kulturno -potifično glasilo ZA BOŽIC blago za damske in moške obleke, flanela, barhent, posteljnina in flanelaste rjuhe v največji izbiri pri c^tulnng S/ldaniifaeP) BEUAK ■ VtLLACH Hauptplatz 21 svet ovni h in domačih dogodkov A. loto-. / ; “»O c*»•<■>>*ri to it. ^ P&sacie V nedeljo, dne 30. novembra 1952, je Po-sarje odločalo in odločilo o svoji bodočnosti. ^ po prvi svetovni vojni je bilo Posarje sporno jabolko med Francijo in Nemčijo. Volivci Posarja so 1936. s svojim ljudskim glasovanjem odločili, da hočejo z nad dve-hetjinsko večino nazaj k Nemčiji. To glasovanje v Posarju je bila prva velika zunanjepolitična zmaga narodnega socializma. Pa zmaga leta 1936 je bila tudi poče-lek nemške nadutosti, sledil je kmalu nato nnval na Avstrijo in Češko ter končno na ^jsko. Tako je bilo ravno Posarje leta -;>6 prvi korak v nesrečo vse Evrope. 1*0 letu 1945 je Posarje bilo zopet v istem Položaju. Bogastvo premogovnikov tvori namreč podlago francoski železni industriji . Naciji in Loreni in francoska industrija »e na ta premog navezana. Razume se, da je Francija po zmagi leta ^ zopet zahtevala bogate premogovnike ySe' Ob spoznanju pa, da je posarsko pre-i^ajstvo vendar-le nemško, je Francija v °Ji demokratični miselnosti priznala Po-5yju takoj poseben upravni in politični po-ozaj. Vodstvo posarske politike je zopet Jrevzel znani Nemec Hoffmann, ki je tudi P° prvi svetovni vojni dirigiral posarsko politiko. Tedaj je ta njegova politika doži- , ' f nemško plebiscitno zmago leta 1936 •Popoln poraz. b so imeli Po katastrofi druge svetovne vojne pa osarci v gospodarski zvezi s Francijo im fT Vsega početka ves drugačen gospodar ? o-politični položaj kakor ostala Nemčija m so $e tako tudi hitro opomogli od vseh Voinih posledic. Uidi Hoffmann, ki je čas svetovne vojnt ' *v,nilVcl v emigraciji v južni Ameriki, se j( v, i/iogo naučil. Naš sotrudnik je imel preč -0. novembrom 1952 priliko razgovora Pr c^mannovim prijateljem, ki živfv Celov-‘n je s Hoffmannom preživel emigraci- te V Jllžni Ameriki v istem stanovanju. Pri jgj*1 izgovoru je Hoffmannov celovški pri-rQe j označil Hoffmanna kot velikega Ev-z P^Jca» ki.se od vsega početka v polni meri j- e^a. sv°je vzvišene naloge v trenju med stio Ci-*° in Nemčij°- Ta gospod je tudi ja-p napovedal, da presoja prebivalstvo v iie ari? pobožaj tako trezno, da bo posarski taj^ki narod odločil evronsko. In res se ie narod odločil evropsko. In res se je '° tudi zgodilo. ^apadno-nemška vlada v Bonnu in vse ^niške stranke, ki so v vladi ali v opoziciji, napele vse sile, da pridobi prebivalstvo paSaria. naj se ali ne udeleži glasovanja ali ^ naj glasuje neveljavno. Posarci pa so ^ novembra jasno povedali, in to z nad p.^Ujinsko večino, da se tudi po svojem ^.tskem materinskem narodu ne pustijo ^ izrabljati za gonjo proti Franciji. Saj Hi ravn° oni sami na svoji koži v preteklo-^l^ostli vse breme take politične igre. / •ti Ulnimi listki so jasno povedali, da hočeic o -:**«* so jasno povedali, da hočejo V°ji politični in gospodarski usodi odlo- o sami. tja]il vlado v Bonnu in za ves nemški impe- ■ia]* ’ AALMutu m /.a vuciiisKi impe- ; * 1?em ene ali druge oblike je bila ta od-'^nev hud p9raZi katerega ni nihče priča-ki) a •, tlelo pozivi trierskega nadškofa niso • PreizkuSeno ljudstvo je jasno spre-^ 0ril°. da noče več služiti enemu ali dru-W 'J naci°nainemu stremljertju, marveč se ^ ^ postaviti v službo vse Evrope, v služ-ci^°ijčnega uravnavanja sppra med Nem-3q Francozi. To je smisel velike odločitve '^novembra v Posarju. V Posarski odločitvi je bil storjen v smeri p^ne Evrope velik korak. 1^‘ucleti narod je spregovoril! Beseda je Se Fr st je sporno jabolko med na drugem koncu Evrope se kaže po- nvijo in Italijo. Prebivalstvo je sicer Ustavni spor v Nemčij" ■ V zapadno-nemškem parlamentu v Bonnu so sprejeli — kakor poročamo na drugi strani v zunanjepolitičnem pregledu — z veliko večino v drugem branju pogodbe z zapadnimi zavezniki in evropsko obrambno pogodbo. Obe ti dve pogodbi sicer nalagata do gotove mere tudi Nemčiji bremena in dolžnosti, v še večji meri pa prinašata Nemčiji zopetno samostojnost v gospodarskem, političnem pa tudi vojaškem pogledu. Proti tem pogodbam pa so nastopili zlasti nemški socialni demokrati, ki trdijo med drugim, da bi pomenil sprejem teh pogodb spremembo nemške ustave in da je potrebna zato za sprejem teh pogodb dvetretjin-ska večina. Ako bi bilo to res, sedanja vladna večina ne bi mogla sprejeti teh pogodb proti glasovom socialnih demokratov in komunistov. Zato se je obrnil zapadno-nemški državni predsednik prof. dr. Heuss na ustavno sodišče v Karlsruhe, ki naj bi razsodilo. To sodišče sestavlja več oddelkov, ki se imenujejo senati. V senatnem odboru, ki odloča o predloženem vprašanju, ima verjetno večino sedanja vladna večina v Nemčiji. Med ostalimi sodniki ustavnega sodišča pa ima verjetno precejšnjo zaslombo social-demo-kratska stranka. V skupni seji so ti sodniki odločili, da more sklep, ki ga bodo skupno sprejeli, veljati tudi za vse odločitve po.u- meznih senatov, ki ne sme torej odločati po svoji uvidevnosti. Obrambne pogodbe v nevarnosti Ako bi torej bil skupni sklep sodnikov proti naziranju vladne večine, tudi senat ne sme drugače odločiti. To bi pa pomenilo, da nemški parlament ne more sprejeti predloženih in že napol sprejetih pogodb. S tako odločitvijo bi bila ogrožena zapadno-evrop-ska obramba, kar je največja želja vlade Sovjetske zveze. Zato sklep sodnikov v Karlsruhe hote ali nehote podpira politiko Sovjetske zveze. Po tem sklepu se je odpeljal zapadno-nemški kancler dr. Adenauer takoj k predsedniku prof. dr. Heussu in se je z njim nad eno uro posvetoval. Verjetno mu je v imenu vlade predlagal, naj br predsednik umaknil svoje vprašanje na ustavno sodišče. Ako tam tega vprašanja ni, tudi sodišče o njem ne more razpravljati in parlament sklepa po svoji uvidevnosti. Ta ustavni spor v Nemčiji bi mogel v precejšnji meri vplivati tudi na razpoloženje v francoskem parlamentu, kjer bi morali tudi čimprej začeti razpravljati o sprejemu zapadno-evropske obrambne pogodbe. Dokler pa nemški parlament teh pogodb ni odobril, skoraj ni verjetnosti, da bi jih odobril francoski partament. Zelia po samostojnosti Severna Afrika je bila razdeljena pred drugo svetovno vojno v razna vplivna področja evropskih držav. V Egiptu in Sudanu so imeli glavno besedo Angleži, v Abesiniji, Eritreji, Somaliji in Libiji so se šopirili Italijani, I unis in Maroko sta priznavala vrhovno oblast Francije in del Maroka je bil {tod nadzorstvom Španije. Po svetovni vojni je zadobila Abesinija spet svojo samostojnost, z njo sta združeni Somalija in deloma Eritreja, samostojna je Libija s Tripolisom in Italija je tako izgubila vsak politčni vpliv v Afriki. — Egipt se poizkuša otresti vsakega vpliva Angležev in tudi Sudan bi rad dosegel samostojnost. Ni čudno, da je želja po čim večji neodvisnosti ali pa popolni samostojnosti vplivala tudi na Tunis in Maroko, ki sta v sestavu francoske državne skupnosti. V tem podpirajo obe ti dve afriški pokrajini arabske države, ki so predložile reševanje tega vprašanja glavni skupščini Združenih narodov. Francozi pa pravijo, da je to njihovo notranje vprašanje in da Združeni narodi nimajo pravice vtikati se v njihove notranje zadeve. Medtem pa je prišlo do večjih nemirov v Tunisu, razburjenje domačinov pa je še povečal umor glavnega tajnika tuniške delavske zveze, Fehrat-a Hašed-a, ki je bil umorjen v svojem avtomobilu na cesti zunaj Tunisa. Zaradi umora glavnega tajnika so delavci oklicali tridnevni štrajk. Nemiri so se nato razširili iz Tunisa naprej na Maroko in je v glavnem mestu te pokrajine, v Casablanci, prišlo do spopadov med domačini Arabci in med francoskimi žandarmerijskimi oddelki in oddelki redne francoske vojske. Pri tem je bilo ubitih nad 50 oseb. šele po hujših spopadih se je posrečilo vzpostaviti red in mir. Pri Združenih narodih je zastopnik Združenih držav pozval Francoze in Tunezijce, naj bi se čim preje sporazumeli. Po njegovem prepričanju imajo v tem sporu oboji prav in zato naj bi oboji brez prelivanja krvi našli pot medsebojnega zaupanja. Pomanjkanje v Vzhodni Nemčiji Vzhodno-nemški ministrski predsednik Otto Grotevvohl je po radiu opozoril prebivalstvo sovjetskega območja Nemčije na nevarnost velikega pomanjkanja živil. Ker je treba povsod najti krivca, pravega ali nepravega, so ga našli tudi pri grozeči lakoti v Vzhodni Nemčiji. Zato je bil že odstavljen minister za prehrano dr. Karl Hamann, poleg njega pa še večje število višjih uradnikov prehranbenega ministrstva. Razen tega je ministrski predsednik tudi sporočil, da je bil imenovan posebni komisar, ki naj uredi preskrbo z maščobami, katerih v Vzhodni Nemčiji najbolj primanjkuje. Na podeželje pa je odpotovalo 15 ministrov in državnih podtajnikov, ki bodo pozvali kmete, naj povečajo proizvodnjo mleka in masla. Zaenkrat pa je v Vzhodni Nemčiji ukinjena prodaja masla, ni pa tudi ne dobiti sladkorja, primanjkuje pa krompirja in vse zelenjave. po večini italijansko, vendar je položaj Trsta v gospodarskem oziru izven Italije mnogo močnejši kakor pa v Italiji. To spoznanje je tudi z dneva v dan močnejše med italijanskim prebivalstvom Trsta. Dr. Stoč-ca, italijanski predstavnik tega razvoja, se je te dni mudil na Koroškem, štajerskem in na Dunaju, katero ozemlje je velik del gospodarskega zaledja Trsta. Kakor poročajo listi, je našel ravno na Koroškem in štajerskem mnogo razumevanja za položaj Trsta, ki je končno nastal iz gospodarskih potreb svojega zaledja. Prepričani smo, da bo tudi Trst v doglednem času odločil, kakor je odločilo Posarje. Ne služimo ne enemu in ne drugemu narodnemu šovinizmu, služimo Evropi, naši skupni domovini! Mogoče ta razvoj na najbolj vročih toriščih evropske politike tudi nam koroškim Slovencem nalaga halogo, da malo razmišljamo. HRATKE VESTI V Celovcu je britanska zasedbena oblast spet izročila svojemu namenu šolsko poslopje ob Radetzky-jevi cesti, takozvano Zapadno šolo — Westschule, v kateri je 28 razredov. Skupno je sedaj v Celovcu — 14 občinskih šolskih poslopij, v katerih je 173 razredov; manjka še 83 razredov. Koncem meseca novembra je bilo na Koroškem 10.489 brezposelnih, to je trikrat toliko kakor lansko leto ob istem času. — Od L febr. 1953 bodo povišane na Koškem plače gradbenim delavcem za 8 odstotkov. Vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze v Evropi, general Ridgway, je prejšnji teden nadzoroval italijanske utrdbe na meji proti Avstriji in Jugoslaviji. Prejšnji ponedeljek so odprli v Grazu novo »Ameriško hišo”. Namen te nove ustanove je omogočiti vsem obiskovalcem čim .boljše spoznavanje krajev, razmer, navad in običajev prebivalstva Združenih držav. V Londonu je bila gospodarska konferenca vseh držav britanske državne skupnosti. Na konferenci.so bili ministrski predsedniki in gospodarski ministri vseh držav britanske skupnosti. Potem ko so bile z veliko večino sprejete za članice mednarodne organizacije za znanost, kulturo in umetnost (UNESCO) Španija, Nepal in Libija, ima ta organizacija 68 držav-članic. Medtem pa je Poljska že najavila svoj izstop. Ameriško trgovsko ministrstvo je izdalo pregled o vsej pomoči, ki so jo dale Združene države različnim državam od 30. 6. 1940 dalje. Ta gospodarska, vojaška, finančna in tehnična pomoč znaša okrog 82 milijard dolarjev. Največ je dobila Velika Britanija (36 milijard) in nato Sovjetska zveza (11 milijard). Avstrija je dobila 837 milijonov dolarjev. Ameriško zunanje ministrstvo ali Department of State, kakor se uradno imenuje, ima skupno doma in po vsem svetu okrog 23.000 nameščencev. Po poročilih ameriškega senata ima Sovjetska zveza za svojo propagando po vsem svetu izven Sovjetske zveze okrog 1 milijon in 500 tisoč izšolanih propagandistov. Prejšnjo nedeljo so bile »volitve” v Romuniji. Pri teh »volitvah” je bila udeležba po načrtu 97 odst., in Demokratska fronta je tudi po načrtu dobila 98 odst. - To nedeljo so bile_ »volitve” v Sloveniji, udeležba je bila okrog 97 odst. in edina dovoljena stranka, »Osvobodilna fronta”, je dobila okrog 98 odst. glasov. Zaradi silnega vetra in ostrega mraza (S5°C pod ničlo) je morala švicarska ekspedicija, ki je bila že tik pod vrhom najvišje gore na svetu, prekiniti svoj poizkus, da kot prva doseže ta vrh. Mont Everest je tako še nepremagan. Pri Bermuda otokih v Srednji Ameriki je treščilo v morje kubansko potniško letalo, pri čemer je bilo 44 potnikov mrtvih. Južno od Berlina je zavozil vlak v potniški avtobus. Pri tem je bilo 10 oseb mrtvih, 25 pa težko ranjenih. VABILO nakoncert SLOVENSKEGA OKTETA iz Ljubljane v Celovcu v soboto, dne 13. decembra 1952, ob 20. uri v Domu glasbe, v Borovljah v nedeljo, dne 14. decembra 1952, ob 17. uri v kinodvorani, v Žitari vesi v nedeljo, dne 14. decembra 1952, ob 20. uri v Prosvetnem domu. Slovenski oktet je pred svojo turnejo po Ameriki in nam bo pel slovenske narodne in umetne pesmi. Ne zamudite tega edinstvenega užitkal Politični teden Po svetu Napori za politično, gospodarsko in voja-ško zedinjeno Evropo so spet za korak napredovali. Zapadno-nemški parlament v Bonnu je po drugem čitanju sprejel „gene-ralno pogodbo” med Zap. Nemčijo in za-padnimi zasedbenimi silami ter pristal na vstop zapadno-nemške republike v evropsko obrambno zvezo. Sprejetje, oz. ratifikacija pa še ni končnoveljavna, ker mora priti še do tretjega čitanja in glasovanja, ki se bo pa po vsem videzu prav tako končalo z zmago Adenauerjeve vladne koalicije. To glasovanje bo kmalu po božiču. Socialistična opozicija je skušala preprečiti ali vsaj zavleči sprejetje obeh, za nemški narod zelo važnih pogodb. Da bi te namere vlada presekala, je sama sporno vprašanje predložila vrhovnemu upravnemu sodišču. Izid posarskih volitev je mnogim odprl oči Posarsko prebivalstvo se je z nepričakovano veliko večino izjavilo za obdržanje sedanjega stanja, to se pravi: za samostojnost in gospodarsko zvezo s Francijo. „Belih glasovnic” je kljub pozivom bonnske vlade, ki je pozivala na nacionalna čustva posarskih Nemcev, bilo oddanih komaj 25 odst. Razočaranje nemških nacionalistov je veliko. 'Posarska „bela nedelja” je izostala (četudi so jo napovedovali tudi nekateri avstrijski velikonemški listi). Nemško Posarje je volilo gospodarsko in panevropsko. Izid teh volitev je oslabil tudi politični prestiž nemSke socialist, stranke, ki je Ade-nauerjevi vladi stalno očitala, da premalo podpira težnje Posarcev za priključitev k Nemčiji. Izid teh volitev je dokaz, da se politični nacionalizem v Evropi umika idejam evropskih skupnosti, kakršne predstavljajo Schumanov načrt. Atlantska zveza in Evropski svet. Izid parlamentarne borbe v Bonnu je v dokajšnji meri treba pripisati nauku iz posarskih volitev. Mnogi dosedanji prepiri med Parizom in Bonnom so s tem postali odveč in čisto vino, ki so ga nemški Posar-ci natočili onim, ki so z njimi krčmarili, bo olajšalo pogajanja med Parizom in Bonnom. Razočaranje Indijcev Zadnjič smo pisali, da je sovjetska delegacija pri UNO odklonila kompromisni predlog Indije o Koreji. Ko je že vse kazalo, da utegne indijski predlog vendarle biti sprejet — sovjetska delegacija in časopisje sta do zadnjega molčala — je Višinski povedal svoj „njet”. Pri indijskem predlogu je šlo za edino pametno praktično rešitev vprašanja vrnitve vojnih ujetnikov in bile so v večji meri upoštevane zahteve Kitajcev in Severokorejcev kot pa Amerikancev. Indijska resolucija je bila, kot znano, sprejeta z vsemi glasovi proti petim glasovom vzhodnega bloka. Indija Pandit Nehru-ja, naslednika „ve-Hke duše” Ghandija, je veljala v očeh za-padnega sveta kot nevtralna velesila, ki je na mednarodnih konferencah večkrat motila politične podvige Amerike s svojimi, po vsebini Sovjetom in Kitajski prijaznimi kompromisnimi predlogi. Vprašanje je, zakaj je moral Višinski s svojim „njet” čez noč zaigrati simpatije indijskega naroda. Eisenhower je bil na Koreji Eisenhotver je obljubil rešitev korejskega vprašanja. Ta obljuba mu je najbrž tudi pripomogla k volilni zmagi. Obljubil je mir. Sel je torej na Korejo, pogledal, poslušal in bo presodil. Videl je tri divizije mladih ameriških vojakov, ki so nadomestili one, ki so se vrnili. Videl je južnokorejske divizije, ki so za borbo nadvse sposobne in moderno oborožene. Slišal je mnenja poveljujočih generalov in politikov. Generali so večinoma za vojno. To pomeni ofenzivo in za to je treba novih divizij. Sygman Rhee, predsednik južnokorejske republike, mu jih je obljubil pod pogojem, da pride tudi severna Koreja pod njegovo oblast. Nadalje je že pred Eisenhowerjevim prihodom povedal časnikarjem salomonsko modrost, da je treba sovražnika zagrabiti tam, kjer je doma. Imenoval je Moskvo, katero naj bi zavezniki bombardirali. Častitljivi Sygman Rhee si je že marsikaj dovolil, kar je otež-kočilo pametno borbo proti komunizmu. Zadnja izjava gotovo ni pripomogla k mirni rešitvi korejskega vprašanja. Eisenhower je z njim govoril. Seveda ga je predvsem poslušal, časnikarjem je izjavil, da je prišel na Korejo zbrat podatke o možnostih mirne rešitve, da pa je splošni položaj zelo zapleten. Poudaril je, da so UNO-oborožene sile zmožne doseči zmago in bo vse storjeno, da se bodo pogoji za to ustvarili. Balkanska obrambna zveza nastaja Zadnje volitve v Grčiji so prinesle zmago voditelju desničarskih strank generalu Pa-pagosu. Ta je svoj čas vodil vojaške operacije proti partizanskemu generalu Mar-kosu, ki je pozneje postal žrtev „čistke”. Slednjega je takrat še podpiral maršal Tito. Markos je pozneje izginil iz politične pozor-nice in maršal Tito je posredno v obrambnem bloku evropskega zapada pod vodstvom Amerike. Dejstvo je, da bi jugoslovanska vlada ra- je videla v Ameriki kot predsednika Ste-vensona kakor Eisenhowerja in v Grčiji raje koga drugega kot Papagosa na vladi. Vendar je prav tako dejstvo, da eni kot drugi uvidevajo skupno nevarnost, ki jim preti in skušajo zato sodelovati. Obiski državnikov, vojaških poveljnikov in časnikarjev v prestolicah Jugoslavije, Grčije in Turčije govorijo o resnem zbližanju med temi državami. Tudi tržaško vprašanje pri predsto-ječih italijanskih volitvah ne bo igralo vloge, kakršno je imelo pred štirimi leti. Kot Posarje, bo tudi tržaško vprašanje našlo svojo rešitev, ki bo koristna vsej Evropi. ______in pri nas v Avstriji V notranji avstrijski politiki je na zunaj še vse mirno, časopisje še ne poroča o shodih, parlament se je razšel, volilna propa- Kardinal Alojzij Stepinac Ne samo katoliški, ampak ves krščanski svet je z velikim zanimanjem sprejel vest o imenovanju novih kardinalov. Zlasti pa je ves svet sprejel z veliko pozornostjo vest o imenovanju dveh novih kardinalov v komunističnih slovanskih deželah, to je nadškofa v Varšavi na Poljskem in pa nadškofa v Zagrebu na Hrvatskem. Sicer jugoslovanska vlada trdi, da ne prizna dr. Stepinca nič več kot zagrebškega nadškofa, toda v sporočilu iz Vatikana je dr. Stepinac posebej imenovan kot zagrebški nadškof. To imenovanje tudi pomeni, da Vatikan ne priznava obtožb, zaradi katerih je bil Stepinac najpreje obsojen na 16 let ječe, pozneje pa pomiloščen in kon-finiran v svojem rojstnem kraju. Sam nadškof Stepinac je takoj po imenovanju sprejel ameriškega časnikarja in mu je na vprašanje, če bo potoval zaradi tega imenovanja v Rim, odgovoril: „Ako bi hotel potovati v Rim, bi moral prositi pri jugoslovanski vladi za dovoljenje. Tega pa nočem. Ako bi odpotoval v Rim, se ne bi mogel več vrniti. Zato ne bom potoval v 0 razpisu volitev v Avstriji „New York Times” piše v uvodniku o avstrijskih notranjih političnih zadevah: „Nove volitve, ki čakajo Avstrijo, naj bi določile pot, ki jo bo ubirala Avstrija v bodoče. Najvažnejša zadeva, o kateri se bo treba odločiti, je, ali naj živi Avstrija v skladu s svojimi dohodki, ki jih povečuje ameriška pomoč, ali se naj še dalje predaja inflaciji zaradi neuravnovešenih proračunov, neomejenih kreditov in povečavanja denarnega obtoka. Ljudska stranka, ki ji načeljuje kancler Figi, zahteva razvoj v prvi smeri. Pri tem jo podpirajo ameriške ustanove, ki obljubljajo posredno ali neposredno pomoč samo pod pogojem, če bo prišlo do finančne stabilizacije. — Socialisti pa se bojijo povečanja nezaposlenosti, kar bi moglo po- Obisk v Londonu Angleški „Daily Telegraph” komentira v uvodniku nevoljo, ki jo je povzročilo med vernimi ljudmi tako v parlamentu kakor po vsej Angliji naznanilo o obisku maršala Tita v Veliki Britaniji v marcu prihodnjega leta. „Toda tudi najbolj nevoljni gotovo morajo razumeti, da si ni mogoče misliti, da bi mogli tako povabilo preklicati, ko je bilo javno izrečeno”, pripominja „DAILY TELEGRAPH”. ..Vsekakor je moralna ne-volja luksus, ki si ga noben narod ne more privoščiti, razen morda ob redkih priložnostih in v izredno majhnem obsegu. Četudi je sporazumevanje maršala Tita z Zahodom čisto neprastvoljno in mu ga narekuje lastni interes, pomeni še vedno znaten aktiv za nas in precejšnjo zadrego za drugega maršala, to je Stalina.” O protestih v spodnji zbornici, češ da Ahglija ne bi smela prijateljsko sodelovati z Jugoslavijo, dokler ne bo ta prenehala s preganjanjem Cerkve in duhovščine, pravi „Daily Telegraph": ..Možnosti za versko svobodo v Jugoslaviji bi bile še slabše, če bi bojkot Zahoda prisilil Tita, da se spet preokrene k Kremlju, ali če bi s tem obsodili Jugoslavijo na brezmočno osamljenost. Rim. Moje mesto je tukaj. Zato ostanem tukaj, dokler bo to potrebno, če treba, tudi do smrti.” Na vprašanje, če se je položaj Cerkve v Jugoslaviji izboljšal, je Stepinac samo odkimal z glavo in je vzdihnil. Nato pa je dejal, da je položaj zelo težek, vendar pa pozna Cerkev umetnost čakanja in potrpljenja. Ko ga je časnikar vprašal, kaj misli o procesu v Pragi, je Stepinac odgovoril: ..Ljudje na Zapadu še vedno ne pojmujejo, kaj pomeni komunizem. Jaz pa vem zelo dobro, kako izgleda sodni proces pod komunističnim režimom.” Ko je bil imenovan Stepinac za kardinala, so pomnožili stražo okrog župnišča, v katerem Stepinac stanuje. V Jugoslaviji sklicujejo shode, zborovanja ter sestanke in sprejemajo tam — z velikim navdušenjem in prostovoljno seveda — proteste proti imenovanju Stepinca za kardinala. Predsedniki znanstvenih akademij in rektorji univerz pa se tudi izjavljajo vsi zaporedoma proti imenovanju. magati komunistom, zato vztrajajo pri zahtevi, naj bi še nadalje več trošili, tudi za ceno vedno večjih proračunskih primanjkljajev. Kakor se je pokazalo že po prvi svetovni vojni, ko so morale podpreti Avstrijo Amerika, Velika Britanija in Društvo narodov, ta najhna država gospodarsko težko sama vzdrži, kar je bil glavni razlog prvotnega navdušenja v Avstriji za priključitev k predhitlerjanski Nemčiji. Zdaj i/.mozgavajo Sovjeti iz Avstrije približno prav toliko, kakor ji Združene države dajejo. Težave, ki nastajajo iz tega, dosegajo zdaj vrhunec. Upajmo, da si bo izbralo avstrijsko ljudstvo, kakor tudi zahodne velesile tako smer, ki bo obvarovala Avstrijo kot del svobodnega sveta.” Vendar pa protestov nikakor ne smemo obžalovati, dokler ostanejo v pravilnih mejah. Prepričani komunisti preradi podcenjujejo moč in iskrenost verskega čustvovanja v Vel. Britaniji in v drugih svobod, državah na Zahodu. Zato bi zelo pozdravili, če bi skušala jugoslovanska vlada nekoliko razumeti, pa čeprav medlo, načela in nagibe, iz katerih izvira odpor Zahoda do materialistične tiranije, ter pravo moč njegove neprimerno boljše filozofije in prakse.” BREZ MILOSTI... Pri procesu v Pragi je bilo na smrt obsojenih 11 obtožencev, bivših komunističnih prvakov. V jutranjih urah dne 3. decembra so vseh 11 obsojenih obesili. Med temi sta bivši zunanji minister Vlad. Clementis in bivši gen. tajnik kom. partije Rud. Slansky. MlllllilltIMtMIIHIIIMIItllllUlllltIHIHIIHfl I lAsefn foatce** L-., Za Božič kupujte predvsem pri trgovcih, ki oglašajo v našem listu. nmimmmnminMNUiMiiiuiuimtiMiHnHiHMHmmHiitiHiH ganda za novi parlament se še ni začela. Vse je še v pripravah, v pripravah so tudi volilni programi. Kakor bo verjetno eno glavnih gesel z* volitve pri socialistih znižanje brezposelnosti in zavarovanje rent, tako bo pri ljudski stranki (OeVP) volilno geslo ohranitev stalnosti denarja, zaposlitev, zagotovitev stanovanja in družinske doklade. To vse p* po izjavah zastopnikov OeVP zagotavlja samo izvedba proračuna, kakor ga je sestavil finančni minister dr. Kamitz. Medtem ko je socialistična stranka že n» zadnjem svojem strankinem zborovanju svoj program zajela v 10 točk, ki bodo verjetno tudi volilni program, OeVP tega programa še nima. Postavila ga bo šele na strankinem zborovanju, ki bo začetkom novega leta na Dunaju. Predstavniki glavnih dveh strank v svojih izjavah niso popolnoma jasni. Deloma zagovarjajo tudi po volitvah sedanjo koalicijo med socialisti in ljudsko stranko deloma pa napovedujejo, da ta skupnost ni tako gotova stvar. Kancler Figi je izjavil, da je koalicija potrebna in da ostane, pred' sednik stranke ing. Raab in državni podtajnik Graf pa izjavljata, da vsaj v deželni!1 zborih ta koalicija ni tako gotova stvar-Tej koaliciji pa se imajo socialisti na Koroškem zahvaliti, da imajo svojega deželnega glavarja. Ni še jasno, koliko strank bo postavijo svoje kandidatne liste. Verjetno bo precejanje število malih strank in strančic, ki ps bodo bolj stranke po imenu in ne morejo pričakovati večjega števila volivcev. Gospodarstvo Je prvo Vsi, ki imajo opraviti z gospodarstvo^' se zavedajo, da tudi volitve same ne more jo pomagati Avstriji, da bi mogla shajid!1 brez pomoči od zunaj. Ta pomoč je P°J‘J tična, predvsem pa gospodarska. Zato kuša tudi avstrijski zunanji minister, ki o*' ka v Ncw Yorku na razpravo o avstrijske^ vprašanju pri Združenih narodih, izrab! svoj čas za razgovore z odločilnimi amer* Skimi politiki. Prejšnji teden se je razgjj varjal z bodočim ameriškim zunanjim ra1, strom John Foster Dullesom, ta teden P ga je sprejel ameriški predsednik Trum* ' pozneje pa sedanji zunanji minister Dea Acheson. Po teh razgovorih je izjavil zunanji nister Gruber: ..Zasedbene čete zapadm velesil morajo ostati v Avstriji tako dolg® dokler je tudi samo en sam sovjetski v_ jak v Avstriji. Zato pa je nujno, da Sovje ska zveza pristane na sklenitev avstrijs državne pogodbe." ^ Nadalje je izjavil dr. Gruber, da dan. Avstrija ne more shajati brez tuje pom°T> ■ !jati brez tt'| Pač pa bi mogla Avstrija shajati ...- ^ pomoči, če bi mogla sama izkoriščati petr. lejske vrelce, katere danes v celoti izk°fi šča sovjetska zasedbena oblast in nima a sirijska vlada pri tem prav nobene besed® Proti postopanju te zasedbene sile ozif ma sovjetske vlade so prejšnji torek . stirale na Dunaju žene. To so bile one žej1 -- - - ^ ki imajo svojce še vedno v sovjetskem ništvu/Bilo jih je okrog 1000, zbrale so > ob večernih urah večino11’ v sprevod in so v.------- z baklami v rokah popolnoma molče ko’ kale skoraj dve uri po dunajskem Ri”^ Pred demonstracijo je govornica zahtev3^ v imenu žen in mater čimprejšnji povra’ ujetnikov iz svojetskega ujetništva. , V Innsbrucku je zborovala mednarod1' konferenca za energijo. Ob koncu so novili mednarodno študijsko družbo za rabo vodnih sil v avstrijskih Alpah. te družbe so zastopniki Avstrije, Nem^ Francije in Italije. Računajo pa še s pr‘5t.(, pom Švice in Renelux-dežel. Danes pr° vaja Avstrija letno okrog 8 milijard kil*3 i tov toka. od tega približno 6 milijamj vodno silo. Po izrabi vseh vodnih sil fd jjj gla Avstrija proizvajali okrog 40 milij3^ kilovatov. Seveda brez tuje pomoči ne ^ mogla Avstrija nikdar zgraditi elektrarn izrabo teh svojih vodnih sil. ^ Dne 12. decembra se prične na Do”^ ..mirovni kongres”, ki ga prireja komu y stična stranka. V zvezi s tem kongresofl13 vatikanski radio med drugim izjavil: » ^ tovo je, da bo tudi ta mirovni kongr6* (j mo sredstvo za nekrščariske, da celo krščanske namene. Katoličani delajo za po nauku evangelija in navodilih pap. i Zato ne more nikdo podpirati onih. j(i; imenu miru pozivajo na boj proti Bogn proti najsvetejšim načelom vere in č' r čanstva.” ji! V zvezi s tem kongresom na Dunaj11 ^ italijanska vlada za določen čas ukinil* ^ 1 javnost vseh potnih listov za potovanj Italije1 v Avstrijo. Resnična in prava nevarnost komunizma Ako poslušate ali berete poročila in pre-pirke, s tupm izrazom označene kot debate 0 komunizmu in njega nevarnosti za človeštvo, slišite naštevati najrazličnejša področja, na katerih se udejstvuje ali utegne udejstvovati komunizem, tako n. pr. gospodarsko, socialno, politično, kulturno, vojaško itd. Povsod skuša komunizem izpodriniti staro, tradicionalno in postaviti novo gledanje na življenje. Toda nihče ali le malokdo zadene ono, v čemer je prava in resnična nevarnost komunizma in kjer seže komunizem nagloblje; saj pomeni uničenje vsega dosedanjega, človeku najdražjega. In prav delovanje in prizadevanje komunizma za uresničenje svojih načrtov na tem področju, predstavlja največjo in najglobljo nevarnost za človeštvo. Kaj je pravzaprav cilj komunizma kot brezboštva? Nič manj in nič več kot ustvariti nov tip človeka, ki bo gledal in presojal življenje s povsem novega stališča, ki bo vrednotil svet pod vidikom drugačnih vrednot, ki bo živel drugačno življenje kot ga živi sedanji človek. Ne gre za neko moderno poganstvo, gre za popolno brezbo-^tvo, ki je popolnoma brezkompromisno, ki ne sprejema ničesar iz krščanstva in dosedanje tradicije, kot je to delalo poganstvo srednjega veka, temveč radikalno brezobzirno in brutalno uničenje vse, kar spominja na krščanstvo. Razne podvige komunizma na najrazlič-nejših področjih moremo videti in jih ugo-toviti; tako na gospodarskem, kjer je odpravil komunizem zasebno gospodarstvo in ^Peljal državno ali družabno; na socialnem, Jer skuša odpraviti vse razlike med stanovi 1 ako vsaj govori, čeprav je doslej le obrnil rilmbni red, namesto krvnega in denar- n,eRa plemstva je vpeljal partijsko); na po-hcnem, kjer ne priznava več državnih in arodnih mej, temveč govori le o medna-® ni ali internacionalni ureditvi držav itd. )egovega prizadevanja za izoblikovanje ovega človeka ne moremo tako vidno in tipljivo ugotoviti; kar vidimo in ugotav-Jamo, so predvsem negativna prizadevanja, usenje m ruvanje zlasti iz src mladine vsega, kar je krščanskemu ali recimo raje v ena m pocj vplivom krščanske kulture vz-£ jenem človeku sveto in drago. Tako n. pr. Pojme o Bogu, vera vanj, o svobodi, bratcu, o ljubezni, kulturi, o pravičnosti in ^oči, o dolžnostih do bližnjega, o osebno-stl in nravnih vrednotah itd. Tu torej ne Sj"6 za krščansko vero, temveč za celotno gedanje na življenje in človeka, na svet in Vrednote. n.In kar še vidimo je, kako vceplja komu-^ zem v srca z]astj miaciine omalovaževa-^Je, prezir in sovraštvo do vere in vsega, ‘j' Je zvezano z njo; namesto tega vsaja 0 vero, da, oboževanje voditeljev ko-unizma, n. pr. Tita, Stalina i. dr., neko vero v vsemogočnost, vsepravičnost in vsevednost države, oziroma partije. To so pa le nekateri nadomestki, ki imajo svojo vrednost dotlej, dokler so: ko izginejo, so brez vrednosti. Sicer pa, kaj potem, nima za ko- munizem smisla; da bodo po njegovem izginotju ostale v dušah zgolj ruševine stare ideologije in praznota, mu ni mar. On je dovršil svojo nalogo; gradila bo ona sila, v katere službi j,e. Na razvalinah, ki jih je povzročil komunizem, bo mogla mirno zgraditi novega človeka, po svoji zamisli. Ob 125-letnici graške univerze V sredo, dne 19. novembra, je praznovala graška univerza 125-letnico svojega obstoja. Svečanost je bila v lepo okinčani avli univerze. Slavnosti so se udeležili zastopniki javnega, verskega in znanstvenega življenja Avstrije. Mislim, da se moremo tega dogodka spomniti tudi mi, koroški Slovenci; saj je delokrog in vpliv graške univerze segal za časa monarhije daleč tja na slovanski jug. Večina slovenskih visokošolcev, poznejših javnih in kulturnih delavcev, se je šolala v Grazu, le manjše število na Dunaju in v zlati Pragi. V Grazu je nastal takrat v študentovskih društvih prvi slovenski kulturno-politični program: Zedinjena Slovenija. Ta program je ostal aktualen od.takrat do danes in se je polagoma uresničeval. Na slavju je prof. dr. VVilburg najpreje podal kratek pregled zgodovine univerze. Zanimivo je zlasti število slušateljev. Največ jih je bilo leta 1945, ko je doseglo število 4524. Leta 1952 je vpisanih 2482 slušateljev. — Rektor dr. Karl Eder je orisal nato v jedrnatih besedah pomen univerze v krizi naših dni. Dejal je, da moremo smatrati razvoj svetovnega gospodarstva in mednarodnega prava, zmanjšanje socialnih razlik in nasprotstev kot kažipot do neke, nove, boljše dobe. Nato je govoril rektor še o težkočah, ki danes ovirajo študij. V prvi vrsti je težkoča v pomanjkanju miru, ki je neobhodno potreben za uspešen in temeljit študij. Živimo v zelo nemirnem času, propaganda, kino itd., vse privlačne in deloma tudi škodljive stvari naših dni preveč obremenjujejo možgane posameznega študenta. Pri duhovnem ustvarjanju pa velja zakon: Vse, kar raste, raste brez hrupa. V današnjih razmerah more dobiti dijak vtis, da so vse duhovne vrednote, ki jih sliši in ki si jih pridobiva na univerzi, v javnem življenju kakor izbrisane in da jih široke množice ne upoštevajo. Dijak se zato mogoče vprašuje, ali je vsa ta znanost, ki si jo pridobiva na visoki šoli z velikim telesnim in duševnim naporom, res tega napora tudi vredna. Ob koncu je g, rektor še poudaril, da sta mehanizacija in specializacija zamračili in izbrisali ideal prave izobrazbe. Z opominom, da je na letošnji olimpiadi v Helsinkih nad stadionom gorel in svetil mladini vsega sveta ognej prijateljstva, je zaključil rektor svoj govor in proslavo z besedami: „Tako si segata antika (to je stara doba) in pa naš čas v roke in zdi se mi, da je to ugoden simbol za razvoj naše univerze v bodočnosti.’" r() vidi, Jf fas i ja ! Sapa ledena sence razvija ... V strahu trepeče ljudstvo in kliče: pridi, Mesija! Pada človeštvo v mračne globine, Kajn se je dvignil s kolom nad brata. Pridi z višine! Laž je krivici zvesta družica, kruto teptana joka pravica, Ti si Resnica. Žalost nas tare, skrb in bolezen, sosed s sosedom nima sočutja. Pridi, Ljubezen! Se nam grozijo strašna trenutja, mnogi še danes nimajo strehe. Daj nam utehe! Saj Te usmiljenje v jaslih povija, v hlevcu Te čakata Jožef, Marija. Pridi, Mesija! Pridi in bolna srca ozdravi! Sonce nam bodi, grej nas s plameni svoje ljubavi! Limbarski Smrt koroškega arheologa Na predvečer svojega 89. rojstnega dne je umrl v Dobrli vesi vpokojeni javni notar dr. Hans Winkler. Toda ni njegovo delo, kot notar povod, da pišemo o tem možu, ki si je pridobil velike zasluge pri odkrivanju zgodovine naše domovine. Njegovo ime je namreč zelo tesno povezano z arheološkim (starinoslovskim) raziskovanjem slovenskega dela Štajerske in Koroške. Pokojni je bil rojen v Ptuju na Spod. štajerskem in se je že kot dijak zanimal za sta-rinoslovje in starinske izkopnine v Ptuju in okolici. Tam je na prostoru starodavnega Poetovia našel mnogo prilike za to. Pozneje je delal pri raziskovanju izkopanin v Sisku na Hrvaškem, v Starem trgu in v Slovenjgradcu. Ko pa je prišel na Koroško, si je pridobil velike zasluge pri odkrivanju zgodovine na gori sv. Heme pri Globasnici. Tu se mu je posrečilo odkriti prvotno cerkev z mnogimi mozaiki in škofovsko cerkev ter krstno kapelo v starodavni Juenni. Nadalje je odkril dr. Winkler tudi rimske grobove v Juenni in rimsko stavbo z ogrevalno napravo v Globasnici in v štebnu pri Globasnici. Zasluge ima dr. VVinkler tudi za zbiranje novcev stare zgodovine pri nas. V Kršni vaši je zbral 500 kovancev iz časa 3. stoletja in so danes v deželnem muzeju v Celovcu. O njegovih raziskovanjih je daljše poročilo v izdanjih avstrijskega arheološkega instituta. Dr VVinkler je začel svojo službo kot np-tarski pripravnik v Ptuju. Od tu je odšel v Brežice, nato na Koroško v Dobrlo vas in v Velikovec, pa v Tržič na Kranjskem, spet nazaj na Koroško v Rožek in naprej na štajersko v Slovenjigradec, kjer je ostal doleta 1921. Takrat se je vsled spremenjenih razmer preselil na Koroško in se nastanil v Dobrli vesi, kjer je ostal do svoje smrti. Petintrideset let je minilo . . . Jeseni leta 1917 je stal slovenski narod ob odprtem grobu dr. Janeza Evangelista Kreka. Sredi največjega dela ga je odpoklicala božja Previdnost. V vseh teh letih smo se vedno spominjali njega in njegovega ogromnega dela! Mnogo je bilo v vsem tem času o njem že napisanega, mnogo povedanega. Bil je duhovnik in vzgojitelj duhovske-ga naraščaja. Kdo bo kdaj mogel pretehtati in oceniti delo, ki ga je opravil kot bogoslovni profesor? Sejal je v duše in srca idealnih bogoslovcev. Njegova setev je rodila sadove širom slovenskih fara, kjer so delovali njegovi učenci. Bil je prijatelj in organizator slovenskih delavcev in delavk. Z vsem srcem in vsemi sposobnostmi se je trudil, da bi pomagal našemu delavstvu. Dobro je spoznal, kako velika nevarnost grozi na eni strani od materialističnega socializma, na drugi strani pa od brezsrčnega kapitalizma, šel je v boj. Le malo jih je bilo takrat z njim, pa se ni vdal, ni odnehal. Boril se je, da bi rešil du-še za vB°ga> delavske množice pa narod. Nič manj pa se ni zavzemal za slovenskega kmeta. Slovenski kmečki človek je bil na robu gospodarskega prepada. V svojih „Črnih bukvah” je sam popisal to obupno stanje. Morda je bilo prav to, kar so on in njegovi sodelavci storili za slovenskega kmeta, eno njegovih največjih del. Slovenski narod je bil vseskozi zapostavljen v nekdanji monarhiji. Nemški pritisk ga je hotel streti in izbrisati. Z drugimi velikimi političnimi delavci je bil dr. Jan. Ev. Krek med prvimi, ki so bili trdovraten boj za politične pravice slovenskega naroda na Goriškem, Tržaškem, Kranjskem, štajerskem in Koroškem. čim bolj se odmikamo dobi, v kateri je živel in deloval, tem bolj se zavedamo, da smo imeli v dr. Kreku velikega socialnega delavca, velikega politika, skratka: človeka, ki je vsem želel biti vse. Največji pa je bil v ljubezni do svojega naroda in zato zasluži, da se ga vsi spominjamo v topli hvaležnosti. *'*■' Mausei lomnih (36. nadaljevanje) Jo&olg0 Peter ni mogel zaspati. In še v spanju se je ^ 1 P° gmajni in precenjeval les. Macesnov je bilo 0t*a. Toda morali so pasti. Zjutraj je Peter odšel nazaj v gmajno. Ko je kobalil , lnio Kočarja, bi najraje zavriskal. Da bi Barbara vedela, A £re mimo. Jutro je bilo megleno in kazalo je, da bo pršilo. Grega ga je sprejel z veselim smehom. Y \ ' . • 5 [V0j/-evo pismo je bilo brž na Jamniku. Peter ga je j. ezavo prebral. Slovkoval je tiste krače in kar naprej bal oči. : ; denarja ni. V ječi denarja ne dajejo. Prideš .; 1 in ne veš, kam se boš zaletel. Sicer sobo ima, dela ■ nič.' " V J ^er Je vedel, da bo tako. Nemara .Lojz z eoun oče-. . hv V tem. hiP.V Sleda na Jamnik. Tam"šred» nje^i'jfi,' ' ji l,cev nima in tisto, kar je za njim, ,je tudi precej Pko. Pečaf,'noji. 'f Jei"a ti ne da imena, it Jgjsmo. j^olzraJ, .:0 k - - , a... ie °dšel k Barbari. J^menitl $e: ^‘•Judi k. Prbsenarju bo pioral stopiti,. Ko; ho J - dobil svoj denar, je prav, da je še kdo zraven.' $Hj ll,.‘?rhara je bila na moč vesela, da bo šla v Kranj. n‘ za mesto, še naslikana ne bi bila rada tam. !Veils.Pa le kaj. Sprva je imela pomisleke zavoljo Lojza. jt j ■! Je vendar med njima. V vas je hodil, čeprav ' ° vse megleno in nerazločno, eter je samo zamahnil z roko. je koj obljubil, Rad pojde ▼ Kranj. Je rav-Pravšen čas. Dela ni takega in kakšna ura postopanja po Kranju se prileže. Bo le videl, kakšna je Reza. Ii tudi Lojza bi rad videl. Tako so odšli. Celo pot so govorili samo o Rakai jevi zemlji. Je poskušal Prosenar priti na drugo stvat pa je Peter kar brž zavil nazaj. Zdaj mu je bila zemlja kakor v rokah. Denar nes Lojzu. Nič več ne bo imel pri njej. Vse bo samo njegove Barbara ni dosti govorila. Z velikimi očmi je stt mela skoz okno in le, kadar je Peter kaj posebneg; rekel, ga je toplo pogledala. Ko so stopili z vlaka, so koj zavili v gostilno. Mrzli je bilo in jedli doma tudi niso veliko. Vse je plačal Prosenar. Potlej so pričeli iskati Lojza. Prosenar se je še naj bolj spoznal. „Pod Jelenovim klancem mora to biti. Lepih hiš n ogledujmo. Tam ga ne bo. Je preveč ustrojen. Po slabil glejmo." In so res našli številko. Peter je kar ostrmel. Takale ropotija! Hiša je bil kar prislonjena k bregu, okna obrizgana od blata. „Je slabo prebral,” je krehnil nenadoma. Pa je Prc senar že zavil na dvorišče. Tu se je vsa beračija šele prav pokazala, Brozga ii umazanija. Nisi vedel, kam bi stopil.. Razgledovali so se in gledali v vrata. Lojz jih je mc •vvisf a-: ' m .ra’ zapaziti, zakaj nenadoma je prišvedral po nekih stoj V ' a hic.'i in -poklical Petra. ■Im Vsi so se sjrogledali. To naj bo Lojz! „Na zlodjevo si omlednil,”. se je prvi znašel P: senar.' »Skoraj bi te ne spoznal.!’ . Lojzu je bilo nerodno. Tiščal jim je desnico. I sebno pred Barbaro je bil v zadregi. „Je revščina, kajne? Začetek pač. Denarja nimam treba je z majhnim začeti." Peter in Barbara sta videla, da mu je nerodno težko hkrati; Potlej jih je vlekel v sobo. Vsi niso mogli posesti. Temno je bilo in čudno zatohlo. »Prava luknja,” je siknil Peter. Lojz ni nič rekel. Koj nato so odšli vsi do Reze. »V gostilni dela,” je pripovedoval Lojz po poti. „Tam ima tudi sobo. Ne zasluži veliko. Ko bova v tovarni, bo že boljše.” Prosenar je samo kimal. Reza se je smejala. Koj se je opravila. Barbara je kar zijala, ko se je prikazala nazaj v gostilno. S klobukom. Lojz je postrani ošinil Petra. Prosenar pa ni mogel molčati. »Se vidi, da nisi več za deklo na Jamniku." Samo namrdnila se je. Barbara je čakala, da bi bila pisma že v kraju. Pri notarju je bilo vse nekam mrzlo. Peter je gledal samo na vrata. Ven in nazaj na Jamnik. Ko je stopil nazaj na cesto, je bil gospodar. Z Lojzeta in Rezo so se koj poslovili. Je Lojz nekaj mendral, da mora> v Stražišče k človeku, ki mu bo oskrbel službo. Petru je bilo prav. Ko sta Lojz in Reza zginila za vogalom, je Prosenar pljunil na cesto. ,, »Pit gre, zlodej! Natančno vem. In Reza! Sta jo vi-deja?.Nazarensko bo še reva.” Vsem je bilo nekam težko. Kar spogledovali so . se; Prpsenarju Lojz ni šel iz glave. . »Kar ves drug je. Zdaj še pijača pa bo po njem. In Rezal Klobuk na glavo in misli, da je gospa. No, se bojim, da kmalu še za ruto ne bo. Tiste tisočake bosta brž zafrčkala. Oba. Lojz bo hotel to, Reza ono in bodo šli tisti fičniki." ..Glavno, da ga ni na zemlji,” je siknil Peter. »Zdaj sva z Barbaro sama.” Potlej so šli na južino. Mesta so bili siti, kar majhne so se počutili. Govorica taka, da ni jamniški nič podobna, ljudje pa tudi skoraj vsi v zakmašnih oblekah. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie- sterhausgasse. »0 /VSi Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in • * Tv * / aznikih ob 4. uri popoldne. r*/ —! l m_______ praznikih ob 4. uri popoldne. OIojIm prijutjelfam „Na5 tednik” Vam nudi najlepšo priliko, da voščite svojim znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zato naročite pravočasno voščilo z navadno dopisnico ali pa v pismu. Za vse obrtnike in trgovce pa je tudi najlepša priložnost, da čestitajo svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem k praznikom ter jih tako privabijo tudi za leto 1953 v krog svojih odjemalcev. Voščila in čestitke naročite na naslov „NAš TEDNIK”, CELOVEC VIKTRINGER RING 26, najkasneje do 18. decembra f. I. ALI TELEFONSKO POD ŠTEV. 4388 ri ms naJibi „VERA IN DOM” Za advent je izšla štev. 9. lista za katoliško mladino. Tudi v tej številki se je dijaška družina oglasila s posebnimi prispevki. Tokrat je številka posvečena adventni misli. - Mesečnik »VERA in DOM” ne bi smel manjkati v nobeni krščanski družini. ki se ji je kar srce trgalo, da bb morala vzeti slovo od svojega petja in od svojih pevcev. V nedeljo popoldne pa je bila poroka v Šmihelu. Še enkrat so pozdravili pevci nevesto ter ji zapeli v slovo, pred cerkvijo. Pri poroki pa so zapeli najlepše pesmi, da se je poroka prav zavlekla. Poročali so domači g. župnik, za priči sta bila Anton Potočnik in Franc Volina. Veselo svatbo so obhajali pri Ledru v Ponikvi. Po blagoslovu vina je v slovo in pozdrav ženinu zapel moški pevski zbor iz Ponikve, katerega član je on. Micki želimo obilo božjega blagoslova in milosti v novem stanu ob strani vrlega moža. Na mnogo, mnoga leta! BLATO OB ZATONU LETA misli kmet na novo leto in dela načrte. Ali ste mislili pri tem tudi že na streho? Milijonske škode nastajajo zaradi slabih streh. Na stotine poslopij, ki so krita s skodlami ali s slamo, postane vsako leto plen ognja. Zato naj bodo strehe iz trdega materia- Družini Jakob in Jožefa Butej se je rodila 20. novembra mala Pepca, v nedeljo 23. novembra sta jo prinesla h krstu Martin in Angela iz Metlove. Pepca naj raste v milosti in starosti" pri Bogu in pri ljudeh. ŠMIHEL - ŠTEBEN Prav na hitro in na tiho se je poročila v Celovcu naša draga Mara, dolgoletna cerkvena pevka. Zato pa pevci in pevke niso mogli drugače, kot da so se v soboto zvečer zbrali pri Tratniku in ji zapeli v slovo. V imenu pevcev so se Marici zahvalili gospod Z,atO naj DOUO Sirene l/. tmega iLLacciAo.- imenu mcvcl-v &i----- la. Vsak zavarovalni zastopnik vam more župnik za ves njen trud in požrtvovalnost izračunati prihranke, ki jih imate zaradi pri zboru. Posebno so se ji še zahvalili za take strehe že samo pri zavarovanju proti njeno pomoč v pisarni, ko je vsako leto po požaru. več ur pisala matrike ter razne sezname Najboljša streha je gotovo ona, ki jo na- z,a cerkveni prispevek itd. pravi krovski mojster s strešnimi ploščicami Ženin, Pavel Kraiger, je doma v Štebnu iz azbestnega cementa znamke „Eternit”. in je občinski tajnik v Cxlobasnici. Pozidal Taka streha je odporna proti vsakemu vre- si je zadnja leta lepo hišo, tako da jima bo menu in viharju, trajna je ter vama pred življenje prijetno. ognjem ter ste nato dolgo vrsto let brez Poroka je bila v Celovcu v stolnici. Na-skrbi. Strehe iz azbestnega cementa znamke to pa sta se peljala srečna poročenca na „Eternit” so se izkazale odlično že več kot jug, v Italijo, v Benetke, da tam nemoteno pol stoletja celo na najbolj izpostavljenih uživata svoj blaženi raj. Ogledala sta si tu-višinskih legah, na planinskih kočah in za- di večni Rim. Upamo, da bo sedaj občinski vetiščih (n. pr. Kanzelbahnhotel 1500 m, tajnik v Globasnici še bolj na razpolago MillStatterhutte 1800 m, Goldeckhutte 1927 vsem ljudem in uradu, ko mu ne bo treba metrov, Kattovvitzerhiitte 2300 m itd.). skrbeti za dom. Mlada gospa pa naj se pri- Firma Franz Fleiscmann, krovski in kle- vadi nove fare in novega kraja! Pavlu in parski mojster v Celovcu, Villacher Ring 5, Mariji Kraiger, rojeni Drobeš, želimo obilo vogal August-Jakscbstr., tel. 23-41, vam na božjega blagoslova in milosti v novem sta-zahtevo vedno da natančna pojasnila. nu. Na mnoga, mnoga leta! Ako pošljete načrt (skico) strehe z. izmerami, dobite z obratno pošto ponudbo za popolno izdelano streho. Ta ponudba je seveda brezplačna in za vas neobvezna. DVOR V soboto, dne 22. XI., so dekleta okinčale in okrasile Burjakovo hišo prav lepo. Zvečer, ko so padale z neba bele muhe, je zadonela pred hišnimi vrati domača pesem tako močno, da je močno odmevalo po vasi. Sicer je bila ta podoknica že bolj pozno, ker so peli pevci ta večer že tretjo podoknico. Pa kljub temu so se zbrali poslušalci, ki so poslušali milo ter ubrano petje cerkvenega pevskega zbora. Ob vratih pa je stala naša draga nevesta in pevka Micka Volina KMETJE, POZOR! Sporočam vsem cenjenim odjemalcem in interesentom, da dobijo 5% božičnega popusta pri nakupu sledečih strojev, ako jih naročijo do 25. decembra 1952: Mlatilnice, preše za seno, obračilniki za seno, kosilnice, imi-vači za krompir, pralni in šivalni stroji. Johan Lomšek Zaloga strojev in koles. — Zagorje-št. Lipi, p. Eberndorf (Dobrla vas). Koroško. lerjanstva. Nato pa toliko govorijo o demokraciji in pravičnosti v Avstriji. Odločno zahtevamo pravičnost in enakopravnost, kakor je tudi zajamčena v senžermenski mirovni pogodbi. Toda ta enakopravnost naj ne ostane — kakor doslej — samo na papirju in v besedi, katerih smo slišali dosti tudi ob priliki blagoslovitve nove občinske hiše.. To še ni enakopravnost, ako smemo tudi Slovenci davke plačevati, kakor jih plačujejo Nemci. Ker se bližajo volitve, nam bodo zastopniki raznih nemških strank tudi vse mogoče obljubljali, samo da bi dobili naše glasove. Po volitvah bodo pa na vse te obljube pozabili. Na to naj volivci že sedaj mislijo in naj si to zapomnijo za dan volitev. BRDO PRI ŠMOHORJU Bolj redko kdaj slišite od nas, ker se res malokdo oglasi v „Našem tedniku”. In vendar smo v domovini vsem dobro znanega Grafenauerja, v kraju, ki bi se lahko primerjal z vinorodnimi kraji zelene štajerske. Tako ljubo je na našem hribčku, ki mu pravimo Brdo. V poletnih mesecih smo imeli lepe obiske iz sončne Primorske, ko so bili gostje tu na oddihu pri Preseškem jezeru. Povabili smo jih, naj še pridejo. Obljubili so nam, da bodo prišli v še večjem številu in da bodo povabili še druge. Le to je značilno, da so ti ljudje šli najraje v Melviče ali pa na Brdo k službi božji ob praznikih, le-tu so se počutili kot v Trstu. V Borljah jim ni nič ugajalo. Čeprav so z ljudmi po sloVenje govorili, jim je bilo pa v cerkvi vse tuje. Prav tem ljudem iz druge države so zlasti Goričani pravili, da jih v cerkev nič več ne vleče. Nekoč, v onih časih, ko je bil tu pri nas še g. dr. Lučovnik, je bilo drugače. Le kako da ne razumejo tam, kjer odločajo v Celovcu, da bi dali ljudstvu duhovnika, ki je iz ljudstva istega naroda izšel in je z ljudstvom iste narodnosti. Tako pa danes ljudstvo, ki že tisoč let govori po slovenje, ne sliši niti ene pridige v lastnem jeziku, in to v času takozvane demokracije. Zadnjo nedeljo v novembru smo imeli lepo nedeljo, a za vernike naše župnije dan, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Že prejšnjo nedeljo so g. Moschitz oznanili, da nas bo obiskal g. misijonar, ter da bomo pri nas imeli duhovno obnovo ali bolje katoliški dan kot pripravo na advent in na bližajoči se sveti misijon. Prišla je nedelja, ki je bila za nas dvakrat lepa. Lep sončen dan v naravi in še lepši v dušah. Pri jutranji sveti maši so g. misijonar govorili mladini o Jezusu prijatelju otrok. Naj še to povemo, da je bilo lepo, ko so pri jutranji sv. maši polnoštevilno pristopili vsi šoloobvezni otroci s svojimi starši k angelski mizi. Ob pol 10. uri je bila zbrana vsa odrasla mladina in tudi veliko mož iz vse fare. Popoldne pa je bilo zborovanje za matere-žene in dekleta. Ni jih videla naša farna cerkev že dolgo toliko. Vse so bile. Po »MLADI ROD” za december in januar je izšel. GORENCE Dne 27. novembra smo imeli pri nas vedno češčenje. Vsa pobožnost je bila zelo dobro obiskana. Na pomoč so prišli tudi čč. ______ ______ gg.: prošt Trabesinger iz Pliberka, župnik __________________^ in solze so ji zalivale oči. Prav milo se ji Millonig iz štebna, župnik Pirker z Rude nrolitvi, ki jo je toliko priporočala Fatim- je storilo, ker se je zavedala, da se poslavlja in s Suhe žup. Igerc, ki je imel tudi večer- ska Gospa> je bil govor, kakršnega še nismo »d nje pevski zbor. Po končani pesmi so no sv. mašo. — Prisrčna hvala mladini, ki slišali. Sledil je blagoslov in nato smo še preč. g. župnik stopili pred nevesto. V tako je cerkev tako lepo okrasila. _ dolgo prepevale in kar težko nam je bilo, nili besedi so se zahvalili Micki za njeno Zadnji čas je zopet začel pri nas dvigati {ja je £e končalo, čeprav je že legla na zem požrtvovalnost .in njen trud, posebno pa še glavo hitlerjanski duh, ki bi rad iz Sloven- jj0 no^ ko smo se razhajale. '.a njeno lepo tovarišijo, katero je delala cev čimprej napravil Nemce. Ako pa ne že g. misiionariu se zahvaljujejo prav po zsem pri zboru, da ni ostalo nobeno oko takoj Nemcev, pa vsaj mlačneže, takozvane iuho. „Ti si kriva, ljubezniva, deklica ne- „fretarje", ki se nato najpreje sramujejo usmiljena, da mora sedaj jemati od tebe svojih prednikov, nakar so kmalu godni za dovo dobra mamica, blaga sestrica, pevski nemštvo. To pa je mogoče še posebej zato, Bor. Jemlješ zdaj slovo od svoje rojstne ker ti ljudje v svoji zaslepljenosti prav nič riše, od svoje vasi, od svoje fare in greš na ne vidijo resnosti svetovnega položaja. So lovi dom, v novo vas, v novo faro. Bog te pa nekateri, ki so .v\ Hitlerjevem času igrali ;premljaj in vodi vse dni tvojega življenja, zelo važne vloge, že bolj pametni; ti iščejo x>di srečna jn vesela ter zadovoljna v no- zveze z jugom. uvi, «., ! /em stanu.” Ko pišemo o slovenstvu, moramo pove- ..«j ---- Nato pa so se pevci okrepčali ,pri oblo- dati še to, da v naši šoli otroci prvega letni- pred adventom kar močno Ženih, V ncBeljo, eni mizi ter ob dobri kapijid. Do polnoči ka nimajo Slovenskega abecednika, kakor dne 16 novembra je bila poroka Krgo- ta donela pesem in smeh pri Burjaku. Eno < jfe to predpisano. Imajo pa samo nemški fove I ilde na Dolči vasi, ki je ^eja Jož alostno oko pa je bilo in to je bila Micka, abecednik, kakor da bi še živeli v času hit- Kus-a. V nedeljo navrh sta bili nato p dve poroki. Boblinkova Pepi se je poročila s Francetom Schmalz-om, Pušnikov* Trudi pa je vzela orožnika Krena. V ponedeljek, dne 24. novembra, sta pa stal* pred oltarjem Knežnikova Mici iz Dolče vasi in pa Špehov Mihi iz Kaple. Vsem no^ voporočencem iskreno čestitamo in jim želimo obilo sreče in blagoslova božjega.^ Najbolj zadovoljnega se človek počuti doma, v svojem lastnem domu. I o kaze živahna gradbena delavnost pri nas. Svojo hišico sta si postavili Jula Mišic in njena hčerka Eli. Jagrov Vili na Golšovem in njegova sestra s tremi otroki so se tudi vselili v svoj novi dom, ki je par minut od nase cerkve. Tam blizu pa ima že skoraj izgo-’ tovljeno hišico naša poštarica. _ . Odkar so tam spomladi umrli Knežm-kov oče na Dolči vasi, se nas smrt, hval® Bogu, izogiba. V nedeljp, dne 9. novembra, so nas za-pustili č. g. dr. Mihelčič, odšli so v Španijo. Avgusta meseca lanskega leta so prišh * nam na Žihpolje ter so pomagali g. dekanu-Oskrbovali so tudi Golšovo, odkar so g; Mente obnemogli. Ves ta čas so tudi yo< i ’ cerkveno petje in pevci so jih imeli ze o radi, kakor tudi vsi žihpoljski in golšovsM farani. Ljubi Bog naj jim poplača nji _ trud ter naj jih pripelje kmalu spet me i nas. C £ 14 E J § I SMO! Moške spodnje hlače h posebno toplega, barvastega barhenta kom. S J9. Flanelaste rjuhe rosa 220 cin dolge S 49.— Kovtri zelo lepi in trpežni 148.—, 168.— 188.-Flancla vzorčasta, meter Barhenti lepi vzorci Zavese krasni vzorci Flanela enobravna Tekstilna trgovina a © 1 F K A £ £ S G Celovec-IUagenfuit, Beuediktiner Plat* 7 S 16.80 od S 14.80 od S 15-— S 12.80 G. misijonarju se zahvaljujejo prav posebno otroci, ki so jim gospod pripravili tako lepo presenečenje, nato pa tudi vsi ostali farani. „Le naj še pridejo,” pravijo vsi mali in veliki naši župljani. — ŽIHPOLJE Da ne boste mislili, da pri nas koj spimo, sedaj,-ko so dolge noči, se moramo spet oglasiti. č' r, : Najpreje naj omenimo, da smo se. letos ŠT. VID V PODJUNI Za časa nacizma je bila naša občina R1' j karja vas razdeljena med sosedne občin6 Galicijo, Žitaro vas, Dobrlo vas in Škocija«-Naša bivša občina je bila svojčas del velik6 dobrolske občine, od katere so se s čason® odcepile štidi občine, med njimi naša J1' karska, ki se jc razprostirala in imela svoj6 i središče ob bregovih Zablaškega jezera. ima poleg svojega starega uradnega še dvUj je drugih domačih imen: šentprimoško a1 Žamanjsko jezero. Zato sc nam ne zo' umestno, da bi mu z vso silo vrinjevaK » kakšno drugo uradno ime. Telovadi ^ končno ob vseh jezerih, pa tudi druge špoR ne panoge se gojijo ob vseh jezerih, la bi morali vsaj pri največjem, to je VrbsketP jezeru, pri označbi upoštevati vse vrst športa in ga prekrstiti v Bad-Ruderef' Schwimm- und Turnersee. Torej ob Zablaškem jezeru jc središče n*' še bivše občine. Sedaj pa moramo na občin ske urade v oddaljene sosedne občine: 5^ cjan, Dobrlo vas, Žitaro vas in mohlišk župnija v Galicijo. Vendar to še ni edina in nepotrebna upravna težava. Tun naša farna cerkev leži popolnoma na rob župnije, ali kakor še je izrazil neki šalji^ »čisto na zareh”. j G. g. Feliks Zamjen, naš novi dušni P stir in prvi doktor bogoslovja, ki deluje naši župniji, si žal še ni mogel urediti s* iega zrahljanega zdravja. 'Fo posebno d čuti št. primoški okoliš in druge, od fard cerkve oddaljene vasi. ^ e, po občutnih zr vab nekaterih družin pri povečanju cerky upravičeno pričakujejo vsako drugo ^ deljo božjo službo v svoji cerkvi, kakor r je škofijstvo sv9jčasYtp,tijdf, obljubilo. ; , „ Vpamo in ielupo. da ^ zdravstveno nje našega dušnega .pastirja kmalu utrdi da dobjmo kmalu tudi za stalno Najsvetej^ v našo’cerkev, Botem )sipQ,pr,epričapi, da . bodo tu.di stanpv.skc nedelje z nagovori kaj v središču, bplj. obnesle, kakor v od Ijepi farni cerkvi, , . , i; , VodjtutMM, ftoaet I Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Štebnu ima na razpolago lepe slovenske knjige po zelo zmernih cenah iv. C. - ' v Knjiga je najlepše in' hajdenejše darilo za praznike in novo leto. Obiščite, naš* foti/inu*! 80-tetnica celovškega učiteljišča V dneh 6. in 7. decembra so bile v Celovcu posebne slovesnosti v proslavo osemdesetletnice celovškega učiteljišča. V soboto dopoldne so gojenci zavoda pod vodstvom prof. Schmidta uprizorili slavnostno akaderhijo v dvorani „Doma glasbe”, ki je bil pred mesecem izročen uporabi. Akademije sta se udeležila tudi prevz. škof dr. Kostner in deželni glavar Wedenig in oba sta v nagovorih izrazila svoja voščila in voščila Cerkve oz. dežele k tej proslavi. Direktor zavoda dr. Seiwald pa je v daljšem govoru orisal postanek zavoda, ki je dobil leta 1872 svoj sedanji dom v kolodvorski ulici v Celovcu. V nedeljo dopoldne je bila v celovški stolnici slavnostna služba božja, kjer je prepeval zbor učiteljiščnikov. Zvečer v nedeljo pa je bil v veliki dvorani Delavske zbornice družabni večer, pri katerem so gojenci in gojenke pokazali svoje manje v petju, glasbi, plesu in igranju. V uvodnih besedah je g. ravnatelj Seivvald pozdravil zastopnike dunajske in deželne vlade ter drugih uradov in šol. V slavnostnem govoru je prosvetni minister g. dr. i^olb orisal pomen in nalogo učiteljišča. Dijaki so nato v skupinah pokazali svoje 'nanje. Posebna skupina so bili tudi učen-ki se na zavodu pripravljajo za pouk na dvojezičnih šolah. V skupini osmih deklet osmih fantov so v ziljskih narodnih no-pokazali rajanje po slovenskih melodi-.)ab in to ob petju „Polka je ukazana” in »Mi se imamo radi”. Slika na odru je bila pdlična in enotna po enotnih narodnih no-izvajanje do potankosti izdelano, tako ,la je med to točko v dvorani vladala po-P°lna tišina in je po sedemminutnem plesu Zgrmelo po dvorani odobravanje, kakor Sa tudi v mestu le redko Slišimo. Naš so-Jtudnik je imel na družabnem večeru pri-iko razgovarjati se z raznimi osebnostmi javnega življenja. Vsi so se izredno pohval-"t* izrazili o tem rajanju po slovenskih na- rodnih pesmih. Sam gospod prosvetni minister je našemu sotrudniku izjavil, da je bila ta točka večernega programa višek vsega večera, sicer pa je vsako priznanje odveč, ker je dvorana kot celota odgovorila. Tudi sam deželni glavar je dijakom izrazil svoje veliko priznanje. Priznanje zaslužijo dijakinje in (lijaki, ki so to rajanje izvajali in tudi vsi, ki so to pripravljali in dali narodne noše na razpolago, da je moglo na odru nastopiti osem parov fantov in deklet. Ne podcenjujemo tega, kar so pokazali v melodiji in plesu nemški dijaki, poudariti pa moramo, da je bila omenjena točka programa posebnost vsega večera. Posebnost pa moramo to imenovati še bolj, ker je bilo prvič v zgodovini celovškega učiteljišča, da je slavnostni program vseboval tudi nekaj našega. S trpkim srcem smo hodili desetletja mimo hiše v kolodvorski ulici in zopet in zopet smo morali dobiti vtis, da se v hiši pripravljajo učitelji z nalogo, da nam našo mladino odtujujejo. Tokrat pa imamo vsekakor vtis, da se je res nekaj spremenilo in za to spremembo gre prav posebno priznanje ravnatelju zavoda g. Seiwaldu. Zdi se nam, da je mogoče ravno s tem večerom storjen zgodovinski korak, katerega prejšnji vodje zavoda niso razumeli in da je g. ravnatelj sedaj pokazal, da gleda probleme preko celovškega zeljnika. Če živita v deželi dva naroda, ki naj bi se v resnici med seboj spoštovala in‘'cenila, tedaj je treba ravno mladim učiteljem dati v roke in srce orodje, da bodo mladino obeh narodov na to pot pripeljali. Veseli smo zato tudi mi tega večera, ki ne more pomeniti zaključka, marveč pričetek novega razvoja. Izrekamo s tem g. ravnatelju, ki dela po navodilih in v smislu prosvetnega ministrstva in deželne vlade, in dijakom vse priznanje v upanju, da bi ravno ta večer pomenil korak naprej. mn (tu DCo^čikem (Nadaljevanje s 4. strani) VELIKOVEC V sredo, dne 3. decembra 1952, se je na Zlikovski glavni šoli vršilo zborovanje star-sev. K a dnevnem redu je bilo vprašanje Prostorov. Pri sedanjih omejenih prostorih prihajajo učenci namreč v poznem večeru domov, ker imajo deljen pouk, deloma dopoidne in deloma popoldne. Predsednik združenja staršev pa seve te-vPrašanja ni smatral za važnega dovolj, d hi se o njem menili, marveč je imelo P e(most vprašanje pouka slovenščine, redsednik Kuchmka je zopet rohnel pro-j slovenščini in zahteval ukinitev pouka , ovenščine. Vsa pojasnila o pravnem polo-. Ju s strani g. ravnatelja niso nič zalegla 111 Jako je končno g. ravnatelj šole zboro-Vanje zapustil in prepustil obravnavanje vseh vprašanj g. predsedniku Kuchinki. heinu gospodu v Velikovcu hi vsekakor ,VetovaM, da hi se malo manj boril proti Pouku slovenščine in bi malo bolj premislil ,vetovno politični položaj. Če tega pri svoji 'Morebitni omejenosti ne more doumeti, bo '"ogoče razumel po svojih knjigah in za-Plsnikih, da v bistvu živi od slovenske oko-Velikovca. Ker pa ta izraz tako nerad lsi. pa recimo „von der tvindischen Um-Sehung”. APAČE ^ času od 16. do 22. decembra bo pri nas 5v- misijon. Začetek bo v torek, dne 16. de-■ embra, ob 2. uri popoldne, uvodna pridi-bo ob 4. uri. — Naslednje dni bo ob 7.30 *V’ maša s pridigo in ob 3. uri popoldne v*ah dan misijonska pridiga in sicer v sre-^ žene in matere, v četrtek za dekleta, v Petek za fante in v soboto za može. % SUHA Po službenem potu sem mimogrede obi-Suho in sem tam vstopil v župnišče. Ko •Mbpirii v kuhinjo, zagledam polno kuhinjo deklet, ki so bile zapbslene pri kuhar-rePi delu pod vodst^bth gospodične Boži-Marte in gospodične Artač Marice. — ^barski tečaj priteja „Kmečk'a gospodar-zveza”, ki takd pod dobrim Vodstvom ibarskih tečajev skrbi hvalevredno za tz-hfazbo deklet, naših bodočih gospodinj. Zaključek tečaja z razstavo bo v nedeljo, ^, 21. decembra.. . SELE Po skoro dvomesečnem odmoru nam je zopet posvetila električna luč. Prejšnja mala. turbina s svojimi štirimi konjskimi'silami ni zmagovala dela in smo imeli zato slabo luč. Zdaj jo je lastnik nadomestil z novo,' ki proizvaja mnogo večjo silo. Tako si bodo zdaj mogli električno luč in moč napeljati tudi še nadaljni odjemalci. ŽIT ARA VES V nedeljo, dne 30. novembra 1952, je priredila farna mladina iz Št. Lipša v prosvetnem domu v Žitari vesi miklavževanje. Mlado in staro se je veselilo lepega sporeda in užitka, ki so nam ga pripravili mladinci iz Št. Lipša. Bili so skoraj sami novinci na odru, vendar so se pod spretnim vodstvom organista izredno dobro postavili. VEČNA VAS Precej dolgo se že nismo oglasili v našem listu. Sedaj pa se je nabralo že kar precej novic, katere hočemo na kratko sporočiti javnosti. Delo na polju je že davno končano. To je šlo letos še kar dobro; ker smo imeli lepo jesen. Tudi naša vas se vedno bolj zbolj-šuje, kajti vedno nove hiše rastejo. Ko se bližaš vasi, že zapaziš lepo Goldni-kovo hišico. Z velikimi žrtvami in s svojo varčnostjo je prišel končno do svojega lastnega doma. Tudi mladi Pratneker je s svojo marljivostjo prišel v gospodarstvu zelo daleč. Ima nova gospodarska poslopja in nabavil si je tudi že precej strojev. Kmalu pa pride na vrsto še prenovitev hiše. Če gremo malo naprej, pridemo k Bajcer-ju. Tudi tu zapazimo, da noče zaostajati za drugimi. Njegovo novo bivališče da vsej vasi lepo sliko. Prav dobro se počuti v svoji novi hiši tudi Vrtnikov Francej. Ves ta trud pa ne sme biti zastonj.. Ne sme doživeti neprijetnosti, da bi se uresničila pesem, ki jo gotovo prepeva tudi sam: „Pa kaj mi pomaga ta kaj žica draga, ko notri prebivam koj sam!" Zato, dragi France, ne pozabi, da se bliža pust! r' Planinci, ki zahajajo poleti na Matjaževo goro, se še gotovo spominjajo; da Šumija preko poti voda, brez katere bi si življenja na vasi ne mogli predstavljati. Ta voda je bila že stoletja last vasi. In Janko Lepušic umrl V soboto, dne 6. decembra, je nenadno umrl v celovški bolnici ugledni posestnik pd. Fugerjeve kmetije, Janko Lepušic, z Ravn nad Št. Jakobom v Rožu. Prestal je težko operacijo na sladkorni bolezni, nato pa se je pridružilo notranje vnetje, katerega posledicam je podlegel. Nenadna smrt je bridko zadela malo in veliko družino, kjer je zazijala huda vrzel. Rajni je bil iz pd. Mežnarjeve družine v Št. Janžu. Že takoj po ljudski in meščanski šoli se je po svojih bogatih talentih pridružil šentjakobski prosvetni družini. Bil je dober pevec in je sodeloval do zadnjega pri cerkvenem in prosvetnem pevskem življenju. Po glasovanju je stopil na čelo izobraževalnega društva „Kot”, sodeloval je pri številnih prireditvah na odru, pri pevskih in odrskih turnejah v Jugoslavijo, bil marljiv sotrudnik našega lista. Načelno in strokovno šolan se je pridružil prvim vrstam našega narodnega Življenja. Kandidiral je med prvimi v javna zastopstva, občina Le-dince ga je izvolila za svojega odbornika« šentjakobska podružnica pa za svojega ključarja, kmečko občinsko zastopstvo za svojega predstavnika. Narodni socializem ga je leta 1942 z družino vred izselil na Hesselberg. Po povratku v domovino se je takoj pridružil katoliški skupini in se ob volitvah odločno izjavil ža Krščansko ljudsko stranko. Svoje katoliško in narodno prepričanje je vsepovsod, tako tudi med izseljeniško družino, moško zastopal. Sam učenec iz Ražunove šole, je ostal vzoren učenec svojega učitelja in zvest do zadnjega. Rajni zapušča ženo, tri sinove-korenjake in hčerko Lojzo. Naj družino tolaži ranjke-ga očeta svetli vzgled! Izrekamo ji naše iskreno sožalje. Blagi rojak pa naj počiva v božjem miru! Kar potrebujete za zimo športnih potrebščin in obleke, Vam bo povedal strokovnjak smučarski učitelj z državnim izpitom S(pp_ ( luhetiruiner CELOVEC-KLAGENFURT, FEEISCHMARKT 12 lastna delavnica. sedaj smo slišali, da nam hočejo nekateri vodo vzeti. Najbrž zato, ker leži občina Do-brla ves tem bolj na srcu kot pa domača. Ker pa hočemo govoriti resnico, naj bo naš župan deležen tudi naše pohvale. Priznati moramo, da je občina storila dobro delo, ko je popravila pot iz Globasnice v Večno vas. SELE - ZAVRH. KOT lovcem. Kolmanova sinova sta si postavila nad Kebrom in Makom enonadstropno hišo. Pred kratkim je pogorelo Sinčnikovo gospodarsko poslopje. Vzrok požara še ni znan. Nekateri mislijo, da je prišlo do kratkega stika pri električni napeljavi. Vsekakor hud udarec, ko je zgorela poleg drugega še ta pičla krma, kar je je bilo pri letošnji suši. Kljub večkrat manj ugodnemu vremenu se je posrečilo poslopje naše nove šole v surovem stanju dogotoviti. Zidarska dela je izvršilo stavbno podjetje Adam Steinthal-ter, tesarska Peter Walder, strešna pa Jožef Mayerbrugger, vsi iz Celovca. Prihodnje leto se dela nadaljujejo, da se bo jeseni šola že mogla otvoriti. • Med prvimi, ki so dali pobudo za grad-bo šole iz državnega plebiscitnega daru koroški deželi, je bil tudi naš revirni inšpektor Franc Taumberger. V službi natančen. DEŽNI PLAŠČI GUMIJASTI ŠKORNJI GUMIJASTE NOGAVICE VLOŽKI ZA PLOSKE NOGE v trgovini gumija in sanitetnih potrebščin VOLKERT BELJAK - VILLACH Rathaus in Kaiser-Josefplatz 5 preudaren in nepristranski, izven službe pa, dobrohoten in postrežljiv, je rad svetoval ..in pomagal vsakemu, ki se je nanj obrnil. Dostikrat dobimo od uradov odloke in obvestila, pisana v uradni visoki nemščini, ka-■ terih nas eden ne more do dobrega razumeti. Gospod Taumberger nam je taka pisanja rad tolmačil in v slučaju potrebe dal potrebna navodila. Razumljivo je, da uživa g. Taumberger med nami velik ugled, ne razumemo pa, zakaj je bil službeno pri- Vajvečja izbira športnih in smučarskih čevljev ter čevljev vseh vrst B E H R BELJ AK-VILLACH Widmanngasse 43 — Italiener Strassc 17 Nove podplate in reparature vseh sandal in gumijastih čevljev deljen drugam in bo menda prestavljen. Želimo, da ostane med nami. Menimo, da so v demokratični državi merodajne oblasti dolžne ozirati se na želje ljudstva, ki plačuje davke tudi zanje. ŠTEBEN V PODJUNI V soboto zjutraj je umrl v Štebnu Rični-kov oče. Trpel je na srčni vodenici, predvsem pa je bila starostna slabost. Kljub svoji visoki starosti je dosegel 83 let, je bil še vedno krepak. Pokopali smo ga v ponedeljek, dne 8. decembra, ob obilni udeležbi. Domači pevci so mu zapeli doma in na grobu in so se tako poslovili od rajnega, ki je bil, posebno v mladih letih, mož življenja. GRABALJA VAS Dne 16. 11. t. 1. sta se poročila Valentin Fido in Kolarjeva Pavla v Grabalji vasi. Dne 24. 11. pa Valentin Hobel p. d. Strukl, z Ano škant, Heslnovo. Doma sta oba iz, Hore. To sta zadnja para letošnje ženito-vanjske sezone. Obema želimo Ves časni in nebeški blagoslov na novi življenjski poti. Na bridek način sotizgubili svojega otroka Movrnovi v Mliiičah. 17,., mesece v star jim je utonil v vodi. V St. Danielu so blagoslovili škocijanski gospod spominsko ploščo zaslužnim rajnim Končno čestitamo vsem Andrejem za god, prav posebno pa našemu organistu Andreju Mičeju, ki je obhajal letos 40-let-nico svoje organistov, službe. Ko je pričela „Danica” s pevskim in pozneje tudi s tam-buraškim zborom, je radevolje prevzel tudi vež banj e teh zborov. Vsak pevec, ki se je pri njem izvežbal in vsak ljubitelj petja se še hvaležno spominja nastopov Andrejevih pevcev pri društvenih prireditvah, vsak se pa spominja še posebej družabnosti po prireditvah ob pevski mizi. Naj mu bo s temi vrsticami izražena javna zahvala in toplo priznanje za vse njegovo nesebično in potrpežljivo delo. Vsaka zahvala pa je tudi nova prošnja. Dragi Andrej, petje te ohranja mladega. Tako naj bo tudi v bodoče. DUNAJSKI VELESEJEM Spomladni dunajski velesejem bo v tednu od 15. do 22. marca 1953. Najlepše darilo za božič je kolekcija Dolca in pcaldutta kuLacUa v . ;T■ . ■' ■■- " ■' ■' ; "> *: TJ .. ;o’ ‘ * •- -'V, ..uvčlV: *uvVf Naročite takoj, da dobite št pred > prazniki, pri upravi »Našega tednika” ' . pod značko »Kranjski Janez”. * \ :■<. T i '.ut;,,.,y ki °nih okoliših j kjer je s3.dno drevje oku* jen° po San-Josč-kaparju (San-Josč Schild-aus) predpisuje posebna odredba koroške .eželne vlade obvezno škropljenje. Ker pa uevarnost okuženja velika na vsem Koro-em in ker je tudi rdeči pajek razširjen P° vsej Koroški, moremo nujno priporočati ■ Sern sadjarjem, naj ja nikjer ne zamudi-j. mtošnjega zimskega škropljenja. Za vse C)liše pod Karavankami in tudi za vse de-j/ulje, kjer so padavine obilne, je poleg Afvičastih bolezni zelo fazširjen škrlup. .am bi bilo mogoče škropiti, v kolikor še ’ tam nevarnosti San-Josč-kaparja, tudi z Vepleno-apneno brozgo. Povsod drugod pa j*,0ranio nujno priporočati škropljenje z umenimi olji in s karbolineji. enkrat pa moramo reči: Takoj sedaj Pripravimo vse orodje, takoj sedaj prislo-'nto lestve ob sadno drevje in takoj sedaj a drevje! Očistimo sadno drevje in pripra-vse potrebno za škropljenje! Ko pa Ttde £as> lak0j začnimo s škropljenjem! e odlašaj na jutri, kar moreš storiti dar ^ Tega se zavedaj in drugo leto boš ve- Zboljšani pridelki žita Letošnja žetev je bila v Avstriji razmeroma zelo dobra, tako po skupni količini kakor tudi po pridelku na enem hektaru njivske površine. Medtem ko je bil pridelek krušnega žita na enem hektaru pred vojno komaj 14.4 centov, je bil pridelek leta 1950 že 16.5 centov, lansko leto 17 centov in letos 17.8 centov. Pri pšenici se je povečal pridelek od 16 na 19.9 centov, pri rži pa od 13.3 na 15.9 centov. Skupni pridelek krušnega žita je dosegel letos 750.000 ton in je za 60.000 ton večji kakor pa lansko leto. Vendar pa je tudi ta zvišani letošnji pridelek krušnega žita še mnogo manjši kakor pa predvojni pridelek, ki je dosegel 882.880 ton krušnega žita. To pa zato, ker je danes njivska površina za krušno žito mnogo nižja kakor pa je bila pred vojno in to približno za eno tretjino. Pri pšenici je danes približno 80% predvojne površine posejane s pšenico, pri rži pa komaj 60%. Tako tudi večji pridelki še ne morejo izenačiti zaradi manjše posejane površine skupnih predvojnih pridelkov. Na zmanjšanje posejane površine je vplivala predvsem slaba cena za žito pri uradni oddaji žita. Gnojenje in zatiranje plevela Okrajna kmetijska zbornica v Velikovcu priredi v mesecu decembru strokovna predavanja o pravilnem gnojenju in uspešnem zatiranju plevela. Predavanje pojasnjujejo filmske slike zvočnega filma »Vir življenja — Quelle des Lebens” in »Dicopur čisti nji- ve — Dicopur befreit die Flur”. Po predavanjih bo predvajanje najnovejšega zvočnega tednika. — Vstopnine ni. Predavanja so: V petek, dne 12. decembra, ob 14. uri na Rudi (Fasslwirt); v soboto, dne 13. decembra, ob 10. uri v Železni Kapli (kino), ob 14. uri v škocijanu (Wank); v nedeljo, dne 14. decembra, ob 10. uri v Grebinju (kino) in ob 14. uri na Pustrici (Schranzer). NOVA NAPRAVA ZA UGOTAVLJANJE RJE Ameriški znanstveniki poskušajo ugotavljati vzroke rje in razjedanja s pomočjo novega stroja, ki ga imenujejo »protron bom-barder”. Ta naprava analizira vrhovno plast kovin, ki se večinoma znatno razlikuje od notranje sestavine. Do zdaj znanstveniki niso mogli popolnoma točno analizirati vrhovnih kovinskih plasti. Znanstveniki upajo, da bodo lahko s proučevanjem teh vrhovnih plasti iznašli način preprečevanja rje in razjedanja, ki povzročata svetu vsako leto škodo za ogromne zneske denarja. REKORDEN PRIDELEK PŠENICE V GRČIJI Poljedelsko ministrstvo poroča, da je Grčija kljub hudi poletni suši pridelala rekordno količino pšenice, 18 odstotkov nad povprečjem predvojnih let. Za rekordno žetev gre predvsem hvala raznim izboljšanjem kot so znanstveno gnojenje, nove vr- ste pšenice in kemično uničevanje škodljivega mrčesa, kar vse se je doseglo s pomočjo Združenih držav. Izkaznice za uslužbenski davek Koroško finančno ravnateljstvo sporoča: Izkaznico za uslužbeni davek za leto 1952 (stran 3. izkaznice za leto 1952/53) naj izpolni delodajalec samo v slučaju prestan-ka službe delojemalca. Drugače pa izkaznice ni treba izpolnjevati, da se prihrani prostor. — Oni delojemalci, ki imajo poleg FERGUSON SVSTEM Opozarjamo vse kmetovalce na članek v štev. v " ~ ” 4V. Našega tednika na str. 7 pod naslovom : Zvišanje pridelkov - znižanje stroškov KURT MARKTL & Co. kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja obusa Volkermarkter Strasse Nr. 117 dohodkov kot nesamostojni delavci, še kake druge dohodke in morajo zato plačevati dohodninski davek, morajo izročiti pristojnemu finančnemu uradu uslužbenski list. KRATKOVIDNOST Gospa poučuje služkinjo, ki je na novo nastopila službo: »Torej, Mina, predvsem ne morem videti prahu.” — Služkinja: »Izvrstno, gospa, jaz sem namreč tudi kratkovidna.” Pregled priznanih sredstev za zimsko škropljenje Tip in preparat Firma Drevesni karbolinej iz mineralnega olja AMP 500 Agro. Bauten- und Pflanzenschutz G. m. b. H. Arbodrin, Univerzalni drevesni karbolinej iz mineralnih olj „Minoce” Kwizda drevesni karbolinej EF/72—W Ktvizda Dobol M GroB. Busctti & Co Dvojni karbozan „Univcrsal” Tagger Tagger 7515 Tagger Neodcndrin- Universal Avenarius Rumena olja Dytrol 13 Flavin (Gelbdl Sandoz) Gelbol Tagger Neodrol Paranicrol Paranicrol tekoč Paranicrol — nov Schell Sandoz Tagger Kwizda Agro-Fattinger Agro-Fattinger Agro-Fattinger Druga: TABP 38 Pest Control Drevesni karbolinej emulgiran Arbodrin E Mešani karbozan Ktvizda Tagger Drevesni karbolinej iz miner, olj, emulgiran Bolan „M” Mixdrin Gioli, Busetti & Co Avenarius Koncentracija v odstotkih toplo- mrzlo- žkropljenje Čas škropljenja Učinek Opomba I. Tipična sredstva za zimsko škropljenje za breskve in marelice 3* odst. 7.5 odst. za ostalo drevje 4 odst. Ščitaste uši (kapar), krvave uši; jajčeca krvavih uši, zmrzlikar, jabolčni zavijač; mah, lišaji; 5 odst. 4 oJs". 5 odst. 5 odst. 3 odst. 4 odst. 5 odst. 0.6 odst. 2.5 odst. 2 odst. 2.5 odst. 2.5 odst. 0.5 odst. 2 odst. 2.5 odst. Ko odpade listje, pa do takrat, ko se začne napenjati popje Ščitaste uši (kapar), krvave uši; jajčeca krvavih uši, zmrzlikar, jabolčni zavijač, rdeči pajek. Koncentracije škropiv, ki je navedena za ..toplo” šropljenje, nikakor ne smemo vzeti za „mrzlo” škropljenje, ker bi bilo drugače popje močno poškodovano Samo „toplo” škropljenje 11. Sredstva za pozno zimsko škropljenje 10 odst 10 odst. čim bolj pozno v spomladi, ko se začne popje napenjati, pa do malo preje, predno popje vzbrsti. Jajčeca listnih uši, zmrzlikar, jabolčni zavijač, pozno škropljenje proti jabolčnemu cveto-deru, ni uspešno proti kaparju (San Josč). Je mogoče kombinirati z ivepleno-apneno in z bakveno-apneno brozgo. Priporočljivo le za pozno škropljenje, ko se je popje Je napelo Žvepleno-apnene brozge, normirane liaumol dvojni „SKB-Agrarmarke” žvcpleno-apncna brozga Žvepleno-apncna brozga Zvepleno-apncna brozga Zvepleno-apnena brozga Zvepleno-apnena brozga Žveplcno-apnena brozga „Taco” Tagger K w izda Kwizda Leitner Medinger Rienzner Schanda Tagger 12 odst. Uporabljati čim bolj pozno v pozni zimi pa najkasneje do malo preje, predno popje vzbrsti. Proti pršicam, glivicam medene rose, skrlupu in glivičastim boleznim; proti kaparju slabše učinkovanje. Priporočljiva škropiva v redni izmenjavi z oljnatimi škropivi ali za dodatno škropljenje! V 20-odstot koncentraciji popolni učinek tudi proti kaparjul ® DK 202 Kupufe ust \ioUelšuHt za zUn&Ua škcoptjeHie ftci f. SelteMakdet & Ca., • * 3 0246 * Motorne ikropilnice za zažžito rastlin proti SkodlJivcemVsadJarstfU VELETRGOVINA Z BARVAMI KONRAD ROSENBAUER, LINZ Podružnica In delavnica: CELOVEC-KLAGENFURT. Bahnhofsttasse 26 Telefon 2409 CELOVEC-KLAGENFURT, 10.-OKTOBER-STRASSE 1, TELEFON 19-66 Vsem Slovencem na Koroškem sporočamo, da je Vsemogočni poklical k sebi TANKA LEPUŠICA •f p. d. Fugarja na Ravnah pri Rožeku odličnega sodelavca na kulturnerii in političnem ter gospodarskem polju, bivšega predsednika društva „Kot”, odbornika ledinške občine i. t. d., ki je umrl v soboto, dne 6. decembra 1952, v starosti 55 let in bil pokopan v torek, dne 9. decembra 1952. Naj počiva v miru! NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Sfomt&ke oddale v cadiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 14. dec: 7.15 Verski govor — Glasba in pesmi. 15. dec: 14.30 Tedenski pregled — Mojstri besede (.■Heine.) — 16. dec: 14.30 Zdravnik — Po svetu. 17. dec: 14.30 Za gospodinjo — Pesmi (Bogomir Lumbar). — 18. dec: 14.30 Za naše malčke. — 19. dec.: 14.30 Komentarji — Zanimivosti. — 20. dec: 8.45 Poje ..Študentski tercet s Tanzenberga” — Šport. 18.30 Poje mešani zbor iz Šmihela pri Pliberku (di rigent Miha Sadjak). — 21. dec: 7.15. Verski govor. Pester spored. LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. 13. dec: 12.00 koncert — 12.00 jezikovni pogovori — 14.00 narodne pesmi — 17.00 komorni zbor — 18.15 lahka glasba — 21.15 plesna godba. — 14. dec.: 9.40 slov. narodne — — 15.10 polke in valčki. — 15. dec: 12.00 lahka glasba — 13.00 slov. narodne — 18.40 komorni zbor — 19.40 plesni sekstet. — 16. dec: 12.00 koncert — 18.00 umetne in narodne — 19.40 orkester. — 17. dec: 12.40 glasba — 14.40 veseli godci — 15.10 slov. narodne — 16.00 koncert — 17.15 harmonika — 18.00 filmska glasba — 21.00 orkester. — 18. dec: 12.00 koncert — 13.15 polke in valčki — 14.00 vaški kvintet — 18.00 jugosl. zbori — 19.40 orkester — 30.10 slov. narodne. RADIO TRST II 3U(i.l m ali 98!) k( sck Dnevne oddaje: 7.15-8.30, 11.30-14.45, 17.30-24.00 — Ob nedeljah: 8.00—24.00 — Poročila dnev no: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura". (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m) Poslušalce radia opozarjamo na slovensko oddajo, ki bo v nedeljo, dne 28. decembra, ob 9.35. URADNE OBJAVE UPRAVNI ODBOR Kmečka gospod, zadr. z. o. j. v Dobrli vesi vabi vse s*sje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 14. decembra 1952, ob 9. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice v Dobrli vesi s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora iz leta 1950. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka iz leta 1950 in 1951 ter medbilance za leto 1952. 5. Razrešnica staremu odboru. 6. Volitev novega upr. in nadz. odbora. 7. Sklepi o nadaljnem delu. 8. Slučajnosti. Ako ob določenem času ne bo zadostno število članov navzočih, se sklicuje za 10. uro nov občni zbor, ki bo z istim dnevnim redom pri vsaki udeležbi sklepčen. Upravni odbor. JUTRI BO PRAV TAKO KAKOR JE BILO VČERAJ IN DANES <* © ' našim ob priliki ŽREBANJA dne 1. decembra 1952 zavarovancem izplačano. Juplter-polica z izžrebanjem je zelo primerno božično darilo za vsakega Jupiter vzajemno zavarovalno društvo. Fil,-Dion. za Koroško in Vzhodni Tirol, Celovec-Klagenfurt, St.-Veiter Strasse 1. IHR DACHDECKER LIEFERT VVIEDER HATSCHEK S ASB ESTZEMENT - DACH PLATTEN DER'MARKE: .. PRAGUNG Franz Fleischmann CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Ring 5, Ecke August-Jaksch-Strassc Mnogo vselja s praktičnimi in trajnimi božičnimi darili iz trgovske hiše LODRON BELJAK - VILLACH, Ledergasse 12 Preproge, tekači, linolej, zavese, volnene in žite odeje, namizno in posteljno perilo. MOBEL ISEl 'kuHcrct' VILLACH lepe oblike in poceni v veliki izbiri BELJAK ltali«n«rft!r. 1 is/ v s/ s/ s/ v v s/ ^ s/ s/ > KARNTNER > I AUTOSALON Ih lastnik Alex Polgar C > HERRENGASSE 10 V Celovec - Klageniurt, Tel. 44-24 {> LOHNER-motornikotaii in avtomobili C ■% tovarniško novi ali priložnostni nakupi m I Prodaja - nakup - komisija ^ PIVOVOD „Ali ste že slišali, gospa Jezičnikova, mesto bo dobilo vodovod, da ženske ne bodo tako dolgo klepetale pri vodnjaku.” — „No veste, gospod Pivopivec, potem pa moramo dobiti tudi pivovod, da moški ne bodo tako dolgo posedali v krčmi.” Vam že dobro znana trgovina radijskih aparatov, dvokoles in šivalnih strojev se je preselila iz VVidmanngasse 20 na WIDMANNGASSE 41 v novo zgrajeni Pufitschhaus (vogal Kirchenplatz); prodajalna je že v novi hiši. Prosimo Vas za Vaše nadaljnje zaupanje in cenjeni obisk. KINO CELOVEC-KLAGENFURT Predi tl eieiMavr »O Ulilo IM 15 in 20 31 Od 12. do 15. XII.: „Liebe im Fi-nanzamt” Od 16. do 18. XII. „Die schwarze Maske” Stadtheater Predstave ob 16. in 18. uri, ob po nedeljkih tudi ob 20. uri. Od 12. do 15. XII.: „Die Tochter des Kapitans” Od 16. do 18. XII.: „Kleines Gliick zum Wochcnend” BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspiele Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. Od 12. do 15. XII.: „Colorado” Od 16. do 18. XII.: „Sehnsucht nach Andalnsten” Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 13. do 14. XII.: »Sensation im Zirkus” (tudi za mladino) Od 17. do 18. XII. „Das Madel aus der Konfektion” (ni za mladino) HALI OGLASI Kdor išče delavca, kdor išče služ bo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”. v našetn tista, ZANIMIVOSTI] Kameleon, ki lovi žuželke s svojim jezikom, ima jezik, ki je dvakrat tako dolg kakor celo truplo kameleonovo. # Samo ona detelja, ki jo čebele oprašijo, more dati seme. Za 45 dkg semena morajo čebele oprašiti približno 75.000 deteljnih cvetov. (Hcošlce igcaU V NEDOSEŽNI IZBIRI Nemške puže Iz celuloida, avtomobilčki, železnice, vozički za puže, gugalnl konji in vse, kar sl otroško srce zaželi Celovet-Klagenfan, Surggaue Naša velika razstava Igrač je odprta P I! © D & .2 PRAKTIČNO MISLITI - PRAKTIČNO DAROVATI! Na tisoče zadovoljnih odjemalcev v vsej Avstriji vedno znova potrjuje: BOŽIČNA DARILA NAROČITE P# MODEN M ’0 LLER GRAZ TO VAM PRIHRANI ČAS IN DENAR. — Ny!on nogavice, brez napak, močne, traj ne kvalitete samo 24.90; nylon nogavice, s finimi petljami z varstvom za petlje, brez napak, samo 27.40lf nylon- nogavice, la kakovosti, zelo tanke, samo 29 80; originalne 100%-ne nemške perlon-nogavice, zelo strapacne, 29.80; damske narebrene nogavice, la bombaž, v vseb barvah, kompletno dolge 9.95, 12-40; K. svilene nogavici la brez napak 12.90; damske nogavice za vsako vrem& najboljša la kvaliteta, K. svila, platirane, najfinejše, napake 19.80; ljubki otroški žepni robčki, beli in barvni/ samo 1.90; elegantni damski žepni robci, karirani, 3.90/ posebno elegantni 5.—; izpreminjajoče se naglavne nitft naša novost, v štirih različnih barvali, samo 13.80; volnen* prti, enobarvni, v različnih pastelnih barvah 12.80, sebno težka kvaliteta 14.50; volneni šali, hrapavi, karirt' ni v več barvah, samo 9.80; damske garniture, čisti bo®; baž, najfinejša kvaliteta, mehke in tople, velikost 3"? od 22.90 do 29.80; damski perl-moderci, z dolgimi rokav*/ zelo topli, velikost 3—6, 19.80 do 26.90; damske srajce* podpazduhno sponko, čisti bombaž, velikost 3—6, 14-9» do 19.80; damske nočne srajce iz trikoja, do tal segajoč tople 53.90; damske nočne srajce iz flanele, zelo rabi6 tople 57.90; damske volnene hlačke, edinstvena poseb®1 cena, velikost 3—6, 18.50 do 29.80. >.'vvFf,- 'ji Kravate, znamke Goldsiegel, Bemberg-svila, mnogo kra;; nih vzorcev 9.80 in 12.90; moške srajce, čisti bombaž® french, karirane in črtkaste do velikosti 42, samo 38.90* moške srajce iz flanele, strapacna kakovost, pretkan6 črtkaste samo 45.—; športne in smučarske srajce iz. fland6 pretkane, barvno karirane 53.90; moške volnene spodnja hlače, zelo tople, sive in peščeno-barvne, po veliko*0 34.50 do 39.80; moške nočne srajce iz flaiiele, mehke b* tople 65.—; moške pižame iz flanele, prvovrstna kvalitet** modno črtkaste 89.50; tiger-moške nogavice, mehke i*1 tople 9.80; Nappa-usnjene rokavice, s prvovrstno pleten0 podlogo, za dame 99.50, za moške 119.—; moške rokav*00 iz srnjakovega usnja, sive II W samo 69.-; moške rokavi** dvojno pletene, Ta, posebno tople 29.80; rokavice br£* prstov, dvojno pletene, res tople in strapacne, v m»0' gib barvah in vzorcih^ za otroke 16.90, za dame 19.80 21.90. . , Frotirane brisače, Ta bom baž, indanthren, 45 X 90 11-9®' 50 X 100 17.90, težka k^iiteta 21.90;. prvovrstno prepl* teni namizni prti, lepi vzorci 140 X 140, na obeh stran®1, uporabni, zelo pralni, samo 29.80; flanelne rjuhe, stra' pacne, kompletno velike, bele z. barvno borduro sa®° 39.70, sive z borduro 42.50, najboljša kvaliteta, barvne * borduro samo 49.40; brisače, bombaž, trajne barve, nct>0' robljeni 7.90; brisače za posodo, neobrobljenc 4.95. ■ . p: V •■'''■• p-JfeB Krasne voline za obleke, modni karo, se ne mečkajo, cm samo 19.80; barhenti za obleke in noše, v vseh barv*? 12.90; prvovrstna flancla za perilo, v vseh barvah 10.3°* rožičasta 12.90; športne flanele za srajce in bluze, pfepl6' tene, pisano karirane 14.90; mol in o, močan, brez nap3^ enkratna širina 4.90; molino za rjuhe, kvaliteta čisteg'*1 bombaža, posebno močan, 150 cm samo 16.50; posteljni®1 rožasta ali plavo rožičasta 120 cm 14.40 in 16.70; postelj' nina, prepletena, rdeča ali plavo črtkasta, 120 cm san® 13.90; barhenti za spodnje hlače, plavo črtkasti, zelo topi*' samo 11.90; kotenina za predpasnike, pisana, strapatn0 samo 11.90; barhenti za nočne suknje, krasni vzorci, top*1 ; samo 16.90; la bombažni gradel za matrace, 120 cm, kast 19.80. Domača volim, siva, 5 dkg 2.95, 4.35, bela 5.20; volna 1 znamko, v vseh barvah 4.10; prvovrstno toaletno miŽft fino parfumirano, lepi zavojčki za darila po 3 kose 4.5*' 5 kosov 5.80, najfinejše, 3 kosi 9.80. Prosimo vse svoje odjemalce, da takoj naročijo; potr**' dili se bomo, da bomo naročila, ki dospejo do 20., odp°' slali še isti dan. Specialna raz.pošiljalna trgovska h*^1 MODEN MO LLER, že od 1894,, GRAZ, Murgasse $ Dnevno razpošiljanje po povzotju. Zavojnina grat**' NASA GARANCIJA: AKO VAM NE BO DOPADl^ ZNAMENJAMO ALI VRNEMO DENAR. Dobro jutro - dober danv SCHLEPPE-pivo vsaki dani ZA PRIPRAVO KOLIN ?Deuii kupite Vsake vrste llfEVH žlahtne in meiane začimbe, kolotonlj in drugo Dnevno tožno r a z o o S i 1 J a n j e po poiti V stroko«« trgo«« M AX GRAHI LLER CELOVEC-KLAGENFURT. Adlergasse 14. Telefon 45-59 Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26, - TeL štev. uredništva in uprave 43-58. - Poštni Čekovni urad štev. 60.796-