Stev. 244 Mtiina plačana v iBteihi (Čuti orrcitc tu la puta)
V Trstu, v sredo 1». ontobra «21
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica s*. Frančiška Asiskega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zdajatelj jn odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokostf ene kolone (72 mm). — Oglasi trgov:e/ in obrtnikov m>n pa 40 itofc osmrtnice, zahvale, poslanice in vahila po L 1,—, oglisi dena.nii zwo1>v. mm po L 2. — Mali oglasi po 2^ stot bessia, naj nanj pa L 2. — Oglu1" naročnica In reklamacije seoosilialo izkluičao uorjv' Edinosti, v Trstu, ulica s/, Frančiška AsiSkega štev. 20,1. naasuoujc. — Teieion uredništva in uprave 11-57-
Italija In manjšinska politika
V	par mesecih bo znan uspeh ljudskega štetja v nemškem delu Tirola, priključenem sedaj k Italiji. Četudi se bodo mogle pri tem popraviti sleparije avstrijskih ljudskih štetij, se pokaže vendar, da štiri petine prebivalstva ob zgornji Adiži pripadajo k nemški narodnosti. Dober del tega prebivalstva sicer prvotno ni bil nemški. Avstrija je razvijala dolgo, vztrajno delo raznarodovanja in je italijansko manjšino ponemčevala. V dosego tega namena se je v prvi vrsti posluževala šole. Ta je bila izdatno sredstvo izlasti napram Ladinom, ki so pač govorili svoj ladinski jezik, ne pa književnega italijanskega. Ti so se ponemčevali jezikovno in moralno. Vendar pa bi bili v zmoti, če bi mislili, da je bilo to edino le sad nasilja in zatiranja. Sodelovalo je pri tem isto prebivalstvo samo, ker je imelo od Nemcev, ki so letno prihajali iz drugih nemških dežel, velik gospodarski prihodek. Prirejalo je nemške napise, ker mu je ta jezik najbolje sliv.il z& njegovo trgovino in mu je odpiral poti do vseh državnih služeb. Tako se je italijanska manjšina potapljala v nemški večini In še sedaj, po prevratu, je tam Italijanov, ki rajši govore nemški, nego italijanski, čeprav jim nemščina ne teče tako gladko kakor italijanščina.
Kake so torej spričo teh dejstev pravice in dolžnosti italijanske države napram skupnemu narodu, ki ga ona zastopa, in napram nemški manjšini, priključeni k Italiji? Očitno je, da mora spoštovati tradicije kulturo in čuvstva te manjšine! Na drugi strani pa mora odpraviti sisteme prejšnje vladavine, ki so absorbirali italijansko manjšino med tem prebivalstvom. Moramo vzposiaviti med obema elementoma kriterij popolne enakosti, ki se je poprej, čeprav določena po zakonu, odrekala v praksi. Moramo odpraviti znake umetnega ponemčevanja; potom Šole in juridične enakopravnosti moramo na obe strani dovoliti sredstva za rabo svojega rodnega jezika!
V	tej smeri naj se pokaže razlika med politiko liberalne Italije, ki jo more ta svobodno izvajati ob zgornji Adiži tudi glede Nemcev. Te dni mi je bila prilika, da sem se mogel razgovarjati z zastopniki političnega elementa nemškega plemena: s poslanci, župani, novinarji. Ti nikakor ne prikrivajo svoje zavesti, da so odcepljeni od drevesa, čigar veja so! A mi Italijani jim nikakor ne moremo in ne smemo očitati tega!! Če bi jih obtoževali radi tega, bi se zagrešili proti resničnosti in naravi stvari! Oporekajo pa, da bi se pridruževali pangermamstičnim stremljenjem, da bi se udajali iluzijam, ki bi se imele izvršiti skoro, ali pozneje, in da bi rovarili proti varnosti italijanske države. Govore: cNe morete zahtevati od nas, da bi bili mi
zagotovil mir. Ali, ta dogovor je bil sklenjen na škodo male entente in njegova
..........w i odobritev bi utegnila ustvariti položaj, poln
navdušeni italijanski državljani. Ce bi mi tcžkih ncvaniosti Mislimo zato, da ga kon-
hoteli prepričavati vas o t^kem razpolo- ferenca p^anikov ne odobri, ne da bi se
ženju, bi nam vi z vso pravico — ne za"| poprej posvetovala z zastopniki male en-
_______________	ne za
upMi. Mi moremo in hočemo biti lojalni državljani in kot taki zahtevamo od vas, da nam zaupate, da spoštujete naše pleme nase naprave in našo zgodovino!«
Kaj zahtevajo Nemci za vse to? Avtonomijo — popolno in definitivno! Ne samo upravno, marveč tudi politično v deželnem okvirju. Zahtevajo, čeprav so odcepljeni od nemškega drevesa, da se Zgornja Adiza smatra kot povsem posebno ozemlje, kot izredna dežela. Pod tem pogojem Nemci ne bi govorili več o iredentizmu, bi odklanjali vsa pangermanska rovarenja, bi se postavili na stališče sicer hladne, ali pošUne lojalnosti napram italijanski državi. To se pravi,f da hočejo oni upravljati pokrajino ob zgornji Adiži, da jo ohranijo čisto in nedotaknjeno tudi za bodočnost in za slučaj vseh dogodkov, ki jih utegne prinesti zgodovina.
V tako zahtevo ne moreta privoliti italijanski narod in italijanska država! V svoji modrosti in prilagodljivosti italijansko svobodoljubje sicer ne bo odrekalo spoštovanja do vsega, kar je po naravi in tradiciji nemškega ob Zgornji Adiži, izvzemši le tisto, kar se je izvršilo v zatiranje italijanskega in ladinskega življa. Ne samo iz plemenskega čuta in političnega interesa marveč tudi iz enostavnih razlogov pravičnosti mora italijanska država ščititi manjšine našega plemena pred nadaljevanjem raznarodovalnega delovanja iz minulosti. Povrniti mora tem manjšinam rabo. svojeg,a jezika, jezika očetov, mora ščititi njih manjšinske interese napram nemški večini, ki jih obkoljuje. Ta obramba, ta zaščita pa ne bi bila možna, če bi bila politična uprava ob zgornji Adiži izročena rokam nemške večine!
Tako razumevanje, ki daje^ nemškemu življu, kar mu gre po pravici, ki pa ne žrtvuje kriterija večine v deželi, česar nemško pleme noče žrtvovati napram večini v državi — to razumevanje kaže jasno tiste meje koncesij, ki jih moremo mi dovoliti. Meje, v katerih se more delo italijanske države razvijati s svobodoljubjem, a tudi z narodnim dostojanstvom. To razumevanje daje Nemcem ob zgornji Adiži, kar jim gre, ali ne izroča jim enostavno dežele ob zgornji Adiži, kjer živijo stari italijanski elementi in se morajo zopet uveljavljati.
Tako označa publicist O. Malagodi v rimski « Tribuni« smeri, v katerih naj bi se gibala manjšinska politika Italije napram Nemcem v južnem Tirolu. Ker pa Italija tudi glede Julijske pokrajine misliti na določeno manjšinsko politiko, bomo morali tudi mi povedati svoje mnenje
Jugoslavija
Narodna skupščina
BELGRAD, 17. Seja narodne skupščine je sedaj deiinitivno določena za redno sejo in je prva seja sklicana na 20. t. m. ob 10. dopoldne. Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je ukrenil vse, da so bili poslanci potom ministrstva za notranje zadeve pozvani na sejo. V diskusijo je stopilo sedaj aktuelno vprašanje volitve novega predsedstva. Radikalci zahtevajo za se mesto predsednika. Po ustavi je res treba voliti predsedstvo zakonodajne skupščine. V političnih krogih se pa že sedaj živahno debatira zahteva radikalcev, da bodi predsednik zakonodajni skupščini član radikalnega kluba. Splošno pričakujejo, da reši to vprašanje g. Pašič, katerega povratek pričakujejo še pred zasedanjem skupščine.
Sijajni uspehi državnega posojila
BELGRAD, 17. Pred včerajšnjim je bilo končano podpisovanje 7odstotnega investicijskega posojila, vendar pa bodo točni uspehi podpisovanja znani šele čez nekaj dni. Po brzojavnih in telefonskih poročilih, ki so došla, sodijo, da je bilo podpisovanje poslednjih 15 dni dosti povoljno. Strokov-njaški krogi cenijo, da je skupna vsota podpisanega posojila v Srbiji in Vojvodini dosegla višino 200 miljonov brez podpisov bank. V Sremu se je podpisalo 10 miljonov. Največ sta podpisala vukovarski in mitroviški okraj. Iz ostalih krajev podatki še niso znani.
BELGRAD, 17. Od 1. do 15. oktobra tekom naknadnega podpisovanja 7odstot-nega državnega investicijskega posojila se je pri Upravi fondov podpisalo okoli 6 miljonov dinarjev. Na ta način je bilo pri Upravi fondov vštevši prejšnjo vsoto 16 miljonov podpisanih okoli 22 miljonov dinarjev državnega posojila.
Prva številka Protićevega «RadikaIa» izšla
BELGRAD, 16. Včeraj je izšla prva številka Protićevega lista «Radikal». Na prvem mestu je Protićev članek «Naše nejevolje«. Poleg tega vsebuje prva številka še mnogo zanimivih sestavkov, v katerih se biča sedanji vladni sistem.
Skodlpvci držav« gospodarstva. — Verižniki z valuto aretirani
ZAGREB, 17. Dunajsko poročilo «SIov. Narodu » o aretaciji ponarejevalca ameriških čekov in verižnika z valutami Mahler-ja je posebno v Zagrebu vzbudilo splošno
vedal, so jugoslovenska oblastva prišla na sled velikim tihotapskim goljufijam. Afera na Rakeku je v zvezi z Mahlerjem. Trojica Jakob in Hugon Mahler ter v Ameriki bivajoči, a po vojni na Dunaju živeči Korpner so ponarejali ameriške čeke, katere so potem honorirali v Zagrebu oziroma v Ljubljani. Spravili so v promet pet čekov v vrednosti 15.000 ameriških dolarjev. Ta trojica je imela veliko zaslombo v zagrebških židovskih špekulantih. Na debelo so se bavili s tihotapstvom tuje valute iz Jugoslavije. Znano je dejstvo, da je Nemčija za plačilo prvega obroka vojne odškodnine pokupila potom tihotapcev velikanske množine dolarjev v naši državi. V orient-ekspresu so se vozili sami tihotapci. Velika zasluga gre ljubljanski in deloma dunajski policiji, da je prišla na sled tem goljufijam s čeki in valuto. Jakob Mahler je izročil pred tedni kondukterju orienteks-presa Pflamitzerju paket valute, nad 2000 napoleondrov (1,600.000 K, da jih čez Rakek spravi v inozemstvo. Mahler sam je tedaj omenil, da so na Rakeku za tihotapce »najzanesljivejši policijski organi*. Na Rakeku pa je po dogovoru in sporazumu s Pflamitzerjem zaplenil te napoleondore obmejni policijski komisar, mladi in zelo elegantni Matjašič. Napoleondore je takoj zamenjal oziroma denar založil pri rakov-ski podružnici neke ljubljanske banke. Matjašič je dobro nagradil sprevodnika Pflamitzerja. Ker se je v zadnjem času Jakob Mahler nahajal v denarnih stiskah, je začel potom svojega advokata dr. Stein-harda tajno poizvedovati, kam so izginili napoleondori. Prišel je celo na Rakek. Po i alem so prišli na sled veliki tihotapski goljufiji. Najpreje je bil aretiran komisar Matjašič in pozneje na Dunaju Hugo Mahler, brat Jakoba bankirja, dalje obmejni policijski detektiv Toskanovič,, bančni uradnik na Rakeku Kramer, v Zagrebu Jakob Mahler in advokat dr. Steinhard,,
tente. (Opozarjamo na naš članek pod naslovom «Nevaren slavospev». Prip. ured.)
Bolgarska
Proces proti Radoslavovu. — Odgovor Rusije Bolgariji pri vstopu v vojno SOFIJA, 17. Potek velikega politčnega procesa proti kabinetu dr. Radoslavova pred državnim sodiščem je do včeraj podal nekatere diplomatične zanimivosti. Zagovornik ministra Dinčeva je zahteval, da se pozove kot priča dr. Markov, ki bo potrdil značilne zanimivosti o dplomatičnih podajanjih Bolgarije pred vstopom v vojno. Dr. Radoslavov je poslal dr. Vladova kot zaupnika k ruskemu zunanjemu ministru Sazonovu s predlogom, da Bolgarija brezpogojno pristopi k ententi, če se ji za-
Francija *
Poslaniška konferenca in sklepi Zveze Narodov glede Gornje Šlezije
PARIZ, 17. Poslaniška konferenca se bo sestala danes predpoldne ter nadaljevala s proučevanjem posameznih točk priporočila Zveze narodov glede Gornje Šlezije.
PARIZ, 17. Seja poslaniške konference, ki se je imela vršiti danes predpoldne, se je preložila. Bržkone se bo vršila v petek. Seja se je odgodila, ker je potrebno, da se vprašanja, ki se tičejo izvršitve predlogov Zveze narodov glede Gornje Šlezije, proučijo z jurističnega vidika. Za jutri se pričakuje prihod .^igleškega jurista Makinga Lcrda Ardinga, poslanika Združenih kraljestev Velike Britanije in Irske. Pri zadnjem sestanku konference imenovani ni bil navzoč, ker je bil odsoten.
PARIZ, 18. Javlja se, da bo prispel jutri v Pariz Sir Herrick Drummond, generalni tajnik Zveze narodov. Bržkone bo Drummond dobil nalog, zastopnikom zevznikov v konferenci poslanikov obrazložiti sklep Zveze narodov, s katerim se priporoča de-
garantira Makedonija. Bolgarija je zahte-___________?___________^ ^_______
vala, da zasedejo Makedonijo angleške če- litov Gornje Šlezije in ustanovitev gospo-te; v tem slučaju ona pristopi k enter»ti.; darstvenega režima med Poljsko in Nemčijo v sporni pokrajini.
Stroški za zasedne čete PARIZ, 18. Pogajanja med zavezniki glede stroškov za zasedne čete se bodo zopet pričela, in sicer nepreklicno jutri. Vršila se bodo v finančnem minstrstvu Udeležili se jih bodo finančni in vojaški ve-ščaki.
katerega so pa pozneje izpustili, ker se je znal prav spretno izmotati iz afere.
čehoslovaika
Važen češki glas o dogovora v Benetkah
PRAGA, 17. Oficijozni «Čas» piše, da aogovr v Benetkah ni v navskrižju samo s trianonsko pogodbo, marveč z vsemi mirovnimi pogodbami sploh. Ker se med Nemci širi mnenje, da delo za mir sloni na ramah njenih zaščitnikov, se ne sme dati Nemcem takega orožja v roke. «Čas» piše nadalje; Bili bi mi prvi, ki bi prijazno sprejeli dogovor v Benetkah, če bi izhajal iz
S&zonov je odgovoril temu bolgarskemu odposlancu: «Jaz pameti od Vas ne zahte vam». O tej ponudbi je tudi razpravljala duma. Obtoženi ministri Tončev, Popov in Apostolov so predlagali nove priče. Vsi ministri se zagovarjajo, da so delovali v interesu Bolgarije.
Senzacionalna so dalje bila odkritja frvih momentih vstopa Bolgarije v vojno Splošno senzacijo je vzbudil zagovor obtoženih ministrov, da jp morala Bolgarija da-i iNemčiji velike množine živil, posebno koruze, dasi je Bolgarija sama gladovala Obtoženi ministri se glede katastrofe na fronti zagovarjajo, da je bilo na fronti iz vršeno veliko izdajstvo.
r
Rusija
Finančni položaj Rusije
List «Echi e Commenti* prinaša po listu < L'Est Polonais* o tem predmetu sledeči članek: Na predvečer skorajšnjih kupčij med raznimi evropskimi državami in Rusijo bo zanimivo «edeti, kakšen je današnji finančni položaj te poslednje države Važno je predvsem, koliko papirnatega denarja je Rusija izdala v letih 1918., 1919, in 1920. in kakšna je resnična vrednost tega denarja v zlatu. Za podlago primerjanju bo služila kupna vrednost ruskega denarja v letih 1913 - 14.
Rusija je izdala v zadnjih treh letih sledeče množine papirnatega denarja: L. 1918. za 83.952 miljard rubljev, 1. 1919. za 163.751 miljard in 1. 1920. za 955.223 miljard. Vrednost tega denarja v zlatih rub-ljih je sledeča: L. 1918. 528, 1. 1919. 300 in 1. 1920. 200 miljard. Iz tega je razvidno da je vrednost papirnatega rublja napram zlatemu vsled ogromne svote izdanega denarja nazadovala v sledečem razmerju L. 1918. je veljal papirnati rubelj 6/t0, leta 1919 2/10 in 1. 1920 samo */1Q0 kopejke zlatega rublja. En rubelj v zlatu je veljal leta 1918. 106, 1. 1919. 420 in L 1920. 4270 papirnatih rubljev. Padanje vrednosti papirnatega rublja od 1. 1918 - 20 je bilo v primeri z zlatim rubljem sledeče: 1:3:27 To padanje pa bo ob koncu tekočega leta doseglo .87, tako bo en zlat rubelj veljal 336.000 papirnatih rubljev. Vsled tega bo morala sovjetska Rusija, da pokrije pri-mankljaj v svojem proračunu za 1. 1921, izdati za 67.200.000.000X00 rubljev papirnatega denarja.
Seveda je takšen položaj iz raznih razlogov nemogoč in brezsmiseln, ker se že sedaj vrši trgovina v mnogo ruskih pokrajinah v naravi, t. j. daja se roba za robo. Nihče namreč noče več sprejemati papirnatega denarja in še manj ga bodo hoteli sprejeti, ako se izda še gori omenjena svota.
Iz tega sledi, da si bo Rusija skušala pomagati na kak drug način. V 1. 1921. bo izdala novega denarja za 3.000.600.000.000. Skupaj bo znašala svota vsega papirnatega denarja koncem 1. 1921. 4,000.000,000.000 rubljev.
Da si bo mogoče mogoče napraviti pravi pomen teh slik, naj omenimo, da se je cenila skupna vrednost vsega ruskega premoženja v 1. 1900. na 63.000,000.000 rubljev, a premoženje vsega sveta na 1,000.000,000.000 rabljev. Vidi se torej, da bo svota papirnatega denarja, ki ga bo Rusija imela v prometu do konca 1. 1921, 63 krat večja kakor vrednost vsega rus-cega premoženja in 4 krat večja kot vrednost premoženja vsega sveta.
Nenuri v Rusiji LONDON, 18. Poročevalec lista «Daily Viaila» v Revelju javlja, da se nemiri na zapadu in jugozapadu Rusije še niso polegli. V nekem mestu Belorusije je izbruh-
jsenzacijo. Kakor je «Slov. Narod» napo- mirovnih pogodb in če bi osrednji Evropi
nil upor. Ni ga dneva, da bi se sovjetske čete tu ali tam ne naskočile. Posledica uporov so aretacije in nagli sod. V mesecu septembru je bilo usmrćenih 45 oseb, med njimi tudi nekaj žensk.
Vrangeiova vojska
CARIGRAD, 17. General Vrangel mora odpotovati na Bolgarsko. Pred odhodom je izdal dnevno povelje, ki se peča z porazdelitvijo službe njegove vojske pri raznih ruskih organizacijah, katere obstajajo v Turčiji. Pripravlja se nova dislokacija ubežne vojske po slovanskih .pokrajinah.
Anglija
Zastopstvo Anglije na konferenci v Washingtonu ' LONDON, 18. «Daily Mail* poroča, da bo zastopnik angleške vojske na konferenci v Washingtonu general grof Cavan. Kakor je znano, je bil general grof Cavan vrhovni poveljnik angleških čet v Italiji.
LONDON, 18. Agencija Reuter poroča, da se bo Balfour udeležil konference v Washingtonu. Kar se pa tiče ministrskega predsednika, ni bilo do sedaj še nič odločeno. V slučaju pa, da bi moral tudi Lloyd George prisostvovati konferenci, se smatra za verjetno, da bo po njegovem povratku v Anglijo prevzel nač^lstvo angleškega odposlanstva Balfour.
Razmerje med severno in južno Irsko
BELFAST, 17. Ministrski predsednik severne Irske Eraig je imel včeraj v Bel-fastu govor o odnosajih med severom in jugom Irske. Rekel je, da dežela potrebuje mir in da ga želi. Nekateri mislijo, da je edini način, da se pride do mira, ta, da se Ulster priklopi k južni Irski. Toda Ulster ie skala. Kdorkoli bi hotel vgrizniti vanjo, bi si zlomil zobe. Glede možnosti, da bi fenijanci znali napasti severno Irsko in jo podvreči s silo, ako konferenca ne bo imela uspeha, je rekel Craig, da so severni Irci pripravljeni na tak slučaj. «Mi smo — je rekel govornik — ravno tako sposobni za boj kakor fenijanci.»
Angleško-irska pogajanja
LONDON, 17. Irska konferenca se je sestala danes ob 12'40. Seja je trajala do 13'20. TŠjnik konference je objavil, da se ni določilo, kdaj se bo vršil prihodnji sestanek. Neka vest agencije «Reuter» pravi, da se iz okoliščine, da se ni določil datum prihodnjega sestanka, ne sme na noben način sklepati, da so nastale pri pogajanjih težkoče. Vzrok, iz katerega se da-tu/n prihodnjega sestanka ni določil, je v tem. da se bo jutri otvorilo zasedanje dolj-iie zbornice in ne more torej Lloyl George prevzeti nobenih obvez.
Vprašanje Tihega oceana
LONDON, 17. List «Daily Express» pravi: Ako bi se na konferenci v Washingto-nu v vprašanju Tihega oceana ne dosegel sporazum, tedaj mislijo angleška vlada in vlada dominionov, da bo potrebno ustvariti na Daljnem vzhodu novo mogočno mornarico. List pravi, da bo oporišče nove mornarice Singapore.
to delavcev. Pri posvetovanjih je zastopanih 14 vlad, med drugimi tudi italijanska.
Grika
Položaj v Mali Aziji
ATENE, 17. Službeno poročilo o vojaškem položaju od 15. oktobra pravi, da vlada na celi fronti mir.
TuržIJa
Turško - albanska pogajanja
CARIGRAD, 18. Listi pravijo, da se bo. do pogajanja med Visoko porto in Albanijo v najkrajšem času zaključila. Pri leh pogajanjih gre za to, da se vzpostavijo diplomatski odnošaji med Turčijo in Albanijo. Govori se, da bo v najbližji bodočnosti prispela v Carigrad albanska delegacija, ki jo bo vodil Magir - Rcmc - beg.
Namere Kemalistov
CARIGRAD, 16. Včerajšnji listi so objavili, da so podvzeli Kemalisti pri Afium-Karahisarju v smeri Dumin Reiinar silne naskoke na grške postojanke. Njihov namen je, odrezati edino železnico, ki veže Eski - Šehr s Smirno, ter se polastiti vsega grškega premičnega materiala, ki je nakopičen pri Eski - Šehru in Kutaji. Kemalisti so razdejali železniški tir že na dveh mestih.
Poročilo o bojih
ANGORA, 14. (Zakasnela.) Neko sluz-beno poročilo pravi: Severno od Eski - Še-hra v bližini Tekedjilora je naskočila naša.
sovražnika, mu prizadjala velike izgube ter ga napodila. Tudi pri Afium-iK^rahisarju so naše čete naskočile sovražnika in tudi tam je imel nasprotnik težke izgube. Polastili smo se velike množine orožja in municjc ter vjeli precej sovražnikov.	_
General Diaz v New - Yorku
NE\V - YORK, 17. Za sprejem italijanskega generala Diaza so se delale velikanske priprave. General mora prispeti semkaj jutri s čezoccanskim parnikom «Giuseppe Verdi». Parniku bosta šli nasproti dve torpedovki in baterije obrambnih utrdb bodo oddale pozdravne salve. Na pomolu se bo zbralo 10.0C0 Italijanov, da sprejme slavnega .vojskovodjo.
Ukrepi proti stavki železničarjev v Zedinjenih državah
WASHINGTON, 18. Ministrstvo za javna dela je izdelalo sledeči načrt za preprečitev stavke železničarjev: 1. Vozne takse se imajo v isti meri znižati, kakor so se znižale mezde v mesecu juliju. 2. Železniške družbe umaknejo svoje zahteve po nadaljnjem znižanju mezd. 3. Nameščenci umaknejo svoj dnevni red o stavki ter čakajo na ukrepe ministrstva za javna dela. Med tem se oblastva pripravljajo, da se zagotovita aprovizacija z živili in poštni obrat. Za razdeljevanje živeža v New-Yorku je na razpolago 75 tisoč tovornih avtomobilov. Zaloga mesa v večjih ledenicah zadostuje za tri tedne. Najtežje je vprašanje kuriva, toda trgovci s premogom so izjavili, da bodo položaju kos.
- Nemčija
Resultati volitev v berlinski občinski zastop
BERLIN, 18. Zaključki volitev v občinski zastop so izkazovali ob 1. uri ponoči šibko večino meščanske stranke, katera je dobila 835 tisoč glasov proti 815 tisočem socialističnih glasov. Volitev se je udeležilo 70 odstotkov volilcev.
Avstrija
Aretiran Madžar na Dunaju
DUNAJ, 17. Na Dunaju so aretirali Frana Molnarja, voditelja madžarskih tolp v Zapadni Ogrski Molner je iz Sombatelja. Pri zaslišanju je priznal, da je med drugimi poneveril neki tvrdki, pri kateri je bil nastavljen, 100.000 K.
Demonstracije proti draginji na Dunaja
LONDON, 18. Listu «Daily Mailu* poročajo z Dunaja, da so se tam vršile demonstracije proti naraščajoči draginji. Žensk? in otroci so oplenili nekaj trgovin ter taco protestirali proti naraščanju cen živi-om.	_
Švica
Deveti zbor odbora Mednarodnega udruženja za zaščito delavcev ŽENEVA, 18. Včeraj so se otvorile seje odbora Mednarodnega udruženja za zašči-
Po milanskem kongresu
Kakor smo že poročali, je dobila večino na milanskem kongresu italijanske socialistične stranke skupina tako imenovanih maksimalističnih edinjašev pod vodstvom ravnatelja lista «Avanti!» Serratija ter posl. Baratono. Od kongresa sprejeti dnevni red te skupine, ki vsebuje glavne poteze bodoče politike socialistične stranke, povdarja predvsem, da je ital. soc. str. revolucionarna stranki, ki smatra, da je nadaljnje prebivanje reformističnih elementov v njeni sredi nedopustljivo. Stranka odklanja sodelovanje svojih poslancev z meščanskimi strankami v vladi, pač pa bodo morali socialistični poslanci vporabiti svojo parlamentarno moč za to, da prisilijo meščanske vlade k spoštovanju vseh onih pridobitev, ki si jih je pro-letariat do sedaj izvojeval ter da izsilijo od istih vlad nove ugodnosti za delavstvo.
Dalje določa dnevni red, da se mora socialistični paT-'-unentarni klub popolnoma podrediti vodstvu stranke in da ima vodstvo stranke neomejeno pravico izključiti vse one člane, ki bi se na kakršenkoli način pregrešili proti politiki stranke, kakor je bila določena na milanskem kongresu, t. j. proti politiki, katero določa omenjeni dnevni red.
Kakor poudarja sam dnevni red, je že socialistični kongres 1. 1912. sklenil, da stranka ne sme trpeti v svoji sredi reformističnih elementov, ki so za sodelovanje z meščanskimi strankami. Kljub temu pa so do danes reformisti ostali v stranki in jih tudi milanski kongres ni izključil, kar pa si ni upal storiti kongres fam, si najbrže ne bo dovolilo niti vodstvo stranke. To pomeni, da bodo reformisti še nadalje ostali v stranki.
Ko je bil objavljen izid glasovanja, sta poslala v Italiji navzoča zastopnika III. in-ternacionale Henrik Waleski in Klara Zetkin pismo, v katerem trdita, da od kongresa sprejeti dnevni red le z besedami poudarja revolucionarni značaj stranke, medtem ko v r anici dopušča sodelovanje z meščanskimi strankami, vsled tega da je stranka zatajila svojo revolucionarno preteklost in zajadrala v reformistične vode. Pismo končuje z izjavo, da se na podlagi
r
sklepa tretjega kongresa III. internacionale smatra edino le italijanska komunistična stranka kaltor Članica III. internacionale v
Italiji.
V razpravi, ki se je vršila pred volitvami strankinega vodstva, je reformist Modi-gliani, zavračajoč neki medklic Maffija in naslanjajoč se na pismo obeh zastopnikov moskovske internacionale, vzklL.nil, da bi prav za prav revolucionarna skupina, katero vodijo Maffi, Lazzari in Riboldi, morala izstopiti iz stranke.
Ta opazka reformista Modiglianija dokazuje, da se v «revolucionarni® socialistični stranki reformisti čutijo že tako gospodarji. da smejo revolucionarni skupini pokazati
Kakor zanimivost poročamo še sledečo podrobnost. Do sedaj so bili v vodstvu ital. soc. str. zastopani tudi slovenski socialisti, in sicer najprej po g. Ivanu Regentu in ko je ta prestopil v novo ustanovljeno komunistično stranke, je bil na njegovo mesto izvoljen na livornskem kongresu g. Štolfa iz Gorice. Milanski kongres pa ni niti v novi centralni odbor niti v razširjeni nacionalni svet, kjer so zastopane vse pokrajine, poslal nobenega zastopnika slovenskih socialistov.
ie čakala godba v narodni noši in j» svirala
kraljevo koračnico« kakor je
Dnevne vesti
HastMm ▼ Sv. Križu. Prejeli smo: Minule nedelje smo imeli v naši vasi zopet znane nemile goste iz Trsta. To pot so priili črez Prošek. Najprej so obiskali učitelja g. I. Tenceta. Glasni vskliki so pričali, da so se tam kaj dobro imeli. Na to so šli v gostilno konsumnega društva in v druge gostilne. Okoli 9. ure so se pripravljali na odhod. V zadnjem hipu pa so se spomnili zadnje točke svojega «programa*. Podali so se v gostilno Ane De Lorenzi. kjer pa slučajno ni bilo nobenega gosta Po kratkem prerekanju z gostilničarko so začeli s svojim — delom. Začeli so uničevati gostilniško opravo, tujo lastnino. Lastnica je vsa prestrašena ušla k sosedom. Ko so tu opravili svoje delo, so šli v gostilno M. Sedmaka, kjer so istotako razdevali in uničevali. Od vse oprave je ostalo le kup deščic in steklenine. Obe gostilni trpite veliko škodo. Potem so*	_
odšli nemoteno. Pozneje pa je prišel na lice j potrebno orodje, s katerim so nemoteno premešča v Sedmakovo gostilno, g. brigadir. Koj reza« močno železno omrežje na oknu, ki ima
____ • i . i -t ___ _ * -1 -t__1_ • ____U 1___:___ . ; TS.7.H iCfl V ItliCA r1»lt-» I^irtl O 1«	t* «« fk H**
renčtč: «Gorske pravljice«; 3. Vel. Koledar t922)vufcci S. Franceeco d'Asaisi 20, L
Mladinsko initvo »rioiiili' Športni odsek ima danes ob 20. svoj sestanek in sicer v prostorih otroikega vrtca. Ker so na dnevnem redu jako važne točke, prosim, da se vsi dani tega .sestanka udeleže polnoštevilno in točno.	,	Načelnik.
Iz tržaškega iivilenia
Beg treh kaznjencev iz zapora v mestni bolnišnici. Ni dolgo od tega, ko smo poročali, da je pobegnil iz zapora v mestni bolnišnici, kjer se je nahajal radi slabega zdravja znani, nevarni, že večkrat kaznovani tolovaj Josip Cermel.
.Včeraj ponoči so pobegnili iz iste celice, kjer je bil zaprt Cermel, drugi trije znani, že večkrat kaznovani tolovaji. Imenujejo se Josip Vuica, Anton Spillaro in Hektor Vidali. Naravnost zagonetno je, kje so dobili kaznjenci
mu Kaj
Furlanije. Ko je nekoč sor Prister — angležki
Demonstracije v Splitu. Italijanski listi poročajo zopet o izgredih v Splitu. Mi nimamo zanesljivih podatkov, da bi mogli presojati, v koliko ta poročila odgovarjajo resnici. In
izkustva nas uče, da moramo hiti skrajno pre- [ potoval po Furlaniji in je videl brojenski vo vidni posebno tedaj, ko imajo poročila znano i dovod (Aurisina) je
zadersko marko. Saj vemo, kako se ob takih slaba, da ji je tudi pripisovati veliko dogodkih stvari zvračajo in pretirujejo, da za-; vost v Trstu, ki je večja, nego v dobijo gotovo tendenco. — To pot pišejo o ™ demonstracijah v Splitu proti rabi latinskega cerkvenega jezika. Poročajo, da je dne 9. t. m. nekaj mladeničev med mašo udrlo v
je lastnik označil škodo, je menil ironično: j	7 ulico della Picta, in pobegnili, ne da
j, tisoč lir?! To je bilo vse. Mej tem pa so	™ stražniki zapazili,
pri nas preiskave na dnevnem redu. Danes	zaključku naj prpomnimo, da je bil Vidali
pri tem, jutri pri drugem mirnem prebivalcu.	*er ^ opeharil znano tvrdko EHermann-Ko so pred kakimi štirinajstimi dnevi vrgli j w ilson za pol miljona lir. Tudi več^ tatvin bombo na streho hiše g. I. Košute, ki je le par korakov oddaljena od postaje, so naši varstveni organi istotako blesteli s svojo odsotnostjo. V takih razmerah moramo živeti!
Vprašanje preskrbe Trsta s pitno vodo. Gosp. profesor Prister pripoveduje v «Eri» o svojem načrtu za rešitev tržaškega vprašanja, ki ga je
bil že leta 1907. predložil občini. Po tem na-	, ... . , . 0 .	. j . •»
črtu bi se voda napeljala iz globin vzhodne i	,Cm.mari?V,e.,,C Pre°stavi1
m
roparskih napadov ima na vesti. V zadnjem času ga je zasačil neki policijski agent v gostilni v ulici della Ginnastica. Policijski agent je preiskal Vidalija, ki je bil popolnoma našemljen: imel je ponarejene brice, brado in nos. Agent je našel pri njem ponarejen potni list v Ameriko. Beg sedemnajstletne mladenke. Josip C.,
pripoveduje profe- \ Pr^snočnpm na policiji in fakvil, daje
koiLuT R. F. Burtonibc*mI* niC«ova » et*a h« doraa' a
; praznin rok: s sebo; vzela namreč za
Gospodarstvo
tijska in Trtnarskn zadrvga v Trste,
via Raffineria 7, ima na razpolago super-tosfat 15- 17 % po 45 L za 100 kg franco Trst skladišče. Ravnotako ima na razpolago posuš&oo zelje (repo, različno zelje, grah - avstr. Dorrgemiise) v konservah netto 5 kg po ceni 2'50 L pa konservo s 5 kg zelja, franco skladišče Trst.
To posušeno zelje je pred vsem hot urana za mlade prašiče, in tudi živino. Redilnih snovi mnogo več seiiit.
Člani in nodružnice so vabljeni, da si blago ogledajo in naroče.
Italija ni poslala v Anglijo nič zlata
RIM, 17. Vest, katero so prinesli nekateri listi m katera pravi, da je italijansko zakladno ministrstvo odposlalo nekaj zlata v Anglijo, je brez podlage.
dobro
drugo kot v
VZAMEM v najem hišico a zemljiščem v okW na Josip Kert>avac, Paoftn
lici Trsta. Pisati Diacono 7, Trst.
192»
MLEKARNA, eventuelno prostor za mlekarno^ na prometnem kraju Trsta, se kupi ali vza-; me v najem. Ponudbe pod «Mleko-upravništvo.
na 1919
KUPI se hišica s 3—4 sobami, in vrtom v Bar-kovljah ali v bližini. Ponudbe pod Renato* na upravništvo.	1920
po-ne
3000
Borzna poročila.
Tečaji.
Trst, dne 18. oktobra 1921.
Jadranska banka ..............540
Cosulich..................31C
Dalrnatia..................215
Gerolimich................IkO
Libera Triestiaa .............„	5otj
Lloytl .. .................13ii0
Lttssino ................. ,	700
H^rtinolicti.............................148
Occania • • •»»..•«...«.....	255
Premuda..................345
Tripcovich.........................298
Ainpelea ....i,.. ...........	615
Cement Dalmatin ..............320
da>tako'«—--^f P^a- SkWp. se, daje po-begmia mladenka v neznan kraj s svojim Iju-
umrlji-Kalkuti,
Cement Spala to
2S0
Taja valuta na tržaiiteni trfss
bimcem 24 letnim Josipom Lorusojim iz Bar- avstrijsko nemške krone....... I.
1..x«. _ T>_1-:- • __t t •	. ..	__
Bombaju in Madrasu. Ne pozna mesta ropi — izvzemši Rotterdam — ki bi moglo tem konkurirati s Trstom. Mesto trpi žejo, cerkev' da-si je v bližini na razpolago obilica vode. Je sv. Duha in zabranilo duhovniku nadaljevanje kakor tista žival, ki je poginila od gladu med sv. opravila v latinskem jeziku. Za tem dajp, dvema snopoma sena. Navedši to izjavo an-išjnie uprizorili hrupno demonstracijo pred staŠkg^ gležkega konzula, pravi profesor Prister, da krau mons. Maroevicha. Naslednjega večera )e ravno letošnje leto dokazalo, da bi njegov trji,J
načrt najbolje odgovarjal. Vse reke v pokra ! jini so se posušile, ali pod zemljo 1 Furlanije je neizčrpna obilica vode. Reka je suha že 5—6 mesecev, voda Timava okužena in je pitna še le po filtraciji, o dolini zaveljski se sploh ne govori več, ker je ta vodnjak vz-sušen že davno. Ukljub temu so pristaši Ti-
vanjem mons. Maroevicha. Naslednjega so — če govore italijanski listi resnico — demonstranti preprečili italijansko pridigo in zasledovali rečenega monsignora do njegovega stanovanja, tako, da so ga morali ščititi redarji. Enajstega t. m. so ga tudi dejansko napadli na Stolnem trgu. Demonstracije so dale povoda italijanskemu generalnemu konzu'u, da je zahteval od oblasti primerne odredbe.
Tako opisujejo dogodke v Splitu italijanski listi na dolgo in široko. Tudi ne manjka pikrih očitanj na naslov jugoslovanske vlade, češ, da ni znala preprečiti — tudi s silo, če bi bilo
gv' lette. Policija ju zasleduje.
t Pokanje. Pred včerajšnjim proti večeru je bilo slišati po mestu več močnih strelov. Ljudje so o strelih marsikaj ugibali, a natančnega ni vedel nihče povedati.
V bližini rocolske vojašnice, in sicer na obširnem travniku poleg vojašnice so obhajali evi stražniki drugo obletnico ustanovitve j kraljeve straže. Proti večeru so se spuščale
vzhodne'	50 kife prvć^letonacije, ki so raz-
e burjale občinstvo, ki ni vedelo, da obhajajo stražniki drugo obletnico.
Drugo detonacijo je bilo slišati "v sredini mesta okoli 11. ure. Ob tistem času je korakala po tekališču-'Garibaldi večja družba ne
mava zmagali, postavljajo cev za provizorično j ^^ „aademčev. Ko je dospela gruča
riinfiimrn tri *c% nrar?! nrnniia vnnntrnHa i n »m rv	_____ _ __*	°
napeljavo, ki je prava ironija vodovoda in ima vrstnike le v kaki vasi na Krasu. — Mi nismo strokovnjaki in ne moremo presojati, ali bi načrt g. prof. Pristerja res ugodno rešil to nepotrebno — takih dogodkov. Zgražajo se na srečno vodno vprašanje, ki se vleče že deset-tem, da oblasti niso izslcdiie krivcev in ni ko- leMa kakor morska kača, ko so vse neštevilne
i komisije vsikdar ostavile tisto vreme, ki so je presojati, ko- ' našle. Vsekakor pa so trditve Pristerjeve zelo
gar zaprle!!
Kakor rečeno, mi ne moremo liko je resnice v teh poročilih. Na vsak način pa že v skladu s svojimi načeli obsojamo vsa- j vprašanje rešuje in ko nasilje, pa naj se je godilo kjer-koli; kiijt*
i značilne in poučne za
se to
način, kakor rešuje. Posebno santna je ugotovitev, da v Žavljah sploh ni več vode. Saj se spominjate, kako so pred par me-
na
vogal ulice del Sapone, je bila slišati detonacija bombe. S početka se je mislilo, da so jo mladeniči vrgli od sebe, toda po policijskih zasledovanjih se je dognalo, da se je bomba razpočila na strehi hiše št, 22 na Garibaldije-vem tekališču. Kdo je vrgel bombo na streho, se ne ve. Bomba ni povzročila človeških žrtev. Aretacija starega gaelnika. Dne 14. julija t.
bil bi že skrajni čas, da neha tista bojna du	...	_	^^ ^ ^ ^	^
Ševnost, ki hoče vsako sporno vprašanje re-; J^i vsi kričali, kako da bo iz Žavelj prihajalo; fe^obiiibir'iastTiku kol^a.^da sTbo po^vrnU sevati s silo. Obžalovali bi le, če bi v Jugo- toliko vede, da bo Trst lahko plaval v njej. Na ~	, .	. J™.
.	> 1. se je predstavil v mehanični delavnici Josipa
intere- Steiskala v ulici delTIstituto št. 37 mladenič in vzel v posodo kolo vredno 450 lir. Mladenič, ki je bil izjavil, da se piše Josip Sedmach
slaviji uveljavile metode, ki jih mi v Primorju vedno tako ojstro in tako opravičeno obsojamo!
Obisk kr. dvojice na Tirolskem. Pri spreje-! mu kr. dvojice na postaji v Briksenu je imel podžupan Widmann sledeči pozdravni govor ki ga posnemano po tirolskem listu < Tiro!er» iz Bočna: <*Kot sedanji zastopnik mesta Brik-1 sena mi je zapadla častna naloga, da Vaše ve-' ličanstvo pri Vašem prvem obisku na tleh tega tisočletnega nemškega mesta spoštljivo pozdravim- V teku stoletij je bila usoda časa našemu mestu naklonjena in nenaklonjena. V zadnji vojni je naša občina z vsemi prebivalci naše dežele doprinesla neštete žrtve v krvi in imetju, žrtve, radi katerih še dandanes trpi.! Tudi drugače pritiska sedanji težki čas na go-; spodarski položaj mesta s svojo težko scnco i
eni uri. Minula je ena ura, en dan a Sedmacha
tem slučaju vidimo, kake nečedne igre si do-! ni bilo več nazaj $ele včeraj je ijeIa Kcija voljujejo merodavni činitelji in njih glastla z Sedmacha in ga odpeljala na policijo. Tam se
nesrečnim prebivalstvom
Vprašanje tržaškega semnja vzorcev. Po
obvestilih ki srno jih prejeli od pripravljalnega odbora za tržaški semenj vzorcev, se da sklepati, da ideja takega semnja v našem mestu ni nikakor zaspala. Pred včerajšnjim predpol-drse se je vršila v sedežu glavnega civilnega Jiomisariata že druga seja prizadetih krogov, ki se bavijo z mislijo, da bi se prihodnji semenj vršil jeseni 1. 1922. Omenjene seje so se
je pa izvedelo, da se ne piše Sedmach, temveč Eugen Petrincich. Stari grešnik je bil odpeljan v zapor.
Vesti z GoriSkega
Žalostni dogodek v Koza ni. Dne 16. t. m. so
imeli v Kozani javen ples. Dovoljenje se je glasilo do 11. ure. Orožniki pa so dovolili še dve uri po vrhu. Neki opiti finančni stražnik, iTdeiUVli^sena^to^rV in i^ijTnTkr^lan^ iz\ju- ^ bil v civilni obleki, je hotel plesati, ali.
I.'jske pokrajine, člani pripravljalnega odbora in zastopniki raznih podjetij in društev iz Tr
dolično dekle mu je odreklo. Vsled tega so orožniki ustavli godbo ob 11. uri 10 min. God-
sta in z dežele. Senator Valerio je predlagaj	St°pi}\ 5	odra' f. so
naj bi se ustanovilo mesto, dosedanjega priprav ljalnega odbora posebno društvo
stari navadi — še eno zagosti sredi plesišča.
jim je hotel zabraniti.
JllL;iav	r- i	» .i
za tržaški	Lden orožnikov pa .
in prebivalstvo uoa, da mu bo' vlada Vašeiai semenj vzorcev. Temu predlogu se je' uprl	ffjgjJ* ^P*lnika » > ga vrgel ob tia. veličanstva v kratkem pomagala Iz te be^Te ! Cosulich, ki je rekel, da je i»tanovitev 1 fe™™ .sc J® razburilo m začelo kričati. Zdavna navajen na priproste^ običaje, na red društva nemogoča, dokler ne bodo zagotovljena za semenj potrebna denarna sredstva. Bilo je sklenjeno, do bo sedanjemu pripravljalnemu
ter na zvestobo in spoštovanje napram obla-stvom, prosimo Vaše veličanst\o, da bi nas milosfljivo ščitili in r.am bili naklonjeni ter Vas v imenu mesta zopet najspoštljiveje po-
in
Orožnik )e trikrat ustrelil v zrak, ali en strel je po nesreči smrtno zadel onega finančnega stražnika. Ko so ljudje kričali: Ubili ste ga —
češkoslovaške krone .
dinarji........
leji « •••••••••
marke
dolarji........
francoski franki . . . • švicarski franki .... angleški funti papirnati. angleški fanti, zlati . . napoteoni .......
1.15 26.65 - 27—
39.---i}.—
18.---19.-
14.--15 50
25.35 — 25.50 18450—185 50
478.--- 486.—
99.75-100.25
118.--120.—
95.75— 96.25
HULI OGLUŠI
TOVARNA NA DEŽELI išče paznika ekspedicije in nakladanja ter za druga kontrolna dela. Zahteva se samo izkušena in energična moč, ki pozna slovensko in italijansko ter razpolaga z dobrimi spričevali. Ponudbe pod «Priden® na upravništvo.	1926
TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janei, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922
TRGOVAČKI pomočnik verziran u manufakturnoj, specerijskoj i železnoj robi, razumije hrvatsko, njemačko dopisivanje, traži mjesto za odmah ili^ 1. novembra. Juraj Abra-movič, Herpelje-Kozina.	1923
PRODAM 2 štedilnika po nizki XXX Ottobre 14, vratar.
Ulica 1924
HIŠA (štiri stanovanja, zemljišča 1800 klaftroi za 45.000 lir) druga v bližini mesta (dve stanovanji, plin, vrt) za 25.000 lir prodam. Kavarna Sport.	1915
GOSTILNA, v lepi legi, se vzame v najeui eventuelno tudi na račun. Naslov pri uprav-ništvu.	1913
ZADRUGE! TRGOVCI! Lončeno posodo, najfinejšega izdelka, iz prvih virov — najmanj^ po pol vagona — dobavlja Jos. Peterlin, tačas hotel Gržina, Št. Peter na Krasu. Zadruge! Trgovci! naročajte domače izdelket
1912
PLESNA AKADEMIJA. Campo S. Giacomo % dvorana DKD ob sredah, sobotah in nedeljah od 6—8 za novince, od 8—11 skupne vaje, ob nedeljah od 10—1 matinee. Josip Bizjak, avt. plesni učiteV.	1902
NOVE postelje za
žimnice iz volne
L 95.—, vzmeti L 70.—* L 130.—, iz žime L 50.— ponočne omarice, umivalniki, chiffonier«* omare, popolne sobe po izredno nizkih c®-nah. Ulica Fonderia 3.	188JI
STROJNIK, samec, mehaniker, vešč po potrebi tudi električne inštalacije, išče službe. Naslov pri upravništvu.»	1875
OB JUŽNI ŽELEZNICI je na prodaj hiša z gospodarskim poslopjem, gostilno, prodajalno, mestno tehtnico in ledenico. Pripravna je tudi za mesnico in trgovino z lesom. Pri hiši jc vrt in velik travnik. Naslov pri upravnl-štvu. •	1865
RADI PRESELTVE se takoj proda enonad-stropna hiša z vrtom in z nad 70 let obstoječo pekarijo in branjerijo v sredini mesta Celje. Proda se tudi ves inventar, ki se na haja v pekarni. Ogleda se lahko takoj. Pismene ponudbe na Jakob Lopan, pekarna Celje, za kresijo.	1925
POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjiii cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, J-
a SRAJCE, spodnje hlače, volnene rute. Plačila oo dogovoru. Lenardig, via Nicolo Ciccotti 75, II.
KUPUJEM srebrne krone po L 1.80, bakar, cink, med itd. Scalinata 3, kovii»rna. 1927
KOČIJO, dobro ohranjeno, |xi nizki ceni im^ na prodaj Franc Mahnič, Sežana štev. 74. r	1914
KRONE srebrne in zlate, plačuje po cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II.
' IŠČEM sposobne osebe za raanifakturno trgo-najvisfin;	^-„cLrc ali mnšk-t» veSčp do možnosti
50
BRALNO in pevsko društvo «Kras-> tjemselu sklicuje za nedeljo 23 ,t. izredni občni zbor v domači šoli, obilno udeležbo.
za
v Opa-'
m. svoj ter prosi
1917
IŠČEM službe kot natakarica, eventuelno tudi na deželi. Naslov pri upravništvu. 1918
vmo, ženske ali moške, vešče po možnosti hrvaščine. Prednost imajo oni, ki poznajo nemško ali italijansko korespondenco. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s spričevali na F. Saršon, Matulje.	1882
ZLATO in srebrne "krone plačam ved kot drug! kupci. Albert Pcvh. yrar. Mawini 46 {v biiiini drvenega trga).	^

Z%HVALA.
V globoki žalosti vslid nenadomesine zgube našega prelju jerrega sina, brata in vnuka
si na vse
zdravijam.
Isti Hst prinaša iz italijanskih listov tudi par odmevov kraljevega obiska v nemškem dt-lu Južne I irolske. List «Nuovo Trentino« je pi-sal: V Bocnu je postaja okrašena in polna ljudi. 1 am gori stanujoči Italijani so se zbrali v irapozantnem številu. Vidi se, da so kriolje prizadevali, da bi s nadomestili pomankljivo udeležbo meščanstva. Seveda je to meščanstvo zastopano po načelnikih oblastev. Toda vse to je hladno. Vidi se že sto milj na daleč, da se manj ni moglo storiti.«
0 sprejemu v drug?h občinah pravi -Nuovo irenbno® sledeče: Klausen je dobro v zastavah. Prebivalstvo je hvaležno, za kar je Ita-Iija storila žanre povodom zadnje nesreče. Vsed tega ie kazalo pri sprejemu prisrčnost,! katera n« bila brez navdušenja. Ko je prišla! kr dvojica iz sole, je neki Nemec, zaklicali srbski »Zivio kralj, živela kraljica.U Kraljica se je zahvalila z nasmehom.
Tudi briksenski župan je kakor njegov variš iz Bočna smatral za potrebno, da glasi nemški značaj mesta.
Grossensass je praznično okrašen. Tudi
odboru poverjena naloga, da poskrbi za finan- j 5? oro.^iki Režali in pustili tam mrtveca, siranje semnja, da pa se mu dodeli oo en član PoZ?CJ® k? m° ^l1' da omenfenC4a .
v pravilniku nameravanega društva.
od vsake juridične osebe, kar jih je^"omenjenih i	SJrfŽIVkaL.?i	se ...
v nmvilmt,,	HniStv*	dozdevati, kdo )e bil ubiti. Povrmh so se
dvanajstimi vojaki. Aretirali so štiri domače mladeniče, ki so fih odvedli v Gorico in £ih
Na ta način razširjeni odbor bo imel 20. t. m. zopet sejo.
Iz Roccla. V tem našem predmestju so se razvile razmere, da nas obliva rdečica sramu-, j Take pokvarjenosti ni bilo še pri nas med -	. .. ; žensko mladino. Ne našo domačo. To moramo
-loF^K,,	i povdariti. Dotičnice niso domačinke in našega
rodu. Pajdašijo se z vojaki in na svoje oči moramo gledati nespodobnosti na javnih Zgodilo sc je tudi že, da so take tičice areti rali, ali jih celo izgnali. Ali ne koristi, nekoliko dni se zopet vračajo iz zapora, roma od drugod. Razumljivo je, izgledi ne delujejo ugodno v moraličnem pogledu na našo mladino, moško in žensko, to provzroča veliko skrbi poštenim starišem. Prosimo oblasti, da bi začele strožje postopati s takimi elementi, nevarnimi za javno moralo.
Telovadno društvo «Sokol« t Vrdeli, naznanja, da se vrši v četrtek 20. t. m. ob 8 in pol zvečer važna odborova seja. Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna.
* Danes od 18—19 se sprejemajo naročila, oz. naročnino (5.— L) za knjige «Goriške matice« (1. Dr. Remec: «Naši ljudje«; 2. Dr. Lov-
rn
pretepali neusmiljeno. Aretirali so 5e štiri l j druge, ali odvedli so jih le v Kojsko in jih potem izpustili.
to-
na-
tu
Vesti Iz Istre
Iz Mačkovelj. Naše Mačkovlje so bile do poteh.' zadnjih časov na dobrem glasu kot narodno I zavedna vas. To so pokazale tudi v zadnjih Črez; časih — povodom nabiranja za nesrečne istr-ozi-jske brate. Dasi tudi sama občutno prizadeta da taki grdi po znanih napadih, je tudi naša vas dala lepo o-1 svoto. Tem žalostnejše je, da se okolo tistih In! pogorišč sedaj — pleše in razobešejo zastave. G. župan! Ali se ne zavedate več, da načelu-jete slovenski vasi?! Ali ne bi bila vaša dolžnost, da bi prednjačili vaščanom z dobrim izgledom, ali pa tudi — če je potrebno — resnim posvarilom? Razmišljajte!
DAROVI
V počastitev spomina svojega pokojnega svaka Filipa Cerneta je daroval g. Josip Ku-štrin 10 lir za ubožne otroke na slovenski šoli.
PODLISTEK
Reoe Thćvenin.
Železni malik
Vsi umrli kralji so sedeli okolo mize, s po-vešeno glavo, z rokami prekrižanimi na prsih, zaglobljeni v plašen molk in okameneli, do-čim je bila dvorana polna živahnega hrupa slug. Bilo je kakor da se posušeni obrazi strahotno smehljajo, da udrte oči Še gledajo, in kakor da zobje še žvečijo v ustih neko skrivnostno in nevidno jed. Dražestni in lahkotni roj plešočih deklic je brezbrižno krožil okoli mrtvecev, odnašal kelihe, kakor da so izpraznjeni in jih donašal zopet napolnjene. Mumijo davnega prednika, starega osemsto let, so varovale pred razpadom v prah, podporne vezi. Mumija zadnjega kralja pa se je zdela še živa. Razširjene nosnice so se zdele odprte, kakor da hočejo pritegati vase vonj življenja, ki je bil zrak nasičen znjim, a mesnate ustnice kakor da so se ravnokar zaprle na pol, da so kazale zobe, ki še okušajo sadje in se pripravljajo, da popijejo ikpečo vsebino, ki je ista kri Solnca.
Trojica, ki niso bili navzoči, so bili tisti, ki
so jih premagali španski osvojevalci — kralji, so vstopili v tempelj, rfa opravijo obredne če-
ki jih ni mogel nikdo odtegniti očesu Donde-garda, gouvernerja pokrajine Cuzco, ki jih je dal odvesti v letu 1560; mrtvi kralji, katerih veličastvenost je bila tolika, da je ljudstvo na kolenih jokalo, ko so njihova trupla šla po ulicah in spričo katerih so se celo kruti zmagovalci odkrivali v znak spoštovanja.
Od vnanjosti templja so se oglašali klici radosti. Zdelo se je, da — kakor so govorili stari Indijanci — celo ptiči hočejo zleteti doli z neba. Bližal se je živeči Jukas, prestolonaslednik, mladenič šestnajstih let, odet v zlat plašč, ovenčan s peresi iz novega platna; v rokah je stiskal zastavo mavričnih barv. Prešel je prostor pred templjem, obkrožen od modrecev, ki so ga na pragu pustili, da je sam vstopil, do-čim so oni pokleknili in molili.
Mladi kralj je prisedel k mizi, prijel za ke-lih in nazdravil povabljencem. Vsa tista očesa brez cenic so gledala vanj z odprtimi ustmi in se strašno smejala svojemu mlademu kralju, ki je sedel in se dostojanstveno udeleževal obeda. Toda, petje, je hitro prenehalo, prenehal je ples in kadilnice so ugasnile. Jukas, sedaj posvečen, se je dvignil, po banketu vreden, da nasledufe mrtve in vlada ljudstvo. Svečeniki
rtmonije.
Mlademu kralju so prebodli ušesa in obesili nanje težke zlate okraske. Eden plemenitašev se je zleknil ter mu nadl sandale, drugi mu je odvzel obezo z obraza ter jo nadomestil s škrlatno reso z dvema peresoma kraljevega tiča. Sin Solnča je ostavii tempelj, vrata so se zaprla in ostali so notri mrtvi v molku in senci.
. Toda, žalni obredi še niso bili pri kraju. Jukas je stopil v nosilnico, ki jo je nosilo dvanajst plemenitašev, in sprevod se je pomikal med ljudstvom, a pot je bila posuta s perjem in cvetjem. Kralja so nesli na velikanski prestol v vrtih palače. Povspel se je po stopnicah in sedel na prestol poleg svoje sestre, ki naj postane svoječasno kraljica in edina kraljevska nevesta, vredna da pokloni prestolonaslednika čiste krvi Solnca.
Plcmenitaši in svečeniki, ki so nosili na ramah sulico v znak podložnosti, so klečali ob nogah obeh božjih otrok. Tudi ljudstvo, Če tudi oddaljeno, je klečalo. Ob vznvžju prestola so sedele vse kraljeve zaročenke, došle, da prisostvujejo prizoru straine smrti nesrečnih nevest umrlega Jukasa ..,
izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorod ikom, prijateljem in znancem, kateri ro blag p koj-niku izkazali na najslcvestnejši način zadnjo čast. Še posebno se zahvaljujemo č. g župniku za tolažbo ves Čas bolezni, g. dr. Bechtinger-ju za njegov trud, zastopnikom Sok Ijud. knjižnice klubu dram diletantov, Sokolu za korporativno udeležbo pri sprevodu, pevskemu društvu „Hajdnh-, godb. društvu, mladeničem in dekletom za poklonjeni vcncc in cvetlicc ter vsem, ki so na katerikoli način počastili blagopokojnika.
PROSEK, 18. oktobra 1921.
Družina Pirjevec.

Žetezne imstne IiMim
približno 1.35 m visoke in 0.65 m široke, želi kupiti županstvo v Kobaridu. Ponudniki naj se obrnejo naravnost na županstvo.	ms
m n:
»lego Vipava, IstrsKeša refošKa In kraškega terana na deftelo m
za družine.
♦541
Milna m M - Valosko - Raka
Urnik od 1. julija 1921
Lir
Tja
ODHOD
— 7.— j Trst (P. Oberdan)
3.80 7.40	Bazovica .....
6.90 8.10	Kozina-Herpelje •
7 50 8 1"»	Tuble......
8.75 8.25	Materija . . . . •
9 45 8 35	Markovščina ...
10.20 8.45	Gradište . • • • .
11,05 8.50	Obrov . . . . .
12.—	HruSica .....
13— 9.10	Podgrad.....
13.55 9.15	Račiće . . » . . •
14.55 9.30	Starad......
IS.!1) 945	Pasjak ......
16 75 9.50	Sapjane.....
17.7 i	10.—	Rupa......
20.50	1020	Permani.....
21.60	10.30	Jurdani . v. . . .
22.25	10 35	Jaši«......
23,—	10.45	Matulje.....
25.35	Jj -	fokukMtetiji M
'28.35	iiA5 Y (TlC.WfiJtD &
Trst Podgrad
Nazaj
12.-11.25 11.-10.50 10.40 1030 10.20 10.10 0.05 10.— 9.55 9.45 9 5 9 0) 8 50 830 8 20 8.05 8.—
7.30
7.—
Lir
28.35 25.05 22.: 5 20 45 20. 0 18 70 17.85 16 95 16 05 15 85 14.25 13.25 lhti5 11.05 10.— 7 25 6.15 5.40 4.30
3.—
— Postrežba na dom in trenzito. —
Novo sladko vi i-o.
01. Cunlcol! štev. 8. Stranem.
Lir
3.80 690 750 8.75 9.45 1020 li.Oo IV.— 13.—
Tja
16.30 17.10 17.35
17	50 18»—.
18	10 18.20 18.25 18.80 18.40
ODHOD
Nazaj
Lir
H Trst (P. Oberdan v Bazovica .... Kozina-Herpelje Tublje ..... Materija .... Markovščina .. . Gradišče . . . . «'brov . . . . • HruSica . . . . Podgrad . • . •
9 30 9.
8.40 825 8 15 8.05 7.50 7 45 7.4'» 7.30
13.-10 20 7.50 6.fi0 5.35 3.85 3.-210 1.20
Za živino.
Odpadki testenin po L 85 90 in 100 ti Koruzna moka po 80 In 100 q
BuMie, Riviero s ev. 5.
ZALOGA DRV.
339
Urama In zlatarna
FRANCESCO BUDA
Tr«*t Via Scalinata it. f
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	41
Kupuje srebrna krone.
Pozor na naslov t	Pozor na naslov !
KRONE
srebro in zlato
bupulem po zvišani!) cenah
ter plačujem 5 st. več kot drugi
Via Pondares 6, I. desiM*
V
oo