55ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 2001 • 1 (122) • 55–66 A n d r e j S u { j a n Sir William Petty (1623–1687) in baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693): primerjalni oris William Petty je v zgodovini ekonomske teorije eden glavnih predhodnikov angle{ke klasi~ne politi~ne ekonomije. V svojih delih je prvi razpravljal o kategorijah kot so naravna in tr‘na cena, vrednost, renta, mezda, obresti, delitev dela, zanimalo pa ga je tudi, kak{na naj bo v ekonomiji vloga dr‘ave. Z enakimi temami se je pribli‘no sto let kasneje ukvarjal “o~e ekonomske teorije” Adam Smith, ki se je v Bogastvu narodov (1776) na ve~ mestih izrecno skliceval na Pettyja.1 Toda Petty {e zdale~ ni bil samo ekonomski teoretik. Po osnovni izobrazbi je bil zdravnik, zanimalo ga je veliko stvari, od anatomije in tehnike do statistike, ukvarjal pa se je tudi s kartografijo in tehni~nim inovatorstvom. Pri branju Pettyjeve biografije2 in njegovih esejev se nam nehote porodijo dolo~ene primerjave z na{im Janezom Vajkardom Valvasorjem, ki je bil nekoliko mlaj{i Pettyjev sodobnik. Primerjave so mo‘ne tako na osebnostni ravni kot v pogledu ‘ivljenja in dela. Nedvomno je, da sta bila oba izredno nemirnega duha, da sta se udejstvovala na {tevilnih podro~jih in da sta se z veliko entuziazma posve~ala svojemu raziskovalnemu in znanstve- nemu delu. Oba sta imela zelo razgibano ‘ivljenje, veliko sta potovala in oba pre‘ivela del svojega ‘ivljenja v vojski. Oba sta se ukvarjala z inovatorstvom. In nenazadnje, oba sta bila ~lana Kraljevske dru‘be. Po drugi strani pa je bila v pogledu materialne preskrbljenosti njuna ‘ivljenjska pot pravzaprav diametralno nasprotna. Medtem ko je Valvasor, ki je mla- dost pre‘ivel v relativnem izobilju, moral proti koncu ‘ivljenja razprodati tako reko~ vse svoje premo‘enje, da je popla~al dolgove, je Pettyjeva mladost potekala v rev{~ini in po- manjkanju, nato pa si je s premi{ljenimi poslovnimi potezami in investicijami pridobil veliko premo‘enja. Ker je Valvasorjeva biografija pri nas poznana,3 poglejmo najprej neko- liko podrobneje Pettyjevo ‘ivljenje in delo. Od ladijskega stre‘nika do profesorja V primerjavi z Valvasorjem, ki je iz{el iz plemi{ke rodbine, si je Petty plemi{ke ~asti pridobil {ele v teku svojega ‘ivljenja. William Petty se je namre~ rodil v dru‘ini revnega tkalca v kraju Romsey v Hampshiru (ju‘na Anglija) 26. maja 1623 (zanimiva slu~ajnost je, da je dan in mesec njegovega rojstva zelo blizu Valvasorjevemu, za slednjega velja, da se je rodil 27. ali 28. maja 1641). V dru‘ini je bilo {est otrok, od katerih so trije umrli ‘e v zgodnjem otro{tvu, William je bil najstarej{i med pre‘ivelimi. Bil je izredno bister otrok. Njegova vedo‘eljnost je dale~ presegala skromno koli~ino znanja, ki mu jo je lahko ponu- dila lokalna {ola, po drugi strani pa si je prav tu pridobil osnovno znanje latin{~ine in gr{~ine, ki mu je pri{lo zelo prav pri nadaljnjem {olanju. S {tirinajstimi leti je zapustil dom 1 Gl. Smith, 1976, npr. str. 13, 88. 2 Bevan, 1894; Strauss, 1954; Hull, 1964, str. xiii–xxxiii. 3 Reisp 1983, 1997; Rupel, 1969, str. 495–516. 56 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS in se zaposlil kot kabinski stre‘nik na ladji obalne plovbe, ki je plula med ju‘no Anglijo in zahodno francosko obalo. Po desetih mesecih dela si je zlomil nogo in kapitan ladje ga je pustil v Normandiji. S skromnimi prihranki od drobnega trgovanja z bi‘uterijo, s katerim se je ukvarjal med plovbo, si je uspel pla~ati zdravljenje, nato pa je (v latin{~ini) zaprosil za vstop v jezuitski kolegij v Caenu, kjer si je v naslednjih dveh letih pridobil solidno znanje klasi~nih jezikov, franco{~ine, astronomije, aritmetike in geometrije, nedvomno pa si je v tem obdobju izostril tudi smisel za sistemati~no in analiti~no razmi{ljanje. Po vrnitvi v domovino in kraj{em bivanju v Londonu (1639–1640) je bil nato pribli‘no tri leta v Kraljevski mornarici, kjer se je navdu{il za ladje in navigacijo. Ljubiteljstvo do navtike ga je potem spremljalo vse ‘ivljenje, vplivalo je tudi na njegove izumiteljske poskuse. Da bi se izognil dr‘avljanski vojni, ki je izbruhnila v Angliji v za~etku {tiridesetih let 17. stoletja, se je Petty leta 1643 odlo~il za odhod v tujino. Od{el je na Nizozemsko, kjer se je v naslednjih letih posvetil {tudiju medicine in kemije na univerzah v Utrechtu, Leydnu in Amster- damu, nekaj ~asa pa je {tudiral tudi v Parizu. Zlasti ga je privla~ila anatomija. Pre‘ivljal se je s prilo‘nostnimi deli in je zato prete‘ni del svojega triletnega bivanja na kontinentu pre‘ivel v pomanjkanju. ^eprav diplome ni dosegel, je to obdobje verjetno odlo~ilno vplivalo na obliko- vanje Pettyja kot osebnosti: pridobil si je izvrstno prakti~no znanje na podro~ju anatomije (v Leydnu je delovala priznana skupina strokovnjakov za anatomijo), hkrati pa je bilo okolje uspe{nih in bogatih nizozemskih mest inspiracija za njegova dru‘bena in ekonomska razmi{ljanja.4 V tem ~asu je osebno spoznal tudi mnogo eminentnih ljudi tedanje dobe, najve~ji vpliv nanj je imelo njegovo sre~anje in sodelovanje s Thomasom Hobbesom v Parizu.5 Leta 1646 se je Petty vrnil v Anglijo, kjer je {tudij medicine nadaljeval v Oxfordu in ga uspe{no zaklju~il leta 1650. Kmalu zatem je postal profesor anatomije v Oxfordu. Kljub temu, da je bil izvrsten poznavalec anatomije, gre Pettyjev nagel vzpon na profesorsko mesto pripisati predvsem tedanji politi~ni situaciji. Po sedmih letih dr‘avljanskih vojn je Anglija leta 1649 postala republika. Nova oblast je ve~ino odkrito rojalisti~no usmerjenih profesorjev v Oxfordu sklenila zamenjati in Petty, ki je bil zaradi dolgega bivanja v tujini politi~no razmeroma neobremenjen, se ji je zdel primeren za enega od izpraznjenih po- lo‘ajev. Toda zdi se, da Pettyja akademska kariera ni preve~ privla~ila. @elel si je novih izzivov in odkritij. @e po pribli‘no dveh letih profesorske slu‘be v Oxfordu je leta 1652 sprejel mesto voja{kega zdravnika v vojski Oliverja Cromwella in se z njo odpravil na tedaj pravkar osvojeno uporni{ko Irsko. ^eprav natan~ni razlogi za to njegovo radikalno ‘ivljenjsko odlo~itev niso povsem jasni, prevladuje mnenje, da ga je motiviralo tedaj pere~e vpra{anje ponovne ureditve Irske, ki je bila po desetletju krvavih vojn povsem opusto{ena.6 Eden od predpogojev te ureditve je bil v u~inkoviti razdelitvi prostranih zapu{~enih oze- melj, ki so ostala za pobitimi, pregnanimi ali pobeglimi Irci, za kar je bila potrebna vzposta- vitev natan~ne evidence zemlji{~. Leta 1654 je Petty pridobil od Parlamenta pooblastila, da po lastnih predlo‘enih na~rtih izvede popis stanja zase‘enih irskih ozemelj. V slabem letu in pol je briljantno organiziral in izpeljal zahtevni projekt meritev, popisa in parcelacije oze- melj, znan pod imenom Down Survey. Delo je bilo zaradi vla‘nega in neprijaznega irskega podnebja ter konfiguracije in prostranosti ozemelj zelo te‘ko. Strauss ocenjuje, da je med izpeljavo te naloge Petty pokazal izjemno kombinacijo osebnostnih zna~ilnosti: {irokega znanja, organizacijskih sposobnosti in samozavesti.7 Projekt je bil zaklju~en leta 1656. Kasneje je Petty sodeloval tudi v komisiji za razdelitev zemlji{~. Zemljo so razdelili vojakom, 4 Prim. Strauss,1954, str. 28. 5 Razen s Hobbesom se je seznanil tudi z R. Boylom in R. Descartesom. 6 Prim. Strauss, 1954, str. 54. 57ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ki so sodelovali pri zadu{itvi irskega upora in vsem, ki so financirali voja{ki pohod in so jim bila v zameno obljubljena posestva, ko bodo irska ozemlja osvojena. Prav pri pla~ilu tega projekta in razdelitvi ozemelj je Petty s spretno potezo, ko si je od vlade za del denarja, ki mu ga je dolgovala, izposloval mo‘nost nakupa obse‘nih zemlji{~ po znatno ni‘ji ceni, posta- vil osnovo svojega velikega zemlji{kega premo‘enja na Irskem. S tem sicer legalnim dejanjem pa si je poleg premo‘enja nakopal tudi veliko te‘av, saj so mu bili zlasti nekateri vi{ji ~astniki v vojski nevo{~ljivi in so ga tudi na sodi{~u obto‘evali zlorabe visokega polo‘aja. Nekateri sodni postopki v zvezi s tem so potekali {e v ~asu njegove smrti. Po obnovitvi monarhije se je Petty posvetil vzdr‘evanju svojih irskih posesti in teoreti~nemu delu.8 Bil je ustanovni ~lan leta 1662 ustanovljene Kraljevske dru‘be, pred katero je ve~krat bral svoje prispevke. Zanimala so ga predvsem ekonomska vpra{anja, s katerimi se je sre~eval pri upravljanju svojih posesti (davki, gibanje cen), pa tudi demo- grafska in narodnogospodarska statistika ter tehnolo{ka zgodovina. Nadaljeval je tudi z izumiteljskimi projekti, s katerimi se je za~el ukvarjati ‘e med {tudijem. Zlasti ga je dolga leta navdu{evala ideja o izdelavi nepotopljivega ~olna, ki pa mu je ni uspelo uresni~iti. Umrl je 16. decembra 1687 zaradi gangrene noge, ki je bila posledica hudega protina. Samo dva dni pred Pettyjevo smrtjo je bil na seji Kraljevske dru‘be Janez Vajkard Valvasor izvoljen za njenega ~lana. Za~etnik ekonomske teorije in statistike Pettyjevo teoreti~no delo v obliki {tevilnih esejev je razmeroma obse‘no. Esejev pravi- loma ni pisal za objavo, ampak, kot pravi T. Hutchison, “za kro‘enje po koridorjih mo~i in za pridobitev vpliva in polo‘ajev”.9 Zato je ve~ina njegovih del iz{la posthumno. V prvi polovici {estdesetih let 17. stoletja je nastalo in tudi iz{lo eno njegovih najbolj znanih del A Treatise of Taxes and Contributions (1662), v katerem je sistemati~no obdelal problematiko javnih financ. Predvsem se je zavzel za racionalnost in transparentnost dr‘av- nih izdatkov in za proporcionalno obdav~enje.10 Pri vpra{anju vrednotenja premo`enja (za potrebe obdav~evanja) se je Petty v tej razpravi lotil tudi zahtevnih teoreti~nih problemov, zlasti koncepta vrednosti, kjer je prvi nakazal t.im. delovno teorijo vrednosti, ki je kasneje pomembno zaznamovala klasi~no ekonomsko teorijo (D. Ricardo).11 Iz tega obdobja je tudi kraj{i tekst Verbum sapienti (1664, obj. 1691), v katerem je med drugim Petty prvi uporabil koncept obto~ne hitrosti denarja. Pravilno je opazil, da bi bila v obtoku potrebna manj{a koli~ina denarja, ~e bi bila njegova obto~na hitrost ve~ja.12 7 Ibid., str. 65. 8 Charles II mu je `e leta 1662 za njegove zasluge pri delu na Irskem podelil plemi{ki naziv. 9 Hutchison, 1988, str. 24. 10 Gl. Petty, 1662, pogl. 2 in 3. V zgodovini ekonomske teorije se Petty obi~ajno razvr{~a kot liberalni merkantilist. V nasprotju s tedaj {e prevladujo~o merkantilisti~no doktrino se je zavzemal za manj{o vlogo dr`ave v ekonomiji, ni pa verjel v vsemogo~nost trga pri vzpostavljanju polnozaposlitvenega ravnote`ja. To dokazuje tudi njegova zahteva, da mora dr`ava vsekakor poskrbeti za brezposelne (prim. Petty, 1662, str. 20), ~esar sto let kasneje pri Smithu, klasi~nem liberalnem ekonomistu, ki prisega na “nevidno roko” trga, ni ve~ zaslediti. Prim. Hutchison, 1988, str. 31. Prim. tudi Hull, 1900, str. 11–12 in Hull, 1964, str. lxix–lxx. 11 Petty, 1662, str. 43–44. 12 Petty govori o “krogih obra~anja denarja”. Kraj{i ko so krogi (ker se npr. pla~e izpla~ujejo v kraj{ih periodah), manj{a je potrebna koli~ina denarja v obtoku (Petty, 1691b, str. 112–113). V tem eseju Petty tudi ocenjuje narodni dohodek (oziroma letne izdatke vseh prebivalcev) Anglije in Walesa ter vrednost angle{kega premo`enja. 58 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS Iz sedemdesetih let izvirata najbolj znani Pettyjevi deli, Political Anatomy of Ireland (1672, obj. 1691) in Political Arithmetic (1676, obj. 1690). Prvo delo je dru‘benoekonomski in statisti~ni pregled Irske, katerega namen je bil vplivati na izbolj{anje politi~nih in eko- nomskih razmer na Irskem. V drugem delu pa gre v bistvu za primerjalno analizo ekonomske mo~i Anglije, Francije in Nizozemske, ki izzveni kot slavospev napredku in ekonomskim potencialom Anglije. Pri tem je Petty v baconianskem stilu izhajal predvsem iz empiri~nih podatkov. Zato je tudi skoval izraz “politi~na aritmetika”, ki ga je kasneje za svoje polit- ekonomske {tudije pogosto uporabljal in je tudi v {ir{ih krogih v njegovem ~asu postal sinonim za empiri~ni oziroma kvantitativni metodolo{ki pristop v ekonomiji.13 V osemdesetih letih je Petty nadaljeval z eseji na temo politi~ne aritmetike, v katerih se je ukvarjal z demografsko statistiko velikih mest, zlasti Londona, Pariza in Dublina (ocene {tevila prebivalstva in njegovega gibanja, stopnje smrtnosti, analiza vzrokov smrti, itd.).14 Iz tega obdobja je tudi Quantulumcunque concerning money (1682), prvi poskus ocene potrebne koli~ine denarja v obtoku. Nekatere skupne zna~ilnosti Pettyja in Valvasorja, kot izhajajo iz njunih biografij in del ^eprav sta Petty in Valvasor ‘ivela v povsem razli~nih okoljih in se tudi udejstvovala na razli~nih podro~jih, Petty predvsem kot dru‘benokriti~ni esejist, Valvasor pa kot klasi~ni poli- histor, je med njunim ‘ivljenjem in delom vseeno mogo~e potegniti nekatere vzporednice. Formativna leta, vplivi Glede izobra‘evanja je zanimivo, da sta oba obiskovala jezuitsko gimnazijo, o kateri sta tudi kasneje ohranila najbolj{e mnenje. Tako Strauss poudarja, da je Petty vse ‘ivljenje ob~udoval Suareza, mojstra logike, ki je iz{el iz jezuitskega reda, pri katerem se je tudi sam navzel miselne discipline.15 Tudi Valvasor kasneje v Slavi pohvalno omenja jezuite, ki si v svojih kolegijih prizadevajo mladino izpopolniti v sklepalni umetnosti (ali logiki).16 Valvasor je po kon~ani gimnaziji v slogu aristokratskih sinov od{el na izobra‘evalno popotovanje v tujino (bil je v Nem~iji, Italiji, severni Afriki, Španiji, Franciji, Holandiji in Švici), ki je s presledki trajalo skoraj {tirinajst let (do 1671). Petty finan~nih mo‘nosti za kaj takega ni imel, zato si je plemi{ki Grand Tour organiziral kar sam z odlo~itvijo za {tudij na Nizozemskem in v Franciji, med katerim pa je, v okviru mo‘nosti, po teh de‘elah tudi precej potoval. Tako Valvasorjev dnevnik z njegovih potovanj kot Pettyjevi zapiski iz obdobja bivanja na kontinentu so izgubljeni.17 Toda iz nekaterih posredno ohranjenih zapisov je mo‘no sklepati, da sta bila oba ‘e v svojem formativnem obdobju izredno pozorna in dobra opazovalca okolja. Seveda pa so bili njuni interesi ‘e tedaj o~itno razli~ni. Medtem ko se fragmentarno ohranjena Valvasorjeva mladostna opa‘anja nana{ajo predvsem na naravne in etnografske posebnosti de‘el, ki jih je obiskoval,18 je Pettyjevo zanimanje veljalo dru‘beno- 13 Prim. tudi Schumpeter, 1954, str. 209–212. 14 Npr. Another Essay in Political Arithmetick Concerning the Growth of the City of London (1683), Observations upon the Dublin Bills of Mortality (1683), Two Essays in Political Arithmetick Concerning the People, Housing, Hospitals, &c. of London and Paris (1687). Vse v Hull, 1964, 2. knjiga. 15 Strauss, 1954, str. 25. 16 Valvasor, 1968, str. 77. 17 Prim. Reisp, 1983, str. 88 in Strauss, 1954, str. 26–27. 18 Jame v Afriki, Nem~iji in Franciji, me{alec strupov v Tunisu itd. (Reisp, 1983, str. 81–88). 59ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ekonomskim razmeram in institucionalni ureditvi dr‘av.19 Te vsebine so bile tudi predmet njunih del v zrelih letih. Valvasor je svoje formativno in izobra‘evalno obdobje sklenil pri tridesetih letih. Med tem ~asom je bil dve leti anga‘iran tudi v bojih zoper Turke, kasneje pa {e enkrat v letu 1683. Voja{ko udejstvovanje je bilo tudi sicer pomemben sestavni del Valvasorjevega ‘ivljenja. Dolga leta je bil ~lan de‘elnega fevdalnega poziva, pridobil pa si je tudi ~in stotnika, kar verjetno pomeni, da je imel poleg dobrega voja{kega znanja in izku{enj tudi vodstvene sposobnosti. Tudi Petty, katerega formativna leta se kon~ajo pri sedemindvajsetih z diplomo v Oxfordu, je bil povezan z vojsko, vendar kasneje in ne kot aktivni vojak (bil je zelo kratkoviden), temve~ najprej kot voja{ki zdravnik, nato pa kot vodja popisa osvojenih irskih ozemelj, ki je bil delno tudi v pristojnosti vojske. ^eprav sta bila Petty in Valvasor v ‘ivljenjskih in delovnih odlo~itvah zelo samostojna ~loveka, sta v ‘ivljenju vseeno sre~ala osebe, ki so na njuno delo imele precej{en vpliv. Za Pettyja je bil to nedvomno Thomas Hobbes (1588–1679), ki je Pettyja v Parizu za nekaj ~asa celo anga‘iral kot svojega pomo~nika pri {tudiju anatomije. Hobbesovo temeljno prepri~anje je bilo, da mora teorija dolo~ati pogoje za mir in materialno blagostanje (peace and plenty). To prepri~anje se kasneje posredno odra‘a tudi v Pettyjevih delih, in sicer na eni strani v njegovih zamislih o nalogah dr‘ave, ki mora zagotavljati predvsem notranjo (pravni red) in zunanjo varnost (obramba) ter skrbeti za dolo~eno raven socialne varnosti, na drugi strani pa v njegovih razmi{ljanjih o davkih, vrednosti in monetarnih vpra{anjih. V Valvasorjevem ‘ivljenju in delu sta do neke mere primerljivo vlogo odigrala Matev‘ Merian (1621–1687) in Janez Ludvik Schoenleben (1618–1681). Prvi je neposredno spodbudil Valvasorja, da se je lotil prikaza Kranjske de‘ele v obliki bakroreznih topografskih slik.20 Pod vplivom Schoen- lebna pa je Valvasor svoje delo raz{iril in zgolj ilustrativno topografijo, s katero se je najprej ukvarjal, pri~el dopolnjevati z razlagajo~imi besedili in zemljevidi, iz ~esar se je v kon~ni fazi razvila Slava.21 Delo, interesi Kot ‘e omenjeno, je bil Petty eden od pobudnikov in ustanovnih ~lanov Kraljevske dru‘be (Royal Society for the Improvement of Natural Knowledge), katere ~lan je na podlagi svoje izvrstne razprave o Cerkni{kem jezeru leta 1687 postal tudi Valvasor. Program dru‘be, ki je izhajal iz Baconovih metodolo{kih idej, je favoriziral empiri~ne raziskave, temelje~e na opazovanju, meritvah in eksperimentih, v prvi vrsti na podro~ju narave in tehnologije, zatem tudi dru‘be. Vsekakor je Valvasorjevo raziskovanje bilo tak{no, saj v Slavi ve~krat poudarja na~elo “lastnega izkustva” oziroma to, da je po Kranjskem “sam prehodil vse hribe in doline, po vsem kar najbolj natanko izpra{eval, nato {e sam vse pregledal in prerisal”.22 Spomnimo se samo njegovih meritev Cerkni{kega jezera. Tudi Petty je “meril”, le da so se njegove meritve nana{ale na dru‘bene pojave. Zlasti znane so njegove kvantitativne ocene 19 Strauss (1954) v telegrafskem stilu rekonstruira Pettyjeve zapiske o opa`anjih na Nizozemskem: “Veliko ljudi in trgovine. (…) Kot vojaki zaposleni tujci. Kolonije v Indiji. (…) Ladijski transport. Ribi{tvo. Pravi~ni davki in dobro porabljeni. Nizke obresti. (…) Banke. Strpnost, var~nost, pridnost. (…) Reke, nasipi, mostovi, pristani{~a, `erjavi.” (str.27). 20 To Valvasor sam priznava v predgovoru k enajsti knjigi Slave (Valvasor, 1968, str. 99). 21 Prim. Rupel, 1969, str. 501. 22 Valvasor, 1968, str. 17. 60 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS o {tevilu prebivalstva, poklicni strukturi, stanovanjskem fondu, itd. na Irskem.23 S svojo politi~no aritmetiko, torej dru‘beno in ekonomsko statistiko, je Petty duh empirizma prene- sel na svoje interesno podro~je – dru‘bo. Sicer pa je, kot pravi Hutchison, v celoti podpiral izrazito prakti~no usmerjenost programa dru‘be.24 Valvasorja in Pettyja je mo‘no primerjati tudi v pogledu samega dela. Pettyjev popis irskih ozemelj The Down Survey je vsebinsko in formalno sicer nekaj povsem drugega kot Valva- sorjeva Slava vojvodine Kranjske. Gre za projekt, ki je bil izvr{en izklju~no v upravno-politi~ne namene. Toda ~e upo{tevamo, da se je Petty po zaklju~ku tega popisa v svojih delih vedno znova vra~al k Irski (zlasti v Politi~ni anatomiji Irske in v raznih esejih o politi~ni aritmetiki), potem lahko trdimo, da je postala Irska pravzaprav nekak{en “projekt njegovega ‘ivljenja” oziroma da je imel Petty do Irske (kjer si je pridobil velika posestva, za katera je vzorno skrbel) podoben odnos kot Valvasor do Kranjske. V obeh primerih je {lo za de‘elo, na katero sta bila avtorja navezana in sta ji ‘elela pomagati. Valvasor se je poslu‘il tedaj popularne topografije in je sku{al z ob{irnim geografsko-zgodovinskim, krajepisnim in etnografskim orisom Kranjske predstaviti njene zna~ilnosti in posebnosti tudi tujcem. Petty je z zemlji{kim popisom in dru‘benoekonomskim pregledom Irske postavil izhodi{~e za u~inkovite ukrepe, s katerimi naj bi se izbolj{ala institucionalna ureditev in materialno stanje Irske. Pri svojih nasvetih se je zgledoval po Nizozemski, ki je imela urejene zemlji{ke evidence, racionalen in pravi~en dav~ni sistem in nizke obrestne mere, spodbudne za trgovino in podjetni{tvo.25 Kljub splo{nim metodolo{kim in vsebinskim razlikam velja omeniti, da so nekateri deli Pettyjeve Politi~ne anatomije Irske pisani v zelo podobnem slogu in na enako tematiko kot teksti v Slavi. To velja za {esto poglavje, v katerem Petty pojasnjuje upravni ustroj Irske in ga lahko primerjamo z deveto knjigo Slave o oblasteh in slu‘bah na Kranjskem. V prvem delu osmega poglavja Petty popisuje vremenske razmere na Irskem podobno kot Valvasor vreme in podnebje Kranjske de‘ele v tretji knjigi Slave. Dvanajsto in trinajsto poglavje, ki govorita o veri, prehrani, obla~enju, jeziku in navadah Ircev, pa lahko primerjamo s {esto in sedmo knjigo Slave. Podobnosti so tudi pri njunem kartografskem delu, torej zemljevidih. Valvasorja pozna- mo predvsem po znamenitem zemljevidu Kranjske (priloga v drugi knjigi Slave), izdelal pa je tudi zemljevida Koro{ke in Hrva{ke. Petty je na podlagi projekta Down Survey izdelal 23 Gl. Petty, 1691a, pogl. 1 in 2. Odli~no statisti~no delo je tudi analiza londonskih mrli{kih knjig Observations upon the Bills of Mortality (1676). O avtorstvu tega dela je bilo veliko polemike, kajti ob izidu je bil kot avtor naveden le John Graunt. Danes prevladuje mnenje, da sta delo napisala skupaj Graunt in Petty, le da je slednji prvemu prepustil celotno avtorstvo, da bi mu omogo~il izvolitev za ~lana Kraljevske dru`be. Da se je Petty nasploh veliko ukvarjal s prebivalstvom, zlasti z mo`nostmi njegove rasti, dokazujejo tudi nekateri njegovi nedavno odkriti rokopisi (gl. Aspromourgos, 2000). 24 Hutchison, 1988, str. 28. 25 Gl. Petty, 1690, pogl. 1. 26 Gl. Petty, 1683. Poleg zemljevida Irske (A General Mapp of Ireland) so tu {e karte {tirih irskih provinc (Leinster, Ulster, Connaught in Munster) ter njihovih okro`ij. Ker je ta Pettyjeva zbirka zemljevidov iz{la brez letnice in kraja izida, jo nekateri datirajo v leto 1685. Tudi zemljevid Irske naj ne bi bil v vseh ohranjenih izvodih (prim. Hull, 1964, str. 651–652). Mikrofilmska kopija, ki sem jo pregledal, je zemljevid Irske vsebovala, v katalogu pa je bilo delo evidentirano pod letnico 1683. V zbirki je glede na oblike ~rk itd. mo`no razlo~iti vsaj dva “sloga”, kar verjetno pomeni, da vseh zemljevidov ni izrisal Petty sam. Down Survey je obsegal dvaindvajset okro`ij, za preostali del si je verjetno pomagal z drugimi viri (prim. Strauss, 1954, str. 67–68). Leta 1685 je Petty izdal A Geographical Description of Ireland, nekak{en priro~ni atlas, v katerem so bili v manj{em merilu ponovno natisnjeni zemljevidi {tirih provinc in dvaintridesetih okro`ij, vendar oblikovno poenoteni ter tehni~no dopolnjeni (med drugim je na levem in desnem robu dodan prikaz zemljepisne {irine, ki ga v zbirki iz leta 1683 ni). Ni pa v tem atlasu zemljevida Irske, namesto njega je manj{i zemljevid celotnega Kraljestva (gl. Petty, 1685). 61ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) posami~ne karte irskih provinc in njihovih okro‘ij ter zemljevid Irske.26 Likovna oprema Pettyjevih in Valvasorjevih zemljevidov in na~in prikazovanja sta si zelo podobna (baro~no uokvirjeni naslovi, figuralika ob merilu in kompasu, trojambornice na morju, ponazoritev hribovite pokrajine s sen~enimi sto`ci, poudarjen izris obale morja in jezer itd.). Pettyjev zemljevid Irske je zaradi vrisanih meja {tevilnih okro`ij v primerjavi z Valvasorjevim zemlje- vidom Kranjske precej nepregleden. Nekoliko preglednej{i in, glede na obseg ozemlja, ki ga prikazujejo, tudi primerljivej{i z zemljevidom Kranjske so Pettyjevi zemljevidi provinc, {e zlasti v izdaji iz leta 1685, kjer so tehni~no izbolj{ani z ozna~bo krajev s to~ko in prikazom zemljepisne {irine na robu.27 Vse to in povrhu {e prikaz zemljepisne dol‘ine pa ‘e ima Valvasorjev zemljevid Kranjske.28 ,29 Vsekakor lahko pritrdimo mnenju, da Valvasorjevo kartografsko delo v ni~emer ni zaostajalo za tedanjo evropsko kartografijo.30 Skupno Valvasorju in Pettyju je bilo tudi zanimanje za tehniko. Valvasor, kot je znano, je imel na Bogen{perku dragoceno zbirko matemati~nih instrumentov ter drugega zemljemer- skega in kartografskega pribora, ki ga je pri svojem delu s pridom uporabljal.31 Tudi Petty je bil, kot poro~a njegov zgodnji biograf Aubrey, ve{~ dela z zemljemerskimi instrumenti.32 Poleg tega je `e od mladih nog gojil zanimanje za razli~ne tehni~ne spretnosti. Po vrnitvi s kontinenta je celo na~rtoval nekak{no pregledno zgodovino raznih poklicev in `e samo osnutki tega dela ka`ejo na Pettyjevo osupljivo obse`no poznavanje tedanjih tehnologij.33 Strauss celo meni, da je bil Pettyjev {tudij medicine in anatomije logi~no nadaljevanje njegovega zanimanja za mehaniko, saj je zagovarjal stali{~e, da je ~loveku dovr{enost lastnega telesa lahko najbolj{i, ~eprav verjetno nedosegljiv zgled pri konstruiranju razli~nih uporabnih naprav.34 Z zanimanjem za tehniko je neposredno povezano Valvasorjevo in Pettyjevo ukvarjanje s tehni~nim inovatorstvom. Valvasor je izumil nov na~in ulivanja kovinskih skulptur, ki je temeljil na ustrezni sestavi zlitine in pravilni pripravi kalupa. Poro~ilo o novem postopku 27 Gl. Petty, 1685, npr. karta province Munster (tudi v Petty, 1683), v kateri je tudi okro`je Kerry, kjer je imel Petty svoja najve~ja posestva. 28 Nenavadno visoka zemljepisna dol`ina Kranjske na Valvasorjevi karti je posledica tega, da je izhodi{~e bilo zahodneje (verjetno meridian na Kanarskih otokih). Vendar je dol`ina vseeno nekoliko prevelika, na kar so ga opozorili tudi iz Kraljevske dru`be (prim. Reisp, 1983, str. 177). 29 Za razliko od Valvasorjeve karte Kranjske so pri Pettyju imena rek poredkoma navedena. Obratno je pri jezerih, vsa ve~ja jezera so na Pettyjevih zemljevidih imenovana, medtem ko Valvasor Blejskega in Cerkni{kega jezera ni ozna~il z imenom. 30 Reisp, 1989, str. 26. 31 Reisp, 1983, str. 106–107. 32 John Aubrey je na podlagi pogovorov, ki jih je imel z njim okoli leta 1680, o Pettyju napisal kraj{i biografski tekst, v katerem med drugim pravi, da so bili tisti, ki jih je Petty zaposlil za zemljemerska dela na Irskem, preprosti ljudje, nekateri vojaki pehote, ki so z merilno opremo (“{katlo in iglami”) hodili naokrog ne vedo~, kaj po~no, “medtem ko je Sir William zelo dobro vedel, kako vse to uporabljati” (Aubrey, 1680, str. 4). 33 Prim. Strauss, 1954, str. 21. Nekateri naslovi iz njegove bibliografije (glej npr. Bevan, 1894, str. 2) ka‘ejo, da se je Petty tudi kasneje ukvarjal z zgodovino tehnolo{kih postopkov, zlasti na podro~ju proizvod- nje tkanin, kar je bilo v dru‘inski tradiciji (Discourse of making cloth, 1665). 34 Strauss, 1954, str. 34. Tudi za kasnej{i Pettyjev prestop od medicine k ekonomski teoriji lahko re~emo, da sploh ni bil netipi~en. V razvoju ekonomske teorije se je pozneje {e ve~krat pokazalo, da so ravno zdravniki znali razviti ob~utek za obravnavanje ekonomije kot celovitega organizma, v katerem je potrebna vzajemna povezanost vseh sestavnih delov. V tem smislu je najbolj znan F. Quesnay, zdravnik Ludvika XV, v ekonomski teoriji pa utemeljitelj fiziokratizma in s svojo Tableau Economique za~etnik makroekonomskega modeliranja. Medicino je {tudiral tudi John Locke, med drugim avtor nekaterih polit- ekonomskih spisov. Omeniti velja {e R. Hilferdinga, institucionalisti~no usmerjenega ekonomskega teore- tika z za~etka 20. stoletja, ki je bil po izobrazbi prav tako zdravnik. 62 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS ulivanja je bilo objavljeno v glasilu Royal Society Philosophical Transactions leta 1687. Med njegove izumiteljske projekte se uvr{~a tudi na~rt za izgradnjo ljubeljskega predora, ki ga omenja v Slavi, vendar ni ohranjen. Na~rt tedaj ni bil realiziran, ker Valvasor, kot sam pravi, ni uspel dobiti koncesije za “ve~no prevoznino poleg dolo~enega prispevka”, kar pripisuje tudi tedanjim okoli{~inam (kuga na Dunaju).35 Njegov postopek ulivanja kovin- skih skulptur je bil analiziran tudi kasneje.36 Petty se je vse ‘ivljenje ukvarjal s projektom nepotopljivega ~olna z dvojnim dnom (double-bottomed vessel), vendar vsaj eden od izdelanih primerkov, kot poro~a Aubrey, ni prestal preskusov. 37 Med ostalimi Pettyjevimi izumiteljskimi projekti so naprava za dvojno pisanje (double-writing instrument), ki jo je izdelal med {tudijem, zamisel za posebno tiskar- sko pripravo, ki omogo~a so~asno tiskanje ve~ stolpcev, ter na~rti za most brez sredinskih podpornikov in sejalnik ‘ita.38 Za napravo za dvojno pisanje je leta 1647 pridobil celo patent, toda zanimanja zanjo ni bilo nobenega, tako da so njegova pri~akovanja o velikem zaslu‘ku hitro splahnela. Razo~aranje nad nezanimanjem ljudi za novosti kasneje omenja tudi v Razpravi o davkih v poglavju, kjer govori o monopolih (oziroma patentih).39 Se je pa Petty ne glede na svoje ne preve~ uspe{ne izumiteljske izku{nje odlo~no zavzemal za to, da se s podeljevanjem monopolnih pravic za dolo~en ~as {~itijo interesi inovatorjev.40 Iz biografij obeh mo‘ izhaja {e ena skupna zna~ilnost – veselje do risanja. Valvasor je bil predvsem mojster risbe in skiciranja gradov, samostanov in zanimivih krajev;41 na podlagi teh skic so kasneje v njegovi grafi~ni delavnici nastajali bakrorezi. Ukvarjal se je tudi z bolj tehni~nimi prikazi, sem sodijo njegov prikaz delovanja Cerkni{kega jezera, na~rt Podpe{ke jame, na~rt rimske Emone in pa seveda zemljevidi. Petty je, kot poro~a Aubrey, poleg risanja obvladal tudi slikanje, prav tako pa je bil verjetno dober tudi v tehni~ni risbi, saj naj bi med bivanjem v Parizu za Hobbesa risal shematske prikaze.42 Valvasor je bil ljubitelj grafi~ne umetnosti in pisane besede, o ~emer pri~ata njegova grafi~na zbirka in bogata knji‘nica. O morebitni Pettyjevi nagnjenosti k umetnosti razen tega, da je ob~asno risal in slikal ter napisal kak{no pesem,43 ni podatkov. Kot je povedal Aubreyu, je po svojem petindvajsetem letu tudi bral bolj malo,44 kar gre verjeti, saj v njego- vih teoreti~nih spisih skoraj ni zaslediti citiranja ali povzemanja drugih avtorjev. Vsi teksti so torej izvirni, plod njegovih lastnih opa‘anj in razmi{ljanj. Nekatere osebnostne zna~ilnosti O tem, da sta bila Petty in Valvasor odlo~na, samozavestna in ambiciozna ~loveka, ne gre pretirano dvomiti. Brez teh lastnosti se ne bi mogla uveljaviti v tolik{ni meri, kot sta se. Kot osebnosti pa sta bila verjetno razli~na. 35 Valvasor, 1968, str. 23. 36 Paulin, Trbi‘an (1996). 37 Aubrey, 1680, str. 5. Ni povsem jasno, ali je {lo za enotrupno plovilo z dvojnim dnom, ali, kot pravi Hull (1964, str. xxii), za nekak{en katamaran. 38 Prim. Strauss, ibid., str. 30. 39 Petty, 1662, str. 74–75. 40 Ibid. 41 Prim. Rupel, 1969, str. 508. 42 Aubrey, 1680, str. 4. 43 Strauss, 1954, str. 25, 179. 44 Petty je pri tem celo ironi~no pripomnil, da ~e bi bral toliko kot nekateri drugi, ne bi toliko vedel, kot ve, niti ne bi pri{el do tak{nih odkritij in izbolj{av (Aubrey, 1680, str. 5). 63ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) Valvasorja sta odlikovali predanost delu in temeljitost; za raziskovanje de‘ele Kranjske mu ni bilo ‘al ne ~asa ne denarja. Prav zaradi tega entuziazma je tudi {el preko svojih finan~nih zmo‘nosti. Petty je bil v svojem ‘ivljenju in delu bolj prera~unljiv, veliko se je pravdal za svoje posesti, teoreti~no delo je podrejal premo‘enjskim zadevam in svojim ambicijam po vplivnih polo‘ajih, ki pa jih ni dosegel. O Valvasorjevem zna~aju in odnosu do soljudi ne vemo veliko, razen tega, kar je mogo~e sklepati iz njegovih komentarjev v Slavi. Tako velja, da je imel kljub svojemu plemi{kemu stanu tudi do preprostih ljudi human in spo{tljiv odnos (~eprav je kot fevdalec obsojal kme~ke punte) in da je rad moraliziral, hvalil ali grajal, vendar s primernim humorjem.45 Petty se je v svojih tekstih zavzemal za revne in brezposelne, katerim naj zaposlitev in s tem pre‘ivetje zagotovi dr‘ava z delom pri gradnji cest, kanalov, pogozdovanjih itd.46 Sicer pa velja, da je bil Petty v stikih z ljudmi odrezav, ironi~en in precej netakten. Verjetno ravno zaradi svoje arogantnosti nikoli ni dobil visokega polo‘aja v dr‘avni slu‘bi, za kar si je zelo prizadeval.47 V Pettyjevi biografiji najdemo med drugim zanj oznako podjetnik.48 Oznaka se nana{a na njegovo uspe{no izvedbo obse‘nega popisa osvojenih irskih ozemelj, pri katerem je moral nadzirati in koordinirati delo ve~ kot tiso~ ljudi, s ~imer je dokazal svoje izredne vodstvene in organizacijske sposobnosti. Tudi sicer je Petty nedvomno imel smisel za podjetni{tvo in poslovanje, od mladih let, ko se je ukvarjal z drobnim prekup~evanjem, do kasnej{ega uspe{nega upravljanja irskih posesti. Valvasor je bil prav tako podjetnik (grafi~na delavnica, zalo‘ni{tvo), toda podjetni{tvo je bilo pri njem izrazito podrejeno znanstvenemu delu.49 Pogosto omenjana Valvasorjeva zna~ilnost je tudi {irokopoteznost, tako v privatnem ‘ivljenju (nakupi gradov) kot pri delu.50 Kombinacija podjetni{tva in {irokopoteznosti je pogosto usodna in tudi v Valvasorjevem primeru je bilo ‘al tako. Toda kljub finan~nemu polomu in iz~rpanosti po izidu Slave je Valvasor verjetno umrl z zado{~enjem, da je uspe{no dokon~al svoj veliki projekt. Nasprot- no pa je Petty v pismih, ki jih je pisal malo pred smrtjo in so ohranjena, izra‘al dvome o pravilnosti nekaterih svojih ‘ivljenjskih odlo~itev, zlasti tiste, da si pridobi posestva na Irskem. Verjetno se je zavedel, da so mu upravljanje teh posestev in neskon~ni pravdni postopki v zvezi z njimi pobrali ogromno energije, ki bi jo lahko porabil za ustvarjalno delo na podro~jih, ki so ga veselila.51 45 Reisp, 1983, str. 225. 46 Petty, 1662, str. 29. S tem je Petty postal eden prvih ekonomskih teoretikov, ki je zagovarjal javna dela. 47 Prim. Aspromourgos, 1988, str. 343–345. Sarkasti~ni humor je Pettyju pomagal tudi iz kak{ne ko~ljive situacije. Aubrey (1680, str. 4) poro~a, da je okoli leta 1660 Petty pri{el v konflikt z nekim vitezom, ki ga je pozval na dvoboj. Petty je bil zaradi svoje slabovidnosti seveda v podrejenem polo‘aju, imel pa je kot izzvanec prilo‘nost, da izbere prostor in oro‘je. Njegov o~itno karikirani predlog, da bi se pomerila v temni kleti oboro‘ena s tesarskimi sekirami, je izzval vsesplo{en smeh, med katerim je bila tudi prvotna zamera kmalu pozabljena. 48 Strauss, 1954, str. 62. 49 Prim. tudi Rupel, 1969, str. 509. 50 Prim. Reisp, 1983, str. 95. 51 Prim. Strauss, 1954, str. 108. 64 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS Literatura Aspromourgos, Tony (1988), The life of William Petty in relation to his economics: a tercentary interpretation, History of Political Economy, 20(3), str. 337–356. Aspromourgos, Tony (2000), New light on the economics of William Petty (1623–1687): some findings from previously undisclosed manuscripts, Contributions to Political Economy, 19, str. 53–70. Aubrey, John (ok. 1680), A brief life of William Petty, v: Bevan,1894, str. 3–7. Bevan, Wilson Lloyd (1894), Sir William Petty: A Study in English Economic Literature, Publica- tions of the American Economic Association, 9(4), str. 371–472. Navedbe strani v ~lanku se nana{ajo na tekst na spletnem naslovu http://socserv2.mcmaster.ca/cecon/ugcm/3ll3/petty/bevan.html Hull, Charles H. (1900), Petty’s place in the history of economic theory, Quarterly Journal of Economics, 14, str. 307. Navedbe strani v ~lanku se nana{ajo na tekst na spletnem naslovu http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/cecon/ugcm/3ll3/petty/hull.html Hull, Charles Henry (ur.) (1964), The Economic Writings of Sir William Petty. 2 knjigi. New York: Augustus M. Kelley. Prva izdaja Cambridge 1899. Hutchison, Terence Wilmot (1988), Before Adam Smith: The Emergence of Political Economy, 1662–1776. Oxford: Basil Blackwell. Paulin, Andrej, Trbi‘an, Milan (1996), Zakaj je Valvasor lahko ulival tankostenske kipe iz medi, Rudarsko-metalur{ki zbornik, 43(3–4), str. 261–269. Petty, William (1662), A Treatise of Taxes and Contributions, v: Hull, 1964, str. 1–97. Petty, William (1683), Hiberniae Delineatio quoad hactenus licuit, Perfectisima. Studio Guilielmi Petty. (Indiana University Libraries, Bloomington, Wing Microfilm Reel 220.) Petty, William (1685), A Geographicall Description of ye Kingdom of Ireland. Collected from ye actual Survey made by Sr. William Petty. Engraven and Published for ye Benefit of ye Publique by Fra. Lamb, by Rob. Morden and by Will Berry, London. (Indiana University Libraries, Bloomington, Wing Microfilm Reel 220.) Petty, William (1690), Political Arithmetick, v: Hull, 1964, str. 232–313. Petty, William (1691a), Political Anatomy of Ireland, v: Hull, 1964, str. 121–231. Petty William (1691b), Verbum Sapienti, v: Hull, 1964, str. 99–120. Reisp, Branko (1983), Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Reisp, Branko (1989), Janez Vajkard Valvasor – ‘ivljenje, delo in pomen, v: Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi, katalog razstave, Narodna galerija Ljubljana, 1989, str. 13–78. Reisp, Branko (1997), Nekaj dopolnil k biografiji Janeza Vajkarda Valvasorja, Zgodovinski ~asopis, 51(4), str. 575–577. Rupel, Mirko (1969), Valvasorjevo berilo. Druga, izpopolnjena izdaja, ur. Branko Reisp. Ljubljana: Mladinska knjiga. Schumpeter, Joseph (1954), History of Economic Analysis. London: George Allen & Unwin. Smith, Adam (1976), An Inquiry into the Nature and Causes of the Wealth of Nations. 2 knjigi. Oxford: Clarendon Press. Strauss, E. (1954), Sir William Petty: Portrait of a Genius. Glencoe Illinois: The Free Press. Valvasor, Janez Vajkard (1968), Slava vojvodine Kranjske. Izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga. 65ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) SUMMARY Sir William Petty (1623-1687) and Baron Janez Vajkard Valvasor (1641-1693): Comparative Outline A n d r e j S u { j a n In the history of economic theory, William Petty represents one of the main predecessors of classical political economy. In his works, for instance in A Treatise of Taxes and Contributions, Verbum sapienti, Political Arithmetic, Political Anatomy of Ireland, he analyzed socioeconomic characteristics of England, Ireland and the Netherlands; these works represent the first serious attempt at theoretic and empirical economic analysis. Though a little younger, Janez Vajkard Valvasor was Petty’s contemporary, and is the author of the extensive topography Slava Vojvodine Kranjske (The Glory of the Dutchy of Carniola). In Slava, he wrote about geographic and ethnographic curiosities of the 17th century Kranjsko. Even though Petty and Valvasor lived in very different millieus and worked in different fields, it is possible to draw certain parallels in their lives and work. During their formative years both of them studied at Jesuit colleges, then went abroad. Valvasor’s travels, which lasted almost fourteen years, took him through the countries of western and central Europe and north Africa, while Pety decided on the study of anatomy in France and the Netherlands. According to some notes that have been preserved, both turned out to be very acute observers of their surroundings. Petty was mainly interested in socioeconomic and institutional situations on the Continent; Valvasor studied natural and ethnographic characteristics of the countries through which he traveled. Very important for Petty was his meeting with Thomas Hobbes in Paris. Hobbes’ basic idea about establishing peace and plenty is indirectly reflected in Petty’s later theoretical reflections on state which, on one hand, has to establish defense, social security and the order within, and on sensible tax system, value and monetary questions on the other. A similar role in Valvasor’s life had Matev‘ Merian and Janez Schönleben. Under their influence, Valvasor set to portray the territory of Kranjsko in the form of copper engravings; together with the text that was added later, these engravings represented the basis for Slava. In their work, both Petty and Valvasor followed methodological requirements of the Royal Society program. Petty was one of its founding members, and due to his brillian treatise on the Cerknica Lake Valvasor became its member in 1687. As is well known, the program of the Royal Society favored empirical research based on observation and measuring, first in nature, then within the society. While Valvasor’s findings referred mainly to nature and natural phenomena, Petty estimated and analyzed social and economic processes and institutions (population movements, mortality, national revenues, and the amount of money in circulation). Despite great differences between Petty’s and Valvasor’s work – on one hand a detailed register of conquered Irish territories (Down Survey) and socioeconomic survey of Ireland (Political Anatomy of Ireland), and an extensive geographical, historic, topographic and ethnographic description of Kranjsko on the other – it may be said that Petty’s attitude toward Ireland was not unsimilar to Valvasor’s attitude toward Kranjsko. In both cases they wrote about the countries each of them was attached to, and which they wanted to help; Valvasor wished to do so by introducing its natural wealth and curiosities to forei- gners, and Petty by giving advice on how to improve Ireland’s material situations and institutions. Some parts of Petty’s Political Anatomy of Ireland have been written in a style very similar to the one in Slava, and focus on identical themes. This is especially true of Chapter 6, in which Petty describes the administrative structure of Ireland, and which can be compared to Book 9 of Slava; the latter focuses on the Kranjsko authorities and offices. In the first part of Chapter 8 Petty describes weather conditions in Ireland much as Valvasor describes weather and climate in Slava’s Book 3. Petty’s Chapters 12 and 13, speaking about religion, food and clothing cultures, language and customs of the Irish, can be campared with Valvasor Slava’s Books 6 and 7. Valvasor’s map of Kranjsko is technically equal to, and similar in form, to Petty’s maps of Ireland and Irish provinces, and clearer. Another thing that Petty and Valvasor had in common was their interest in technical matters, and innovative work. As an inovator, Valvasor was more successful than Petty. He invented a new way of casting metal statues that was based on a suitable composition of the alloy and on proper preparation of the 66 A. SU[JAN: SIR WILLIAM PETTY IN BARON JANEZ VAJKARD VALVASOR – PRIMERJALNI ORIS mold. Another of his innovative projects was the plan for a tunnel in Ljubljana mentioned in Slava, which has not been preserved. Throughout his life, Petty worked on the project of an unsinkable double- bottomed vessel, which he never managed to realize. Petty also invented a double-writing instrument for which he even obtained a patent, but there was no interest for it in practice. Among some of the other unrealized Petty’s innovations were a special printing device, a bridge without its middle abutments, and a wheat sower. Both biographies mention a skill for drawing. Valvasor was mainly a master at producing drawings and sketching castles, monasteries and places of interest; it is these drawings that were later used as the basis for copper engravings in his graphic workshop. He also worked on technical drawings, among which are his designs of the workings of the Cerknica Lake, of the Podpe~ Cave, of the Roman Emona, and different maps. According to his early biographer Aubrey, Petty was equally skilled at drawing and painting, probably also at technical drawings, for it is said that during his stay in Paris he used to draw schematic drawings. Taking part in military activities played an important role in Valvasor’s life. He had been a member of the provincial noblemen army for many years, and the fact that he attained the rank of captain points to his abilities as a leader. Petty was likewise connected with the army, first as a military physician, and later as head of the census in conquered Irish territories, which also fell within the competence of the army. In this office, Petty exhibited exceptional leadership and organizational abilities. As far as material riches are concerned, Petty’s and Valvasor’s lives could not have been more different. Petty grew up in a poor family, but later acquired vast land property in Ireland, which took up much of the time and energy he could have used for scientific work. Valvasor, on the other hand, was a nobleman and was relatively wealthy, but due to the extremely demanding and expansive Slava project he went bankrupt at the end of his life. The satisfaction of having completed his life’s work, however, was of considerable consolation.