GENERALNI ŠTRAJK
SE BLIŽA KONCU
Razpoloženje za mir raste v Angliji._Prizadevanja za otvorjenje novih mirovnih pogajanj. — Jeklarske naprave je bilo treba zapreti vsled pomanjkanja premoga. — Zastavkali sc tudi irski pristaniški delavci. — Časopisni papir zaplenjen.
LONDON, Anglija, I 1. maja. — Sedaj, ko je stopila angleška generaina stavka v svoj drugi teden, je opaziti ojačenje odpora na obeh straneh, opaziti je pa tudi znake mirovnega razpoloženja, kateremu so dali izraza duhovniki po celi deželi, v parlamentu pa David Lloyd George.
Napisi v obeh nasprotnih si oficijelnih glasilih pričajo o prvi trditvi. The British Gazette, oficijelni organ vlade, pravi: "Najbolj uspešni dan izza pri-četka stavke," dočim ugotavlja delavski list, "The British Worker": "Vse je dobro".
Iz številnih- delov dežele prihajajo poročila o sporadičnih izgredih manjše vrste, a od nikoder ni poročil o večjih izgredih.
Položaj na londonskih pomolih kontrolirajo oblasti. Glasi se nadalje, da je na delu ena petina rednih železniških uslužbencev in da je vozilo včeraj štiri tisoč vlakov.
Delavstvo pa trdi, da je vsa javnost za njim in da niso bile delavske vrste nikjer pretrgane. Delavski izvrševalni uradniki so tudi odločno zanikali trd itev nekaterih vladnih zastopnikov, da skušajo vprizoriti "revolucijo" ter so naročili svojim ljudem, naj se izognejo vsakemu kršenju miru, ker bi lahko služilo to vladi za pretvezo, da nastopi proti delavcem z vso strogostjo.
LONDON, Anglija, I 1. maja. — Včeraj se je tukaj precej razpravljalo glede prizadevanj Sir Herbert Samuela, predsednika kraljeve premogovne komisije, ki se je ravnokar vrnil iz Egipta. Baje je neoficijelno obiskal zastopnike premogar-jev in lastnikov premogovnikov.
A. J. Cook, tajnik premogarske federacije, še vedno trdi, da je slučaj premogarjev v rokah sveta strokovno unijskega kongresa in da vztraja pre-mogarska federacija še vedno na svojem stališču, da ne privoli v nikako skrčenje mezd. Vladni rudarski department je zanikal poročila, da je stavil Sir Herbert premogarski federaciji novo ponudbo v imenu vlade.
Glede pomoči iz inozemstva je priznal Frank Hodges, tajnik premogarske internacijonale, da ni bila dosedaj objavljena še nobena prošnja za generalno simpatijsko stavko na kontinentu in da o tem vprašanju niso razpravljali v Ostende, kjer je sklenila mednarodna organizacija nuditi pomoč svojim angleškim tovarišem.
LONDON, Anglija, I 1. maja. — Približno ob času, ko je vlada zaplenjala vse zaloge papirja za tisk, je objavil finančni tajnik Winston Churchill v poslanski zbornici, da je bila taka akcija potrebna, k' r je pričelo primanjkovati potrebnega papirja za izdajanje vladnega glasila "The British Gazette".
V sledtega bo moralo prenehati delavsko glasilo The British Workers" in drugi delavski listi, ker so njih zaloge papirja izčrpane.
Prejšnji ministrski predsednik Lloyd George, je precej ostro kritiziral vlado. Rekel je* da ne skuša vlada spraviti javnega mnenja v pravo smer.
Sir Henry Page Croft je vzkliknil:—Every word you are saying is mischievous.
Lloyd George je odgovoril, da je za spravo. Čeprav so mogoče drugi člani parlamenta drugačnega mnenja, govori on v poštenem prepričanju kot član parlamenta, ki hoče prihraniti deželi nesrečo.
Baronica Astor, ki je odločna konservativka, je vprašala, če ni londonski Times bolj nepristranski v svojih razpravah glede stavke kot pa oficijelna
Gazette.
Churchill 'je poja&ntl nato, da ne more oficijel-no glasilo priobčiti vsega, kar mu pride v roke in da skuša izbirati med novicami. David Lloyd George, ki je tako pogosto zavzemal odgovorna mesta v vladi, naj bi bil nekoliko bolj popustljiv z vlado v nje-
Ponovni polet
Byrda na tečaj,
I Stališče angleških delavcev in vlade.
i
Mnenje konservativnega žurnalista i n mnenje urednika londonskega delavskega lista The Daily Herald. — Revolucija je baje edino upanje angleških delavcev.
i LONDON. Anglija, 11. maja. --' lan Oolvin, gl. urednik Morning Post piše:
—	Sir Douglas Hogg, generaV ni pravdni k, je priobčil v oficrjel-nem listni značilno zgocllho glede zadnjih pogajanj, ki so se vršila, da se prepreči generalno stavko. 17. poročila je razvidno, da je izdal strokovno linijski kongres poziv na stavko že v *oih<VU>. ne d.t hi obvestil vlade o tem, a l>il nato .zaposlen «e vso soboto m nede-Ijo z brezuspešnimi pogajanji / vianlo.
Medtem ko. je razpravljal kabinet v nedeljo o delavski "formuli", je dobil obvestilo, da je bil izdan poziv na generalno stavko, a kljub temu je nadaljeval s pogajanji. ter prenehal ž ujimi šele tedaj, ko je cul, da so dejanski Lz-vedili pretnjo stavke v slučaju Daily Mail in drug ill, listov.
Vlada je nato opustila svoje napore. ker je postalo očividno, da je uravnava nemogoča in da je generalna stavka preprečila poslovanje ustavne vlade.
Rtavikarski komitej je hvaležno odklonil denarne .prispevke iz Moskve. Da je bila to le kainuflaža. je razvidno z naslednjih dejstev: Aprila meseea leta 192-5 je obiskala depmtaeija ruskih boljše-vikov Anglijo, da se posvetuje z Izvrševal ni m komitejem strokovnega unijskega kongresa. Septembra meseca istega leta so v J^car-boroujrh vpri/soirili veliko demonstracijo Tomsiklju, ki je elan notranjih krogov sovjetske vlade i ter 7>redseclnik hotfj.seviških delavskih unij. Tomski je rekel, da je Raiisija .zamenjala vojno potom resolucij z vojno dejanj.
Ben TiMett, č-lan sitavkarskega komitea. je bil v Moskvi ter javno ugotovil, da je revolucija edino upanje angleških delavcev
Zinovjev je na konigresai moskovske internacijonale napovedal izbruh premogarske stavke v tekočem letu ter dostavil: — Ta koflikt bo izvanredno resen ter bo vzbudil velikansko razburjenje. (Z veseljem zaznamujemo, da se bliža Angliji revolucija.
LONDON", Anglija, 11. maja. — Hamilton Fyfe. urednik Daily Heralda v Londonu, <piše:
—	Sedaj je mogoče definitavno izjaviti, da se je izjalovil poskus Winston Church i H a, da predstavi generalno stavko ikot revolucijo. Kljub mrzličnim naporom, da alarmira javnost z razkazovanjem \ o jaške sile in kljub mrkim govorom ter člankom v ofieijelnem glasilu vlade glede nevarnosti "državljanske vojne", je ostala javnost mirna.
Značaj ve Jiteljev strokovnih unij je preve dobro znan, da bi dovolil kak dvom gilede njih ob-sodfbe naisilja in glede njih skle pa, da se uveljavi izprememibe le potom /ustavnih sredstev. Sestanki v številnih krajih, katerim prisostvujejo pristaši vseh. strank, razpravljajo o stavki izključno le industrijalno "gliede potftanka in ci-rjev ter pozivajo na obnovUjenj« razprav glede -položaja v premogovni industriji.
Nikdo na stram ramisffcrskeiga predsednifea Bold w i na ne ve, kaj raj stori in' kaj naj reče. Vlscoun^ Grey je izpremefiil v zadnjem go , vorti ton svojih izjav ter pravi win .sam je gotovo že spoznal, da s« stavka revolucijonarnetga ^znača-ja, posledica nesporazuma. Bald
vnovič
Byrd namerava poleteti preko Severnega tečaja. — Evropa dvomi, da je bil tam, a ameriški mornariški izvedenci mu verujejo.
KINGS BAY, Hipiebergi. 11. maja. — Poročnik Richard E. Bvrd in njegov pilot Bennett, ki
IZBRUH NOVE SVETOVNE VOJNE?
Leopold zapleten
v nov umor. i
*
i
Mladi čikaški morilec, ki je bil obsojen na do-! smrtno ječo, je zaple-j ten v novo morilno za-! devo. — Oblasti pre-' iskujejo njegove stike s' sedmimi zločinci, ki so pobegnili iz jetnišnice.
CHICAGO, 111.. 11. maja. — Dr-' žavni pravd nik Ren ni je uvedel v
t
zvezi 7. umorom pomožnega war-dena Kleina ter pobegom sedmih kaznjencev iz državne jetnišnice v Joliet.u preiskavo, ki se v glavnem pe£a /. vlogo, katero je igral Nathan F. Leopold v celi zadevi. Kot znano, je bil Leopold obsojen na dosmrtno ječo s svojim prijateljem in tovarišem Ric-hardom Loebom vred radi umora malega linbbv Franka. Leopold je bil ob onemu času v samotni celiei. priklenjen z verigo na vrata, baje za kazen, ker so ga zat^p£ili, da je kradel sladkor. Državni pravdnik ;pa j'1 rekel:
— Take kazni bi ne odredili za 1ako neznaten prestopek kot je tatvina sladkorja. Misijonarski sir. je nadzoroval orodje v čevljarski delavnici kaznilnice. Čevljarskih nožev so se poslužili zločinci, ki so pobegnili. Moje mnenje je, da je Leoi>old odgovoren za nože in da-so ga raditega zaprli v samotno celico. Mogoče je bil tudi zapleten v zaroto, a se ustrašil, ko je bil Klein umorjen <ter o-t-al v ječi. Ijeopold je rekel, da so zločinci vdrli v njegovo celico in da se je bal. da ga hočejo umoriti in da j«- vsled tega hitro načcčkal poročno na svojega očeta na zid celice. Kako pa je mogel storiti to. če je bil priklenjen na vrata?
Prohibicijski slučaj pred vrhovnim sodiščem.
WASHINGTON, D. C,, 11. maja. — Okrajno sodišče je odločilo danes, da je trelxa spraviti pred zvecrno najvišje sodišče zadevo "Williama Karl Dodgesa radi za-plenjenja njegovega motornega čolna. Vlada se je pridružila predlogu. da se odloči celo stvar pred najvišjim zveznim sodiščem.
I n vol v i rana je pravica zvezne vlade, da za/pleni avtomobile, vozove in motorne čolne, katere jena temelju Volsteadovc postave zaplneila državna policija ter jih nato prisilno proda. Doidge pravi. da nima vlada te pravice. Potem ko je oddalo okrajno KoJdi&v
pravorek v njegovo korist ter odredilo, da se mu vrne motorni čoln. je vwtrajnlo iprizivno sodišče na stališč«, da je treba pravore-ka najvišjega sodišča.
Spopad med italijanskimi in jugoslovanskimi igralci.
BEOGRAD, Jugoslavija, 11. maja. — Na tukajšnjem igrišču je prišlo danes do iiudeiga spopada med jugoslovanskim in italijan-■ skimi nogometaši, 3d so prišli sem gostovat. Igralci so se pričeli pretepati. ko je razsodnik izjavil, da so v tekmi zmagali Italijani.
p	i) .»v • * • ■ 1 •
oocijaiisticm ministrski predsednik.
BRUSELJ. Belgija. 11. maja, — 1 Po odstopu belgijskega kabineta , jc s?*rejel socijalist, Emile Bru-. net, ki je bil zadnjih sedem let predsednik iposlanske zbornice, povabilo kralja, da sestavi nov kabinet. _
ta na poletu, trajajočem petnajst ur rn poj. poletela preko Severnega tečaja in naizaj, nameravala vprizoriti nada.ljno preiskovalno ek'-!pedicijo v polarne kraje. Zadniji usj>ešni polet tvori priče-tek novih raziskovanj na ledenem sveru. Ko se bos.ta primemo odpočila, nameravata vprizoriti polet, kojetga cilj so neznani kraji v arktičnem ozemtju. V tem shičaijni pa si bosta vnela več ča-as, in najbrž ne bo nekaj dni ničesar čuti o njih.
Izvedenci ameriške mornaric? smaJtrajo poJet za dovršen, čeprav je precej reserviranostA na Norveškem. v Italiji in Nemčiji glede zaključnih dokazov, da je bil polet izveden ipreiko Severnega te-čaja. Bvrd je (bil s pomočjo svojega solnčnega kompasa in sek-stantov v vsakem trenutku zmožen iiijrotoviti -svojo pozicijo ter natančno izračunati, kye se nahaja in kdaj je jjreletel Severni te-čaj.
OftLO, Norveška, 11. maja. — Vodljiv zrakoplov "Norge", last Amundsen-Ellsworth poliarne ek-*jpedicije, se je dvignil danes zjutraj, malo po deseti uri v zrak. da vprizori svoj polet na Severni tečaj.
Vreme je 'bilo ugodno za letalce, Megle, katere se boje vsi raziskovalci polarnih pokrajin, ni bilo. Ko je dospel Bvrd na Severni tečaj, je baje vrgel na tla aras-rLšl^o zastavo ter skrinjico z dokumenti, da bodo pozneje potrdili resničnost iqjav letalcev.
Ko sta se letalca zopet vrnila v Kings Bay, je vladalo tam veliko razburjenje.
Danski polarni raziskovalec Koeh je mnenja, da Bvrd sicer lahko dokaže, da se je približal Severa emu tečaju do razdalje stotih milj, da pa je nemogoče u-goto\it.i z matematično igotovostjo pozicijo iz vo»zila. Bvrd bi mogel ugotoviti natameno Sever, tečaj le če bi najmanj dvakrat pristal.
Kings Bay, majhna naselbina ob obali i^picbergov, je že pričel gojiti najlepša upanja g9ede bodočnosti. Pristanišče je dostopno le od konca aiprila pa do sredine septembra in o kakem ladijskem prometu ne more biti vsled tega govora. Kings Bay pa Hipa kmalu postati važna letalna postaja, ko bo otvorjena zračna pot med Ameriko, Evropo in Aizijo.
Grozen vihar v Texasu.
FORT WORTH, Te vas, 11. maja. — V tukajšnji okolici je divjal včeraj ponoči strašen vihar, ki je zahtevai sest človeških žrtev ter <povzročil Ogromno škodo.
a
V Evropi je treba ustanoviti Združene države ali pa bo prišlo do nadaljne svetovne vojne," je izjavil bivši avstrijski diplomat.—Svetovna vojna je ustvarila nešteto problemov, ki so podobni al-z aško-Iorenskem u. — Liga narodov je le polovično varstvo.
BERLIN, Nemčija, 1 1 . maja.—V pričetku kampanje za ustanovitev pan-evropske federacije je rekel avstrijski grof Coudenhove-Kalergi v članku, katerega je priobčil v Vossiche Zeitung, "da stoji Evropa pred izbruhom nove vojne/' Vojna nevarnost je baje večja kot pa je bila leta 1914. Sedanji razvoji v Evropi bi morali biti, z zgodovinskega stališča, predigra k novemu izbruhu.
"Evropa bo stala nekega lepega dne pred izbiro, da prične z novo vojno ali splošno revolucijo kot protiutež proti novemu izbruhu in to pomenja ko-nečno uničenje sedanjih evropskih sistemov," je rekel grof, ki je že dolgo časa voditelj gibanja za u-stanovitev Združenih držav Evrope.
Grof, sin pokojnega grofa Heinricha Coudenho-ve-Kalergi, ter japonske matere, je bil rojen v Tokio, kjer je bil njegov oče atašej avstrijskega poslaništva. Rekel je, da je bilo vprašanje Alzaci-je in Lorenske sicer rešeno vsled pogodbe, sklenjene v Locarno, da pa se je pojavilo medtem najmanj en ducat drugih Alzacij in Lorenskih v iztočni Evropi, kjer se nahaja vulkansko ozemlje, ki je že izza leta 1871 odgovorno za vse vojne.
Trdil je, da je sedanje glavno varstvo proti novi vojni splošna revščina, katere pa ni mogoče smatrati za nepremagljivo. Tudi Liga narodov predstavlja baje nekako varstvo.
Besarabija je po mnenju grofa sedaj najbolj nevarna točka Evrope. Nadaljni vir zadreg je italijanski imperijalizem, o katerem zaenkrat ni še znano, če se obrača proti Evropi, Afriki ali Aziji.
"Edina možna rešitev je pan-evropska konferenca, ki bi ustvarila trajno, obligaterično razsodišče, pan-evropsko zavarovanje manjšin ter gospodarsko zvezo/'
V Nemčiji ne bo prohi-bicije.
BERLIN, Neniičija, 11. maja. — V državnem aboru se .je vršilo glasovanje glede socijalistične predloge, naj vlada uveljavi iprohibi-cijo. Za (predlogo je bilo oddanih 143, proti nji pa 241 glasov.
Policija zatrla delavsko glasilo.
MEXICO CITY, Mehika, 11. maja. — Policijske oblasti *»o danes prepovedale nadaljuo Nahajanje delavskega glasila "Ei Dc-mocrata" Poslopje je ipod fpodicij-skim nadzorstvom.
V Brooklynu so zastraj-kali čevljarji.
V Brooklymi je zaštrajkalo včeraj nad 6000 čevljarjev, ker delo-ilajalei niso hoteli ugoditi njihovim zahtevam. Štr^karji zahtevajo višje plače ter jrrjzzn&uge miije.
in sam je gotovo že spoznal, da se je klaverno izjalovil poskus, da se požene narod v .paniko.
Meditem pa je pottalo razpoloženje stavkaj ev odtočno.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so nase cene sledeče:
Jugoslavija:
500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica" v LJubljani.
Italija in zasedeno ozemlje: 200 lir — $ 9.00 500 lir — $21.50 300 lir — $13.20 1000 lir — $42.00
Pri twiraaiini, Id -»»fftžfjif manj kot 200 lir, računamo po IS cantor za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za pofflljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust.
Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja se večkrat in čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne etne vnaprej; po ceni tistega dues ko nam pride pazlani dwr ▼

Pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem cas« ter računamo za stroške $2«—.
Denar nam je podati najbolje po Domestic r ostal Mobej Mer ali po
New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CQBTLAXDT STREET,	NEW YORK.
Telephone: CORTLANDT 468T.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA;"!
f^r^. j A XT 1 P jf^l' i ifc ^	F Thehrg^t Slovenian fed* to«l
1 •ksrf.::: ! \XJLixV^ il J^XVv/JLrjfV	f i-^^^TL^ I
Z» New York c*k> teto - $7.00 j ' J ^ ^^ '	E and legal Holiday«.
iL^""0^0''10 $7 0° fi Listislovenekih ,delavcev v Amerik*.	^ 7S.ooo Ro^ j
TELEFON: CORTLAND T 2876 Entered as Second Class Hatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TftT.UPQW. flflRTT. A UTYT ^T
NO. 131. — ŠTEV. 111.___ NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 12, 1926. — SREDA, 12. MA JA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
GLAS NARODA, 12. MAJA 1936 _
Dopisi
Domova kampanja v Clevelandu.
Priprave za uspešen zaključek končane. Društva, trgovci, in posamezniki so skoro izčrpali kvoto. Kampanja se zaključi v soboto.
DELAVCI NE SMEJO UDARITI
K;ipit:ilr>ti.'-no <"asopisje. iki je'bilo koncem preteklega tedna ta-. o prepričano, da bo doživel pondtiljek -konec generalne stavko v Angliji. mora biti .strašno razočarano. R«*zpo!ože.nije v obeh sovraž-nih taborih ni namreč postati o boljše, pač pa še bolj trpko in pripravljeno na boj. .Meščanski listi so tako gotovo rauumli s porazom <!' 'a\ tva. da so za frotovo obljiiMjali za pričet ek tega tedna umak-mfev po/iva r.a generalno -tavtko ter obnovljen je podajanj. Nasto-lilo i vi je ravno nasprotno. Ktavkarski ikoinitej je umaknil delavce, /ap«r-:« ne pri traniiMM-taoiji živil ter iiteme>jifl svoj korsik z -dejstvom, da je dala vlada na razpolago vojaštvo tza razdelitev živil. v»!ed '"■♦•sir se je morala povsem naravno pojaviti največja zmeda me.I delavskim prebivalavom.
N.t ta korak -Stavka rxkejja vodstva je odgovorila vla<la z očitanj« m na !u,-.ov delavcev, da nameravajo izstradati Angiijo. To je -j vi !ji zločin, k afkorbi.tr o stori kaj taikega delavec aii inua baje na-m<\n storiti.
Sli« .-n. le še bo.lj brutalen poskas izstradan{ja o»d strani vlade pa je popolnoma v nnku m dovoljen. Vlada je namreč v soboto v svo-j- ni olVijtineni organu povsem neprikrito izjavila, "da bo .pri razdelitvi živ J gl«da!a iva to, tla ne bo upoštevalo komunističnih okrajev krog Londona \ Da ne gre ipi-i tem za komunistične, teni-v<- fe /a okraje, v kater i h stanuje radikalno deiavstivo, — stavka r-ne spremeni liersar na 4'prijaznih" namenih vlado, da iz-stiada revolucijoname delavce in r.jih družine.
^e pridno pa m» imeli stavkarji le še toliko časa, <la odpokličejo vo ii Ijrdi od rsHzdeSjeva-nja živil, je vlada že zaplenila ves papir tiskanje li -4ov t«-r vz*4a s tem istavkar^kemu komiteju možnosit. da obve* .1 delavsko prebivalstvo Anglije o resničnem položaju stvari. Uil.iViM stavkal ji, hode vsled tega navezani v bodočnosti le na oli etjelni vladni organ. ki barva svoja poročila, zavija resnico in ki •ma namen vzel 1 stavk ar jem pogum. Upamo, da si bo 'znalo vodstvo jivke 1 »omagaji na ta a'i oni način, ker bi »bila dmigače res skrajno sL,(,l»o z ra»iirjanjeni noric.
Kaj pa >e j,. /.gnddo do-eda j v Združenih državah, da se nudi potno<- v generaln? stavki angleškega delavstva? Predmet o malo. kot je v>«»k nat> ptič pričakoval.
Ti - ha pa je priznati. «la je predložil predsedmk Ameriške de-lav \e federacije poziv angleškega strokovno-imijxkega kongre-sa ('-lanom izvrševalnega sneta Ameri*>ke delavske federacije. Z nobene -tr.mi pa ni prišel do-*v{aj še noben odgovor na to, kar nas gotovo ne bo p res ne tri o. Kako mclo se brigajo ameriški strok m-no or aiu/.irani gospod }e. ki so v prejšnjih časih, ko je bi!o angleSko delo >e manj radikalno, stavljali angleško delavsko gibanje kot vzgled za Združene države, za generalno .stavko angleških delavcev, je razvidno iz tega, da so se sestali pretekli teden v Washnigtoira ekseku-tivni uradniki unije zidarjev, da do>ežt«jo uravnavo njih diferenc.
nohtne strani (pa ni bilo opaziti niti najmanjšega predloga, da naj se |M»rabi to ugodno prilik ► ter dovoli angleškim stanovskim tovarišem pntrelmo j>odporo. Kot vedno 1* bila tivli sedaj stvar na-prt iln.-i a in razretbio zavednega dHavstva v ameriškem delav--!<;<'ni pil^anjil. da prr-koči anvrle-*ikenm prolefai-ijatiii na pomoč. S te .-tram pa se je Mtorilo dos«xlaj še presneto malo.
(Jenerabia stavka t*e bo preklicana tako hitro kot je pričakoval in upal kapitalizem. Tem večja pa je v.shtd te.ga dolžnost vseh deilavskih razredov, da pi i^ko«'iljo svojim Izročim se tovarišem na pomoč.
Simpatije vseh nmprednih elementov v "vseh deželah siveta so ihI'«»»*• 00 nn sirani angleškega <lela*Kt\a. ki nima namena, da f-trmo-
danji red. t<-mv«v i1>ori iikljitono le za vadržanje svojih. — itak nii-.kiii — /Jvljfti>J{ik standardov, katere sku&a aji-p-le^ki k;>-jMt.i' zni/.vt4 na celi črti. pričenai « premogarji. Dejstvo je. da tr-pi ta indnsirija na. na*lprodukciji in da se obratuje številne rove. ko-jih ohraio\-anje »p niti 110 izp^a^a. Xa dniRi strani pa je budi d<\j-uo. dn sj<iišajo podjetniki z vlmlo vred naložiti -na rame delavcev ' stroške, do<-im naj bi dobivali |>odjeUu4ti še naprej dividende in t;>kwvwio *' royaLiies'% kot v t.1«rih, dobrih časih, ki se pa ne bodo vrnili nikdar več.
Angleška generalna -stavka je le simptom v ^splošnem ssibanjn de4avst va. da p«->bori »voje pravice, ker predrl a vlja edini rreaiiČ-no proizvajači ra/nni prebivalstva, s poljedelci vred.
I;;;
Peter Zgaga
Ponavadi ima waka organizacija kako ire-lo. kako načelo, ki e sa drži in ga propagira.
Tiuli twrofviki vinorejei so se združili v mednarodno evropsko organizacijo.
Njihov namen je seveda, da bi ljudje kolikor mogoče popili, in zato so si Izmislili ge^lo: <;Xa \isa-ki mizi naj l>o steklenica vina!"
To geslo je natiskano na vseh pismih, opominih in računih, ki jih organizacija in nje č.lanistvo razpošilja.
Tudi v Ameriki imamo nekaj podobnega.
Toda v Ameriki se to geslo po javnih prostorih glai^i: "Na mi/i voda, VKe kar je močnejšega, pa pod mizo in drugih skrivnih kotih'J.
It" i nek je <pn vsepovsod isti. R.n/loček je moiVIn edinole ta, da ie v Ameriki nasi (sinjega jutra
malo težija glav?.
*
Kot je eitateljem znano, je v Angliji genralni štrajJc. Delavci s*o namreč stioznali. da jim je nio-croče edinole pomočjo generalnega štra.ikn nekoliko h/boljšati življenjske pogoje.
Včeraj se pa pojavil neki nn* glciki sodnik 'ki je nn kratko In svečano iz javil:
''Anglošiki šfrnjk je neposta-v en!"
Slrajk je toj-ej nnpo.staven.
Ko kapitalisti črpajo mozek i?: delavcev. V« jim trgajo že i tale ni/ke j>lače, ko pomnožit je jo z nn-daljnimi stotisoči stotisočero armado brezposelnih, — pa izvr'ai-iejo. — že vsaj po mnenju dotir-nes-a sodnika — na.fbrž-nekaj postavnega. kar je v vsem soglasji 7 angleškimi drža.\*nimi in splošnimi človcčanskimi zakoni.
*
Izvedel sem, da je beograjska vlada odpoklicaia iz Amerike v domo\Hno nekega svojega -generalnega korhzntla.
V domovini ga čaka nova siuJc-ba.
Oe nin bo treba v tej novi slmz-bi tudi kaj delati, l»o precej vaša trajalo, pred,no ho prišel nekoliko v vajo.
*
To je resnična zgodba ter sc je odigrala prod nekim newyorSkim sodiščem.
Zakonskega moža ^o zjiprli, ženo >0 poklicali -za iprieo.
Ko ji je začel .sodnik naštevati moževe -grete in zločine, se je reva zgrabila za glavo.
—	Gosqxxl sodnik, — je joka* 'n. — primežem, da nisem nikdar niti maJo slutila, da moj mož iat. ponarejevalec in da je sq>loh v kakem navzkrižju s postavo. Zame je dobro ~>krbel. I>al mi je denarja. kolikor sem hotela in kadar sem hotela. Xik<lar mi pa ni padlo v glavo, da počenja kaj nepoštenega.
—	Ali se vam ni nič čiulno zdelo — je vprašal sodnik — odkod d »biva denar? Saj vendar ni nikdar detal. Ko vam je dal d en ar v ste «otovo slivtiii, da ga ni poštenim potom zaslužil?
—	Saj vam rečem, gosrpod sodnik. da nisem nikdar dvomila o njegovi poštenosti. ftkazitukoz
sem ga smatrala za poštenjaka. Se dane« bi prisegla, da je ves denar (zaslužil <z bu/tlejranjeiii, in še danes piisečcm na njegovo poštenost.
Xeki nemški diplomat je raztrosil v .svet. da v Evropi ne !>o prej m i rtu, do-kler se ne bo vsa Evropa ittpremenrla v republiko po jnzorcu Združenih držav.
Te evropske Združene države, naj bi imele enoten denar, enotno vojaštvo in enotno carino, lokalne *ipore
zad<eve naj <bi pa reševale po svoje kot jih rešujejo dosed a j.
Ne
vem, kakšen odmev je dobil poziv dotičnega nemškega diplomata.
Skoro bi pa-'rekel. da je Mussolini vzkliknil: — Ideja je doibna, krasna in izvrstna. Združene države Evrope! Vprašanje je le, ko bo podpredsednik ...
Vsakdo lahko sam (preini-Ji. kakšno delo mora «biti tukaj.
Pozdrav Vsem čitateljem in čila tel j ieam !
T. Mirt
Durant, Pa. '
Xrkdo se ne o«vaiy iz naše našel- j l>ine dasj 11«^ je tukaj precejšnja ttevilo Slovencev. Dela se vsak rlan. zaslužek je pa bolj pičel -Tu-' lijn meseca bo znštapalo »za G al- 7 tetino v zara li popravljanja.
Društev imamo dvoje S. X. P. -T. in J. S. K. J. Od S. X. P. .T. jih je veliko odstnjpido in so pristopili k J. S. K. J., to pa zaradi nepre-stariiJi dokbi-d.
Sporočam tu li, da je tu umrl rojak Josip Pod^ipec. doma i/ ^Tale l.igon je 7>ri Vrhniki. Bolan J j«1 1 M samo 14 dni.
7.n cvetlice <-o darovaili ipo $2:' Tftnr Ma.hrve in Mi-ke R?.povič: po $1.00: .Toe Skerl; Jakob Debeve: Tony Mrra : UeVna Ro^t janosT*; Joe Repar: Ivan Franeetič; Anten Kacin: T^iis Ralant: Agnes F.1 Va^enčič; AVbe'-t Valenčič; Tonv Siničič; Jobp S'estan; Luis Oeža-ra ; Frank Arwelc : John Janežič : Antonija Proden ; Andrej Dolenc; Tonv Saftič; po 50c: Max Tav-("er; Fran Galbarenja ; Frank Pošt j.nnčii": John Ro't.iančič: L^o. Va Vnčič; Rai/lolf Brnndola: Jo-se.phina T.nršlč; Avgust Kert • Sten!ey Kert; FKix Zavnik: John ^ailar; Frank Zavnik; Jos. Čeho-vin : Ana Spetič; Josephina Fdo-vič; Matilda Valenčič; Frank Tur-sič; po 2oc: Rudolf Sanein.
Lepa hvala vsem !
Joseph Skerl.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Fašistovski direktorij na Reki
je razpravljal v svoji zadaiji seji o raznih mestnih problemih. Pri tem se je naglašalo. da je nedopustno, da bi se milijoaii, katere narodna vlada na-katzuje Reki, raaprševali v inieijati-ve nečistega izvora ali v dela s suni i ji v i ni ozadjem. Podpora fašistov.ske vlade velja ItJilajanom in ne tujcem. Vsako tuje vmešavanje sc mora odbiti.
Požigalec?
V Ilarijab ipri Trnovem je bilo v zadnjem ča.su več požarov. Skoda je velika. Ljudje so ugibali, kako nastajajo požari in /prevladalo je hitro mnenje, da mora biti v bližini požigalcc. Orožniki so aretirali l?>letnega Fraiia Vieiča, ki je osmmljen, da ima na vesti vse požare v Harijah.
Za letošnjo izložbo na Reki
se delajo velike priprave. Mala beneramka imliu^trija raizstavi svoje izdelke v poselbni dvorani. Na Keko se premesti iz Pa (love mornariška izložba.
Predsednik reSke,ga trilnmala •ToJin Stig-lič vodi delo za razstn-
\o, ki pokaže 73godovin.sko udej-stvovanje reškega »pomorstva. Izložbo po^ertijo -št.i rje minisft.i-i: Reliitzzo. Fedenzoni. fiano Ln Giu-riati.
Obsodbe radi preklinjevanja.
Pred sodiščem vfVdad.11 so bile izrečene prve obsorfdbe na globo od :J0 (lfi 100 lir r.idi preklinjevanja. Obsojewi so vložili prkiv.
"Podeštate"
ilobijo po ol| javi j enem kr. odloku one občine i«»trsike in roeike po-krajne. ki nimajo nad r»000 prebivalcev. V tržaški in videmski pokrajini ibodo sedanje občinske uprave živele še nekaj časa.
V Nabrežini
je na delovni .praznik v občinskem se<ležu .govoril tudi župnik Vodopivec, 'ki je pohvalno omenil lep sprejem, ki so ga priredili fašisti goriškemu nadškofu, ko se je pred kratkim nvuidtl v Xaihrezini. Župnik je mnenja, da podtika. ki jo je pričel fašij, laMco privede do srečne«ga .sporazuma s I slovenskim ljudstvom. Politični 1 tajnik Fogigia je zahvalil žu"ipnikuJ za dobra izvajanja.	'
Le malo je tako srečnih ljudi, <Ja lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
496
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Safcser State Bank
82 Cortl&ndt Street,	New York, N. Y.


I i 1 GLAS NARODA I
SI	(SLOVENE DAILY)	|
Owned and Published by % SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president._Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
______"Voice of the People____
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. _
Z a celo leto velja list ta Ameriko	Za New York za celo leto $7.00
in Kanado .........................$C.00 Za pol leta .............................. $3.50
£a pol U ta................................$3.00	Za inozemstvo za celo leto ....$7.00
Za četrt leta .....-.....................%1.50 Za pol leta............................. $3.50
Subscription Yearly $6.00. AdvertLseracni on Agreement. "(Jlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Tri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876■______
«
Španska in Lig« narodov.
Zima nji minister Yancuas je ime«! v Madnklu predavanje o Li-jri narodov. IVja? j«»: Ni bila sicer španska v Jjoeamu, toda ni prnte>4iraJa	nprejema Nem-
v Liiro narodov. Dejansko iroa Hp«i*4ca Mtalno m#Mo v Svetu Lisre narodov, toda treba je.
tožnje potlfwrala in v septembra ( bodo tudi ^'se velesile in tudi dr- ( /ave dnige rrste na strani Španske.
V Italiji imajo postavo, da se | vsakdo cirkuško podjetje strogo j kaznuje, katero ne izpelje program kakor je naan&njen z lepa- 1 ki ali. razkazuje slike, ki ne od-1 govarjajo resničnemu stanju. I
Wilkesbarre, Pa.
Minulo je že mesec dni odkar sem zapustil Caiulbria County. Pa. Sedel *em na vlak na postaji ftouth Fork, Pa. in viaik «e je za-'
1
rej pom»ka.t4 naprej proti Somer-i p.hiH in AH on i. Ko se pripeljem : v Alaitona. »sem moral rakati na d ru«:i vkuk +•> ovinut. Sodnce >e f>rija-OTo v^ij^iilo in meta-lo svoje tople žarke na tzem'ljo tako «da je bil v r*».snaei lep spomladanski da.11. Vlak je s tako naglico vozni, da si -T-lovek ni mogel natančno v-fh naselbin ^vol^nliat! in tiudi ne v.^eh po«<a/i ^aq>omji:iti. Ko se pri-v Nantk^oke, Pa., so me že čakali moji <prijattelji, ki so pred e;iiin dobrim mesecem zapn- j Kt JI i Cambria County. Pa. Danec j ni nobenega ve>č tukaj. Iz Nauti-, 1 eoka se peljemo na Hanover, kjer j sr* r,.ta\ i m o pri zelo prijazni slo-! venski »družini p?-i Mr. Ln M»*s.1 Keržie. Dtnifjo jutro se jKxlam s j .štirimi drugimi moškimi do rud-1
Inika. da si ga malo od zunaj o-j gledamo. Rsmlarji so jo 7. v=o na-! ?Lifo mahali na <lelo. M"i»4im, da ' /ato. ker je dež paulal in mrzel v.'*<t pvh:il. Olcoli uidnrka ni-mo i dolnjo hoflili. keiir jr> bilo pre-.'a-' I bo vreme. R/vv-^ki vo^rioki so bili j tako neizmerno veliki, da nas je ; kar fjroza oibletarviala. Podali smo <e zopet proti na.srfl>ini Hanover. Popoldne smo »bili zhpet pri rudniku. Želela srno. da !bi bLli tolike, j.sre&ni, da bi imeli priložnost nakladati tisjte .nei-zmerne velike vo-z«'ke. ali bos nam je qwvedal, da on nima nol>enega dela. za nas. ker nimamo izkazniiee, da smo izuef-ni rudarji. Takozvanim laborar-jem pa on ne more da>ti dela. 9. aprila se odipeljJejno v "Wilkesbarre. Pa. in od tam smo nameravali v So ran ton. Pa. Oni štirje .so se pa premislili in se -podali pro t,i Cloveland, Ohib. Jaz sem *e vrnil na Hanover in takoj dobil navodilo, da se naj pripravim
dmiigfi <l;m iz-a delo.
Tu v oko-lic« Wilkesbarre mnogo premosovnirkm*. Vecino-
tma so sajno .šaliti in tudi precej globoki. V Hanover sita dva. V prvem dela nikoJi 3000 lNidarjev. na Bl:r* šatofcu ipa okoli 1^00. Ta j <lva kalita delaita z mirom s >poln-> paro. Rudarji se vozijo na delo od vseh strani. Zjutraj pripelje vBak ob 6.30. oib 4. popoldne pn zopet odpelje. Vlak je last Glen Alden Coal Co., katera lastnje mnogo premogovnikov v tej okolici.
"NVilkesbarre, .ie zelo lepo in fpri-ja-zno me-ito. ft te j c okoli 85.000 prebivalcev.
Od Wilkesbarre pa do »Seran-tona je ka.kih 2.1 milj. Stri t .kara vozi 45 m incut, stane 60 c.
Na dan 1. maja sem stolenII Svcranlon ogledati. Bil je pa v resnici lep spomladanski dan, ta-ko da je 'bilo 'kar veselo. Ko sc peljem r>d Wilkesbarre proti Scrantonn. opfl.zujem tamkajšnji okraj, ki je zelo prijazen. Seraru ton je precej veliko mosto. Štrje .okoli 170.000 preihival-tva ali mn noeilcd ni taiko prija<7:no J?ot je j Wi'ke^jaiTe.
Mno sem rfi^nil povoriti o Reran tonu še v Cambria County. Pa., da tam izdeljujejo še zmirom |naj*bolj^e pivo in da ga od tam dobivajo tudi v Camibria Conntv.
Prihodnjič kaj več o življenj«! v tukajšnjem premojrov.skeni 0-kraju.
Mike Fenlin.
Ncllis, W. Va.
Gln.s Naroda mi je izredno po-volji. ker prinaša toliko novic hi izaraimivoerti w. v«eh delov sveta. Ker so odtukaj dopisi redeči, sem sklenil jaz nekoliko poročati. Delavke razmere so precej slabe kot so menda povsod v tukajšn ji o-kolici. Deia se po pet dni na te-iden. Tn rečem vam, da teh pet dni čuti delavec po ^m životu. Zaslužek je slab, tako da smo 'bolj larčni kot sitL Slovencev nas je malo tukaj in še ti smo večinoma vsi pečlarji. Kar se v majni do-volj ne zmračimo, se moramo še doma z raiainni piskri in po-jkrovčki krog peči. Slovencem ne svetujem sem hoditi. Tri -čevlje je j premoga, tri -čevije pa Joamna.
Sistematičen razvoj kampanje 1> je uresniči1! več nego ko >bila pri- v -akovanja direkitorija Slov. Xar. j > Doma.
Od 25.000 dolarske kvote je že \ podpisanih približno štiri petine č delnic.	'	i«
Pri tem moramo v pošte vari | dejstvo, da je komaj polovico. r rednih in izrednih kolek 1 orjev ja-j 1 vila svoje rcTarltate — svoje uspe-he. — k.	i
Ko to pišemo, nimamo še nn- * t an čn ih po<latkm- o uspehu kam- ^ panje.	1
Ena stvar pa je gotova — (1 \ j se bo delnic prodalo preko kvote.
Ravno raditejga so se sešli za«! 1 nji pondeljek vsi iko>k-ktorji in di- 1 rektorji Slov. Xar. Doma. da raz- -prodajo v tem tednu bas toliko ] ►'lelnic. kot se jih je »prej v dveh.
Za to delo je trebalo do-1 i prr-prav, a za vršile so se.
Sedaj »o že v rabi. so že na delu. CKtame zt to izvrševanje še samo pet dni. Vprašanje ni da-li bodo uspeli, vprašanje je — koliko delnic v-e bo razprodalo nad kvoto. katero .je določil direktorij Slov. Xar. Doma.
Pri tem sodelujejo v-a podporna. dramatična, poetična in drujra ; društva.
Z<?led dajejo svojim Članom s tem. da najprej sama podpišejo večje število delnic, zatem pa porabijo svoj vpliv na lastne člane. da tu li oni skupijo nekaj del-* nie. Včasih sc ta prodi obratno. j
Xa pre dni in zavedni trerovei ne za^ ta.iaio za nobenim. Kot sku-! pina hočejo storiti svojo dolžnost, j Oni verjamejo, da je ge<lo "Svoji k svo.j:m" vpoštevan.ja vredno tudi takrat, kadar "pra rabi Sln-ven-iki Narodni Dom.
Kadar jim 'prilika nanese tudi prodajajo delnice, kakortudi na-; bi raj o prostovoljne prispevke. Nikoli pa ne pozabijo, da tudi i mi podpišejo, sorazmerno s svojim imetjem, nekaj delnic. I Za društvi tso posamezniki ti sta skupina, katera kupuje največ, delnic.
Hrbtenica Doma so oni. kajti zavedajo se, da je .kampanja v njih la-.tnih rokah. Kar oni odločijo. to >e bo zgodilo. Vsi skupaj so pa storili to. da so ma'lone cc-|lo kvoto izčrpali. In trn se ne bodo ustavili, šli bodo -preko kvote, šli j bodo do največjega uspeha, naj-! , večje Aampanje v zgodovini Slov. Nar. Doma v Clevelandu.
Opolnoči prihodnjo -soboto se bo ta zaključna delniška 'kampanja j za vedno 'zaključila.
Vse napeto pričaikuje objave skupne isvote pod pisanih delnic. Da bo kvota izčrpana, je že sedaj 1 j vse gotovo. Edino kar pričakuje-j jo je vest, ko-liko se je šlo nad j kvoto. To hočejo vedeti, to hočejo praznovati.
Navdušenje še vedno raste. Skoda, da -»e je kampanja razpisala -samo za krartko dobo treh i tednov. Ljudje .kar grabijo sktipa delnice te kampanjo-. jZakljn- j ček kam pa no 15. maja l»o vseka-!
kor pomemben, prazničen, zgodo vinskega pomena za refinancirani j Slov. Nar. Dom.
Ko to javljamo, jc vse najži-vahnejše na delu. pri katerem ho-, čejo ostati neumorno in neustrn • šeno do konca.
j Pridobiti hočejo vsakega, kateri čuti le Lwkro slovaaistva v sebi. J Prodati hočejo delnice Doma slehernemu. kateri jih še nima. Obiskati hočejo vse tiste, kateri so <?e do danes, iz nerazumljivih ■ vzrokov, izrekli, da ne kupijo nobene delnice Doma. Sploh vsakr-1 ga^ kateri je Slovenec.
Ti narod pa stori svojo dolžnost napram sebi s tem. da kn . piš po eno ali več delnic. Vsi ce-. žite po njih, kajti pozneje bo pre-, pozno.
Xe dajte se zaznamovati s kaj-. novim znamenjem, iko vendar -v gre za vaš lastni obstoj bolj kot . za koga drugega. Vsi kupite po . nekaj delnic! Do^i je p:a vas! Re-. financirajte sa z. vašimi delnica-> mi. Vsi za Dom. Dnm za vse! To . bodi vaše geslo? i	Kampanjski odbor S. N. D.
*; Organizacija goljufov v Budimpešti.
s -	-
n Rudimpeštamska policija se pr ^ ča trenutno s prav tako rafinira-
-	no. kot velikopotezno zasnovano goljufijo. Šest agentov je .stopilo
I v zvezo s par najuglednejšimi ju-e velirji. Agenti so'prodajali v eni 1- od najelegantnejših budapeštan-L.-skih kavarn, ki je bila znano kot >-j "diamantna bonza". manjvredne
l- dragulje glede •katerih so jim iz->- staW.jali renomirani .juiivelirji spričevala. Prodajali so dragulje zi li 10 do 20-kratno ceno. Prigoljufa-1- ni dobiček so delil z juvelirji. Ko-i- 'neseno so šli agenti tako daleč. d«i 1-U0 hoteli prodajati ponarejene n ' d: a,gnije. Ta predlog >0 pa juve-liri odklonili, češ da bi bila stvai : preveč riskantna ter bi utegnil.' £ \ priti prav hitro na dan. Stvar j(
j pa prišla kljiab temu na dan. ti! V sled številnih ovadb jc bile aretiranih te dni šest agentov, k; } >0 izdali ljudi juvelirje. Agenti j so psidržatli v zaporu, d očim -r juvelirje, ki imajo vse velike t" govine v notranjem mestu ter s-r U veljali doslej za najsolidnejš; j jtvrdke, zaslišali ter pustili zaeri krat na s.vo<hfvli. Dveh od lor;iovo\ oblast ni mogla še zaslišati, kot se nahaja eden na oddihu na fran-|eo-»ki Rivieri. dnu<ri pa v Opati-'' ji. Doslej uigotovljena škoda, k <n jo ti ljudje povzročil^ znaša c nad 1 mrlija-rdo in 200 miliono\ *• madžarskih kron.
ij i -
t
Dandanes bi \-si moški na svetu
1
ne bili kos nalogi, da bi z ročnim delom, torej brez. strojev orali, se. jali, želi it i., kolikor potrebuje i- človeštvo za preživljanje. A vsi h , moški /in ženske celega sveta no i- bi niti eno desetino tega ne na-i- ; pisali, kar se napiše s troji, ko-
-	I pira in natisne v tiskarnah.
assfBEZ
CLA5J NARODA, 12. MAJA 192«
(Nadaljevanje.)
Bližal se je priče tek konca. —• Nirsdje je pru-elo kazati svoje z/>-lw. 1'oNtava in red sta izginila ter izginjala, kar moram priznati, med najnižjimi in najvišjimi sloji/ m* -anega nreliiviWtTi. Organ i-7 i rano delo j** »e vnlno vadržalo fyypolen red. To je lahko storilo kijti za jmti je imelo dovolj. — Sponi ititr se onega popoldne v klubu. ko ae ravanačil Halsteada in Bnenwooda, ko sta šepetala v nekem vogalu. Scauanila sta m< s. svojim načrtom. Bremvoodov avtomobil je še vedno labko vi-v 1, in oba sta se namenila iti kra^t krave. Halstc.nl je imel dolg ine_ utrski nož. Tako smo šli ven i/ mesta. Tiuntam no se pasle krave, a so bile vedno zarrtražene. Iskali smo ie naprej ter se peljali proti v /liodu. V bližini ITiuvtersipoint« smo zadeli na kravo, katero je vitra/ila mlada deklica. Poleg krave je bilo tudi mlado tele. Xot>e-r.ega, časa tki^rno izgubili z dogo-varjanjem. Mlada deklica je kri-če zbežala, d očim mi zaklali kravo. Noč^n omenjali posame?.-no*4i, ki nko lepe. Nismo bili va jeni takega dela, ter tono bili veleti tega zelo nerodni. Sredi <lc-la, ko smo hiteli z vso naerlieo. krio čuii krike ter videli v«'je *te-vilo mož. ki so tekli proti nam Pnst-ili Km ona mestu svoj plen ter zbežali. V svoje veliko presenečenje pa smo videli, da nas ljudje ne zašle«]ujejo. Ozrli smo ter videli, kako »o možje hitel' >ekati kravo. Najiajali so se na intern posla kot mi sami. Ker smo domnevali, da bo dosti za vse, wno pohiteli nazaij-. Priaora, ki je temu sledil, ni mogoče opisati. Pretepali >1110 se za razdelitev kof »livjaki. Spominjam se. da je bil Brentxvood prava /rivina in da jO pretil 7. umorom, ee ne bomo mi dobili svojega primernega deleča.
Dobili smo svoj delež, ko se je zAvnulo nu pozorišču novo preki-n jen je. V tem slučaju pa v. bili mimviu airadniki I. L. W. katerih -o >e vsi bali. Privedla jih je nn liee mesta mala deklica. Oboroženi so bili s palicami in korobaei in bilo j ill je več kot dvanajst.
Marta deklica je skakala senu terl.ja. Po licih so ji tekle solze in kričala je: — Dajte jih! Dajte jih! Oni lump, ki ima očala. Je storil! Pretopite ga! — Oni lump z očali sem bil j«z. in so me re* pretepli, a bil sem toliko pameten. da sem snel -svoja očala.
Raoprfcrli smo se v vse smeri. Brentwood. Halstead in jaz smo 'bežali >>roti avtomobilu. Brent-woodu je tekla kri iz nosa. ITal-stend pa imei raabito lice od udarca 6 korobavera.
Ko je zasledovanje prestalo in smo prišli do avtomobila, smo videli skrito xa avtomobilom preplji_ seno tele. Bremvood naju je posvaril. naj l>orva previdna in naj Htraživa. dočim se je on nalik volku ali tigru približal teletu. Nož smo sicer izgubili preje, a Brent wood je imel še vedoio svoji roki ter se pričel vaditi -po Mefi z ubogim teletom, katerejra je zadavii. Mrtvo tele <stno vrgli v avtomobil. jra pokrili s eninjo ter .se odpeljali proti domu. Naša nesreča pa se je šele pričela. Pokvarilo se nren je kolo. Nismo imeli časa popravljati ga. kajti pričelo se je že mračiti. .Zapustili smo avtomobil in Brentwood je sopihal naprej ipod težo teleta, ki ga je nosil na ramenih. Nosili smo vsak nekaj časa im to nas je skoraj u-bilo. Zgrešili smo tudi pot.
Po štervitarh urah blodnje in napora s*no zadeli na tropo ljudi. To nwo bili člani T. L. V., in mislim, da so bili lačni kot mi. Resnica je ta. da so dobili oni tele. mi pa batine. Brentwood je besnel kot blaznež, ko smo hodili proti demu ter jč bil tudi blaznežu podoben v svoji raztrgani obleki, z otekli« nosom in črnimi očmi.
Po »tem dogodku se nismo nikdar ve? lotili tatvine. General Fol-*om je poslal aro je čete na kmete ter dal kftnfSacirati vse krave. — Vale d tega ad tudi njegovi vojaki pojedli najrveč mesa. General*
OSTANKI STARE CIVILIZACIJE
Društvo za zaščito samcev.
v
mmmm®*
UN3Ca«wooo a UNOIRWOOO. N. v.
V bližini St. Thomas. Nevada, so raziskovalci razkrili ostanke starega mosta, ki je moralo imeti kakih 50.000 prebivalcev. Razvaline so stare približno tri tisoč let.
ZAPRAVLJ1V0ST MADŽARSKEGA PATRA
na poslopja. Naleteli -ino tudi na ilekega I. L. "\V. moža. ki je leqiil na zid najnovejšo proklamacijo. Dbsta-li smo, da čitrano. — Vzdržali smo redno stavko, —-se je trlasilo, — ter hočemo vzdržati red [lo k&nca. Konec bo prišel, ko se iio zadovoljilo našijn zahtevam in naaim zahtevam bodo zc*lovolji_ !i. ka<dar bomo izstradali svoje delodajalce. kakor srno bili mi sami v preteklosti večkrat izstradani, ti;:, smo se morali mlati. —
— To ^o besede Messemerja. — j.' rekel Collins. — Jaz »eni pri-' pravljen. podati se. ali oni bi mi ne dali prilike, da se predam. — Dolgo ča>a že nisem imel poštenega kosila. Radoveden sem. kakšen okus iniai konjsko meso?
("stavili srno se, da črtamo na-daljno proklamacijo: — Ko bruno prepričani, da -so -naši delodajalci pripravljeni, podvreči se. bomo odprli brzojave ter »topili v zvezo z organizacijami delodajalcev v Združenih državah. Po žicah pa bodo smela le poročila, tikajoča se mirovnih pogojev.
•Taihali smo naprej, prekoračila Market cesto ter prišli malo pozneje skotzi okraj delavskega naroda. TVikaj ceste niso bile zapuščene. Olani T. L. W so sloneli pri vratih ali pa stali v skupinah in se pogovarjali. Veseli, dobroreje-ni otroci so se igrali po ulicah, in hišne gospodinje so sedele pred hišnimi vrati ter klepetale. Mali otroci so tekli za nami ter kričali: — Hej. mister, ali niste lačni ?
—	Neka ženska, ki je dojila svojega otroka, je zaklicala Da-eonu :
—	Say, Fattv. dati ti hočem obed za drsalke, — šunko in krompir, bel kruh. surovo maslo ter dve čn.ši kave.
(Konec prihodnjič.)
FARME in VINOGRADI
Pridelki po F.imi in (poletu. John Debelak,
1025 Willow St., San Antonio, Texas.
PRODA SE
Poleg burje v budimpeštanskem parlamentu interesira zadnje dni vso madžarsko javnost konflikt med vojaškim škofom Zadravezem in patrom Uonisom. Razpleta se velika škandalna afera, tembolj ker je pater Bonis kot eleganten frančiškan in Zadraveczev fakto-. , tum igral zadnje ča»c v hudim-pešstanskih višjih družabnih krogih vrlo vidno vlogo.
Veleelegantni mladi pater Bonis je navzlic svojemu svobodnemu in razuzdanemu življenju it-žival popolno zaupanje škofa Za-draveza kot upravnik njegove i-movine. Diference so se poost rile, šele zadnjih 14 "dni, ko pater Bonis ni mogel položiti računov in ga škof Zadravcz izgnal iz svoje hiš eter izročil advokatu.
Iz tožbe, ki jo je vložil škofov odvetnik dr. Daner, je razvidno, da je pater Bonis špekuliral S škofovim denarjem na borzi ter mu zapravil Hif) milijonov madžarskih kron in 500 dolarjev. Spravil j(; škofa Zadraveza domala čisto na kan t.
O zapravljivosti patra Bonisa krožijo v Budimpešti številne pikantne nnekdote, ki jim ni odrekati verodostojnosti, ker je pater Bonis že dolgo slovel za velikodušnega ka vali rja. Obenem pa se ugotavlja, da je imel zadnje čase ozke zveze s člani parlamentarne opozicije in je baje po»l. Pallavie-ciniju dajal po<lrobne informacije o vlogi škofa Zadraveza in članov vlade v falzikatorski aferi- Pater Bonis torej ni bil le vzoren služabnik božji, marveč tudi patentirano vesten in zvest sluga svojega gospodarja. vojaškega škofa Zadraveza.
POPLAVA V MOSKVI
Iz Maskve prihajajo poročila o veliki poplavi, ki je povzročila o-gronino škodo glavnemu mestu sovjetske Rusije. Radi toplega vremena se je začel v rekah taliti led in reka Moskva je silno na-rastla. Tudi v pritoku Moskve, Ja-uzi, so se vodne mase pomnožile. Voda je prestopila bregove in preplavila več moskovskih okrajev. V mestu so vsi mostovi pod vodo. edino Kremeljski most se še vzdržuje nad njo.
Ker voda narašča počasi, ni nevarnosti za človeška življenja. Doslej so se prebivalci lahko povsod rešili, trpijo pa veliko materijal-no škodo. Kjer je bila opasnost posebno velika, je dala vlada izprazniti predmestja in cele okraje. Požarna bramba je s pomočjo vojaštva prepeljala ljudi na varno. Poplavljeno ozemlje je zastraže. no z močnimi kordoni- milice, ki dela red in čuva zapuščena domovanja pred p ust osen jem. Moskovske elektrarno so obvarovali pred poplavo s tem, da so nb- hitrem po-
v starem kraju lep staro-krajski porcelan in starinske kranjske majolke in pisana starinska svila, zlate porte za čipke za kranjsko narodno nošo.—
Naslov se dobi na Corilandt SL, \cw York, A F.	(3x)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
stavili nekaj jezov, ki so odvrnili vodo od poslopja. S plinom je šlo težje. Voda je ponekod udrla v cevi in bati se je bilo eksplozij. Zato je redarstvo odredilo, da se morajo ceste in ulice razsvetljevati s petrolejkami.
Rešilne akcije so povsod 4' teku. Velike količine ledu, ki so se nabrale na bregovih vode, ki je izstopila. je začelo vojaštvo razstre-ljevati. Detonacije so radi tega na dnevnem redu- Vendar je upati, da bo voda polagoma začela upadati in da bo opasnost za prebivalstvo kmalu minila.
RAZISKOVALEC PRI VILJEMU
Xa Dunaju že dolgo časa obstoja zveza za zaščito moških pravic. Društvo ima približno iste cilje in Lste naloge kakor' ženska društva, ki propagirajo emancipacijo žensk. V okviru to organizacije se zbira-jo neporočeni moški, katerim je eilj lastna preskrba, izven kroga družine.
Zveza za zaščito moških pravic je te dni priredila predavanje s katerim je napravila močan a front proti zakonskemu življenju. Voditelji društva in večina njegovih članov so namreč prepričani, da pomeni sklepitev zakona med moškim in žensiko veliko liazardno i-«?ro. ki je zvezana z nepreglednim rizikom. Toda moški, ki se ne oženi, mora vseeno poskrbeti, da ne ostane* na starost osamljen. Naveliča se brane v restavracijah in gostilnah, naveliča s&-~stanovanja kot podnajemnik in je rad preskrbljen po človeško vsaj za slučaj bolezni.
Kaj torej preostaja moškemu, ki se ne oženiČe hoče udobno živeti. mora urediti lastno gospodinjstvo. Ta stvar pa je zopet tako draga, da si jo veČina moških ne more privoščiti. Treba je torej Iskati izhoda in ta izhod obstoji v zidanju domov za neožt njene. V teh domovih bodo vladali naslednji prineipi: Xe nadleguj svojega
soseda, bodi z njim obziren in pomagaj mu. če in kadar je potreba ! Tako bo odpravljena možnost, da bi bil samski mož izročen na milost in nemilost tujim izkoriščevalcem.
V domovih za neoženjeno bodo seveda opravljali vsa dela. posebno tudi kuhinjska, samo moški, saj se to ne bo zgodilo prvič. O Kos-sini ju je znano, da se je v prostem času zelo rad ukvarjal s kuhinjo. BrillaUlSavarm je bil celo ženija-len kuhar- In tudi Beethoven je znal prav okusno napraviti kolače in štruklje.
Individualnost neoženjenih mož bo v tem domu za neoženjeoie po-
n ovit i tudi šolo za moške, ki se hočejo oženiti. V tej šoli bodo izkušeni možje predavali o grenkobah rodbinskega življenja ker jih mlad mož običajno prezre, ko stopa v zakon. Vsaka zakonska zveza jsi naj se sklene na podlagi med sebojne garancijske pogodbe med ženinom in nevesto. Potem bodo izginila dandanašnja nasprotja in spori, s katerimi začne razpadat i vsako* domače ogujišče.
V švedskem listu i'Vecko-jonr-nal" popisuje svetovni potnik Iledin svoj obisk in tridnevno bivanje pri bivšem nemškem cesarju v Doornti. Potopl»ec pravi, da je pričakoval vidtei v Viljemu ostarelega sključenega in zagrenjenega človeka, pa ga je prijetno iznenadilo. ko je videl, da Vi-Ije mdobro prenaša trdi udarec usode.
Viljem je povabil Svena Iledi-na že lani v jeseni na obisk. Svcn Iledin se je odzval povabilu ter se je ob priliki obiska Nemčije peljal na Nizozemslcb ter izstopil na postaji v Amerfortu, kjer ga je čakal Viljemov avtomobil. Od te postaje do Door na traja vožnja dobre pol ure. Avtomobil smukne skozi vhod, ki je podoben predoru in kjer ima svoje prostore nizozemska straža, obstoječa iz
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam sorod n ikoni, prijateljem in znancem žalostno vest .da jc nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu dragemu soprogu
FRANCU ROVAN.
Umrl je dne 26. aprila 192f> na svojem domu v starosti 58 let. Pokojnik tzapušča tukaj mene žalujočo soprogo in eno sestro. Bolehal je dadje časa. V postelji je bil 2 meseca. Bil je j;rko naproden član dr. Bratstvo, št. G S. N. P. .T. in član društva št. 89 S. S. P. -T. Pokopan je bil civilno na Melrose pokopališču v Bridgeville, Pa. z godbo na čelu.
Iskrena hvala vsem za požrtvovalnost za časia njegove bolezni. posebno pa J. Drobne družini, ki je tako poži-tvovsfclno stala na njegovi strani ter mu stregla.
Tem potoni se prav iskreno zahvalim sorodnikom in /prijateljem, posebno pa še društvom za darovane vence in cvetlice, ki so jih položili na njegovo krsto v zadnji pozdrav.
Zahvalim ,se tudi vsem, ki so dali na rawpolago avtomobile in tako pripomogli k tako veličastnem pogrelvu.
polnoma neomejena. Imel bo popolno prostost. Če vzdržijo ženske v domovih za stare device, čemu ne bi tudi moški ustanovili sličnih institucij ! Tako pravijo Dnnajča-nje. V ostalem pa namerava zveza za zaščito moških pravic usta-
Tebi, ljubi soprog, pa želim, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška, gruda ! Ostaneš mi v spominu vse žive dni.
Žalujoča soproga :
Frančiška fcavan.
Svgan, Pa.

treh orožnikov. Pri vhodu v po_ slopje je sprejel Svena Iledina dvorni maršal, admiral Rebenz, ki ga jc peljal v spremno sobo za goste-
Ob tričetrt na eno se je oglasil gong s svojim temnim zvokom in klical **oste k lnnchu. Gostje so se zbrali in kmalu nato je vstopil Viljem, vodeč pod pazJuho svojo ženo. Krepko je stisnil roko vsakemu izmed povabljencev ter posebno prijazno pozdravil Svena Iledina. Takoj se je začel z njim razgovarjati o zadnjih delih ter o zadnjem potovanju v Nemčiji.
sVol jem nosi kratko pristrišeno brado in ima že močn osive lase. Zanimajo ga še vedno aktualne stvari, posebno predavanja poto-
pisnega značaja. Njegov spomin je precizen. Kmalu je Viljem posvetil vso svojo pozornost arheologiji, o kateri je začel govoriti z gostom.
S ven Iledin ga je na to vprašal če bi ga zanimalo poslušati njegovo predavanje, ki ga je imel pred kratkim v Hamburgu in Kielu. Viljem je ponudbo zelo rad sprejel in je povabil navzoče na predavanje, napovedano za naslednji dan.
V najmrzlejših pokrajinah Sibirije je včasih videti mavrico na popolnoma jasnem neba.'
VABILO
—: n a :—
Veselico
ki jo priredi
Slovenski Dom Inc.,
V SOBOTO. DNE 15. MAJA, 1926. /°b 8. zvečer. 7
v Terrace Hall, 1878-82 Ralph Street, med Woodward in Onderdonk A ves, Ridge wood.
Nastopili bodo razni govorniki ter zveza newyorskih slovenskih pevskih društev.
Izborna godba.	Ples.
Vsestranska postrežba. Žrebanje za dobitke.
Za obilno udeležbo se priporoča — ^	Slovenski Dom, Inc. ^
ZASTAVE
8VILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKA
reqalije, prekoramnice, tro-bojnice, znake, uniforme itd
Sigurno 25% ceneje kot drugod. _ VICTOR NAVIN&EK,
331 greeve št, conemaugh. pa.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
8 parnikom "PARIS'' 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do LJubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebne na to, da bodo vsi potniki udobno ln bres-skrbno potoval L
Na razpolago imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboijls kabine t sredini parnika z 4. In 6. posteljami.
Vozni Ust stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom ln leleznl-co vred, za tja ln nazaj pa samo |206.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bUl zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, splob s vsem tako, da so ta par* nik tudi drugim priporočali.
Kdor Želi potovati, aaj se obrne za pojasnila Čimprej na i
FRANK. SAKSER STATE BANK
n Cwtbndt Stmt	Htm Smk. N. X.
.atejf.v.	,.-••• * „"v :

P London:
Generalni štrajk.
iita je njegova dolžnost, vzdržati t-d in j>o^tavo. in vzdržal je obo-e n pomočjo svojih vojakov. Za-o pa jih je motal tudi hraniti if»*d vsemi drugimi.
Bilo je nekako ob tera ča;su. ko r prišlo do velike "»^anike. Pre-»Kižni sloji so pa<pešili beg in na_ o je pričelo tudi aiavadno IjudsT-o kot divje bežati iz mesia. — Jem-ralu je to ugajalo: Pravijo, la je najmanj dvajset tisoč Ijurji a pustilo San Franeiseo. in vsled ••ga j<» bil tiwli resen živilski pro-»lern generala. Dobro se sfponiLn-am dot i čilega dne. Zjutraj sem anžii skorjieo krfidia. Polovico ►opoldneva sem stal v krušni vrti. Ko se je stemnilo, sem se vrnit lomov i am učen in lačen ter prine_ d seboj kvart rlža in kos »peha. trow n me je srečal pri vrat ill Njegovo lice je bilo npadlo in nest raje no. Povedal mi je, da so /si služabniki pobegnili in da je ♦» on ostal. Mene je njegova zv»i-toha zelo ganila, in ko sem izve l»il. da ni vos dan se ničesar zn-tžil. sem razdelil svojo hrano ž ijim. Skuhala sva polovico riža er -pekla polovico Spelia. nakar ;va -sklenila prihraniti o.Malo polo-j "ieo za drugi dan. Šel sem v po-teljo. še vedno lačen ter se celo' m." nemirno premetaval. Zjutraj' nn izprevideJ, da me je tudi iron n zapustil, in kar je bilo So iuj.-e. da mi je odnesel tirdi prestali riž in ipeh.
Bila je žalostna skupina ljudi. :i se je sestala dotičnega. jutra v :lui»ti. Xobeneiga služabnika ni bi-!
0	vec, kajti zadnji je odšel prej-j Jiji večer. Zapaizil sem tudi. da e izginilo vso srebro ter tudi iz-! edel. kam je šlo. Služabniki ga
1	so vzidi, in sicer zsto ne. ker -so
ga-že prej polastili člani klu-, »a. Metoda, kako so se polastili irebra. je bila popolnoma enostav-1 la. .Tnžno od M anket Streeta okra-1 ili. kjer so prebivali člani 1. L. j A*., so dajale hišne gospodinje do-1 ,>re obede v zameno za. srebrno j lamimo orodje in posodo. Vrnil »"in <e hitro domov. Da. tudi tno_ j ie srebro je izginilo razen encg.aj irča. Tega <ein zavil v papir ter ra odnesel v južni del mesta, —j F*o obedu sem se boljše počutil ter ; >e vrnil v k hib, da izvem, če je kaj novega. Hanover Collins in
con so ravno odhajali iz kluba.
sobah ni bilo nikogar, so mi posedali ter me povabili, naj gretn
tuimi. Rekli so mi, da zapuščajo mesto na D.uconovih konjih in da je ludi zame še eden na razpolago. Daeon je imel namreč štiri vpre/ne konje, katere je hotel o-liraniti, in general mu je povedal, 'la bodo na-dednjega dne vsi ko-rrjki so oe^taJi v mestti, konfis-• i ni ni j-ji brano. Dosti konj sicer ni ostalo, kajti več dctsettisočev ^ jih pognali na deželo že tekom !»pvih dni, ko jo zmanjkalo in -ena. En sam posestnik je *pn-stil na deželo tristo vprežnih konj. Ker znajša iK)\-prečna \*re»dnost ."»00 dolarjev, je pomenjalo to zanj škodo l.">0 tisoče v dolarjev. Sprva je sieer ni pal. da bo dobil nazaj večino konj, kakor bitro bo končana stavka, a ni dobil nazaj niti fnega. Vse te konje so pojedli ljudje, ki so zbežali iz San Fran-risea. Iz tega vzroka se je tudi že ipričelo pobijanje armadnih mul in konj.
Velika, sreča je bila za Dax'o-na. da je imel v svojih hlevih ve-Viko zalogo sena in ovsa. Posrečilo se niU je dohiti štiri sedla, in konji srt bili dobro rejeni, čeprav niso bili vajeni ježe.
Spominjam *e San Franoisea v ča.Mi velikega potresai, ko smo jahali po eestaJi. a ta San Franeiseo je bil nmo^o večjega pomilovanja vriMlen. Nobena katastrofa, nara, ve ni 'j>o\-zročila tega. temveč le tiranija delavskih unij. Jezdili smo navzdol mimo Union Square ter skozi okraje, kjer so velike prodajalne. Ces-te so bile zajamčeno. Tuintam «o stali avtomobi-li. katere so lastniki aa^nistili, kakor hitro so se polomili a,li ko jim je zmanjkalo gazolina. Nobenega znomenja ni bilo o življenju, z i-z-jerao kakega policista ali voja-kov, ki so-tftraaiH banke ter

GLAS NARODA, 12. ilAJA 1926
(Nadaljevanje.)
Te m is.! i ji ui>o prišle |>rvi«\ a prvikrat jim je ^tala nasproti brez obrambe, ker >«• ni-., »jene želje skladale ž njimi.
k;ik.» K -	<ia j.- zavrnila prijateljstvo Yelpk>a! AH imajo res
1» .</ItHfiii jn/iUi. !<;tter<* bm*i, k.rkorliitro ^e omeni prijateljstvo med moškim in žniwko
rouigonii< o<K!a v »iransko --«bo ter -<Mla v najbližji stol. ni-»l«11 «' i j'' mm le! nasproti t;wli «lr. šrat. J^lelo >e ji, je, <ia mota m . i.	nu-liti in ila mora biti pri tem popolnoma sa
iiwi M,- "a je na - i:arja. i*il je velik nmetnkk. a kaj jo je brigalo to	» 1" 'J "« 'tel leti. Ali j,- 1»H«> to žaleee ali laskavo za-
" x	k -in ' <i • ito irovoril r<wiieo. Ni je skuša.] zapresti
v "•)'* /i' ; i'	njem visoko eenMa. a k J juh temu ji je bi-
lo žal.
•	i'i. tor.' — je vprašala ter vstala, ko .se ie
dvignil zabavnik.
—	Seveda. pozno je /e.
« v.m , •• V 1,4trene dane> »»kubši kot ponavadi? Izmišljal je za trenutek.
—	Da. iui!»»tljiva gos,«.	( r| HI g
'' "	kaj naj >.• zg<xli! Svettijie mi, dragi <lokto;.
—	vx" bo -torj«-no. kot nkayjijete
'i "o. «ia ga -pravimo'eimpreje v .-»anatorij. tudi *' •' * 1	n —lijiva	Viiliin. da vas uničuje to živ-
ljenje .n« da bi „ Tem 4<<<i<<>ji koristila
> en ..	1,- /,, ireiiutek. nakar j »ost ale njene pote
ze tr-.lne Ln odkh'-nc.
\ii ..jj x -e -mer,, nikdar m:>liiu:. g<ispf»d dktor. pro>im \ I-. nik la:\ I'll- t.- mi edino, kar mi j<» dalo življenje, mojo dolž-Niti m -I • -mem nato. da l»i spravila iz njegovega doma ' - " i •■ ktibim oJa šanja! -lay. nočem nikakega olajša-"•J'1	'-• ' n«- potrebujem. Potrebujem pa opore ki >amo sebe
v	/ivljen,, !. .i bi bilo drug:H're brez v-ebine in nepotrebno. Pustite mi
• "« l-dikn koristna Lot ruu. Sami ne veste. fcaj ?>i mi vzeli
h 1eui.
^azl»«rjena. njene oei -o mrzlie.no švigale sem in tja in dr. Srat je i,|M-mil n. ke vrste ^avikliinja do mo»i. ki je imel toliko I ra/j» ».». so tli /n»l 't-ga .prislužiti. eej.rav ni niti malo zaslit-/•I te«a, kar mu je »bilo na ray.p<*lago. I'o kratkem premoru je rekel:
K!.m mi -e. u.tspa. takem slučaju je mogo^-e urediti vse.
kot pae /A'\\Te.
liotovo. »«t. \o. ne 1,1-;;.lil.- -e nikake<ra sredstva. Lorene je «:. .ti >»r>gai. da -e lahka -.fori /afTj v-,-, kar -e boee.
Zdravnik . zmajal / glavo, kajti z<lelo se mu je. da >e ta žen-,r,,v'" '»t1 1 »"•'• svojega neizprosnega ječarja. ki ji je pripravil
"• 1 ' <■'■ "no ' ••■ ' * Srat je ju la/umel. res. ni je ranimi I!	"
V > . /	^ i
Šesto poglavje.
>r. ii «--»!«» s,- j,, pričelo zbirati ljudstvo.
i"1,'a. je - -a mimo brez vitkih misdi. je preplašeno obstala, n; um. .t lit naprej, niti na/aj. Neka kočija je povozila niajji-
-	- i '• •■- a. starega nekako še>t let in ta der-ek je ležal, nezavesten n ivan •	poji. \i4|4.M vsem. ki -o prišli mimo.
I''1 d n ■ • j,.i s.- j> ,-mislih, Hilda, je stopila neka ženska na !»r«*j T«-r v/«-la dis-ka v sA«»je narorje.
' :	»šiil.i lit' J;t prav natančno. — Ali ni nobenega
/dravnuka v bližini ?
,	!	•■'•i- j«' rekla Hilda, ki se je prerinila skozi ljud-
sko mm t/11 o. - |)r. Srat stanuje tukaj Pojdite 7. menoj.
<>nlmaeij-ke ure alrttvnika so bile že pri kraju in sastra v.<\va\-' ' odpi ,i vrata, ne p •s-m. ve-ela jxionega obiska.
z i;;" i " ' 'godila nesreea m otrok je bil povožen. —je rekla
/rn>ka. ki je n o si J a otroka v naročju.
I>r. s ra t. v.-dno pri pravi j. n na pomoč, je v-Topil v ist^ni trenut-ku t. i bit z,!n	ko je vv-b-dal bledo liee Ililde, ki je zrl«
nanj s preplašenimi pogledi.
—	Tabj M.»-.T. — j,, reke| na kratko fnii j ki je no.sila otroka. Nata pa -r je obrnil proti Hildi.
Vi tukaj, gospod nn« ' Meni se zdi, da ni to prizor za vas.
—	Bila Min prtiea. go^d <loktor. ter hočem vedeti, če je otrok
nevarno poik«. lovau. — .je rekla ter dedila zdravniku in ženski brez vsakega }>oeiva.
Zdravil k je »kniui^ui z. ramama in v na.slednjem trenutku je j/oj^dnonia pozabil, da je Url d a navzoča.
—	Ali m. živi. g, -pod doktor? — je vprašala ženska, ki je pri-ne-'a otroka. — Tako tež.»it je bil kot svinec v mojih roka«.
—	I>a. otrok živi in *t>v*r izgleda hujše kot je v resnici. Ali ste
vi	njegova mati?
Ib g varuj I»ila s,.,u	ter dvignila otroka in ta gospodič-
na mi je |>okazaltt pot ik vam.
Hiter pogled zdravnika je ošinil llildo. ki je stala v bližini, bleda m tre-oea sp Zdravnik ni rekel ničesar.
—	In čigavo je dete' 4 v
-- .Ne vem. - jo rekla ženska ter dvignila otroka .zopet v svoje naročje. — Vprašala bom na ce.sti.
Odšla je brez pozdrava ter pustila <*rok* z^tr seboj. Zdravnik je pričel močiti čelo otroka % mokro eunjo ter zapazil, da je ranjeno ,VIo. ml udarca tkopita. Medtem pa se je tudi na gospodarno liers>kotv
—	Zdi .-e mi. da bi morali iti domov, gospodična, kajti za dame vasth sfer se taki prizori.ne prilegajo
Ilildi so stopile soize v oči.
—	Za božjo voljo! - je mislil zdravnik. _ sedaj se bo pričela celo jokati. Se tega mi je manjkata!
—	Zakaj pa -te tako tMi z menoj, doktor? _ je ^rafiala z napo. jftltavim glasom. _ Ne mislim. <ha bi zaslužila kaj takega Semkaj me je pr,vedlo Ie resnično sočntje z dečkom, ne pa prizor, ki bi on ik kaj none ga in posebnega zame.
Zabavnik se je začudeno o«rl vanjo.
Kako pridete do tega. gospodična? Stavim, da mi bo vaša go-mama CK^ala. če vas brez potrebe kpostevfjam tem prizorom. Hilda nt mogia ogovoriti, kajti »maj na koridorju ^e odprta vrata in outi je bilo neki neprijeten gla«i:
—	Kaj dela« tukaj, neumna stvar? GUsj. da se izgnibiš . ,. Kaj tvoj brat je notri ? Sveti Bog! Zakaj puste otroka na eesto. brez varstva! Jaz ti bom že pokazala.
'fc r •■-. f. . -'-fet • - ... ■ - - - jSl if"*'""
Zunaj je bilo čuti ihtenje. -ki je prišlo tako na pričakovano, da
Je zdravnik takoj odprl vrata ter zakričal:
—	Mina, kaj pa je"
Skrčena v kotu je sedela deklica, ki -se je tresla od razburjenja in strahu.	,
—	Kdo je to.' — je odgovorila sestra zdravnika ter vrgla pri tem za vraten qiogled na mlado deklico, ki je sedela na stOSiu v ordi-nacijsiki sobi. — To je s^tra dečka, ki bi ga morala varovati. Sedaj pa le domov, ker te bo drugače oče nabil.
—	Ali veš, čigavi so t-i otroci •
—	Seveda vem. Oče je kočijaž in mati hodi prat. Punca bi morala pariti na svojega mlajšega brata.
Pri tem pa je prd'jela deklico za ramo ter .jo hotela potisniti
ven.
—	Ne storite tega. — se je oglasila Ilikla, ki je izognila obe roki proti ihteči deJdiei.
Deklica, vsa iz sebe. je .dvignila pogled proti svoji braniteJjica. Hilda jo je hitro poteignila prek«> praga.
—	Kdo pa je to? — je vprašala Mina ler zrki presenečeno na llildo.
(Dalje prihodnjič.)
Napad na Zadružno tiskarno v Gorici.
Fašisti porabijo vsako priliko, da ii larijo po Slovencih v Italiji in po njihovih ustanovah. Ali je dogodek, ki -e je pripetil, kaj v zvezi ■/. delovanjem Slovanov pod Italijo, je postranska stvar: glavno je. da je tak. da razburi fašist ovskn maso, da postane " neod-odgovorna" za .svoja dejanja in da se prelevi v "neznance" in ven.sih tudi 44 pijance", ki lahko mirno navalijo na čisto zasebne ustanove Slovanov. Tako je prvi nentat na Mussolinija, ki ga je hotel izvršiti italijanski major, plačala "Edinost" s svojo opravo; za »grehe bogate Angležinje, ki je .skušala umoriti Mussolinija. pa mora trpeti Zadružna tiskarna v (Joriei. ki se je mogla le vsled vztrajnega in požrtvovalnega dela tei* odpovedi marsikateri zasluženi udobnosti krščanskih so_ eialistov v Primorju povzpeti do seda ti je višine.
Goriških dogodkov pa so v pr-
vi vrsti kriva politična olilastva,
ki mirno gledajo, kakp se ustvarja ugoden teren za takn vandali-.stična ]>očetja kakor je bilo ravno razdejanje pisamiškhi prosto-r*iv v Zadružni tiskarni. V (Joriei izhaja li-t "La Voce di (ioriz.ia", ki n«*prtstano ščuva Italijane ]>ro_ ti Slovanom; ta list javno napoveduje, da mora izginiti iz Gorice zadnja sled za Slovenci. Druge mirne liste, ki jim je v prvi vrsti na tem. da objektivno poročajo o dogodkih lire vsakih pripomb, olilastva tako plenijo, da so jih spravila že na rob propada. Zaplembe, zduržene z drugo izdajo stanejo denarja! "La Voce di Gorizia" pa lahko svobodno liujska proti javnemu redu.
Poleg tega goriški podprefekt in policijski komisar ni.sta storila vsega, kar je ob takih dogodkih potrebno, da se ohrani javni red. Kakor liitro je prispela v Trst vest o atentatu, je dal tržaški kvestor zastražiti vse lokale, v katerih so nastanjene organizacije tržaških Slovanov. Zakaj ni tega storil po-licijski komisar v Gorici? Napadalce bi bila z največjo lahkoto u-stavila samo dva karabinerja; saj so bili le štirje. Zdi se, da niti ta napad ni še spametoval komisarja. Kako bi mogli sicer fašisti po Gen. tilejevem predavanju o Mazziniju demonstrirati po mestu prepevajoč izzivalno "Nella patria di Ro-ssetti non si parla che italian" — (v domovini Rossettija se govori samo italijanski) ? Ali ni bila tu dana možnost za nov napad na ,lovan.ske ustanove ?
O napadu samem so znane naslednje podrobnosti.
Bilo je okoli polnoči. Nočni mir je objel že sicer mirno placuto, o-sameli zvonik je namo čuval nad trgom. Hišnik Fortunat je pravkar pregledal prostore tiskarne, u-gotovil, da je v.se v redu, in se nato napravil spat v gornje nadstropje. kjer stanuje. Zaspal je takoj. Spala pa ni njegova žena, ki je bdela ob postelji bolne hčerke; zraven je spal drugi otrok, ki mu je komaj 6 let. Nenadoma se začuje s ceste bojna pesem "Gio-vin rz"a". Žena zbudi moža, ki plane v ponočni obleki k oknu; na ulici gruča ljudi, ki vpije po maščevanju. Več ni mogel razločiti, ker so malo prej ugasnile električne svetilke ra ulici. V istem trenutku se začuje močno tresenje železnih vrat na dvorišču tiskarne- Fortunat skoči k oknu na
dvorišče in zavpije: "Chi la (kdo tam)?" Komaj izgovori te besede. mu pridrvi nasproti- z belini robcem zakrinkan mož v črni srajci in nm nastavi revolver na prsa s pozivom: Silenzio (tliho)!" Zahteval je tudi od hišnika, da mu izroči ključe pisarne. Fortu-: na! je tedaj stekel v svojo sobo in se za silo oblekel. Njegova žena je v obupnem strahu spravila meti tem jokajoča otroka v ]>odst rež je. Fašisti pa niso rabili več ključev, i Vdrli so v pisarno in pričeli raz-jbijati. kar jim je prišlo pod roke. Vlomili so najprej polk na in nato pričeli metati pohištvo na cesto. Kden izmed njih je prijel pisalni stroj "Conlinetalki stane .'JS00 lir. in ga treščil na ulico. Med tem je hišnica zgrabila le bolnega otroka iu hotela steči z njim na cesto; a pri vhodu v pisarno jo ustavi neki fašist z revolverjem. Končno se ji je vendar posrečilo ubežati na cesto. Tu so jo hoteli ustaviti "neznanci", a posegla je vmes policija, ki je med tem •'•asony pri.spela na Placuto. in zavrnila fašiste. Ko je žena pobegnila z bolno hčerko, je hišnik stekel v podstrešje po fantiča. A tedaj niu udari v nr-.s smrad po ognju. Ves iz sebe te<~-e doli; nasproti mu pridejo karabinerj iin agenti, na. padalcev ni bilo več. Iz oblačilni-ee je prihajal dim, gorela je obleka kakih 30 delavcev, ki >o jo zlo-jčinei spravili na kup. da bi taka
; zažgali v«,o tiskarno. Med tem ie i .. . fc prieeio gv. tudi v pisarni. Hišniku in polisiom .se je posrečilo |>ogasiti Ogenj ill tako T-ešiti tiskarno.
Eden izmed napadalcev je hotel odnesti pisalni stroj, ki je ležal na cesti. Dvignil ga je že. a ga spet treščil 7. vso silo na lla. ko so pričeli ljudje za njim kričati.
"Neznanci", štirje po številu, so vdrli na dvorišče tiskarne skozi železna, vrata ; oj tu so se povzpeli preko skladov nice drv do okna v prvem nadstroju in skozi okno vdrli na hodnik pred pisarno. Napadalci niso bili GoriČan. Zdi se, da so nekje iz Furlanije. Kakor je izpovedala hišnica, je eden izmed njih govoril z južnoitalijanskam naglasom.
Pisarniški prostori so popolnoma razbiti; uničena je tudi pohištvo, ki si ga je tiskarna komaj pred kratkim nabavila; telefon je tudi razdejan; zgorel je ves arhiv i nvsi rokopisi, uničeni so registri in sploh vse knjigovodstvo. Do tiskarskih strojev napadalci niso prišli; njihov prvi namen je bil, da zažgejo poslopje in s tem tndi uničijo stroje. Škoda še ni ugotovljena vendar je gotovo, da gre v deset tisoče.
POZOR HO JAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četr^ tek in peiek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljfudski šoli štv. 62 Hester & Bssex Street, New Yonk City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljans-tvo.
Kje je moj sin JOŽEF DEKLEVA, doma iz vasi ^Zarečje. štv. 41. -Jace. njegova mati, sem v veliki potrebi, zato ga. prosim, da mi pomaga. Če kdo kaj ve o njem, naj mi poroča. — Marija Dekleva, Zarečje, štv. 41, pošta Trnovo, Ilirska Bistrica, Vene-tia Giulia, Italy.
(2x 12,13)
DUNAJ BREZ PIVA
Poročali smo,da je cena piva na Dunaju poskočila. Ker pa konsu-mirajo Dunajčanje ogromne količine te pijače, se razume, da to povišanje ni ostalo brez odmeva v javnosti. Pivci so začeli protestirati in pod njihovim pritiskom so krčmarji sklicali veliko protestno zborovanje, ki se je ^izreklo za strumen bojkot vseh pivovarn. Bojkot naj prisili podjetja, da se vrnejo zopet k prejšnjim cenam.
Protest gostilničarjev ne velja samo tistim .podjetjem, ki so ceno piva navile, temveč tudi tvor-nicam, ki so ostale pri stari solidni ceni. (ire pa<" za celokupen efekt bojkota. Tako se bo zgodilo, da bo morala trpeti škodo tudi pivovarna dunajskega mesta, ki je postopala kulantno in ni hotela slediti zgledu o.stalih podjetij na Dunaju.
' Bojkot je bil proklamiran 26 aprila. Kako se bo za na prej držal in koneal. je seveda dvomljivo vprašanje. Proizvajalci piva in gostilničarji ~o namreč v čudni medsebojni odvisnosti. Seveda je res. da povzročijo prodajalci piva tovarnarjem lahko veliko škodo: Če ustavijo konsum. Za ta primer pa so tudi lastniki pivovarn oboroženi s primernimi sredstvi. Krčmarji <0 namreč večinoma njihovi dolžniki in, če ne pojde drugače, bo začela ]>eti r u bežen.
Boj za prodajo piva na Dunaju je precej velik in že nekaj časa dokaj okuten- Starejša podjetja, ki varijo pivo. >0 se namreč združila proti mlajšimi pivovarnam ter so jih hotela uničiti s skupnim postopanjem. Novejše pivovarne so se temu kartelu uprle in tako je prišlo do konkurenčnega boja v sedanji obliki. Fspeh vsega tega pa je edino ta, da bodo Dunajčanje nekaj dni brez piva. in da bosta morali obe stranki, krčmarji in kon-siiinenti. pa tudi združeni pivovar-nar.ji nekoliko popustiti. Ves ta Čas. dokler bo lo pogajanja v teku, pa bodo morali Dunajčanje močiti suha grla 7. vodo. ker je vino predrago.
*retanje parnikov - Shipping New«
14.	maja:
Ohio, Cherbourg.
15.	maja:
Majestic, Cherbourg; France. Havre; Sierra Ventana, Bremen, Thurin-gia, Hamburg.
18.	maja:
Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
19.	maja:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Uremen.
20.	maja:
Thuringia, Hamburg.
22. maja:
PARIS, HAVRE: SKUPNI IZT.ET.
25.	maja:
Leviathan, Cherbourg, Bremen, Bremen.
26.	maja: Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitanla, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschlantf, Cherbourg. Hamburg
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin. Cherbourg, Hremen.
2.	junija:
Ilc't;eiigaria. Cherbourg: Pr. p. Harding, Cherbourg, Bremen.
3.	Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
4.	junija:
Republic, Cherbourg, Bremen
5.	junija:
.Majestic. Cherbourg; France, Hav-r--; Z>-eland, Cherbourg. Antwerp.
8.	junija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
9.	junija:
Mauritania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg. Bremen.
" 10. junija:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg: Columbus, Cherebourg, Bremen. 12. Junija-
Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg: Lapland. Cherbourg. Antwerp.
15.	junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	junija:
A<iultan:a, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17.	Junija:
Westphalia, Ilamburg.
19. junija:
Olympic, Cherbourg; I'ennland, Cherbourg, Antwerp; t?Urra Ventana. Cherbourg, Bremen.
22.	junija:
MARTHA WASHINGTON*. TRST. SKI*PNI IZI.ET.
23.	junija:
Majestic,	Cherbourg; Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg; Stuttgirt,
Cherbourg,	Bremen.
26. Junija:
France, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg. Thuringia. Hamburg Bremen, Ch« r-b"iirg. Bremen.
30.	junija:
.Mauritania. Cherbourg; I »res Harding. Cherbourg. Bremen.
6. julija:
PRESIDENTS WILSON. TRST; LKUC1 SKI I'M IZt.LT.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nov«- ZNIŽANE cene za »Ja In nazaj v tretjem razredu Co Zagreba od
$198. ti o $210.
V Beograd in nazal —
$108.50 de *210.50
Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnlk na svetu". Oiympic. Homeric. Oelo«"-land, Lap'and. Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrnet« v Združen^ države z ameriškim vlrulnlm dovoljenjem. Vura-ftajie pooblaščene agente al!
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
SAMO 6 DNI PREKO!
* ogromnimi parniki na ol<»
PARIS — 22. maja
FRANCE 5. junija. Havre — Pariško prisianišče. !
Kabine tretjega razreda * umtvalntkt
ln tekočo voda ?.a 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
tfreoch i
1« STATE ST..	NEW YORK |
all lokalni agentje.
Nemška vlada za nemške kneze.
To <l»ii je imela nemška vflada
>kl**pa4i o kompromisnem zakonju. !<i so pr;i izdela;! i demokrati, center in dni f.jrutlKke vtraiike g-lede od >ko<lnine, lii ima iplsH"';v!i nem čikim knezom za za]>leniibo njih Tiremožernja. Ker je pokaral velik uspeli lju<ls:kegra giaisovanja v rd-škodninskem \*ipia«anju, da je na milijone vollieev /a brezodžko^I-nin^ko zaplembo premoženja biv-šili nemških Bcnpaov. jo novo st;)-lišee vlade, ki je i/.javil.a da pomeni kompromisni predlog spremembo iiKtave. da lx>do sicijalisti ill kornimi-siti tem lažje dolhili 20 milijonov glalsov. 'kolikor je potrebno. <la postane njih -pvedlojz r> biv/odvkodnins.ki zaplembi premoženja nemških knezov zakon. S stališča demokracije bi bilo to le pozdraviti, kakor je tudi dolu 'o, da nemška vlada provocira boj. ki bo za reakcionaree po vsej priliki končal s poraizom.
Kani bi izvedel za naslov svojega nečaka MATEVŽ K LAN Č Ali, doimi od sv. Vida nad Cirknieo. Poročati mu imam zelo važno novico iz starega kraja. Prosim. <*e kdo ve za nje.prov naslov, naj mi blagovoli sporočili, ali ako on sam čita te viNte naj se m; oglasi. — Joe Krosser, Box 224, Dunlo, ?a.
(•■5x 11.12.13)
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tanioS-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISII.
katerejra toplo prioproičaino in [prosimo rojake, da nui ^redo nn roiko. ter pi i njem obnove naroč-inino.
Upravništvo.
Lani je vsak sedež tretjega razreda na angleških železnicah do_ nosel 25 funtov in 3 šilingov t. j. •sedemtisoč dinarjev, a .sedeži prvega razreda povprečno "le" 24 funtov.
S pomočjo najnovejših strojev more pek napraviti v sedmih mi-J nut ah 470 hlebo*, kar je toliko kot' je nekdaj v Istem času izgotovilo ! 100 pevskih pomočnikov.
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1 926
Cena 50c a poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortl&ndt St., New York, N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen jtotovnti \ stari kraj, je potrebo. «la je na. taneno pouT-en <» potnih listib. prtljagi in drugili stvareh.
rojasnila. ki Vam jih moremo
<la:i v:-led n«5e dolgoletne izkušnje Vam IhkIo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne p« mike, ki Imajo kahine tudi v
III. razredu.
klasom nove naselni>ke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 10-4, za iu«. it'jo tudi nodr/.avljani dobiti dovoljenje osfati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljt-nju izdaja generalni nasehiiškl komisar v Washington, Ii. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v Xew Voiku pred odpotovanjem. ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše o<lretlbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija lft*J4 naprej vsako leto jmi mi priseljencev.
Ameriški državljani pa za morejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otnx-i od 18. do 21. leta arm-riških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Pišite i>o pojasnila.
Prodajamo vozno* liste za vse proge: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
ADVERTISE in GLAS NAHODA
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas N a r o a a
Pozor rojaki?
.V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Kailgm je krasno trdo vezana ter stane $3.00»
Slovenic Publishing Company
83 Cortland* 8fcr*«l	Hew York, U. T.
S


.^A* . S
v*	1 •	M • v •	•
ro široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
" »
Za "Glas Naroda" priredil Q. P. •