbvcnic Publishing Co. , r, .corporation.) SAKSER, President « LOUIS BENEDIK, Treasurer. ^ arpor jffice addresses of above otticers : •I Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Zm. oelo leto velja Ust za Ameriko in fjanai Jo........................$3.00 * iwl ............................ 1.50 m leto za m*sto New York........4.00 * pol leta za mesto New York ... 2.00 " Kvropoaa vse leto...........4.50 ' "pol leta.............2.55 f* " ** Četrt leta............ 1-70 "liLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemdi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") iMucd every day except Sundays and Holidays. » Subscription yearly $3.00. Dopisi. South Norwalk, Conn. — V cenjenem listu "Glas Naroda*' med vojnimi poročili stoje večkrat krajevna imena ob Soči označena čisto pokvarjena. N. pr. Plezzo, to je vendar pristni slovenski Bovec (Nemec mu pravi Flitseh). Santa Maria pa je Sv. fJora nad Gorico (Monte Santo). Sicer vem, da so poročila taka, kakoršna pri- sil, ko bo vpoklicanih le malo še enkrat prebiranih letnikov, tedaj se bode tudi njihovo vežbanje posebej vršilo in se bodo seveda, v nih oblikah, širinah in globoči- sko "krahiile*' in po nemško Sponah. Ker pa se je mudilo, nismo kaliee". Tretji nič manj imenitni mnogo občudovali teh krasot, zla- pa je £,Miee kregam", aH kot mu sti, ker smo vedeli, da v notranjo-'pravijo ameriške '•fajfice*': ajs- sti so še mikavnejse. Jadrno smo krim. To sredstvo je precej ime- kolikor bodo pripravni šaržni let-s svojimi na noge privezanimi gu-'nitno, ker napravi marsikaterega j niki na razpolaganje, ti kot in-mijastimi in usnjenimi čolni sreč- človeka zadovoljnega, n. pr. pro-, struktorji v prvi vrsti vporablja-no prebrodili vsa jezera, jezerca dajalca. "Ajskrim'' je zmes im-]li. Vežbanje v posebnili podčast-in ribnike. Razume se. da smo portiranega mraza in poljubov j niških šolah pa se ne bo vršilo, imeli s seboj umetne ognje, ki so | zveličanih hurisk. Vsakega se j Glede črnovojniški službi podvr-dajali magično svetlobo, zlasti, vzame pet delov. Ako se lokave ženih, ki so že služili, omenjenih oljnate in "sunshinove"' svetilke solnčne rože nasrčejo tegai ajs- letnikov se morejo predlogi za o-so prav blestele. V tej čudoviti krima, je povsem razumljivo, dajprostitev vložiti tudi še pred pre-razsvetljavi smo se složno pomi- so tako nebeško sladke, pa tudi i hiranjem, in sicer v tem slučaju, bralca bolj ^ kali preko jezer in ribnikov po žal tnko polarno hladne, da jim če le mogoče do julija t. 1. Za to interesiralo, če bi se mil .poleg, mehki prožni poti, katera ima o-|najbolj vroči žarek iz koprnečih J veljajo določila črnovojniško-or- 1 ŠžiSŠ I>o D« Ad T«rti»eme/i t on agreemi >i»i tre* podpisa in osobnoriti se ne priobčujejo. —- * blagovoli pošiljali *po — Money Order. Pri «;:rememfci kraj m. naročnikov pro-ain da se nam tudi prejšnje la.i*«Ji&če naznani, da hitrej« najdemo naslovnika. Doptaom in po&Hjatvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA" v 12 (V-ti and t St., New York City. Telefon 4^67 Cortlandt. Novi umori, bi ■lil de jo, a morda bi cenj če spačenega tudi pristjio ime na-'supljivo privlačnost podplatov.jhlačmanskih oči ne raztopi ledene ganizacijskih predpisov z dne 20. angleških časnikih je bi- Skrajno neradi se čevlji ločijo od skorje, ki oklepa njihova mogoče junija 3 007. drž. zak. št. 150. Po strastnih poljubov sentimentalne- dovzetna srca. Kaj ne, TVrbovčev teh morajo oprostitve, v kolikor ga blata. Da me je pri tem pogle-jTone, da je res tako? — Pri kon- gre za take iz gospodarskih ozi- Na želodcu bolni — Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Me poskušajte. Rabite Severa9s Balsam of Life (Severov Živijenski Ba'.zam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tenične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenja nepreba-ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanci. stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo vedlo. V lo pred kratkim tudi neko poročilo o italijanskih zrakoplovcih nad Ovčjedrago (med Rihenber-1<]u obšla mehka ginjenost in hre-'cu vabim vljudno vse domoljubne rov, ne glede na prometna pod-kom in Dornberkom), a dotiČno penjenje po nečem sladkem, ne-1 rojake iz Imperiala, Tyre in Cliff jetja, ki so pač dovolj s kompe-krajevno ime je bilo tako pokve-Jznanem, si lahko mislite. Hrepe-jMine, naj pridejo dne 25. t. m. v tenčnimi določili, ki pridejo za-čano, da sem moral trikrat v sa- nenje se je hitro večalo, zlasti, dvorano sv. Jožefa v Imperialu. nje v poštev. poverjena, v sploŠ-loon, predno sem ga ''pogmntal" j ker je srčno razburjenost pove-jkjer bomo imeli sejo Slovenske nom v prvi vrsti predlagati poli-Jstotam stoji danes, da so Italija- čavalo harmonično cmokanje. In Dige. Pridite člani in nečlani! —'tične okrajne oblasti. Najboljše ni zavzeli grič nad Podgoro; ime- ko je prišlo do viška, nisem mo- Z iskrenimi pozdravi vaš Frank je torej, da se dotična podjetja nuje se pa '"Kalvarska gora", nje gel drugače, kot da sem zažvižgal Magajna. Izaradi pojasnil glede oprostilnih se tika proti severovzhodu ".Mar-Jono nebeško sladko in do srca se-| Oak Park & Camas, Wash. —'zadev obrnejo na ta mesta. j tinov hrib'* in takoj čez Sočo "sv. gajočo pesmico: "Ona ima irha- r>olgo časa se že nisem nič ogla-J ISletni čmovojniki lahko dobe Gora". Vsi trije tvorijo naravno ste hlače, ona ima črne oči.'? Ta-[sil iz naših naselbin. Vzrok temu pravico enoletnih prostovoljcev, obrambo Gorice in niso malega ko milo se je "štima" glasila, da'je, ker ni bilo nič kaj, da bi bilo če so obiskovali vsaj šesti razred strategičnega pomena. Proti vzho^bi še tako debelo stesano srce sol-l vredno poslati med svet. In tudi kake srednje šole ali vsaj drug": du sledijo: državni gozd "Pano- ze polile. Tudi moj tovariš, ki je'to pot ne bo kaj veliko vrednega, j letnik kakega učiteljišča. Prošnje vec", nad kojim se pričenja vi-] korakal za menoj, je imel vse J še manj pa veselega. Vreme ima- j0 vložiti najkasneje sedem dni mo prav slabo, vsak dan kar ne-'pred nastopom vojaške službe pri prenehoma dežuje. Seveda se to pristojnem dopolnilnem okrajnem zelo koristno. Kcžno zdrnvje je odvisno večinoma od mila, katereeii rubite. Mi vam priporočamo SEVERA'S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopel j, toaleto, britev in iztnivanje lu.-. Cena 25 centov. Cena 75 centov. čitjjte. kaj nan ; - preti kret* kitu iJiiala ca. Mart. l'azač. iz Moqui-h. Wis.: "Zalivaljujetn se Vam za Severt.v Živijenski Balkan. Trpela sera na želoti-cn, t.T sem bila zelo ; labotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severovega Živijenskega B;;I-zama ter so vse te neprilike izginile. Prosim objavite moje pismo v časopisih v t.t rist v.-ih ti.-tib. ki enako trpijo." i Vi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Soverove. Ako jih ej morete dobiti v \aJi okoliščini, narišite j iti od nas. M fit W. F. SEVERA GO., Cedar Rapids, Iowa. soki "Cavn" do kota nad Ajdov- .solzne oči (malo prej ščino, kjer st o Standard Oil družbe v . N. J., je dobilo iz glavna štev. 26 Broadway v *ku povelje: T'klonite ali podjarmite ali pokoljite! se skoraj ne moglo ta bila v četrtek zo-,a štrajkarja ustreljena, več bilo pa smrtno ranjenih. >vor mora biti, toda izgovor ivi pregovor — je dober, če na repu prinese. Kockefel-e kreature so ga res kinalo Rekle so, da so bili štraj-z: t<» ustreljeni, ker so ho-ognati v zrak nekaj velikih za olje. Pravijo, da so ho-> storiti. Ce človek kaj hoče merava. Še ne zasluži smrti. Wi, če l)i storili kaj takega, morali najprej poloviti in ipeljati pred sodišče. Edino e ima pravico odločevati, >* kriv in kdo ni ter kdo za-smrt in kdo ne. kefellerjevi hlapci so pora-o kane dalje!" A njegovo srce in gla-|menitem stropu, sedaj je pa mene va ščitita iz nad strmega, nepri- Za to krivega delal. Pa da vam stopnega "Plaza" vipavsko me- povem naprej. Ko smo prišli na tropolo, moj rojstni kraj, trg Vi-. mesto, kjer so se imele vršiti pavo in nje vinorodne gorice, po-J glavne vaje, smo zložno slekli nos vipavske pridnosti. Čuvaj jih svoje jopiče in pričeli kresati. pred laškim zrnjem! Ob celi na-jpriži0 lia vrsto streljanje; zavedeni črti so v zadnjem času1 vrtali smo v nalašč za to priprav-zgradili najmodernejše obrambe 1 jeni premog luknje, jih nabasali in zakope ter je že naravni stas'jn streljali, da se je vse kadilo, teh gora, zlasti na Nanos, prist o- Tudi godbo smo imeli, le žal, da pen le po izpeljanih potili. Vse tri je bila sestavljena iz samih bos-gore pa iz vrha obvladujejo celo;sov. Najbolj se mi je dopadel dru-Vipavsko dolino in cel Kras do:gi bas, ali kot. mu Amerikanei Op čine in celo na morje ob trža-! pravijo, "second boss", človek, ški obali. Kljub vsem tem ugod- na to ime -je tako muzika- nostiin pu preti Vipavski dolini i lioerx, da ga ne vidiš nikoli, da ne najljutejša bitka in Vipavi naj-bi imel v ustih cigare. Vsak dan hujše. O tem omenim le par od-!I>ride k nam in nam toliko časa lomkov iz pisma moje soproge, j g0(je, da prime človeka veselje. Datirano je 19. junija in sem ga da bi zapiesal z njim divji ples! danes 20. julija prejel. V pismu . posebno, ker imamo za to zabavo se glasi: "Prejela sem tvoje pis-jvse izvrstno urejeno. Vsak, ki zna mo od 11. aprila. Gorica hudo, količkaj umetnih obratov pri su-trpi. Tu se ne dobi v prodajalni' kanju ]opate, dobi svoj lasten nič več, kvečjem 3/i kg soli. Voja-|j)les (place), kjer pleše tako, kot kov je mnogo in prosijo za košček vegeli. Ako pa ni človek nava-kruha. l.akota povsod. Doma so jenj t]obi tovariša, ki je že izvež-le še štirje možje (označeni z ban m ta ga potem vpelje v vse imeni), drugi so vsi odšli na bo-!skrivnosti tega podzemeljskega 3iŠee. Gostilne so skoraj vsi opu-'p]esa_ Najslabše pri vsem tem je stili, v ostalih pa za jest dobiš \e zey ker ženske nimajo vstopa v te Še malo "polente", to je vse.I prostore. Ko bi se hotele potru-Kruha ne vidiš. V neprestanem[ (liti in za}ltevati spremembe to-strahu smo vsi zazidali in zako- zade^ih zakonov, bi mogoče že pali vrednosti in potrebščine ^! lahko kaj dosegle. Pa pri njih ni življenje, ki pa jih je bore malo.lše kultura tako razvita kot pri Sicer bo v kratkem žetev, a je vprašanje, kdo bo žel, mi ali Lah? Od Sv. Gore in krog Gorice buči-jo topovi dan in noč, da človeka zona spreleti. Mnogi so že bežali od tu, a mi še čakamo. Pri Sandra v Dupljah je bolnišnica. Sploh je pa ]>ovsod še hujše kot v trgu, kajti Vipava tvori "Bereit-se h a ft splat z" in zatrjuje se, da se tukaj vojna dokonča. L. je sedaj na koroški fronti. Piše, da je draginja in lakota. V Ljubljano sem mu še pošiljala, a tje mu ne morem, ker pošta ne sprejme drugega kot dopisnico ali odprto pismo." — P. Tyre—Imperial, Pa. — Ali bi res radi izvedeli, kako živimo pri nas? No, že vidim, da vsi priki-mujete. Poslušajte torej! Te dni je bil vpokojen, kot vam je znano. Mr. Fourth of July. Pravijo, da je sam resigniral. V aktivno službo ne bo stopil pred prihodnjim letom. Izgovarjal se je s starostjo, češ, da je starejši kot Matuza-lem; vsekakor pa je obljubil, da pride prihodnje leto zopet, ako mu bo čas dopuščal. Za vsprejem vročednevnega, sedaj minulega gosta smo se pripravljali že minulo zimo. Takrat so bile priprave le teoretične. Pittsburgh Coal Company je držala svoje katakombe skoro harmetično zaprte. Nam pa, kateri smo imeli že vstopnice, je svetovala, da naj bomo pripravljeni, ker bo na spomlad svoje katakombe odprla, kjer bomo morali praktično pokazati svoje teoretično znanje. In res, kar naenkrat je bil izdan "alarm". Navsezgodaj smo vstali in šli v rove. In pomislite, že prvi dan prakse je bil nad vse veličasten. Takoj pri prihodu v katakombe smo se neizmerno d prečudežnim jezerom v vsakovrš nas možkih. I no, je že tako! Kaj hočemo? Prometna sredstva so v katakombah na višku razvitja. Električna železnica "rona" neprestano. Od postaj železnice vozijo razni vozniki, fijakarji, koči-jaži in trajberji svoje omnibuse naravnost v vsaki ples. I no. pa kaj bi vam nadalje pravil! Imenitno je bilo tako, da ko smo prišli ven, so se nam kar hlače smi-jale.. No, pa tudi vse sili notri, ali vstopnic se ne dobi; slednje prodaja glavni inštrument, kateremu pravimo "pit boss". Jaz nisem bogve kako izučen v godbi, zato tudi ne vem, kje ta bas daje svoje viže, ali imeniten pa je, imeniten zlasti, odkar ga prosijo ljudje za vstopnice v jamo. Z glavo vedno odkimuje kot nihalo pri uri, in ako ga žena vpraša, kaj hoče za večerjo, pravi kar na kratko: "Ne!" Tako se je že privadil tej besedi. — Kot sem že rekel, praktično in teoretično smo se učili, kako bodo Fourth of Julvja sprejeli, ko pa je prišel, ni bilo nikjer nič. Sempatje je kakšna s smodnikom nabasana žabica skakala, drugega pa nič. — Pa kako je zunaj yam še povem. No. zunaj je sedaj glavna reč slamnik. Ta pri-prosta stvarica precej pogumno odbija vse naskoke vročekrvnega solnca. Zaleže precej dobro zlasti dopoldne, ali pozneje, ko razvije solnce z vso intenzivnostjo svojo ofenzivo, je treba poiskati bolj uspešna sredstva, drugače se lahko pleve v glavi vnamejo. Zanesljivo sredstvo je pivo. ali po slovensko povedano "pir". Za tem imajo glavno besedo "popi", pa ne mislite morda, da so pravoslavni "popi". To so čisto med-ivili narodni izdelki. Po slovensko jim vrš- nrnviTTirk "nnsnrota" nn "itnliian- vsakemu zelo čudno vidi, ker v Washingtonu se le malokdaj pripeti. da bi bili tako z dežjem obdarovani, kot ravno to poletje. Lansko poletje ni bilo dežja T.J dni, poljski pridelki so zelo trpeli radi suše, letošnje poletje pa poljski pridelki trpe radi mokrote. Papirnica sedaj dela s polno paro, samo se ne ve, kako dolgo bo to trajalo. Toda delo dobiti pa ni lahko. Plača je ravno tako nizka kakor po drugih krajih; kar se zasluži, to gre za življenje, za preostanek so pa le prazni žepi. Za Slovensko Ligo se tudi tukaj zanimamo, ker je prekoristna stvar, samo žal, da nas je malo. Slovenskih deklet nam tukaj primanjkuje; če katero veseli, lahko pride sem. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam po Združenih državah! — Mihael Stražnik. Grass Valley, Cal. — California je dežela bogastva. Kaj ne, že beseda sama na sebi je nekaj uličnega, če vam pa še povem, da smo poleg vseh dobrot v solnčni deželi deležni tudi še te, da se kar v zlatu valjamo, mi skoraj ne boste vrjeli. Dovolite, da vam to razložim bolj natančno. Tukaj se nahajajo zlati rudniki, nekateri so zelo mokri in jako nizki, tako da moramo večkrat v blatu klečati ali pa še celo ležati. Da ni to posebno prijetno, je umevno. Ko sem nekoč potožil svojemu prijatelju, češ, da moram v blatu ležati, mi je odgovoril: "Prav ti je, boš vsaj enkrat svojo pijanost prespal!" Tukajšnji rudniki obratujejo vsak dan, plača je pa nizka z ozirom na draginjo. Podnebje precej ugodno, pozimi ni mraza, poleti pa tudi prehude vročine ni. Ljudstvo se peča tu največ s sadjerejo, kar pričajo krasni vrtni nasadi. Slovencev je tukaj pet družin ter nekaj pečlarskih podružnic. Clan take podružnice je tudi moja malenkost in kadar mi je dolgčas, zapojem pečlarsko himno, ki se glasi: Oh, ta pečlarski stan, katerega jaz imam, z vsemi križi je obdan! Več pa ne povem. - Loškopotoški. poveljstvu. Iz Avstrije. Da se popravijo večkrat napačna poročila o prebiranju 43- do oOletnih, se c. kr. brzojavnemu korespondenčnemu uradu od pri stojne strani poroča, da bodo oni ki so služili, ter oni, ki niso služili, obenem in na enak način pre-birani. Uradni zdravniki civiliu-uprave, kakor je bilo to določeno v smislu določbe Črnovojniške novele za ISletne, se ne bodo pritegnili. V interesu prebiranju podvrženih pa se bo prebiralnim komisijam naročilo, da se naj ozi rajo pri presojevanju sposobnosti za črnovojniško službo z orožjem na zdravstveno stanje dotičnikov, na katero vpliva višja starost. Razen tega bodo oni, ki so bili pri prebiralni komisiji spoznani za sposobne, po vpoklicu k vojaški službi še enkrat zdravniški pre iskani pred komisijo, obstoječo iz poveljnika dotične nadomestne čete in iz vojaškega zdravnika. Iz vežbanje nanovo prebranih se bo na podoben način vršilo, kakor se je to dozdaj godilo za najmlaj- j še letnike. Ker bodo 43- do 50- < letni, ki so bili spoznani za spo-j POSLANO. Podpisani protestiram proti podlemu dejanju, ki je dal preklic v Glas Naroda št. lfi:l in 1G4 13. in 14. julija in podpisal moj 1 ime. Povem mu, da z mojim podpisom po listih se ne bo nikdo očistil. Kdor je umazan, naj se čisti sam in kdor je čist, bo čist ostal. John Kalister, Cairnbrook, Somerset Co., Pa. (Opomba uredništva: Dotični-ku, ki je poslal preklic, svetujemo, da v bodoče dobro premisli, kaj dela, ker inače se mu lahko prigodi, da se vpozna s poštnim zakonom, kar ne bo ravno prijetno !) SVARILO. Rojaki, čuvajte se tička Circe-la, doma iz Cel j št. T na Notranjskem. Pri meni je bil na hrani in stanu ter ostal dolžan £40 in j > neznano kam popihal. Tudi sostanovalcem ni prizanesel. On je visoke vitke postave, star 23 let in še brez brk. Varajte se! Charles Sega, Box 322, McWhorter, W. Va. Rad bi izvedel za svojega sina FRANKA ZA LAK. Dne 1."*,. aprila sva bila skupaj na Thomas, W. Va., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu očetu: Frank Zalar, Box 1, Cheat Bridge, AV. Va. (24-27—7) Kje je moj brat FRANK .J C V AN-ČIČ.' Star je 20 let, doma iz Begunj pri Cerknici. V Ameriko je došel pred 5. leti in lansko leto je bil nekje v državi Pennsylvania. Prosim, če ktlo ve o njem, tla mi sporoči, ali naj se sam oglasi. — Antonia Juvančič, Belnord Apartment No. 201. Cor. Broadway & 86th St., New York, N. Y. (24-27—7)_! Rad bi izvedel za naslov svojega brata MARTINA BRAJER. Doma je iz vasi Kartelovo, fara Mirna peč na Dolenjskem. Pred enim letom je bil v Lowell, Arizona, in od tam ne vem kam se je preselil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — John Brajer, R. 3, Marslifield, \Yis. OPOMIN. Vse one, ki mi kaj dolgujejo že več let, opominjam, da poravnajo svoj dolg, ker inače sem jih pri-moran obelodanit s polnim imenom. Torej ne pozabite! Frank Tori. 1344 S. Main St., Akron, Ohio. pravimo "posareta", po Italijan- sobne,'vpoklicani pod orožje v ča- 'KRACKERJEV* BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tmtl čisti domači TROPIN JE VEC In 8LIVOV-KA kuhana v naši lastni distilerijl. Naše cene so sledeče: Troplnjevee per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 SP.vovitz zaboj ...................... $13.00 "68" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00 PIŠITE PO ILL STROVAM CENIK! "I Z V R S T N O!" Tako se je še vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je pa tudi res, kajti j? tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti. Najbolj v rabi so aparati, kot ga vidite na sliki, stane samo $1.00 s poStni-no. V liCri usnjati skatlji je poleg aparata tudi aedem najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILUSTROVAM CENIK! Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi Izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AYE. CLEVELAND, O. Rttdeča Ohio vina per gal.....05c., 60c., 85c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIB AVE., CLEVELAND, 0. GLAS NARODA, 24. .TTTJ.TA, 1015. ~ Apologija Slovenske Lige. Slovenska Lipra obstoji že precej časa, in vendar mnogi rojaki se M-il;:j nočejo umevati njenega pomena in njene potrebe. Vsaka dohra stvar ima svoje prijatelje in svoje nasprotnike; istol}*)'to Slovenska Liga. Zal pa, da je toliko rojakov ostalo brezbrižnih. Nasprotniki Lige so ali "načeloma" proti Ligi. ali pa so ji sovražni v-.!, d leira, ker svojim voditeljem slepo slede. Ostali rojaki so osta-Ji brezbrižni zato, ker se niso hoteli poučiti o značaju in potrebi l/i" Krasna je bila propaganda za Ligo. Neizogibno je, da se pri taki priložnosti pove in napiše veliko sentimentalnega, celo bombastičnega, vendar je bilo lahko mogoče vsakemu izbrati jedro zdrave ideje. Vsekakor pa je zanimanje za Ligo pokazalo, da naši Aiiu-rikanei še niso zgubili čuta narodnosti, da še niso mrtvi za Slovenijo. — Ako hočem dokazati, da je Slovenska Liga potrebna in koristna organizacija za vsakega Slovenca in za celokupen slovanski narod, moram predvsem orisati njen značaj, in pojasniti jij. n iiann n. Slovenska Liga je kulturno-politična organizacija; najprej kulturna in potem politična organizacija. Slovenska Liga je kulturna organizacija zato, ker si je postavila za svojo nalogo tudi d<'lo za prosveto slovenskih Amerikaneev. Na kakšen način m ore Liga kulturno delovati ?Na ta način, da poučuje naš narod o njegovem stanju; da ga uči spoznavati druge slovanske narode, zlasti naše najbližje brate Hrvate in Srbe; da vzbuja v narodu ljubezen da izobrazbe; da vstanovlja poučna predavanja, čitalnice, gledališke klube, pevska društva; Slovenska Liga bode tudi kulturno delovala, ako zopet obživi med nami Tyrš-ove ideje, ako obživi sokolstvo. Vsak ligaš ve. da s petdesetimi centi letne pristojbine še ne-moie zagotoviti boljše bodočnosti svojemu narodu; treba je več, treba je dela. Zato pa naj vsak pododsek Slovenske Lige skrbi, da s. bodi v njegovem krogu nekaj storilo za napredek naroda. Vstalim ii. si vsaj najbolj enostavne čitalnice, kjer bodo ligašem »na razpolago vsaj slovenski časopisi; ako se naročite nanje skupno bo.!.- izdatek jako malenkosten. Kjerkoli še nimate dramatičnega kluba, ga morate ustanoviti; ako pa slovenski dramatičen klub že oh>ta.],i. naj ga ligaši krepko podpirajo. Slovenec ljubi petje; lahko Vai.i bode ustanoviti pevsko društvo. Seveda je težava z učiteljem. i ako pr.d in po gledališki predstavi poljuben zbor zapoje par 1 1 arodnih pesmi, kakor ste jih peli doma. se vam hode tudi brez u'itelja posrečilo. Sieer pa je že v vsaki večji slovenski naselbini pevsko dr-.islvo. Ligan, izpolnjujte svoje dolžnosti s tem, da podpirate ta dm.šiva, pristonajte k njim kot člani, pomagajte jim, v kolikor je mogoče gmotno. < i < !a 1 iške predstave in petje vam bodo nudile ne le prijetno za 11.; r ■ i. ampak iz njih se bodete učili veliko koristnega. Kadar bode Slovan pozabil na sokolstvo, se bode odrekel svoji V' liki bodočnosti. Sokol je pogumen, trezen, vstrajen, razsoden, zvest. Sokol sovraži hlapčevstvo in sužnost. Če nestori Slovenska Liga drugega, kakor to, da obživi med nami sokolstvo, bode že dovolj storila za svoj narod. Sokolstvo bode dobro vplivalo na nas duševno, moralno in telesno. Ligaši! rešujte slovensko deco s tem, da jo uvrstite v narodno slovansko armado sokolstva. Otroci, dečki in deklice, ki telovadijo, so na prvi pogled zavednejši. pogumnejši in razumnejši od drugih otrok. Vsak ligaš-oče naj skrbi, da se njegovi otroci vzgajajo telesno. naravno in duševno. Spoštuj samega sebe, in drugi te bodo spoštovali. Toda niti mj neodvisen list: ne morejo se niti poznati med seboj. Liga 1»<" e. da se ne le poznajo med seboj, ampak da gledajo tudi dalje Pivko nase slovenske meje. Liga hoče. da se Slovenci ljubijo in spo-Mujejo med seboj m da ljubijo in spoštujejo tudi posebno svoje najbližje slovanske brate. Kjer ni izobrazbe, tam ni strpljivosti in znašljivosti med ljudmi. Neznašljivost in nestrpljivost ste doma v omejenosti duha. Neznašljivost in nestrpljivost pomenjati nazadovanje, namesto napredek; in proti narodnem nazadnjaštvu se bojuje Liga. Prepričan sem, da bodo zopet nekateri vprašali "kako" delovati za prosveto! — Dal sem vam nekaj načinov; kdor ve svetovati boljše, naj pove kako. Zbližan je Jugoslovanov je kulturno-politična točka, za katero se je poganjal cvet naših moči v narodu jugoslovanskem. Jugoslovansko kulturno in politično zbliževanje je pač nad vse vredna točka za program Lige. Vrhovni odbor Slovenske Lige ima tdie z jugoslovansko zvezo: želeti je m dolžnost naša je, da se raz-.vri ta stik med pododseke Lige in pododseke Hrvatske in Srbske zv«ze. Učite jih in učite se od njih! Prirejajte skupne shode! Ne bojte se jih, spoznavajte jih, spoštujte jih. ljubite jih! Slovenci I niso več kakor Hrvati in Srbi in oni zopet ue več, kakor smo mi.! j Telovadite z njimi skupaj, pojte z njimi, tekmujte z njimi v predstavah, razpravljajte z njimi. Da vidimo, kdo bode bolj napredoval. Časovna politična nevarnost za slovenski narod je obrnila pozornost Slovenske Lige predvsem na njeno politično dolžnost. — Omeniti moram takoj, da Ligina politika z ozirom na našo staro domovino obstoji predvsem v znanem Wilson-ovem pravilu z ozirom na Mehiko, v Watchful Waiting. Jugoslavenski odbor v Londonu, Parizu in Petrogradu je sicer poučil evropsko javnost, da je cela Kranjska, Goriška, Trst' in Istra slovenska zemlja in ne italijanska, kakor hočejo imeti Italijani, in kakor je poprej utrjevala mnenje Avstrija v širokem svetu ; vendar tudi oni odbori se direktno ne mešajo v sedanji pretep. Ligina politična naloga za sedaj je čakati, kako se bode zavr-šila sedanja vojna. Liga ne bode pomagala Avstriji: Liga se pa tudi ne bode bojevala proti njej. Eno. kakor drugo, je nemogoča stvar. Ako Avstrija izgubi. Liga ne bode pripomogla k temu; — lavno tako ne bode Liga kriva, če Avstrija dobi. Liga pusti, da j Avstrija bije svoje boje, in zavezniki naj bijejo svoje; Liga si je , v svesti, da so Slovenci na celi stvari popolnoma nedolžni, in da j se jih ni najmanje vprašalo za nasvet. Le v slučaju, da Nemci izgube v tej vojni in v slučaju, da se bodo zavezniki držali svojih ob-: ljub, danih malim narodom, bode Liga stopila na dan in kot en mož glasovala s celokupnim slovenskim narodom za svobodo Slovencev. — Ponavljam, da Liga ne bode pomagala, niti neče niti ne more pomagati rušiti Avstrijo. Ako bode pa Avstrija kljub temu razrušena, bode to pomenjalo za vsak avstrijski narod: — Reši «e, kdor se rešiti more! Tu hode l^igina naloga pomagati, svetovati. Marsikdo bode rekel "saj vas ne bodo vprašali". Odgovorim. Ako zavezniki drže svoje obljube, ne bodo mogli svoje naloge pravično završiti brez vprašanja; vprašati bodo torej morali. Pri odgovoru pa bode imela organizacija, kakoršna je Slovenska Liga. gotovo več besede, kakor bi jo pa mogel imeti posameznik. To je pač vsa-j k emu jasno. Ligo pa se bode tembolj vpoštevalo. čim več članov bode imela. Rekel bi drugi: — O bodočnosti slovenskega naroda bode odločevalo v takem slučaju ljudstvo v starem kraju. Res je. — Vendar mi kot Slovenci hočemo tudi odločevati. In če je resnica, kar slišimo o slovenskih voditeljih v starem kraju, o čemur nimamo vzroka dvomiti, potem bode Ligina beseda tako potrebna, da bi bil za nas amerikanske Slovence neodpustljiv narodni greh, ako bi jim pustili samim odločevati. Soditi po tem, kar slišimo iz starega kraja, je naš narod vsled pritiskov avstrijske vlade moralno tako uničen, da ne bode niti ve-j del dati odgovora, ako ga vprašajo kaj da hoče sam s: seboj. Slovenska Liga bode dala potrebne predloge, na katere se bo-.do Slovenci v domovini gotovo ozirali. Potom svojih odborov v evropskih mestih Liga že sedaj pripravlja ondotno diplomacijo in javno mnenje na želje Slovencev. V slučaju pa, da ostane Avstrija s starimi mejami. — Liga niti ne podira niti ne hrani Avstrije, — tedaj se Liga tudi v bodoče direktno ne bode vtikala v starokrajsko politiko, pač pa bode na njo vplivala indirektno s kulturnim delom in negovanjem želje za avtonomijo Slovenije. Ta zahteva našega naroda za avtonomijo bode prihajala v stari kraj po nevidnih potih, dokler ne prepoji celega naroda. Takrat bode tudi v interesu Avstrije, da ugodi narodovim željam. Kdo bode še ~ekel, da Slovenska Liga ni prepotrebna organizacija! Na eni strani ne more liikdo zanikati, da je organizaciji, kakršna je Liga, veliko lažje delovati za napredek naroda, kakor pa posameznikom; na drugi strani pa bode imela Liga, v slučaju avstro-ogrsko-nemškega poraza, lahko odločilen vpliv na bodočnost Slovencev; čisto gotovo je namreč, da bi se nobeden ne oziral na posamezne ameriške Slovence, medtem ko jih bode organizirane v Ligi. vsakdo poslušal. In konečuo, naj ostanejo evropske meje pri starem, ali pa naj se premene po naših željah. Liga bode po teh viharjih delovala za slovensko prosveto, dokler se najdejo Slovenci, ki bodo vneti za tako delo; ta stran Lige se pač sama hvali. — Rojaki, nioje besede niso niti pretirane, niti brezsraiselne. Za delo Slovenske Lige se mora zavzeti vsakdo, ki čuti količkaj obvez nosti napram svojemu narodu in zemlji, kjer mu je tekla zibelj. Po božjem in ljudskem pravu smo vsi obvezani pomagati pri tem delu, ako nečemo zaničevati samih sebe, in ako nečemo, da bi nas zaničevali drugi. Slovenska Liga je popolnoma postavna organizacija, in ona se bode držala tako ameriških, kakor mednarodnih zakonov Zato pa Slovenska Liga ne bode nikdar tirala svojih članov v odprta nasilja proti katerikoli državi. Slovenska Liga ne bode stavila na kocko sreče in bodočnosti slovenskega naroda s tem. da bi zagovarjala revolucijo; to bi bil boj brez upa zmage, to bi bilo delo obupa. Najnovejša zgodovina Poljske nas uči. da tako ravnanje ^narodu več Škoduje, kakor pa koristi; poleg tega smo preubogi, preslabi in premaloštevilni zato. In, kakor rečeno, kaj takega bi bilo proti pravilom Lige (Pravila str. 7., točka "i"). ^ Slovenska Liga se ni "vrgla v naročje" Jugoslovanski Zvezi. Pač pa je Liga s svojimi stiki z Jugoslovansko Zvezo pokazala, da se zaveda evolucije (razvijanja) slovenskega naroda: — Včasi smo bili Notranjci, Gorenjci, Dolenjci; pozneje smo postali Kranjci, Štajerci, Korošci in Primorci; sedaj smo Slovenci, Hrvatje Srbi in Bulgan. Bog daj, da bi skoro napočil čas, ko bodemo še samo Jugoslovani, Rusi, Poljaki in Čehi in za tem samo ljudje, otroci enega očeta. V evropskih "odborih" niso le Hrvatje in Srbi; v njih so tudi slovenski možje, ki so bili prej kdaj med voditelji slovenskega naroda v domovini. To pač ne pomenja. da se je Liga slepo zatekla k onim odbo rom. kakor je trdil dopisnik v "Glas Naroda" z 9. julija. S temi svojimi besedami sem hotel opisati svojim rojakom značaj, pomen in namen Slovenske Lige. Prepričan sem. da kdor sodi Slovensko Ligo nepristranski, s slovenskega stališča, se ji pridruži Vrata Slovenske Lige so vedno na široko odprta vsem onim, ki j hočejo delati za narodno stvar. — Slovenska Liga je dovzetna tu-jdi za popravo vseh morebitnih napak, ki jih je napravila do se- — Kdor hoče zidati naj pristopi, kdor hoče popravljati z namenom, da se stvar spopolni, naj pristopi, kdor hoče pa le razdirati, naj ostane kjer je. ROJAKI, VZDRAMITE SE, PRISTOPAJTE V SLOVENSKO LIGO, DA TAKO POSTANETE VREDNI SINOVI SLOVENIJE IN VREDNEJŠI UDJE ČLOVEŠKE DRUŽBE. __M. K. Vertikalni Vatroslav in midva. Fran Milčinski. veze. U< V Koze. Na Dunaju se uradno razglaša: Od G. do 12. junija je obolelo 13 oseb na kozah na Dunaju. V Galiciji in Bukovini se je naznanilo d 6. do 12. junija 588 slučajev. Revolucijonrno gibanje na Ruskem. "Tidende" poroča iz Petrogra-da: Celotni železniški promet s provincami ob Baltiškem morju ! je zopet ustavljen. V Revalu so se j vršile revolucijouarne pocestne de-' monstracije, kjer so se vršili krvavi spopadi. 15 oseb je baje mrtvili, nad 60 oseb pa ranjeni. Časopisje v Revalu je prenehalo izhajati. Požar v arzenalu v Toulonu. Po poročilih lista "Petit Pari-sien" je izbruhnil pred kratkim v arzenalu v Toulonu požar, ki je uničil stranska poslopja. Le hitremu nastopu ognjegascev se je posrečilo obvarovati sosednja poslopja. Kljub temu je škoda velika. Vzrok požara ni znan. Vojni davek na Ruskem. V Rusiji uvedejo vojni davek za može, ki so oproščeni vojaščine in ne štejejo še 44 let. Davek bo rubljev na dohodek 100 rub-ljev, 25 rubljev na dohodek 5000 rubljev in 200 rubljev na dohodek 20,000 rubljev. Slovens ko katoliško ®==S V naši turistiki se preveč enostransko goji vertikalna smer! Kakor da po planem ni vsaj toliko zanimivosti in dostikrat boljših gostiln nego v pečinah dva tisoč in še nekaj metrov nad morsko 'lad i no! In svoj red ima človek v dolini, kakor ga je vajen in mu gre kot naprednemu državljanju! Na planinah pa? Od prav zanesljive strani vem na primerv da je bila lansko poletje steza z Rin-' ke na Okrešelj prav nevarno lede-! na, vendar pa niti enkrat ne po-' tresana niti s peskom, niti s pe-1 pelom navzlic cestnemu policijskemu redu! Za take razmere se morejo navduševati po mojem mnenju zgolj ljudje anarhističnih nagonov! Saj tudi pot po planem zahteva telesnih vrlin! Tisti, ki bi radi moje stališče napram vertikalni turistiki zlobno razlagali iz moje telesne konstitu-cije i»i jim je gotovo zopet napotil moj trebuh, — tisti naj le vprašajo Vatroslava, to diko vseh vertikalnih turistov, kako ga je izdelala lansko leto plana dolenjska stran, kamor sva ga seboj vzela Janko in jaz. j Dva dni je bil bolan, tako resno bolan, tla ni šel v pisarno; še v gostilno ga ni bilo. Navzlic temu. da smo pravzaprav malo hodili; prvi dan samo iz Trebnega v Mirno! Za vodnika je bil Janko, ki je že hodil po teh krajih in je po-J znal tukajšnje rodove, njih govorice in običaje. V Mirni je bila ob našem prihodu baš povoden j, ki je pa le toliko časa trajala, dokler se je kopal v potoku enakega imena gospod Cmok, v čigar hiši smo prenočevali. Ta gospod so pač nekoliko preobilni za ozkostru/ni potok in bo res treba regulirati enega izmed nju. Sprejeti in postrežem smo bili v gostilni prav dobro, le ogovarjalo se nas je skraja zgolj nemški; ko smo pa po Jankovem nasvetu sneli kravate in ovratnike, si zavihali rokave in si potegnili klobuke čez čelo, smo kmalu deležni postali mile domače besede. Dame utegne zanimati, da je bilo natakarici ime Johanca. Po večerji smo malo pili in potem pričeli peti. Namreč jaz in Janko, kajti Vatroslav je šel že koj po petem litru spat — kar pod mizo; menda se je bal potresa, ki ga pa ni bilo. Pela sva pa take. kakršnih v teh krajih dosilulob še niso bili slišali ; tako sta nama vsaj pod svojo službeno prisego potrdila nočna čuvaja s sulicama, ki sta naju prišla gledat po polnoči, po eni in po dveh, kadar ju je služba privedla mimo naše gostilne. Ali je bil morebiti to samo en nočni čuvaj?! "Pa mi jo žingamo, Pa mi jo žagamo. Jaz pa le počas Jo režem in kosim, kosim." sva zapela, in tisto notranjsko: ''Jest sem jo pa vidu, ' Vidu, vidu, vidu, Muho, muho, muho, Flige one bavh." Nočnima čuvajema - ali je bil samo eden — sta pesmici zelo u-gajali in dodala sva še ono: "Mengajekra —, mengajekra —, mengajekra —, men'ga je Kranji-ea daaala. —" __Slednja pesem je prav lepa in <5 kitic, pa sva jih kakih prepela. ZA ZEDINJENE DRŽAVE! SEVERNE! AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETER NEL, Hex «3, AVilloek, Pa. I. podpredsednik: KAROL, ZAI.AR, Box .147, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 209, N. Cor. Urd St., Rock Springs. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Ta. II. tajnik: .TOHX O SOLI X. Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ. Box 022. Forest City. l'a. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70a. Cotiemaugh. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 IskIit Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7X, Franklin. Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 52S Davson Ave., K. F. I). 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. li. No 2. Box 11' :., Bridgeport. O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 3::.""». Brouirhioii. Pa. II. upravnik: PAVEL < >BRE< JAR, Box 4ol\ Witt, III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika Ivan Telbaii, P. o. Box 7o7. Forest City, Pen na. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Sicer je pa 3 kritiki pač povsod i oddala v Ljubljani pri njegovih križ. A ljubljanski izvršujejo svoj hišnih durih. posel vsaj dostojno oblečeni, go- To so slabi nassedk: enostrau- pose spod C. pa je izvolil naju počastiti kar v sami srajci it! gatah.... Drugo jutro smo na vse zgodaj ob polu desetih zapustili Mirno. Dame hi utegnilo še to zanimati, da so bile postelje brez bolh in da golaža ne znajo delati v teli krajih. Tisto, kar smo zajtrkovali. je bil mesen močnik, ne pa naročena golazen. Vrezali smo jo čez Št. Rupert na Mokronog. Oil i in dobre volje: namreč Janko in jaz. doeiin je Vatroslav cmerilo pljuval okrog sebe. tožil, da ga bolita glava in že-lodec. in izražal neopravičeni in razžaljivi sum, da sva ga sinoči pitala memla z jedjo in pijačo, ki jo je že kdo drug poprej prebavil, ker se prav takega okusa ne more iznebiti iz ust — fej! Tako je torej izdelala tega vele planinca že kratka včerajšnja pot iz Trebnega v Mirno, čeprav je imel lepo okovane čevlje na nogah. zanesljivo gorjačo v roki in polno škatljo vazelina v žepu: Solnee je pripekalo in. ker je bilo mnogo gostiln ob cesti, smo biii močno žejni. Janko se je samaritansko pečal z Vatroslavom, mu nasul pest men-tolnih lakric v usta in ga vadil piti po "furmanski": v čašo naliješ pol vina. pol slatine, primes čašo z levico, jo pokriješ z dlanjo desnice, vdariš z njo ob koleno, a ko vzkipi. jo hitro izprazniš. Ta jako hasnovita pijača je tudi Vatroslavu pomagala, ki je h koncu postal zopet tako čil. da je še več pota delal po cesti, nego neobhodno potrebno.... A ko smo prišli v Mokronog, je zopet omagal in posadili smo ga kar v voz. kjer je takoj zaspal in tako smrčal, da se je kobilica spla šila in jo je moral voznik izpreei. Midva sva pa malo zajtrkovale. Moki 'onoT mi je zelo ugajal: de-40 loma zaradi lege iu vsega, najbolj pa zaradi tega, ker mi ni Kajti privalil se je po stopnji- treba tam biti. Dame utegne zani- call doli tisti Cmok, ki ga zaradi obstrukcije v deželpem zboru dosedaj niso mogli regulirati, in izjavil. da bo poklical žandarje, če ne bo miru. Dobro! Janko je rezervni častnik pri konjih in si je pač že sam poiskal zadoščenja. Jaz pa izjavljam na tem mestu sledeče: Osebni takt mi predvsem brani, da bi sam ocenjeval najino petje; omenjam le. da sva z Jankom že v iepših krajih pela nego je Mirna in da naju niso še nikjer vun vrgli- — Naj je temu tako ali tako, vsekako bi bil moral gospod C. u-poštevati dejanske razmere in ni bil upravičen polagati na najino mati, da v Mokronogu na jajčjo jed nič luka ne narežejo. Ker smo nameravali kositi pri Majzelju v Beli cerkvi, smo se kmalu po treh odpeljali. Med vožnjo pa se nama je zbudil Vatroslav in ker ni v Mokronogu nič zajtrkoval, smo zaradi« njega še parkrat ustavili in dospeli do našega kosila šele oh 8. zvečer, vsled česar smo se tudi z večerjo zakasneli do četrte ure zjutraj. Dame bi utegnilo zanimati kaj smo jedli dobrega pri Majzelju. pa se res več ne spominjam. To pa lahko potrdim, da je bilo vse narodno; le kava je bila brez jugoslovanske primesi česar pa kega gojenja vertikalne turisti-ke! Vatroslav j«1 seveda potem o-pravičev;:! svoj kh vrni nastop do-lenjski s puhlo šalo, češ. prihodnjič. ko gre /. nama. si Im> dal mesto čevljev podtemplj.it i in oko-vati želodec. Naj se gre solit! Zakaj pa nama ni bilo nič. kaj? Janku in meni ? Mlada nevesta. Včeraj so izročili detektivi sodišču 141etno tiussie Moskowitz, ki je pred par tedni ušla svojim starišem. kateri stanujejo v iirooklvnu. Sodniku je rekla, da ne sme žnjo tako postopati kakor z otrokom, ker je poročena. Ker ji niso hoteli vrjeti, je pokazala listine, iz katerih je razvidno, da se je pred petimi dnevi poročila 21 letnim Jamesom Morreloin. Deklica je tako dobro razvita, da hi ji vsak prisodil najmanj dvajset let. Kje je njen soprog, ni hotela povedati. "Suša" v candaski provinci. Winnipeg, Manitoba. 22. julija. Provinca Alberta je danes z večino kot 20.000 glasov glasovala za prohihicijo ter se bo uveljavilo dotično postavo dne 1. julija prihodnjega leta. Kje je moj prijatelj JURIJ GOR-JANC? Doma je iz Dolnjega Suhodola št. 4, fara Brusnice na Dolenjskem. Pred 11. leti je bil v Kansas City in potem v Indianapolis, Ind., pred S. leti pa na 715 Front St., Steelton, Pa. Prosim, če kdo kaj ve o njem, da mi sporoči, ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih zadev. — Frank Perkovich, 7312 Coles Ave., Windsor Park. South Chicago, 111. (22-24—7) NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik petje merila, ki sodi za dunajsko ] nismo prav nič zamerili, dvorno opero. To načelo se je v Težko smo se ločili od te hiše, pa naši javnosti že tolikokrat pov-'smo se morali — zaradi Vatrosla-darjalo, da je vsaka beseda odveč, va, ki ni bil več za med ljudi. Ko moralo bi pa tembolj obveljati v sva ga srečno spravila na novo-najinem slučaju, ker ni bilo ni- meški kolodvor in ga pozvala, naj kake vstopnine in sem se vrhu te- se čimpreje skobaca v vlak. je ga, predno sva pričela peti, opra- glupo vprašal, v katerega. Menda j vičiL, da sem hripav. Dokaz temu dva videl, sirota! Janko. ^ ^ " Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveijavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. J "GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ______________ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE Prav vesela sva bila, ko sva ga' NANJ I Jugoslovanska S : Katol. Jednota a lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI DEAD NUJ J PredaecraiK: 'J. A. GEAM, 607 Cherry tWay or fcoS »T, Krftd- dock, Pa. Podpredsednik: AIjOIS BaLANT, 112 Sterling XvC* Barber! on, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, if™*,. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Eaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Gel*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: JOKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, KanJ. JOHN VOGRICH, 444^6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Bnrdine, Pa. POROTNIKI: i RAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOIEPH MERTEL, od društva iv Cirila in Metoda, itV. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezuaa, »tv. 1, Ely Minn. JOHN GRATTEK, »t., od druitva ilovene«, ItV. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-1 jat ve naj se pošilja jc na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov »e n« kod? tiralo Društvene glasilo: *'GLAS NARODA". Kosovo. Sj.i~.il »ir. Miko Zupanič, Slovence iz Kranjskega, član Jugoslovanskega odbora v Londonu. London, 2S. junija 191 f>. (Konec.) Kakor povsod v krščanski Evropi srednjega veka, je bila tudi v Sr bi ji cerkev najmočnejša pospešiteljiea vsega prosvetnega strem-Ijcnja. Moglo bi se dokazati, da ni imela cerkev nikjer tako blagodejnega upliva na dušo naroda kakor ravno v stari Srbiji. In s pravem trdi najboljši poznavalec srednjevečne zgodovine Srbov. Stojali Novakovi*', da je treba za humane pojave humanitete pri .širši 11 slojih naroda iskati izvir v kulturnem delovanju cerkve srednjega v ka. Narodno pesništvo, ki je često prepojeno z umetniškim misticizmom, nam priča o tem. da je pravi krščanski duh prežel * v est naroda. Z zapadno Evropo s<> bile srbske dežele vedno v zvezi. Na <> novi teh dejstev lahko s pravom trdimo, da bi bil šel tudi srbski narod po istem potn kakor zapadno-evropski narodi, in da bi o-jie kulturne struje, ki so v NI V. in XV. veku v zapadni Evropi, o-svojile duhove, znane pod imenom humanizma in renesanze, brez dvoma bile našle vhod v Srbijo. Možnost prosvetnega razvoja je zatrl ujcid barbarov iz Azije, ki so silovito in brez prestanka prodirali ter \ kratkem času osvojili Balkanski polotok in del Srednje Evrope. Katastrofa, ki je Srbe tako težko zadela, ki je uničila njihovo drža »o in kulturo, prigodila se je kmalu potem ko je bil narod dosegel vrhunce moči in slave. I ničcna je bila Dušanova nada, da osvoji Ca-l i'jrad, postavi prestolnico srbske države na Bospor in Zlati Rog ter tako uresniči ideal svojega življenja. Ako raziskujemo vzroke tega katastrofalnega propada, vidimo -■a v nevrjetni sili turške vojske, ki se ji ni mogel nikdo ustavljati. pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi slanea pala; 8. Kako bom ljubila; 9. Le nocoj še luna mila: 10. Na Gorenjskem je fletno; 11 Xaš maček je ljubeo imel; 12. Oj. deklica, povej mi to; 13. Odpiraj dekle, kamrico; 14. Oj, kod bovs vandrala; 15. Oh, žena me krega: 16. Pa bom šel na planince; 17. Rože je na vrtu plela; 18. Se dav no mrači; 19. Soča voda je šume la; 20. Vsi so prihajali. Za mešan zbor: 21. En hribček bom kupil. 22. Imenitna je zemlja in okraj; 23. Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavce; 26. Tam, kjer teee bistra Zilja; 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopala; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ptičica ta mala; 31. Ko sem jaz št mlada bila; 32. Lahko noč. Evo vam torej 32 slovenskih narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1-50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako žel' še kdo 1. zvezek, naj se z naroebc požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotiČno svoto v gotovini, poštnem Money Orderc ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto. Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katere koli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, eitre, violine itd. Pišite! Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva "Slavec", 1336 L/ineoln PL, Brooklyn. N. Y. KO JAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI STLOVENSKI DNEVNIK V ZDR Za slovenske grafofonske plošče, Columbia gTafofone, zlatnino in arebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kana. (7—11 ▼ 10b) l Kje so rojaki: ANTON POTOČNIK, FRAN .RUPAR in JAKOB BIČEK? Prosim, tla se mi javijo na naslov: Luka Miklavčič, Bos 37, Primrose, Pa. (22-24—7) F CENIK KNJIGA katere ima v zalogi (( SLOVENIC PUBLISHING CO. | 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. .60 .50 MOLITVZNIKIj Duhovni boj Evangeijska zakladnica Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat t—.50 Jezus in Marija t—.40 Marija Varhinja 1—.60 Marija Kraljica (—.60 Skrbi za dušo —.60 Vrtec nebeški «—.40 t—.40 —.30 —.40 —.40 —.70 ♦3.00 DRŽAVAH, POUČNE EK711I: Abecednik alovenski, 7*can —.25 Vhnov nemško-angleški tolmač, vezan \ngleško-sl o venski in alo~ vensko-angleški slovar berilo prvo, vezano ierilo drugo, vezano Serilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Oobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Svangelij —.50 fizika 1. in 2. del —.45 litri raeunar, vezano —.40 "vtekizeni vez. veliki —.40 'vatekizem vez. mali —.15 emsčina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 )bčna zgodovina $4.00 ^smarica, nagrobnieo $1.00 ?oljedelstvo .—.50 ^opolni nauk • žebelar- stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 ^adjereja v pogovorih —.25 ^chiinpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 ^chimpffov slovensko-nem- iki slovar $1.20 -Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po •—.80 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 ^pisovnik ljubavnih pisem —.40 •?pretna kuharica, brošir. •—.80 Trtna nš in trt ore j a —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 CAB AVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ^aron Trenk —.20 Selgrajski biser —.20 3eneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu ,—.SO 3odi svoje sreče kovač —.30 '3oj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska 1—.25 Cerkvica na skali <—.15 Oesar Jožef II. »—.20 ^iganova osveta —.20 •Jiganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče Železnic .—.80 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Eledvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej —.60 Eubad, pripovedke, 1. in 1. zvezek po f—.20 Rustrovarii vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 [van Resnicoljub •—.26 Izanami, mala Japonks —.20 Izidor, pobožni kmet .—.20 lama nad Dobrušo —.20 Jaromil §—.26 Jeruzalemski romar —.41 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.0fc Krištof Kolumb »—Ji Križana umiljenost •—At Kaj se je Makaru sanjalo f —.Sf Lažnjivi Kljuke« >—J2M Leban, 100 beril —39 Maksimilijan I. «—-SI Marija, hei polk ova •—J2C Mati, socijalen roman. $1.06 Malomestne tradicije *—.21 Miklova Zala »—.3? Mirko PoštenjakovU ■—J>i Na divjem zapadu, ves. •—.66 Na indijskih otokih ♦—.86 Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, L, 9, in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski 0 j etiki Odkritje Amerike, i Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbeevem Grogi . Prst božji .60 i Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila -JI r-M t—.30 —.n .-.36 r-,16 —.26 1—.25 —.11 —.86 —.211 —.26 —jn —j« 1—-.16 Simon Gregorčiča poezije »—.48 Stanley v Afriki JC Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.86 Sveta noč _m .50 Srečolovec _,2i Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.66 Strelec _.26 Sanjska knjiga, velika —.36 Štiri povesti .—.JC Tegetthof Turki pred Dunajem — Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —M Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot —.36 Znamenje štirih —.39 Za kruhom —.16 Življenja na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.TI »PILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite bvoje sovražnike _ 2. zv. K iron, krščanski deček __ 4. zv. Praski jadek _Jf 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza 7. zrv. Sultanovi sužnji _Jf 8. zv. Tri indijanske pove- 9. zv. Kraljičin nečak —M 10. zv. Zvesti sin _.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica 12. zv. Korejska brata 13. zv. Boj in zmaga —.99 14. zv. Prisega huronskega glavarja 15. z v. An gel j sužnjev .—.36 16. zv. Zlatokopi _ 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev ■—Jg 19. xv. Mlada mornarja <_.36 talija r Xbirka gredaliakih iger. Brat sokol t—JS Cigani __4f Dobro doili ;_ Pri puščavnikm Putifarka Raztresene® Starinarica Zupanova Micka Idealna Tašča —.!» —.80 — —J6 J§ —.»i —.20 JtAZGLEDNICB: Nerr/orške, s cvetlicami, humoristiene,. božične, novoletne in velikonočne, komad po ;_ ducat po _ Z slikami mesta New Yorka PO —Ji Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali —.36 veliki __f| ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske mali, Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wis-c on s i 11, Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po —.18 —.15 —.25 —.15 —.56 $1.50 -.29 ^ Opomba: Naročilom je prilo2 iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poltn ih znamkah. Poštnina je pri vaeli -JL_1 ^ mk ie irtlimanfc » JOHM IZVRŠEVALNI ODBOKl Franu Baluer, predsednik, 82 Cortlandt St, New York. H. Tt Tajniki i M ward Kali eh. C119 St. Glair Ave.. Cleveland. Ohio. Budolf Trobt, 3»3 W. Central Park, New York, N. X. Jtlin Jacer. blagajnik. 6241 Upton Ave. So., Minneapolis 141 na Denar, kolikor pa podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku p.af' na po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, denarja so poslali. poslati in raz-, koliko Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige. da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število Članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se eenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. ' EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G- N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Izgube v vojni. Dr. Demšar po-j ro<"a "Slov. Narodu": Izgube pri 7. lovskem bataljonu začetkom junija -■•» bile: lovec Mura Aleks,i Smili« ! (Novo mesto), lovec Miha KamptVivr s Koroškega, postre-l Ijena na patruljah, pokopana v Troscianki; dne 12. junija: lovec 1'rjiti Adam, Dragatuš, Dolenjsko.j z;id--t im| šrapnela v glavo, ernov.j Milia Novak, roj. 1HS6, Trebelno Krško), strel v glavo, lovec Ed-I \.!!il Ur.ttuš. roj. l.s.Sl. Št. Vid pri Postojni. -trel v glavo, telefonist ri-tovtwlja K ran Povse iz Zagorja; ob Savi, strel v glavo, črno v. inf.! ST. pešpolka Florijan Tanjšek, r.1 drugim osebam, ki se uporabljajo za vojaške službe, osebam, ki se pod vračaj o naborni ali prebiralni dolžnosti, mladostnim osebam v starosti pod 18. letom, pijancem iz navade in osebam, ki so duševno manj vredne ali nasilne. 3. Dalekosežnejša policijska ureditev je po krajevni potrebi prepu-' ščena krajevnim oblastvom. 4. Ta ukaz se ne nanaša na oddajo žga-' nih opojnih pijač v zdravilne na-1 mene na podlagi zdravniškega' predpisa. 5. Ta ukaz je nabiti v o-j bitnih prostorih, ki so dovoljeni za točenje in prodajo na drobno I žganih opojnih pijač, tako da vzbuja pozornost gostov. 6. Na prestopke tega ukaza se uporabljajo kazenska določila obrtnega reda. T. Ta ukaz dobi moč z dnevom razglasitve. Štajersko. Dva požara. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Dne 18. junija zjutraj je začelo goreti pri posestniku Rodošekn. Dva otroka, 10-letna deklica in Tletni dečko sta spala na hišnem podstrešju in sta zgorela. — iz Konjic poročajo: V tukajšnji okoliški občini je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Fijavža v Polevni. Zažgala je žena iz maščevanja nad možem, ki je pri odhodu k vojakom poskrbel. da bi žena ne mogla preveč doma zapravljati. Ostre kazni radi slabega mleka. Graško okrajno sodišče je obsodilo trgovca z mlekom Franca llei-dingerja iz Bierbauma na tri tedne zapora in 100 kron globe, oziroma še nadaljnih deset dni zapora, ker je prodajal mleko, ki mu je delil 75 odstotkov vode. Ilei-dinger je bil radi nepoštenega ravnanja z mlekom že večkrat kaznovan. — Mlekar Ivan Zinser je bil pa obsojen na en teden zapora in :50 kron globe; v njegovem mleku je bilo 30 odstotkov vode. Kako sodijo o letošnji letini. Iz Po hladnodeževnili 763 ruskih vjetnikov je prišlo Iščem svojega prijatelja ANTO- v Celovec, odkoder so jih poslali posestnikom, ki so prosili zanje. I Žesmlje v Celovcu. Peki v Celovcu naznanjajo, da bodo v kratkem začeli zopet peči žemlje iz pšenične moke. Zemlje — bel kruh! Mestnemu človeku se kar milo stori, če se spomni na te de-: NA PITROVCA. Pred kakim letom je bival v Rock Springs, AVyo. Prosim onega, ki ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Sušnik. Box 332, Oglesbv, 111. (22-24—7) likatese. ko je moral sedaj mnogo Rada bi izvedela za svojega moža 1»."», Polzela P1'1 ^'t'lju, strel v glavo. Vsi so bili pokopani na gri-<"u pri Siemakovcih. Fcgreša se že od 12. septembra Anton Maeek iz Ljubljane, pešec 17. polka, 5. stotnije. Zanimivi ranjenci. Na kirurgič- liem oddelku deželne bolnišnice vj Ljubljani leži vojak pešec Janoš Kalvar, ogrski cigan, ki je bil na, italijanskem bojišču s šrapuelom petnajstkrat ranjen. Dva drobca ■ . i ki-ogle sta ga ranila na glavi, po' en drobec na levi roki dvakrat. t:-ije drobci na stegnili, dva na pljučih, trije na spodnjih stegniti, j Kljub ranam je mož že v toliko' okreval, da se po treli tednih o- skrbe v bolnišnici že sprehaja i>o vrtu. Jožef Manfreda leži v istfin oddelku. Ranile so ga krog-j ><-stkrat in tudi sicer je še ne-; 1» ^k'ulovan. Dva drobca krogel sta ira zadela na levem kolenu. I štirje na levi roki. Kljub ranami bo popolnoma okreval. — Nekega italijanskega vojnega ujetnika so| pripeljali na isti oddelek. Razbiti ima levi del črepinje, možgani sol v velikosti jabolka izstopili. Tresla ga je zato huda mrzlica in popolnoma je ohromel na desni strani telesa. Hitro so ga operirali; odkrili možgansko kožo in od-pilili kost, očistili možgane drobcev kosti, odrezali del možgan in odstranili, potegnili čez možgane možgansko kožo in jo zašili. Bolnik >»• zdaj dobro počuti in okre-! — Pešca Rihar nuk, a tr*«i» (a UUIJITC. T »ajprvir« iok* ■IfiT« raki« »oilj«, kur m* ut) * 1st takaj ▼ ton »oala lx: itdij v rr« I« lirtani Iobl V poyr*T«s mat« Uialik* kakor raa kvsa»«(k •a* ntuui 9* katrnra*« Mj e? kMTl feraa »adaljalk vvnluj. JOHN WENZEL 1§1T M. n Bt„ 0lOT«Land. Okla Slovenska naselbina. V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27slovenckih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER pr3ti pišite na: A. H. SKUBIC Sheldon, Wis. F. AD. RICHTER & CO. |{ 74-80 Wi.hinftoD St., New York, N. Y. Izvanredna ponudba za bolne. En mesec, — od 1. julija do 1. avgusta — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskali kri in izmeček ter izvršiti $10.Oe vredno preiskavo z X-ZARKI VSE ZA $2 OO. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 PermaaeBt Eidg. 746 Eaclid Avenue, Cleveland, Ohio. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, lUt. . PRODAJA fina vina, izvrstn§ icsotkt, patentirana! zdravili. PRODAJA Yoxne liatke vneh prekenor* Bkih črt. POŠILJA denir ▼ itari kraj imnealjlTo in pošteno. UPRAVLJA ti« t notarski po«el »padajoča dela. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo L3,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik , JOHN JHJMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Običajna zmota. Na tisoče Amerikaiiccv trpi ria boleznih v tlrobu in najiiavadnejša med temi je konstipacija (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škod j i va ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaciji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je TRINER-JEVO ameriško Eliiir grenko vioo Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnili in aromatičnih — ter je namenjeno za KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBTJ, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST. Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov. ELIXIR. bitter-wine TRINLROVO hcMHO '•■""fcrtvred by JOSEPH TRlNtR ^sAsKUndAvc. CH/CACO, ILL Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c. \ ^ \ (Nadaljevanje.) Dasiravno j<« z m stetimi znaki kazal, . in vi di iijn nekaj hratovskega. Enkrat ali dvakrat pa jo j« pi'ij'1 tt-r jo divje stisnil k sebi in polet trenutka ga je za nc-k.ij časa izprtMiienil v srečnega človeka. Nikdar se ne l>o poročila z Robanom (iwenfernom, — se je govorilo pri studencu. — On je blazen. Ljudje, ki so govorili to. so kaj malo poznali naravo Marcele. S«'iM-a. ki j<' padla v zadnjem času na njegovo dušo. jo je napravila še bolj odločno, tla izpolni dano besedo. Mikel ro okreval v hiši. Zopet in zopet je pripovedoval j.o\i-st <> ( isim ii i i, o srečanju s Cesarjem, dočim je govoril fiildas 0 maršalu Nev. Koliau. ki je bil vedno poleg, je lepo molčal, kail.t r s.- je omenilo ime Napoleona, a udova. ki je sedela v kotu, se je \i i m o pokri/.aia. Sploh pa je govoril o njem kot o mrtvem člo veku, o človeku, kojega «*ksistenea se je izpremenila v sen. Nekega dne. ko je ležal na tleh visok sneg ter je bil vse mirno in liho je rekel Rohan Marceli: Ali se še spominjaš, kar si mi rekla pred davnim, onega jutra, ko sem te ponesel iz katedrale sv. (.'ildasa? Da me ljubiš in da me boš vzela za moža ? — Spominjam se! — In boš držala svojo besedo? Za trenutek je pomišljala. Nato se je ozrla vanj s polnim pogledom in rekla je: — Da, Rohan. — če bo dovolil stric! Slala sla ob studencu ter zrla na% morje. Ko je Marcela odgovorila je bilo nje srce polnejše usmiljenja kot pa ljubezni. Obraz -.j«.a je namreč nosil vse znake prest a nega trpljenja in po-g' e d je bil izgubljen v daljavo. Cez nekaj časa je Rohan zopet 1 ekel : Izpremenil sem se, Marcela, in mislim, da ne bom nikdar več tak kot sem bil. Premisli še enkrat vse! Dosti drugih je. ki bi te ravnotako ljubili! Ona pa je nežno položila svojo roko v njegovo. Jaz pa ljubim tebe, Rohan, — je odgovorila. Se isti dan sla vse povedala korporalu in on jima je dal veselega srca svoj blagoslov. Mati je govorila / očetom Rolandom in ta je napravil potrebne korake, da dobita dovoljenje škofa, ki je bilo potrebno za žeiiitev meti sorodniki. Ko se je izvedelo po vasi o zadevi, so mnogi zmajevali z glavo, — posebno Mikel Gral-lon. — S k of bi moral biti proti temu, — je rekel. — kajti mož je nevaren. Škof pa ni delal nikakih zaprek in določilo se je, da se bo vr-i-ila svatba spomladi. * -s * V pričetku marca 1S17> je stopil Roban nekega dne v hišo korporala ter našel Mareelo samo v kuhinji. Oblečena je bila v belo obleko ter je opravljala hišna dela. Ko je vstopil, je šla proti njemu ter mu ponudila ustni v poljub. Spomlad je v resnici prišla. — je rekel, z radostjo v očeh. Določeno je bilo, da se bosta poročila, ko bodo cvetele vijolice, i Marcela jc zardela, ko ji je izročil Rohan cvetko, katero je bil pri nesel. On pa jo je objel ter pritisnil na srce. Naenkrat, ko sla stala v objemu in polna sreče, so se odprla vrata in v kuhinjo je planil stric Derval, opotekajoč se kot da je pijan. V roki je držal časopis in obraz je bil bled kot oni mrtveca. Marcela! Rohan! — je hropel. — Novice so prišle! i Kaj pa je?! — je kriknila Marcela ter se izvila iz objema Robana. Stric K wen je pričel mahati s časopisom krog sebe kot da je brezumen. A ha s les Bourbons! — je kričal z glasom, ki pa ni bit tako močan kot preje. Dne 1. marca se je izkrcal Cesar v Cannes in koraka sedaj prot i Parizu! Vive 1' E m p ere u r ! Ko je izgovoril korporal te besede, je dvignil Roban roki nad glavo ter zakričal kot človek, prestreljen skozi srce.... Triinpetdeseto poglavje. VES TRUD JE BIL ZASTONJ! Novica o begu Cesarja je bila. kot je vedel celi svet. le preveč resnična. Po mesec Hi skrbne priprave, tekom kojih je igral ulogo miroljubnega Cineinata, se je Napoleon konečno izmuzal iz kletke ter si a I zopet na francoski zemlji, na čelu tisoč mož. Francoski duhovniki so kričali raz leče: Vrag s«' je zopet strgal z verige, — a vse kričanje je tega satana kaj malo brigalo. /m Kohiiiiii je bila ta novica kot strela iz jasnega neba, ki ga je dobesedno vrgla ob tla. Zanj je pomenilo vstajenje Napoleona ponovitev vseh muk. vse groze obupa in tudi smrti. Kako je mogel Bog v nebesih dopustiti, da se je dogajalo kaj takega? Ko je izginil Napoleon, so napočili za Francijo dnevi miru in počitka. Bolj kot kateremu drugemu pa je vsevetela Robanu sreča in obetal se mu je mir za vse večne čase. Počasi se je bila umirila njegova duša in znaki trpljenja so bili zakriti, čeprav niso izginili. Vsak srečni dan je pospešil proces zdravljenja in prišel je celo čas, da si je upal iztegniti roko po sveti kupi ljubezni. In prav v tem trenutku, ko je bito videti, da mu bo dal Bog plačila za vsa njegova trpljenja, se je nebo zopet potemnilo in strela nevihte ga je oplazila. Dočim se je Evropa stresla kot v potresu, dočim so se majali prestoli ter se vladarji zopet s strahom ozirali drug v drugega, je drhtel Rohan kot uveneli list. pripravljen da odpade. V trenutku se je zopet izpremenil in predno je moglo solnce zopet posijati na njegovo bolest, se je postaral za desetletja. — Naša Gospa Sovraštva — je res izpolnila njegovo prošnjo, a le za kratek čas. Pobila je Avatarja na tla, a ga zopet dvignila. Sprva je bilo res precej upanja. Duhovniki so grmeli in molili in rojalisti so zmigavali z rameni kot da hočejo reči: — Ta majhna zadeva bo kmalu rešena! — Od dne do dne pa so prihajala poročila. ki so razodevala pravi položaj stvari. Ne le Bonaparte se je dvignil, temveč z njim tudi vihar, ki je preje pustošil svet. Na eno podobo pa je gledal Roban z isto grozo, s katero je mislil na Cesarja. Bila je podoba korporala Dervala. Vse je kazalo, da je napolnila vest o povratku Napoleona starega veterana z novim življenjem. Kot kak velikan je zopet stopical po svetu. Pričel je zopet oponašati Cesarjeve kretnje in si upal vsakemu pogledati v obraz. Lica so bila sicer upadla in oči motne, a to je še povečalo utis njegove osebnosti. Na nogah je bil slab, a nuhljal je še vedno — al' E m p e r e u r. — Nič več ni gledal v tla, ko je Sel k brivcu Plouet. da čita časnike. Njegov mojster je vstal in žnjim je vstal tudi on. Oh. da bi mogel korakati ter se pridružiti Malemu korporalu! Vasica Kromlaix je bila še vedno rojalistična kot je bila od pamtiveka. Gibanja korporala se je opazovalo z malo simpatijo. Splošno razpoloženje je bilo tako. da se da staremu bahaču par po glavi. Doma pa je imel stric nasprotnika v osebi Gildasa. ki je vedno govoril, da je stvar Cesarja izgubljena, ker je maršal Nev na strani kralja. Ko pa je prišla velika novica, da je prešel Nev s celo svojo armado ter se vrgel v naročje svojega starega mojstra, sta se stric in nečak objela s solzami v očeh ter trdila, da je stvar Cesarja sedaj dobljena! Rohan je prihajal in odhajal kot senca ter čakal besede, migljaja. da je še nekaj upanja. Njegove nade pa so izginjale vsaki dan bolj in bolj. Kamorkoli je stopila noga Napoleona, povsod so vzrasle iz tal armade. Od griča do griča se je razlegal njegov glas ter spravljal na dan skrito žetev mečev. t Nadaljuje sej. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRULL ... 70c. gallon ... 60c. „ ....... $11.00 ....... $12.00 .......$16.00 Prodaja belo vino po........... črno vino po........... Droinik 4 pallone za........... Brinjevec 12 steklenic za....... „ 4 gallone (sodček) za...... Za obilnonaročbo re priporoča Marija Grill, 5308 St. Gair Ave., N. E., Cleveland, Ohf« ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. X. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav,_ Velikost je> 21 pri 28 palcih« J i j® Cena 15 centov, —i Zadej je natančen popis kolikoobsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. Vfzalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih dtžav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Str**t, New York, N. Y. Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA" / Uvr&uje vsakovrstne tiskovine po nizkih »■I Ml IHH I ■ Delo oku>ou_ Izvrtaj« prerode ? Unij »ko orfanlxiraMj Posebnost m driitveai pravih. Vsa naročila pošljltelug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. HAZHAHILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, r Veliki vojni atias Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industries mm4 -JMugration" u državo New York varuje in pomaga priseljsn-■em, ki so bili osleparjeni, oropali ali s katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete prl-leljencem. kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, tr-foveev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije t natural! zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti ca državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Isiandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor? BUREAU OF INDUSTREM AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku* M East 29th St., odprt vaaki dam od 9. are sjutraj do S. popoldne in 7 sredo cvečer od 8. do IS. are, POZOR ROJAKI! Najbolj n-i peš no ma- silo za" ženske in moške lase. kakor tudi za moške J brke in brado, 'i Ako »e rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih kraBii, Rosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in neto. do odpadati in __ ne osiveli. Revmatizem, kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in grinte. potna noga. kurje oči. bradovice. ozebline r par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piši t« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1992 E. Mth St, Cleveland, Ohle. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI HR2AVAH. vojskujočih se evropskih držav m pa kolonij-skih posestev vseh yelesi). Obsega 1 1 mrrsib zemljevidov, ■a 20tih straneh in vsaka str^n je 104 pri 134 palca velika; Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet ramih zsmljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vil zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlss. Pri večjem •d j emu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y j| ® d) NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dober isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Oair Ave., N. E. * gimpgoie generale fiansaiiantip (Francoska parobrodna družba.)] Direktna trta de Havre, Pariza, Švice, ieomesta is Ljobljane F kAVtOVERCI" Mira rUaka WLA SAVOJt" \ma £ra tU«'ta 'uiouMm 1'aklJafca nAIRASU tMmi.Bilfal- THcago", 'L» Toaraine", "ftochambeaa" h "ffiagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl It., fcketefenmfk Bnildinf, parniki odplnjejo vedno ob sredah he W- m. R. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.