288. številka Ljubljana, v torek 15. decembra 1896. XXIX. leto. Izhaja vsak dan rsve4M»r» irdmai redeJje k) praznika, t« -nI-* po poBti projeman za avitro-ogcrake degela ra vte leto 16 gld., za pol leta 8 gld. -.a Četrt leta 4 gld., en jeden mete« i gld. 40 kr,— Za Ljubljano brea potiljaaja ua doni ca vae leto 13 gld., za 6etrt leta 8 gld. 30 kr., v a j H v. meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. na četrt leta. — Za tuje deielo toliko vod kolikor poštnina znafia. Za oananila plačuje m od Itiristopse potit-vrsta po 6 kr., če ao oznanilo jedenkrai tiaka, po '> kr., ta am dvakrat, in po 4 kr., 6e ae trikrat ali večkrat tiska. Dopini naj ae isvoie karikirati. — Rokopisi ae .jo vračajo. — Uredništvo is npravailtvo je na Kongresnom trga fit. 12. Upravnlltvu naj m blagovolijo potiljati naročnine, reklamacije, otmanila, t. j. tu« administrativne stvari. V novem mehu — staro vino. U'akali smo ustanovitev nove nemške stranke. Ustanovili so jo nemški poslanci iz Češke in jo krstili za »nemško napredno stranko". K temu jih je napotil strah pred volilci, mej katerimi je zavladala velika nezadovoljnost, U ko da so se jeli že zanimati za nemške nacijonalce, za protisemite in celo za klerikalce. Da si ohranijo svoje mandate, so ti poslanci zbežali iz tabora kompromitirane nemške levice in skrpucali volilni program, kateri so objavili že zdaj, več meBecev pred volitvami Ta program obsega petnajst člankov, a v teh razvite ideje so povzete vse iz starega inventarja raznih nemških centralističnih strank, začenši cd Sohmerlinga pa do Scloaererja, in svedočijo, da se nemški lažiliberalci kakor Bourboni niso ničesar naučili in da niso nič pozabili ter da mh'ijo de vedno izhajati 8 puhlimi gesli. Na prvo mesto svojega programa je nova stranka postavila nacijonalno vprašanje. Po njenih nazorih so Nemci ustanovitelji naše države, Nemci so si pridobili ca nje razvoj največ zaslug, Nemci morajo v njej zavzemati prvo mesto To je tisočkrat ovržena fikcija in da je le fikcija priča program nove stranke, zakaj ko bi Nemci bili po številu, po kulturi in bogativa prvi narod v državi, kako bi mogli potem UHtanovitelji nove atranke v isti sapi trditi, da propada nemštvo in da rase moč slovanskih narodov? Pametnejši Nemci so ža davno spoznal1, da je popolna prevlada Nemcev v naši drŽavi nemogoča, le češki Nemci še sanjajo o tem iz strahu pred Čehi. Prav tako stališča kakor glede narodnostnega vprašanja, zavzela je nova nemška stranka tudi glede državnopravne uredbe naše državne polovice. Za ohranitev prvenstva Nemcev je seveda potrebno, da se ohrani sedanja uredba popolnoma nespremenjena, toda resnično moderna, resnično napredna stranka bi so ozirala na čedalje močnejše gibanje, katero zahteva federalizacijo naše države in dobiva privržencev tudi mej Nemci. A nova napredna nemška stranka se ni tako visoko povzpela, ostala je tam, kjer je stal oče Schmerling in obeta, da se „bo vsaki premembi ustave zoperstavljala kar najodločneje*. Prav tako starolevičarsko stališče je zavzela nova nemška „napredna" stranka tudi glede pogodbe z Madjari. Dualizem se mera ohraniti, a na podlagi .plačilne sile" obeh državnih polovic. Joj, joj, kako se bodo te odločnosti ustrašili Madjari! Vso klavernost novs „napredno" stranke razodeva nje politični program. O napredku ne duha ne sluha. Stranka je sicer zavzeta za ravnopravnost vseh veroizpovedanj in obeta tudi. da hoče varovati politične svoboščine, toda o najvažnejšem vprašanju naše dobe, o splošni in jednaki volilni pravici, ki bi morala b ti temeljna ideja vs^ke napredne stranke, ni v celem programu niti besedice najti. Kako tudi! Saj bi splošna in jednaka volilna pravica naredila konec nemški prevladi, ca katere ohranitev se hoče ta nemška „napredna" stranka boriti. Tu se najbolje vidi, b kako pravico se je ta stranka krstila za „napredno". Mandati gospodov eecijonistov so v nevarnosti največ zategadelj, ker so bili dosihdob zastopniki dektrinarnega manehesterstva. Zaradi tega so sestavili tudi gospodarski program. Zadovoljiti hočejo vse sloje, veleinduBtrijalce in male obrtnike, agrarce in trgovce, a prav po tistem r< c|>'u kakor nemška levica. Natepli so v svoj program sicer nekaj novih fraz, kakor frazo o progresivni personalni dohoda-rini, a kdo naj kaj takega verjame ljudem, ki so ša pred malo meseci na vse siie delali zoper progresivno dohodarino in kateri so bili vse svoje žive dni samo hlapci velekapitalizma. Jedino, kar je v tem programu novega, je odstavek o razmerju mej Avstrijo in Nemčijo. Nova stranka zahteva, da se razmerje še stesni in poglobi. Povzela je to idejo iz ScLdaererjevega programa in kot dokaz, da neče biti več „državna stranka". Pogreto zelje — to j« kratka sodba o tem programu. Secesijoniati so staro in slabo levičarsko vino pretočili v nov meh, a težko je verjeti, da bi volilci t-ga ne spoznali Mislimo, da nove nemške napredno stranke slava ne bo preveč dolgo trajala. „N o r m t*. (K premijeri dno 17. decembra.) (Dalje.) Ljudstvo se zbere krog žrtvenika. Ne čelu mu svečeniki in svt čenice, Norma stopi na stopnice Žrtvenika, požanje omelo in poje: Uoginja čista, v srebrnem aoji, Blagor roBi posvočoni zeli svoji, Tvoj pogled lo v radost nam bodi Večno jasen brez megla! In do spravo li nas vodi, Dalzatn rosi sladek v rane, Dokler oni mir no uastano Ki v naročji je tvojem lo doma! Ko je zbor ponovil to kitico nadaljnje Norma: Proč oiltodil Nihče ne drzni V svetem logu dlje ostati! Ko bogovi vsipljejo grozeče strele V pogubljenje na aovraga, O tedaj raz stol druidski Cujte moj grmeči glas. Zbrano ljudstvo zahteva, naj Norma zaukaže začetek boja, češ, prva žrtva bo rimski prokonzul, * Norma odgovori: Jaz pognbim ga! (Zase.) Smrt ? .. .Nikari", mi de srce. Dbegli pridi zopet, Na prsih teh ograj ae, Izroči roki tej se, In varno živel boft! Oh, jasna lica naj bodo tvoja, Saj ti le radost moja In sreča Bi! Glej hrepenenje Moje solzeujo Zasini zopet ljubezni dan Ta kavatina je svetovnoslavna in se splošno zmatra za jedno najznamenitejših umotvorov Belli-nijevega genija. Ko je Norma z Druidi odšla, pride Adalgiza, svečenica pri Irminovem stebru. Adalgiza ljubi Poli-jona, a ee zaveda, da je nje ljubezen grešna. Poli jon pride in jej prigovarja, naj gre ž njim, Adalgiza se dolgo ustavlja, a naposled priseže v velikem krasnem duettu Polijonu večno zvestobo. — (Spre* memba.) Klotilda pripelje Normina sinčka, a Norma jih neče videti, ker ve, da se Polijon vrne v Rim in da zapusti njo in njena otroka. Ko pride Adalgiza, zbeži Klotilda r otrokoma. Adalgiza razkrije Normi svoje srce. Pove jej, kako se je zaljubila v Polijona in se izneverila svoji obljubi. Norma jo miluje, saj se je njej sami prav tako godilo. Odpustiti jej hoče in razveljaviti storjeno obljubo, kar pride Polijon. Zdaj št le izve Norma, da m jej je Polijon izneveril, a tudi Adalgiza izve šele zdaj, da je bil Polijon Normin ljubimec. Polijon klubujs Državni zbor. t£h Na Dunaja, 14. decembra, Zbornica je danes razpravljala o preračuna ministerstva notranjih del. Češki posl. K a I p je vladi očital, da samo okademično govori o narodnem miru, sicer pa da pospešuje germanizacijo kjer more. B o r č i č je pojasnjeval gospodarske razmere v Dalmaciji in očital Biankinijn, da je čast ovoje domovine oblati), ker je o nerodnostih pri volitvah stokrat več povedal, nego je resnica. Nemški posl. F u n k e je govoril o birokratizmu, kateri je povsod samo ovira in dolžil vlado, da ni izpolnila svoje obljube glede uplivanja na dosego narodnega miru. Razpravljal je potem o češkem vprašanju in naglašal solidarnost vseh Nemcev V narodnostnih vprašanjih. Dr. Habermann je nasvetoval, naj bi kemični instituti preiskovali živila. Dr. Krona wette r je povedal, da ni nikdar imel simpatij za narodnostne borbe. Vsak narod ima pravico, negovati avoj jezik, za občevanje mej raznimi narodi pa je v Avstriji najprimernejši nemški jezik. Govornik je potem kritikoval postopanjo dunajske policije zlasti napram prostituciji in o gledališki cenzuri. Poslanec dr. L a g i u j a je govoril o politični upravi na Primorskem in grajal, da sta on in SpinČič podala nad 30 interpelacij, v katerih sta pojasnila primorske razmere, da pa vlada na nobeno interpelacijo ni odgovorila. Govornik jo potom navedel dolgo vrsto novih pritožb. Posl. Svoboda je govori! o silnem delu, katero imajo občina v prenesenem delokrogu in priporočal, naj ss ustanovi nova instanca mej okrajnimi glavarstvi in dež. vladami, neknka okrožna glavarstva. Ko so še govoiili posl. Proskovvetz, dr. Kramar in Lorber se je razprava zaključila. Prihodnja s?ja bo jutri in sicer radi pogreba umrlega predsednika gospodske zbornico grofa Trautt-mansdoifa šole ob G. uri zvečer. Normi, toda Adalgiza zbeži od njega, zvok svetega brona pa pokliče Normo k žrtveniku. Drugo dejanje. Norma namerava svoja spava-joča sinčka umorit1', ali ustraši se svojega namena in da bi se no premislila, pozove Klotildo, da pokliče Adalgiza in odvede otroka. Adalgiza pride in Norma ji povć: Življenje nje bridko In pa odurno bebi sem Bklcnila Končati v veke. A. predrage dece Saboj ne vzamem, izročim ti jo. V taborišče rimsko nosi je možu Ki ga bojim se zvati ZveBt t; družabnik bode Odpuščam mu pregreho. Tej deci ti mati bodi Norma in Adalgiza: Deco to ti Ijuli '/njivo V skrb, ljubav izročam živo. Na želim časti ji, alave, Naj po gorah pase čedo, Mraza le varuj ji glave, Njej odvračaj Bnžnjev bedo l Da sem zute žitje dala, Hodi vedno ti v spomin, Svoboda ji bo aijala Težko biti je trpin. Adalgiza: Norma, modra svečenica, Bodi mati, družica mil V Izubijani, 15. decembra. Mladooeaka kmetska stranka je sklenila postaviti svojo 'kandidate v vseh onih okrajih za državnozborske volitve, kjer Mladočehi ne postavijo za kandidata kmeta. Po našem mnenju se glede državno zborek i b volitev daje težko izvesti načelo: i Kmet voli kmeta! Z« državni zbor ni vsakdo spodoben. Treba mu je precejšnjega znanja. Drugače se utegne pripetiti, da kake stvari ne bode razumel in bode kmet slabše zastopal koristi svojih kmet-1 skih volilcev, kakor bi jih kak nekmet. Mladočehi se epi oh tudi toliko ozirajo na kmeta, da posebna kmetska atranka ni potrebna, kakor v Galiciji, kjer je vladajoča utranka nasprotna kmetu. Ban in baron Rauch. Afe -a mej banom in Raucliom je na videz poravnana. Rauch je oddal neko izjavo, da ce dvomi o osebni poštenosti bana. Ban se je s to izjavo zadovoljil in dvoboja ns bode. V resnici je pa ta izjava še bolje poniževalna za bana, cego je bil govor sam. Rauch niti trdil ni, da ban ni osebno pošten, temveč je slikal le nepo fitenost njegovega vladanja. Tega Il-nch ni preklical in ban tudi tega preklica ni zahteval, tcrej indirektno priznal, da je baron Riuch samo resnične stvari mu očital. Ukradeni akti Veliko senzacijo vzbujajo neki akti, ki se tičejo obravnav mej Rusijo in Nemčijo glede tolmačenja trgovinske pogodbe. Iz teh aktov se vidi, da je Nemčija hotela z Rusijo se gospodarski zavezati v škodo Avstriji Spisi se tičejo dopisovanja o tej stvari mej ministrom unanjih stvari (loluchuvv ik i m, in avstrijskima veleposlanikoma v Peterbnrgu in v Berolinu. Spise je nekdo ukral iz ogerskega kmetijskega ministeratva in jih je priobčil „Magyar Orzsag". V ogernkem kmetijskem mini-sterstvn se sedaj preisku)e, kdo je ukral akte. Vidi se, da uradniki niso več zanesljivi, kar pa seveda na Ogerskem ni nič čudnega. Kriza v Nemčiji. Govori se, da je Liltzona pravda močno omajala nemški vladi stališče. Nekaterim m-ii-iiirt! krogom nikakor ni po volji, da se je malo razsvc-tilo delovanje tajne policije. Ti krogi ne odobravajo, da bi se stvar še dalje doganjala. Poleg tega pi tudi vlada sama ne more lahko shajati brez tajne policije, ki jej je dosedaj nabirala gradiva. Da ss izmotajo iz težavnega položeja, hočejo odstopiti nekateri člani vlade. Malomarnost državnih poslancev v Nemčiji. Casopiai tožijo, da sa v Nemčiji nekateri državni postanci slabo udeležujejo sej. Neki list priporoča, da bi se poslanci, ki od sej izoatajajo, strogo kaznovali. Vsak poslanec, ki neopravičeno izostane od sej, bi moral piačati globo, ki naj bi v vsakem novem s'učaju bila večja. Oe bi iz desetih sej kak poslanec izostal, a..j bi zgubil mandat. Dotični list pač ne pozna ma'omarnosti avstrijskih državnih poslancev. Pri nas zadošča za sklepčnost seje ICO poslancev, a večkrat mora baron Cnlu-mecky zvoniti in zvoniti, da ekliče toliko poslancev vkope in državnozbrraki sluge jih po vseh kotih državnozboreke palače iščejo. Da se dobi potrebno Dece tvoje ni mi moč sprejeti In ukaza ne izpolniti. Norma: In prisego — Adalgiza: To držala budem Zvesto, da ti bo v srečo. V tabor k njemu bom hitela, Tam bolest odkrijem tvojo; Zate duša bo um vnela, Sliko bo zavrgel mojo. Upaj, da z resnico čiBto Spet ga k tebi bom privedla, Saj srce ima fie tisto, Norma tista vlada v njem. Norma: Jaz naj prosim? Li to verjameš? Njega? Adalgiza: Norma, počasi ! Norma: Jaz čuti ne smem! Boži proč! Adalgiza: Ah ne, ne morem, ne! Norma, Norma, glej deco todi, Sad ljubezni zaničevane Milostiva vsak čaa ji bodi, In življenja nikar si u u končaj! Norma: S tem tolažbo čefi mi v srce liti ? Zlati up mu spet zaaini? Srečo kažea mi v varljivem avlti, Prazen sen je, prazen znaj I število poslancev včasih tudi katerega dvakrat štejejo. V Nemčiji je za sklepčnost treba 200 poslancev, a vender ni mnogokrat take težave za sklepčnost. Pomisliti je pa tudi, da državni poslanci v Nemčiji niso plačani, kakor v Avstriji, in da morajo torej bolje gledati na druge svoje poste. Španija. Veliko veselje vlada na Španskem. Dofila so ugodna poročila s Kube in Filipinov. Na Kubi sta nbita ustaški vodji Maceo 'in Maksim Gomer, in na Filipinih je pa v hudem boji ubitih mnogo ustaše v. Kar se tiče boja na Filipinih, ne vemo, koliko je poročilo zanesljivo, ker prihaja od vladne strani. Poročilo s Kube bode pa resnično, ker ne prihaja samo cd vladne strani temveč tudi iz ustaškega tabora po znani poti preko novega Yorka. Seveda še ni gotovo, da bi Španci zares kmalu uničili, ustaše, kajti ti imajo še več vodij. Zmage so pa Spance že naredile prevzetne. V španskih vladnih krogih se že zagotavlja, da se poprej ne da govoriti o nobeni avtonomiji Kube, da se ustaši brezpogojno udajo. Seveda potem bi Španci ničesa ne hoteli dovoliti. Proti samoupravi Kube upirata se zlasti plemstvo in duhovščina, ki so dosedaj molsii Kubo. U staja je v prvi vrsti bila naperjena proti tem stanovom. Obubožane španske ple menitaše so pošiljali v koLnije za uradnike, kjer so a odiranjem prebivalstva hitro toliko pridobili, da so potem vse svoje življenje lahko potratno živeli. Posebno Špance jezi, da se je Zjedinjena država izrekla za samoupravo Kube. španska vlada je do vseh evropskih večjih držav se obrnila s posebno noto, v kateri jih vabi, da odločno ugovarjajo ta-cemu poseganju Z,eJinjeoib držav v pravice evropskih držav. Evropske države se pa najbrž za ta poziv Španske ne bodo brigale. Španiji na ljubo ss nobena država z Zjedinjenimi državami ne bodo prepirala. To tam manje, ker Španija nobeni državi ne more storiti primerno protiuslngo. Več evropskih držav je pa tudi kaj malo interesovanih v teh ameriških zadevah, ker nima posestev v Ameriki. Dopisi. Is CAratlca, 11. decembra. (Konec.) Mej burnim odobravanjem čitalo se je za tem pismo, ki ga je bil poslal slavljenec svojim slaviteljem. Upam, da najbolje ugodim cenjenim čitateljem, ako ga doslovno navedem. Glasi se: „Velecenjeni gospod predsednik I Telegram in cenjeni dopis Vaš mi naznanjata, da me je slavno akad.-tehn. društvo „Triglav1 imenovalo dae 5. t. m. častnim članom svojim. Prcsim, bodite overjeni, gospod predsednik, da znam in vem popolnoma ceniti to lepo odlikovanje. Ponašam se, da sem nd obeh poglavitnih slov. akad. društev: dunajske .Slovenije" in gra-škega „Triglava". I o kdo se ne bi čutil počešče-nega, če ga idealov polna akademična mladina prišteva k svojim Članom in če ga posadi v svojo sredo! Saj ima mišljenje in stremljenje celega naroda svoje korenine v mišljenji in stremljenji aka demične mladine svoje; saj izvirajo politični, socijalni, umetniški in književni ideali vsakega evropskega naroda iz duše vseučiliške mladine dotičnega naroda ... Ia tudi „Triglav", zastopnik graške hIov. akademične inteligencije goji vzore, navdušen Adalgiza: SlnSuj me, Norma. Norma : Oatavi me, on je tvoj! Adalgiza: On se kosal bo! Norma: In ti? Adalgiza: Ljubila sem ga Nekdaj, zdaj bora mu le prijazna. Norma: Nebeska deva ! Ti hočefi! Adalgiza : Ceniti tvoja prava Ali pa v vekov vek s teboj Vživati gozdni mir. Norma: Sem na srce! Končan je boj! Čednost ti zmagi si viri Obe : Dokler Se duša mi žije borna, Zvesta ti, prijazna bom v vek ostala. Zemlja dovolj je za dvoje are prostorna Ki jih je ljubezni vez zvesala. Svot naj podro viharji, Naj pogore oltarji, V sivih pa sester dveh zvestih Vlada večni mir. Ta veliki duett, s katerim se konca prva polovica drugega dejanje, je jako znamenit in krasen. (Konae prih.) je za vse, kar more naš narod povzdigniti na višjo stopinjo prosvete. To vemo I Zato pa z veseljem sprejemam častno članstvo, s katerim ste me odlikovali. Zasluge moje za našo književnost in p ros ve t o so skromne. To zavest pa imam, da sem storil, kolikor sem storiti mogel. A kdor trezno pre v dar i neugodne razmere, v katerih živim, ta morebiti niti tega in takšnega književnega dela ni pričakoval od mens... No, pa saj, kdor se bori za vzore, ta se ne sms preveč ozirati na „ razmere". Idealizem in opor tu-nizem navadno pač ne pfSbivata pod jednoj in in istoj streboj . . . Obetam, da se bom potrudil, vreden ostati odlikovanja Vašega. Hvala Vam lepa tudi za povabilo na komerz, ki ga napravite jutri Svojemu najnovejšemu Č. Članu na časti Slavnost pa naj ne velja osebi Vašega novega Č člana, nego samo idejam, za katere se bori njegovo skromno pero . . . Rad bi prišel jutri esebno mej Vas, Če bo mogoče. Ako pa mi ne bo mogoče, pooblaščam Vas, gospod predsednik, da bodite tolmač mojih srčnih pozdravov, ki jih pošiljam „Triglava nom". V poslednjem slučaji bi Vas prosil, da even-tuelno prečttate gsr. udeležnikom komerza pričujoče pismo moje. — Vi vat, crescat, floreat „Triglav"! Bog poživi Triglavane in ves druge slovanske dijake 1 Vse za presveto narodovo! Z vsem spoštovanjem in najlepšim pozdravom Vam in vsem Tri« glavanom ter drugim slovanskim akad. društvom udani — A. Aškerc. — Velenje, 8 decembra 189(i. — Z isto navdušenostjo sprejelo se je čitanje cd blizu in daleč došlih brzojavk. — S tem je bil zaključen prvi, t ti :ijelni del slavnostnega komerza ter se pričela pod spretnim vodstvom g. med. drd. Go-ričarja nepretrgana vrsta navdušenih in živahnih napitnic. Drag za dragim napjali so od g voditelja za to odločeni Trglavani vsem zbranim bratskim društvom. V prelepih, srčnih besedah odgovarjali so zastopniki slovanski na slovenske napitnice. Do solz veselja ginjen opažal je človek, da so si mogočne ideje Aškerčeve prodrle že pot čež ozke meje slovenske k sorodnim našim slovanskim bratom. „Aškerc ni samo slovenski pesnik, Aškerc je i t?aš", te besede pričajo dovolj, da znajo i drugi Slovani ceniti velikega Aškerca. Soglasno se je povdarjalo cd slovanskih nam bratov, da je zagotovljen obstanek narodu, ki se more penašati z imeni Vodnik, Slomšek, Lovstik, Jurčič, Stritar, Gregorčič, Alkare, ako Is hoče slediti svojim duševnim voditeljem. Tako je pri občem navduševanjn naglih kril gineval čas, in bilo je že pozno v noč, ko smo si navdušeni podajali bratsko desnico v slovo. D oz val. Sijajno gmotno stanje slovenskega ljudskošolskega učitelja na koncu razsvetljenega devetnajstega stoletja. (Guvoril pri glavni skupščini „Zaveže" v Opatiji dne '20. avgusta 1896. 1. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu. (Dalje.) Mari pa imamo kaj pričakovati oi deželnih zborov? Očitno in sveto izjavljam, da za nas ni rešitve niti v Gradcu, niti v Celovcu, niti v Ljubljani, niti v Gorici, niti v Trstu, ne v Poreču! In zakaj ni pričakovati ugodne rešitve cd deželnih zborov? Odgovor je jako priprost in kratek : feZatO ne, ker učitelji po deželnih zborih nimajo pravih in odkritosrčnih zagovornikov, ki bi imeli ,srce na pravem mestu*, to se pravi, ki bi umeli ceniti učiteljevo delovanje in njegove zasluge za narod." Kakor Bem povdarjal že pred petimi leti, tako ponavljam vnovič danes tukaj, da moramo učitelji zahtevati z vso odločnostjo, da se v vsaki krono-vini pri deželnozborskih volitvah jemlje ozir tudi na učiteljski stan. Če že imajo vsi drugi stanovi svoje zastopnike v deželnih zborih, bi b lo tore) popolnoma pravic o, da tudi nas ne prezirajo. Pri tolikem številu učiteljstva ima gotovo vsaka dežela več odličnih mož, ki bi častno zastopali naše težnje in potrebe. Naši pravi zastopniki — iz naše vrste možje — bi potem na pravem mestu povedali osta • lim poslancem kar v brk, kako se nam godi in kako lahko je shajati s 400 gld. plače t Prepričan sem, da bi se na to ostali ljudski zastopniki nič več ne protivili, naše plače tako uravnati, da bi vsaj prilično zamegli životariti. Pri današnjih raz merah pak ima ljudski učitelj za življenje premalo, za umiranje preveč. Vem, da se mi bode očitalo, da pretiravam, da vidim vse Črno in da 80 dežele že dosti storile za učitcljstvo itd. itd. Da pa vse take smele trditve ovržemo ter svoje nasprotnike prepričamo, da so dimo o svojem .sijajnem gmotnem stanju" še vse premilo, dovolite mi, častita gospoda, da Vam tukaj pročitam doslovno dopis, ki ga je priobčila Goriška „Soča" dne 6. marca t. 1. v 10 štev. z naslovom: .Deželni zbori in učiteljevo". Glasi se: „Deželni zbori so se zaključili. Kar so donesli nčiteljstvu, je borno malo. Nekaj dobromislsčih predlogov, ki so se tu in tam odobrili, ali pa tudi djali „ajatelj časnikarjev. Z madjarskim časnikarjem Futakvjem si je dopisoval prav intimno. Po F. ta-kvjevi eni't. je odvetnik F.ankel ta pisma izročil cesarju. Dobil je za to krasen prstan, Futakvjeva žena pa je b la angaževana za p"'t i.^koop ro Te dni je dobila cesarjeva kabin.'tna pisarna krtačne odtiske kojige, kat>ra izide, ako se izdajat« lju ne plača 250.000 gl. Ta knjiga obsega vsa pisma nadvojvodo Rudolfa novinarju Futukvju. Policija preiskuje zdaj. kako so prišli prepisi fhfilj pisem izdajateljem knjige v roke. * (Mejnarodni tatovi pred sodiščem ) Pred d u a nitim porotnim Bcdišcem se je začela včeraj obravnava proti glasovitim in'jnarodnim tatovom Dmitrijn Papak'sti, Periklesu Affcnd&kisu, M iteja Stalen in Glišn Pribojcu. Obtoženi so zaradi dva-najbt ulomov, katere so storili na Dunaji, v Grndci in v Pragi * (Dvoglavoga otroka) je te d u porodila Magda TeTSO iz L-tine na Hrvatskem. Dete je živelo toliko časa, da so je mogli krstiti. Telo je bilo 8 cer poviein normalno, namo glava je bila taka, kakor da sta bila dva obraza z zadnjima stranama skupaj sešita Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Fani vdova Lapajne v Krškem, blagajničarica Krške žtnske podružn ce 86 kron 60 vin. kot letnico ndov ,Ž neke podružnice" v Krškem. — Gosp. Anton Goslar, netareki uradnik v Ptuji 12 kron, nabrane v Piujnki č taln;ci povodom od hodnicu gosp. davč. pristava Rudolfa Sigfa. — G. Amalija Kraje 10 kron is nabiralnika v Grahovem pri Cerknici. — Skupaj 108 kron 60 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovaike in njih nasledniki I Dunaj 15. decembra. Proračunski odsek je z 18 proti 10 glasom skltn'1, naj se s 1. januvarjem 1898 odpravi časniški kolek. Dunaj 15. decembra. Vlada se pogaja s strankami, da bi se predbožično zasedanje poslanske zbornice podaljšalo do torka, a stranke se temu upirajo. Dunaj 15. decembra. V nedeljo in v ponedeljek bodo pri miuisterskem predsedniku parlamentarne soirćeje. Dunaj 15. decembra. K pogrebu grofa Trauttmansdorffa so se peljali Goluchowski, 11 »dim in Ltdebur ter jako mnogo članov obeh zbornic. Dunaj 15. decembra. Kralj Aleksander se je odpeljal dants opoludne v Line, kjer se snide z raz k ral jem Milanom, da doseže poraz -umljenje mej Milanom in Natalijo. Trst 15. decembra. 850, v Brazilijo namenjenih izseljencev iz Kranjske, Hrvatske in Ogersko ■• je peljalo skozi Kormin. Na Reki je policija ustavila 20O izseljencev, ker niso imeli potnih listov. LiVOV 15. decembra. Tukajšnjim listom se javlja, da je policija v Moskvi zaradi zadnjih demonstracij aretovala 1200 dijakov in 300 delavcev. Štirje dijaki, ki so policijo napadli, so bili obsojeni, mej njimi jeden na smrt, dva na desetletno ječo. Vlada je univerzo zaprla. Tudi v Kijevu je policija aretovala mnogo dijakov. Naredno-gotpodartKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Izbijani (Dalje.) XVII. Zbornični svetnik Aloj ij Len ček poroča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Uraden, ki naznanja, da je v neki ulogi proaila o. kr. trgovinsko ministerstvo, da bi za notranji pcštni promet na Avstrijskem čim prej npeljalo na Ogerskem že leta obstoječo poštnino 1 kr. za tiskovine v teži za vštetih 10 gramov in 8 tena osnovalo podlago zadevne vzajemnosti mej obema državnima polovicama. Z ozirom na hitro, skoro vsakdanjo menjavo cen je v veletrgovini z deželnimi pridelki in ofobito pri izvozni knpčiji z jajci navada in potreba, da dotične izvozne tvrdke veaki teden najmanj trikrat razpcš Ijajo knpue pr-nodbe v velikem števila, č^sto več sto in čez na last/1? dobavitelje — iuenjšo trgovco in pokupo-valce. Naj pa rabijo za ta sporočila dopisnice tli pa jih razpošljejo kot tiskovine v obliki odprtih in okrožnic z rokopisno ustavljenimi cenami, v no-tranjem poštnem premeta na Avstrijskem in, kakor ee samo ob Bebi utre, tudi v vzajamnem prometu z Ogerekim so podvržene te pošiljatve peštninekemu stavku 2 kr. V notranjem ogerskem prometu pa znaša taksa za običajne kupno-ponudbene karte le 1 kr. Trgovina z j ijci in njibni izvoz sta dtsegla velik obseg. Avstrijsko ogerski jajčji izvoz — brez roškega prevoza — znaša ckoli 500 000 do 600 000 metersk'h centov na leto. Malone tretji del angleškega jajčjega uvoza krije Avstrijsko O^erska, dočim je jajfji uvoz Nemške in Švice skoro za polovico avstrijako rger&kega izvira. To za kmetijstvo, ozir. perotninorejo tako izredno poncembno stroko kolikor moči podpirati in ji dovoliti vsaj onih olajšav, katero uživa na Ogerskem, je 'zv« ptno nalega visoks vlade. To pa tembelj, ker se je drugače bati. da se zgodi v izvozni številki skupnega carinskega okoliša prememba v korist Oger&ki in v istodobno škodo tostranske državne polovice. O Irek je mnenja, da ja z ozirem na to, da sg tudi na Kranjskem, osobito iz Dolenjskega izvajajo velike množiue jaic, in je trgovica z jajci na Kranjskem že veliko let jako živahna, z veseljem pozdraviti misel, katero je izproži jako povoljen ia božično darilo. Ker se gospodinji mora vedno najbolje dati, se jej tudi v tem oziru m>ra najbolje pokloniti. Singerjev Šivalni stroj j««, kakor je prl-stniuio, najboljši, ae odlikuje pred vsemi drugimi in je odlikovan že r. raznimi darili. Njega solidna sesrnva in lahka ujmi alia, gladek tek in izredni uspeh pri delu kaže, da se more najpopolnejšim prištevati. Na jedn>stavnem rodbinskem stroji se brez težave izdelujejo najumetnejSe vezenine, svojstvo, ki uiora ta stroj vsem priljubiti. Nadalje se ondu, kjer je električna napeljava, lahko s to zveze, mali elektromotor, ki se postavi v kolo. z električno iskru goni stroj. Vsakdo, kdor želi kupiti ali pokloniti Šivalni stroj, dobro stori, ta se obrne na zalogo Singt-r C o Act. Oes. (poprej O. Neid-linger) v Gradcu, I., BporgtSM St. 18, Ondu je velika razstava Singerjavih rodbinskih strojev od priproste do najele-:-ai.t n>\sestave, mej drugimi tudi nVibrating Shuttle", stroj s krožno suvalnioo, in „t'entral-Bobbin"-stroj, ki so posebno pripravni za rodbinske namene in za hiSno obrt in bodo gospodinja za tako darilo na božični večer gotovo hvaležna. fiz m'***2ne&?3 Stota. Iavrriituc ali *-Um k>».-l . draibe: Rozalije Lenassi posestvo v Ilrenovici (v drugič dne 19, decembra v Postoj ini. Jožefa K al u Seka posestvo v Podgorji, cenjeno 7(555 gld., dne 1!». decembra 1896 in 19. januvarja 1897 v Kamniku. Jaucza LavrinSeka posestvo v KrSkt m, cenjeno 942 gld., dne 19. decembra 1896 in 'JO. junuvarja 18i*7 v v KrSkem. Tomaža Žvana posestvo v Polji (v drugič) dno 21. decembra v Radovljici. Antona II 0 č e v a r j a posestvo v Kalu, cenjeno 150 gld., in Jožefa in Marije Meglic zemljišča, cenjena t * 1 ■» i gld., oba dne Vi. decembra 1896 in 21. januvarja 1897 v Žužemberk o. Martina Orilja zemljišča v Hateževem Brdu, cenjena 8956 gld., dne 21. decembra 1896 in 22. januvarja 1897 v Ilirski Bistrici. Ponudbeni raipls: Za spodnjo zgradbo železnega moti t u čez Krko pri Novem mestu in združeno popravo zagrebške državne ceste mej km. 71 do 3/71. Stroški sa dela ho proračunjeni na 63.000 gld., neuatevši odškodnine za odkup zemljišč in poslopij. Ponndbena obravnava bode dne 28. decembra ob 10. nri sjntraj pri deželni vladi v Ljubljani. Več bo izve pri Btavbinskem oddelka deželne vlade (Tnrjaški trg št. 5, I. nadstropje). Umrli so v Ljubljani: Dne 13, decembra: Marijana Jeras, mestna uboga, 66 let, Karlovska cesta št. 7, ostarelost. Dne 14. decembra: Fran Vrhovec, čevljar, 35 let, Kar-lovska cesta št. 18, otrpnenjo srca. V deželni bol niči. Dne 10. decembra: Katarina DekaliČ, delavka, 24 let, jetika. — Ivan Koderman, hlapec, 44 let, jetika. Meteorologično poročilo. December ČaB opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v »C Vetrovi Nebo Mokrica v mm. v 24 orah 14. 9. zvečer 718 0 0-7 si. jzah. dež 15. 7. zjutraj 7169 0*4 sr. sever skoro obi. 6-6 0 2. popol. 718-1 4-3 b rez ve t r. del. jasno malom. Srednja včerajšnja temperatura V2*, za 2 7« nad nor- 3DiZLXXm$m$e:m* borza- dno 15 decembra 189G Skupni državni dolg v srebrn Ogerska zlata renta 4"/a....... Ogerska kronska renta 4"/0..... avBtro-ogerake bančne dolnico . , . Kreditne delnice ......... uondon vista........... Nemški drž. bankovci »a 100 mark iO mark........... *) frank.>v........... (talijanHki bankovci........ C. kr. cekini........... Dne* 14. decembra 1896 l°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/« po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4 V,0/, zlati laat. liati Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 g!rl...... \kcije anglo-avhtr. tanke po 200 gld. . . Iranmav-nrofir. velj 170 gld. a. v ... Papirnati m beli......... 101 gld 25 kr 101 35 a* 122 ■ 90 K.O ■ 80 X 122 B 30 99 It 10 B 933 O — 372 V 40 ■ 520 R — 58 ■ 95 11 ■ 78 B ./ n 54«/, 5 45 f • 68 143 _ kr 188 w 60 199 n 80 ■ i'9 • 40 201 * 75 m 22 ■ 75 22 • — • 154 75 464 M > • l>r. Frideriku Leiigiel-a Brezov balza Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta »S$|k'\ njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; * "*|J ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, luAljo ae se tlruui da u neznatne luskine «» polnilno maiani Tlak. — Ob 6. url 80 min. avedar maiani Tlak. Prihod v Ljubljano (ju?., kol.). Proga ls Trbiža. Ob 5. url 59 min. ajutraj oaobnl vlak ■ Dunaja Tla Amstetlen, Llpakaga, Praga, FraneoTih varov, Karlovih varoT, Heba, Marijinih varOT, Planja, Umirja vio, Solnograda, Llnca, 8Uyra, Omundana, lauhla, AnaaoAa, Ljubna, Oeloroa, Boljaka, Fransouafeata. — Ob 11. uri 96 min. dopoludna oaobni vlak i Dunaja Tla Amatetten, Karlorih TaroT, Iloba, Marijinih varov, Planja, Budejavto, Solnograda, Linoa, 8teyra, Pariaa, OeneTO, Ourlha, Bra-genoa, Inomoata, Zalla na jaaeru, Lend-Oaatalna, Ljubna, OalOToa, Linoa, Pontabla — Ob 4. uri 56 min. popoludna oaobnl Tlak a Dtiuaja, Ljubna, Balathala, Boljaka, OaloToa, Franaanafoata, Pontabla. — Ob 9. url 4 min. avaoai oaobnl vlak ■ Dunaja via Amatettou, i/. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga 1« Novega mesta ln is Kočevja. Ob B. url 19 min. ajutraj moeani vlak. — Ob 9. uri 89 mln^po. poludue meiaui Tlak. — Ob 8. uri 86 min, avoćor metani Tlak. Jdhod Im LJubljane (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. url SS min. ajutraj, ob 9. uri 5 min. popoltidne, ob 6. uv 60 min. aTacer, ob 10. uri 26 min. sveder. (Poaleduji vlak le t oktobru ob nedeljah ln praanlklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ia Kamnika. Ob 0. url 66 miu. ajutraj, ob H. uri 16 min. dopoludue, ob 6. uri 90 min. iTečor, ob 9. uri 66 min. »vočor. (Poalodnjl vlak le v oktobru ob nuilelj.t! lu praanlklh.) Meblovana soba prav lična, prostorna in svetla, s posebnim vbodom, na ulico, se takoj odda v Florijanskih ulicah št. 3, nasproti redati. (3341—3) Krepak učenec 12 —15 let star, vzprejrue se v prodajaloico z mešanim blagom F. Zadnek-a v Senožečah. (3367—1) išče službe pri kaki trgovski tvrdki. Službo lahko takoj nastopi. (3368—1) Ponudbe naj so blagovolijo pošiljati pod naslovom : Flori j an Drašler, Vod m a t št. 41. 30—40 kg. lepega, iztreanega, cvetnega (3359—2) Ia tnega pridelki, linti na prodaj Fran Domicelj v Knežaku, Notranjsko, Prodaja vina. Imam na prodaj okoli 300 hektolitrov belega in črnega Vina. Ct^ne zmorno, postrežba točna. Za pnstnoHt vina se jamči. Mali vzorci so ne pošiljajo. (3257—9) ^, ZCvC ^-u.jno.SLnn, Dignano, Istra. Postranski zaslužek lf>0—200 gld. moaedno za osohe vseh poklicnih visi, ki 8e hotd pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponadbo na „Hauptatadtliohe Weohaolstuben-Oesollaiohaft Adlor 9a Comp., Bndapoat". (3060-22) I slllllo\ l|. Uli |. IH7I. n življenje 7 Filijala sa Avstrijo: Filijala na Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse l Pešta, Franz - Josefsplatz 6t. 1, v hiAi druStva. | St. 5 in 6, v hifii tlrufitva. Dnifitvona aktiva dni' 81. decembra 1*95.......... kron 147,562.080-— Letni dohodki nu premijah in obreBtih dne" 31. decembra 1*95 . . , 27,120.589-— lziilii«\izavarovalnin in rent in sakupnin itd. za obstanka društva (184H) ,.................. , 321,644.530 — Mej letom 1895 je dru&tvo izpostavilo 5*761 polic z glavnico ... „ 82,267300-— Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce sa predloge, daje brezplačno glavna agentura v LJubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri <3-^rid.o3a-u_ Zescb.ko-tu- (310^—2» •* t.*»W* r\^9 » ^.-» # ^ -a a-A-a a» A-a * av^^a A- ■ »^/i «v^^a ».^^a » * A-* * » ^. m r^.» • ^ » t Primerna boŽiCMl iti novoletna darila vsa^e vrste kakor tudi Stenske koledarje I Skladne koledarje po 3P.S Mit: t po poMi JPft *f. | od