Gospodarske stvari. Les pa polje. Ktnetijatvo pa gospodaratvo bili ste si doaebmal, kar ae tiče gospodarjeaja, 8korej do cela stali naaproti. V reaaici pa je tudi lehko, kar tema hasek daje, onema aa škodo, tako a. pr. seBca od dreves na mejah, paša v iesovih. go- E jeaje zverjadi (ali se naj glešta zajec bolj ali pa lesica?) ia še drago leako je razdvojila kmeta ia gozdnarja. Ali priti mora doba, da odjenjata oba, drug dragemu, aa koriat, aaj je škoda vidaa in občutljiva, če ae ae aajde meja, na kateri si podasta roke. Da je ae mogoče v tem ozira, to je, če ae premišljeno odkaže zemljišča tisto opravilo, za katero ga atore lega ia drage razmere pripravao, precej napredovati, to se v aovem čaau več ali maaj arečao dokazaje. V prihodflje bo pač ae bolj, kakor kedaj treba, da ai stavi to vprašaaje veliko posestvo pa tadi postavodaja — vprašaaje, kako ae da napraviti koristao razmerje med lesom ia poljem, vodo in kmetovaBJem. Za les govori to, da ee, če ga človek dobro glešta, aplačaje, ne a tako polje, če ae za-aj preveč aeka v leau. jes je za polje potreba, pomaBJkaaje leaii mu dela veliko škodo. Vprašaaje tedaj: Ali les ali polje? ai po takem prazBO, treba ga bo premisliti. Račuaimo le deset let Bazaj. kaj več aese, polje ali lea, 8e ve, pri eaaki meri, pa ae lahko prepričamo, da je dobiček iz lesa čedalje večji, dobiček od polja pa se maBJaa. Kjer je tedaj lega zemlje taka, da ugaja leau, kaže jo izpremeBiti po času v les, prave škode ae ai iz tega bati. Les varovati je tedaj aila imeaitao za vaakega posestaika, to pa še tem bolj, ker je voda ia celo prat v Bajožji zvezi z leaom. Znaao je, da lea apliva aa toploto; če ae les poaeka, čiato lehko je mogoče, da postaae v takih krajili ali prevelika vročiaa ali pa tadi prevelika mrzlota. Nasledek tega pa je, da izamrjo v takih krajih aekatera zelišča, aasadi itd., ki ao do oaih mal veaelo raatla. Nic maaj pa ni tudi reaaica to, da izdihava listje, ki ga je v leaih na jezera, mokroto; vsled aje pa so potlej radi rahli ia kratki deži; koliko pa so ti vredai za polje, vemo vai, poaebao tadi v aaših krajih, kjer rada saša pritiakaje. Ali še vee, le v leaih zbera 8e voda, ki pade v dežju, počasi in ae steka v potoke, reke, jezera. Kjer je toraj gosto leaovje, tam ni lehko naglih povodaji, pa tudi hudih ur ae prihaja v tolikem števila ia plazov, o katerih ae bere toliko v Baših čaaih, ae godi ae z lehka veliko, pač pa se prst gaoji, rekel bi. aama in človek ai jo obrae lehko v prid tadi za polje. Se ve, da v tem ae smemo pravih mej prestopiti\ Cudovito je, kako lea sam za-se skrbi ia se obnavlja iz svoje moči, da ma le človek ae dela overe. Pač ai ga smemo obračati v koriat, toda pametao; če pa sežemo v tem dalje, kakor je prav, aapravimo škodo sebi ali gotovo svojim potomcem. Mi torej prav iz arca želimo, da ae tam, kjer še je lesa kaj, tisti obdrži ia kar je le aiožao, obvaruje; kjer pa zemlja ue kaže več za polje, ali kar je še gosteje, za vinograd, tam ae Baj skrbi, da se nasadi lea, tako drevje, kakor je ravao za dotičao zemljišce pripravno. Dober jesih. Da boa imel dober jeaih iz jabelk, pazi prvič aa to. da ga ne boš djal v preveč hladao sbrambo, temveč deai ga v tako ahrambo, kjer bo zmiraj imel 15 do 20 stopinj toplote, drugič moraš čep v aod zmiraj odprt imeti. Sejmovi. Dae 28. decembra v Orešju pri Brežicah, v Stradaa, v Vitaaju; dne 31. decembra v Gradca.