Pottnlna paviallrana, Leto I.f štev. 40. V LJubllanl, petek dne 8. oktobra 1920 Posamezna štev. 60 Vlit« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno. ...... 15, ca zased, ozemlje 300 a ca inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 18/1 Telefon št 72. Upravnistvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št 38. Cačun kr. pošt.fiek urada štev. 11.812. Jugoslavija za cono B. Ljubljana, 7. oktobra Iz Beograda prihaja pozno ponoči vest, da se je naš ministrski svet danes obširno bavil z vprašanjem cone B. Korotan je danes žalibog že deljen, ker se je Italija polastila Trbiža in kanalske doline. Šele 31. t. m. pa se bo odločilo, ali se deli celovška kotlina, kar bi pomenilo toliko, kakor gospodarsko smrt doslej cvetočega mesta Celovec. Pokrajina agrarnega značaja si more v najkrajšem času za odcepljeno mesto ustvariti nova prometna središča. Mesto pa, ki je izgubilo svoje zaledje, je obsojeno na smrt. To je tragedija Celovca. Naša vlada vidi težkoče, ki Celovec odvračajo od zanj edino rešilnega sklepa. Zato mu v vseobčnem gospodarskem interesu skuša priti nasproti. Vlada je pripravljena, uva-ževati mešani značaj cone B v narodnostnem oziru in dati jamstva, da se za ta okoliš ustvari tak upravni položaj, da bodo izločeni spori nacio- nalnega značaja in da bo prebival stvo v gospodarskem oziru moglo napredovati. Beograd, 7. oktobra. (Izvirno). Na današnji seji ministrskega sveta se je vršila daljša debata o plebiscitu na Koroškem, zlasti o naših pripravah za glasovanje v coni B. Na predlog ministra Kukovca je ministrski svet v principu sklenil, da se nemškemu prebivalstvu v coni B za slučaj, da se izjavijo za našo državo, priznajo posebne narodne in gospodarske ugodnosti. Nekaterim občinam zla ~ti Celovcu se prizna posebna samouprava in se prevzame v našo službo vse uradništvo, vpokojence in vdo ve in sirote in sicer po sedanjih, zanje veljavnih predpisih. Obširno se ie razpravljalo tudi o njihovem narodnem šolstvu, ki bi ga bilo treba razviti še. Ministrski svet je poveril ministru dr. Kukovcu, da izdela podrobnejše predloge, ki pridejo na razpravo v prihodnji seji. Zadnii ukrepi plebiscitne komisife pred glasovanjem. Celovec, 7. okt. (Izv.) Na današ- nieje se je zahtevalo od opravnika nji seji plebiscitne komisije se je pre-! poslov avstrijske vlade, naj navede čilala odloka ambasadorske konje- potrebne konkretne podatke, kar pa renče v Parizu, ki pravi, da prošnii n\ mogel storili, vsled česar je postal Avstrijcev in Lahov, naj bi interaH-irana ali nevtralna posadka zasedla cono A za čas glasovanja, ni ugodeno, pač pa pride 100 ententnih oficirjev, ki hodo že v soboto ves dan kakor tudi v nedeljo kontrolirali dohode v cono A in spuščali le one v to cono. ki imajo tamkaj glasovalno pravico. Nadalje se ie danes razpravljalo o oficijelni publikaciji izida glasovanja, ki se bo izvršila v sredo potom njegov korak brezDomemben. Kar se tiče trditve o nekakih predlogih z na-še strani o razdelitvi plebiscitne cone, je popolnoma izmišljena ter brez vsake podlage. Ta vest ima namen, ohrabriti avstrijske glasovalce v plebiscitni coni, na drugi strani pa že v naprej odvaliti odgovornost na nas za primer, da bi Nemci onemogočili plebiscit, o čemer pišejo vsi avstrijski listi in odkrito govore Nemci v plebiscitni coni sami. Najboljši dokaz posebne proklamacije plebiscitne ko-1 £ ta vest tendencijozna, leži v nelogičnosti trditve same. Zakaj, ako misije. 55® SSSfhlE d,SIS princa Borghese zaradi razmer v coni A, ki je obsegala 9 raznih točk. Izkazalo se je pa, da je pritožba brezpredmetna in se zato proti nam ni ničesar ukrenilo. Prihodnja seja plebiscitne komisije bo v ponedeljek 11. oktobra. Beograd, 7. okt. Dunajski listi od 2. t. m. so prinesli vesti, da je avstrijsko poslaništvo v Beogradu ukrenilo prijateljske korake pri jugoslovanski vladi zaradi dozdevnega zbiranja vojske v bližini meje, kar povzroča med prebivalstvom plebiscitnega ozemlja skrbi. Isti listi trdijo nadalje, da se je od jugoslovanske strani predlagalo, naj se brez plebiscita reši koroško vprašanje na ta način, da bi ozemlje severno od Drave pripadlo Avstriji, ozek pas ozemlja med Dravo in Karavankami pa kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloven cev, ter da je Avstrija odbila ta predlog, ker je gotova uspeha. Pooblaščali smo izjaviti, da je avstrijski upravnik res ukrenil korake, o katerih se govori zgoraj, in sicer 4. oktobra. Dobil je odgovor, da je posredovanje glede vprašanja o „skrbi prebivalstva v plebiscitni coni" čin, ki se mora oddvojiti od vprašanja o dozdevnem zbiranju naše vojske v bližini avstrijske meje. Koraki zaradi prvega vprašanja v Beogradu so bili storjeni na nepristojnem mestu, ker spada plebiscitno vprašanje v območje mirovne konference in mednarodne ustanove, kakor je plebiscitna komisija. Za ta del ne more nositi odgovornosti kraljevska vlada, medtem ko na drugi strani ne more kraljevska vlada priznati vladi avstrijske republike nobenega pravnega posredovanja v tem pogledu za prebivalstvo v plebiscitni coni, ker spada P° senžermenski mirovni pogodbi pcr varstvo mirovne konference, či-je organ je plebiscitna komisija, in ne dunajska vlada. Glede vprašanja zbiranja naših let v bližini avstrijske na plebiscit v zmislu svoje države, — in to bi potrjeval korak Avstrije, ki zahteva nekako četo nevtralnih sil ali medzavezniške čete za to cono, o čemer so poročali tudi isti listi — bi potem Jugoslavija predlagala razdelitev Koroške brez plebiscita, pri čemer bi dobila samo ozek pas ozemlja. Ljubljana. 7. oktobra. Iz Celovca poročajo: Plebiscitna komisija je iz dala še dva razglasa. V prvem odreja komisija, da smejo na ozemlju ki se nahaja pod njenim nadzorstvom, nositi orožje samo javni orožniki ter da imajo orožniki pravico, zapleniti orožje vsem drugim osebam. Osebe, ki nosijo orožje, bodo strogo kaznovane. V drugi prokla-maciji poudarja plebiscitna komisija vnovič, da je glasovanje svobodno, neodvisno in tajno. Nadalje priporoča zopet red in mir. Naposled od reja, da smejo v soboto in nedelje priti v glasovalno cono A samo take osebe, ki imajo glasovalno pravico. Na mejah bodo postavljeni medza vezniški častniki, katerim bo moral vsakdo pokazati glasovalno izkaznico, ali pa posebno legitimacijo, katero izda generalni sekretarijat plebis citne komisije. Na glasovališčih so prepovedani govori in godbe. Glaso valci ne smejo priti h glasovanju v izprevodih. Izid glasovanja se objavi tekom prvih dni prihodnjega tedna. Celovec, 7. oktobra. (Izvirno). V soboto zjutraj se zapre cona A na vseh straneh; na glavnih cestah in mostovih bodo poleg orožništva en-tentni oficirji za kontrolo in bodo prepuščali samo osebe z glasovalno legitimacijo, oziroma s posebnim dovoljenjem plebiscitne komisije. Že jutri bodo na prelazih, na Jezerskem, pri Guštajnu, na Ljubelju in pri Pod-roščici jugoslovanske orožniške patrulje kontrolirale pasante. Ententn/ oficirji bodo od časa do časa izvajali nadzorstvo^ ' Borovlje, 7. oktobra. (Izv.) Iz vseh delov plebiscitnega ozemlja prihajajo razveseljiva poročila o izvrstnem razpoloženju prebivalstva, ki navzlic razumljivi skrajni napetosti na predvečer glasovanja, povsem mirno pričakuje zmagoslavnega izida plebiscita za Jugoslavijo. Nemška propaganda se je zadnje dni precej iztrošila in deluje v glavnem le še z brezštevilnimi hujskači, ki skušajo prebivalstvo terorizirati. Danes je bilo v Železni Kapli in v Kapli aretiranih več nemškutarskih teroristov. Pri njih so našli z železom okovane gorjače, revolverje in nože. Edino sredstvo, ki še preostaja Nemcem, je poizkus, da v nedeljo izzovejo na mnogih krajih nemire in plebiscit razbijejo. V ta namen imajo pripravljene posebne roparske tolpe v Beljaku in Celovcu. Značilno je, da na naše ljudi to ne napravi nobenega vtisa več in da se niti med ženskim svetom ne pojavlja nobena bojazen. Poskrbljeno je, da bo vsak nemški teroristični poskus v kali zadušen. Prisotnost ententnih oficirjev pri občinskih komisijah prebivalstvo pozdravlja, ker se bodo ti častniki na lastne oči prepričali o nemških metodah, kar bo od koristi vsaj potem, ko se vrši glasovanje v coni B. Zagreb, 7. oktobra. (Izvirno.) Keki danaes iz Gradca dospeli zagrebška meščan je pripovedoval, da so INTemei za plebiscitno propagando na Koroškem izdali svojim agitatorjem toliko denarja, da kupujejo nekateri aaritatorji sedaj kar hiše industrijska podjetja. Borovlje, 7 oktobra. (Izv.) Sklep av-striirke narodne skupščine, da se ima tekom šestim mesecev vršiti v Avstriji olebiscit je-li naj se Avstrija pridruži Nemčiji, je med vsem koroškim prebivalstvom brez razlike prepričanja vzbudil odločen odnor. Vsa dežela je preplavljena s protesti zoper n«v plebiscit, ki bi prinesel novo gorje Korošcem in ki bi imfl za posledico, da bi mogli nižjeavstriiski glasovi spraviti Korošce proti njihovi volji pod Prusko. Priznava se splošno da edini ldc proti tej nevarnosti je glasovanje v A in B coni za Jugoslavijo. Dunaj. 7. oktobra. V torek se je odpeljalo na Koroško 48 ententnih častnikov. Na poti je angleški vojak se spri z nekim „Vo!kswehrovcem" ter ga ustrelil. Pravijo, da je bil pijan in so ga izročili sodišču. Obnovite« diDlom*ti*nih stikov med Avstrijo in Anglijo. London, 7. oktobra. (Izvirno). Avstrijski poslanik Georg Franken-stein je bil danes sprejet v zunanjem uradu od Curzona. S tem so diplo-•natični odnošaji med Anglijo in Av stri;'o zopet obnovljeni. Volilno Zagreb, 7. oktobra. (Izvirno.) Današnji „Ohzr»r" objavlja retrospektivo na razvoj hrvatske stranke prava (frankoveev). in pledira končno za skupni naslon frankoveeiv, (klerikalne-) pučke stranke, hrvatske zajednine in težaške stranke v Bosni za volitve v konstituanto. Zagreb 7. oktobra. (Izv.) Minister Korošec, ki je imel včeraj v Zagrebu konference o možnosti koalicije med klerikalci, frankovci in zajedničarji. še ni prevzel svojega resorta, temveč je ^ootoval na agitacijo v Srem. Split, 7. oktobra. Dr. Smodlaka vodi pogajanja za sestavo izvenstrankarske jugoslovanske napredne kandidatne liste. Nlzrzemski kredit. Haag. 6. oktobra. Parlamentu je bil predložen zakonski načrt, ki pooblašča finančnega ministra, da dovoli Poljski Češkoslovaški, Jugoslaviji in Madžarski, baltskim državam, Armeniji in Georgiji izplačilo predujmov v skupnem znesku 12 in pol milijona goldinarjev, s katerim denarjem bodo omenjene države plačevale dobave iz Nizozemske in njenih kolonij. Krediti bodo imeli mednaroden značaj in se bodo dovoljevali proti obligacijam v denarju one države, ki sprejme kredit IV. internacionata. Praga, 7. oktobra. (Izvirno). Kakor poroča „Tribuna", se bo vodja angleških delavcev Tomas pri svojem bivanju v Pragi pogajal tudi o ustanovitvi 4. iotonacionale. Premirje med Rusko in Poljsko podpisano Pariz, 7. oktobra. Zastopniki sovjetske Rusije in poljske vlade so podpisali dne 5. t. m. v RicJ premirje. Po tem voru se morajo sovražnosti med obe ma državama končati najkasneje jutri Varšava, 7. okt. (Izv.) V zmislu sklenjenega premirja se morajo sovražnosti med "Rusijo in Poljsko ustaviti do 8. t. m. Premirje sta podpisala Jo.7e in Dombski. V premirju so izpoLijene vse bistvene zahteve Poljakov. Glavne točke preliminarnega miru so: Nova mejna črta gre ob Zbruču skozi okraj Šemienje do Rovnega, odtod 40 km vzhodno črte Rovno-Luninjec-Baranoviči in dalje vzhodno Njeseca do Živna ob Dvini. Obe stranki si priznavate obojestransko suverenost in jamčite, da se ne boste vmešavali v medsebojne no trenje razmere. Poljska in Rusija priznata neodvisnost Bele Rusije in Ukrajine. Poljska republika je prosta vseh obveznosti, ki jih ima napram prejšnjemu razmerju do Rusije, dobi dalje primeren delež ruskega zlatega zaklada. Rusija se zavezuje, da izplača Poljski po podpisu mirovne pogodbe predujem v zlatu. Poljska je pripravljena staviti Ruski svoje severne železniške črte za tranzitni promet na razpolago. Pariš, 7. oktobra (Izvirno). Rusija je pripravljena, preobraziti del svoje armade v delavske oddelke, ako Poljska razoroži del svojih čet. Beograd, 7. oktobra (Izv.) Ruski begunci so začeli zapuščati Beograd. Pozval jih je general Wrangl, da se vrnejo na Krim. V Beogradu jih je bilo šest tisoč. Iz seje ministrskega sveta. Beograd, 7. oktobra. (Izvirno.) Ministrski svet je danes razpravljal o usodi parlamenta, o javni varnosti, draginjski in novi tiski zakon. Konkretiziral bo ministrski svet svoje predloge v nedeljo popoldne na posebni seji. 2Ca današnji seji je prišla na razpravo tudi predstavita ljubljanske pokrajinske vlade, v kateri 9e opozarja na razne upravne težkoče. Sti-lizaeija predstavke pa je tako nesrečna in izražena v tako malo ubranih besedah, da je naletela pri vseh članih ministrskega sveta na sosrlas-no obsodbo. Ministrski svet je sklenil pozvati vse pokrajinske vlade, naj 7 obiasnjevaniem dejanskih razmer in težav poduenjejo ljudstvo in preprečujejo podkopavanje državne avtoritete. V smislu sklepa današnjega ministrskega sveta se ukinejo nadnlnji po in na orotžne vaje. Za pondeljek je sklican šiHK socialnopolirični ko-J °*™>ra. itainanstt emisa mitn t----agitiraio med okupacnskimi četami mite. obstoječ iz notraniesra. tnro rinskecra. justičnejra, poljedelskega in Boeijalnega ministra, ki bo raz pravlijalo o delavskih zbornicah. < delavskih norerjenikih pri industrijskih podjetjih, o stanovanjskem vprašanju, o ustanovitvi delavske zavarovalnice zoper nezgode za Bosno in Hercegovino in o pripravah za usta novitev enotne zavarovalnice za delavce za celo državo. Francija in Nemčija. Curih, 7. oktobra. (Izvirno). „Te-■egraphen Union" poroča iz zanesljivega ameriškega vira, da se je vr šil pred par dnevi v Metzu važen ministrski svet, na katerem je mar šal Fodi v interesu varstva Francije zahteval takojšnjo okupacijo pokrajine ob Ruhri. Položai na Irskem. Kopenhagen, 7. okt (Izvirno.') V Dublinu stavkajo pristaniški delavcu Vsak dovoz je ustavljen in obstoja nevarnost da zmanjka živi. Pri pouličnih nemirih v Belfastu je bilo aretiranih več voditeljev sinfajnov-eev. Angleško časopisje objavlja članke, v katerih zahteva samoupravo za Irsko. Jadransko vprašanje. Beograd, 7. oktobra. (Izvirno). V današnji seji ministrskega sveta se ni razpravljalo o jadranskem vprašanju. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo zadeva jadranske konference aktualna šele v drugi polovici meseca oktobra. Vse vesti o kakih kotu bretnih sHenih vlade so neistinite. Beograd, 7. oktobra. (Izv.) politika" objavlja iz vojaškega peresa senzacijo-nelen članek o naši meji nasproti Italiji, v katerem dokazuje s strategičnega stališča veliko nevarnost za našo državo, zlasti za Slovenijo, ako bi se sprejela za stalno mejo sedanja de-markacijska črta. Člankar naglaša, da bi bila v tem slučaju Kranj in Ljubljana pod topovskim ognjem, vsled česar bi dominirali Italijani nad celo savsko dolino in ljubljansko kotlino. Italijani bi nas mogli vedno strategično iznenaditi. Oni bi lahko v hipu zasedli Slovenijo in mi ne bi imeli za obrambo niti prostora niti časa. Ganiti bi se mogli šele nekoliko zapadno Zagreba. Ugotoviti pa je treba, a so v Sloveniji naši najboljši premogovniki in rudniki. Člankar pravi dalje: Mi vojaki smo hoteli že večkrat, kakor to razumemo po vojaški, zaustaviti brezobrazno prodiranje in umikanje Italijanov v naše ozemlje. Toda naši diplomati nas niso pustili geniti niti z mezincem, da bi se izbegle diplomatske komplikacije, članek ..Politike" zaključuje z besedami: Današnje demarkacijske linije ne smemo nikdar priznati za stalno. Priznati tudi ne smemo nikdar Italiji Visa, niti Čresa, niti Lošinja. Držati moramo puško v roki. Rim, 7. oktobra. Jugoslovanska vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti kako mesto Gornje Italije za kraj sestanka z italijanskimi delegati v svrho ureditve še nerešenih vprašanj. Sodijo, da se bodo razgovori vršili v dragi polovici meseca oktobra. Rim, 7. oktobra. (Izvirno). Zuna-nji minister grof Sforza je odpotoval danes zvečer v Turin, da poroča ministrskemu predsedniku Giolittija pogajanjih z Jugoslavijo. Pariz. 7. oktobra. „Tribuna" javlja, da jugoslovanska vlada ne bi priznala aneksi je Reke po Italiji ali pa italijanskega protektorata nad mestom. Rim. 7. oVl'v--> Oiolittiieva „Tribu-na" javlja, da se vrši jadranska konferenca po vsej priliki v drugi polovici oktobra v kakem severoi teli?« nskem mestu, ki se določi pozneje. ..Popolo Romano" poroča, da sta Llovd George in Millerand najresnejše svetovala Gio-litiiu, nai ne zavlačuje neposrednih pogajanj. Giolitti od odgovoril, da želi, da se pogajanja pričnejo čim preje. Split. 7. oktobra. Ljudje, ki priha-iaio iz okupiranih krajev, pripovedujejo, da tamošnje okupacijske oblasti pripravljajo potrebno za vojaški nonad. Iz Zadra je odšlo v Obrovac 500 mož vojaštva z veliko množino m'w'cije. Snltt. 7. oktobra. Italijanski emisarji v Da'maciji, da naj se uprejo izročiti Dalmaciio Jugoslaviji, češ kralj se bo mor"' tvVoW« vnis; Junakov. Agitacije se udeležujejo tudi visoki italijanski oficirji. Bakar, 7. oktobra. (Izv.) Direktor .Vedette". Armando Odenigo. je odpotoval v Rim, da prevzame tamkaj funkcije delegata reške države. Razna brzoagna porafila. Praga. 7. oktobra. (Izv.) Letošnja sladkorna kampanja na Češkoslovaškem je tako boeata. da je pripravljenih za izvoz 150 000 ton sladkorja. Berlin. 7. oktobra. (Izv.) Današnji iutranii listi večinoma niso izšli. Inse-ratni stavci so sklenili nodprati stavko administrativnih nastavljencev s leni, da nočejo staviti inseratov. Varšava, 7. oktobra. (Izvirno). V mestu Lida pri Vilni so se pojavili slučaji azijatske kolere. Zflrich, 7. oktobra (Izv.) Upravni svet Fiatovih tvornic je ponudil delavstvu kolektivni obrat podjetja. Delavci • so vsled prevelike odgovornosti, ki jih nalaga tako veliko podjetje, ponudbo za enkrat odklonili. Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Regent je priredil danes na čast doajenu diplomatskega zbora monsignoru Cherubt-niju slavnostno večerjo, poslv slo-TensMh kmetov. Ljubljana, 7. oktobra. Načelništvo ..Samostojne kmetijske stranke" je posialo vodstvu JDS dopis, ki ga je prejela, kakor čujemo, tudi SLS in ki ga SKS objavlja v današnjem Kmetijskem listu kot oklic slovenskemu ljudstvu in nekako odprto pismo Slovenski ljudski stranki ter Jugoslovanski demokratski stranki. Poziv slovenskih kmetov je že vsled načelnega stališča, ki ga zastopa, vele-zanimiv in važen političen dokument, brez ozira na vprašanje, ali je cilj, ki ga ž njim SKS zasleduje, sploh dosegljiv. Gotovo se bo o njem v naši javnosti še mnogo razpravljalo in računati moramo s tem, da bo zanesel v mase našega kmetskega ljudstva razpoloženje, ki ne bo ostalo brez posledic na potek volilnega boja. Pridržujemo si, da o dopisu SKS šc po&ližjc izpre-govorimo. Poziv se glasi: Slovenskemu ljudstvu. ,lavinski ljudski stranki" in „Jugoslovanski demokratski stranki"! Iz srede slovenskega kmetskega ljudstva se je lansko leto osnovala ,,Samostojna kmetijska stranka". Njena zahteva je, da se kmetski stan otrese vsakega varuštva in da se odslej zastopa sam. Po vseh delih slovenske domovine je SKS. našla j ^ v agrarno j^j-ijo. Svoje kandidate odziv. Skorai vse zavedno kmetsko |so povili var-o radikalci in socjjalni ljudstvo je danes v njenem taboru, demokrati; oddanih je bilo 348 glasov, Volitve za ustavotvorno skupšči- socialisti so dobili 313 glasov, a radi no so razpisane. Volilni ekraji so j kalni kandidati le 35. Ta radikalni ne-tako prikrojeni, da pride v kranjsko usPe«Je tohko- znacilnej«, ker smatra mosfojne kmetijske stranke"« ,., T Laške priprave za jadransko Po številu mestnega nekmetskega konferenco. Iz Trsta nam poročajo: prebivalstva bi odpadlo na mesta po V zadnjem času se opažajo v zase-našem računa v kranjskem okrožju denem ozemlju razna premikanja dvoje, v štajerskem četvero man da- čet, ki niso več ona običajna, s ka- tov. Ker pa predpisuje volilni red, terimi se vsako toliko zamenjavajo da se poleg kandidatov s splošnimi čete ob premimi črti. Dočim so še do pogoji postavijo še kandidati z aka- pred kratkim koncentrirali vfčje mase demsko izobrazbo, gremo mi še da- vojaštva v snežniškem kotu, je sedaj Ije: dajte kmetu splošne mandate, prišla na vrsto predvsem Kanalska inteligenčne pa si obdržite sami in dolina na Koroškem, jih razdelite med mestne stanove, f -f Avstrija-Nemčij»-It»Hj*. Sklep av- Vabimo JDS. in SLS., da z ozi- strijskega parlamenta o plebiscitu za rom na nujnost te zadeve in da se združitev Avstrije z Nemčijo je odprl izognemo boju, tekom osmih dni iz- ^di onim zavezniškim krogom, ki javita načelništvu podpisane stran- 301d°?,ci redno zagovarjali Avstrjo kot ke, da sta pripravljeni na tem teme- fK^edTS lju razpravljati o strankarskem raz- £ ^^^OffS^ merju. Ako se stranki nasi resni po- 8triji> dokazuje Franciji, kako je Av- nudbi ne bi odzvali, oziroma ako bi strjja enaka sovražnici Francije, kakor zgoraj razvidnih načel ne sprejeli, je Nemčija ter pravi, da si Avstrija bo SKS. v interesi kmetskega ljud- sama nikdar ne bi upala izvršiti tako stva seveda primorana korakati na- eklatantne kršitve mirovne pogodbe, ako . . ss," "Mani vah ob- i^jraissM v n«,«,. o. v«.*, M ;SnrsLss"4Sfs£i"^SMSE* med Rimom in Dunajem. Bivanje bra-| organizacij JDS se vrši jutri v petek i tov Segrejev na Dunaju — prvi je ge-: popoldne ob 6. uri na določenem 1 n^f - 1 1 ■ : m ^ .-i ^ ■ «At«A A OMI 1 _ _ _1 . 1 _ 1___. ___ ____ _ ? — _ __m .aL. 1 .V Pristašem JDS v LJubljani. Preglejte takoj volilne imenike, ki so razpoloženi. U gotovine, ce je vsak naš pristaš opisan v volilni imenik in le je pravilno vpisan. V volilni imenik spada vsak moški, ki je bil dne 25. septembra 21 let star, in ki biva že pol leta v oblini. Nasprotnike, ki nimajo teh pogojev, izreklamirajte. Opozarjamo, da so voli/ni imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiše, celi deli ulic, zato naj vsakdo pogl*.da ie je vpisan. Volilni imeniki so na razpolago v tajništva JDS, Narodni dom, l. nadstropje, in sicer vsak dan do ponedeljka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter v posameznih okrajih pri po-Uličnih društvih JDS. Z reklamacijami hitite, ker v ponedeljek konča za Ljubljano rekla-macijska doba. Vse podrobne informacije pri tajništva in pri naših krajevnih političnih organizacijah! okrožje nekaj mest in industrijskih krajev, še več pa v štajersko okrožje. To dejstvo in pa ker je še od prej en del kmetov organiziran v JDS. in SLS., grozi vplesti SKS. v strankarski boj, ki si ga ona pravzaprav ne želi. Naš položaj na mejah je še nejasen. Na zapadu še nimamo granice. na severu je še boj. Ostrost strankarskega boja slabi ves narod napram Lahom in Nemcem, slabi ugled našega gospodarstva in naše valute. Med tem ko b; morali delati in delati, se bijemo med sabo. SKS. kot stranka z izključno kmet-skim značajem s tem slovesno izjavlja, da ne želi boja. Ne želi si grde borbe med strankami. Pa tudi boj kmeta z meščanom je nepotreben, če se da kmetu, kar je kmetovega, in če meščan ne jemlje, kar ni njegovega. Mi, ki zahtevamo popolno samoodločbo kmetskega stanu, tudi drusfim stanovom ne odrekamo njihovih pravic. Tako gredo tudi pri volitvah kmetski mandati kmetu. Kmet naj zastopa kmeta! Vsak mora priznati doslednost in pravilnost tega načela. Seveda morajo tudi drugi stanovi, zlasti meščani, -sami odločati glede svojega zastopstva. Ako JDS. in SLS. to načelo sprejmeta, prteip ni treba nobenega boja. Pustite kmeta, da si svoje stvari sam uredi! Naj sam izbere iz svoje srede kandidate! Sklicali bomo vtem slučaju po okrajih kmetske može brez erira na to, ali so že pri nas organizirani ali ne, da si postavijo kandidate, ki bodo tako kandidati „Sa- N-rčelništvo „Samostojne kmetijske stranke". _ . . ... . . , v , ' neral in še! italijanske misije, a drugi mestu, kakor naznanjeno v vabilih. joroo tKusar s. r. kapitalist, ki ustanavlja trgovske in Važnost razgovora zahteva polno-• denarne zveze, favoriziranje avstrijskih številn" udeležbe Politične beležim. iSSUČP.S&.TtL* f-g- 'jasen dokaz, da Avstrija ni ravnala iz: Ker so vsa ministrstva pozvala pod-radikalcev v Vojvodini. Te SVoje incijative. V Italiji je danes na rejene urade, da imenujejo primerne raje v Veliki Kikindi volit- vladi Giolitti, ki je leta 1915. padel j osebe za predsednike volilnih komi- ravno zato, ker ni pristal oa intervea-1 sij in ker je prišel v javnost le toza-cijo Italije. Te dni je potoval iz Rima j deven poziv ministrstva za vere, se v Berlin Giolittijev zaupnik pMlam.c je raznesla vcst da bodo predsedniki Tovmi a tako, nato avstrijski parla yoliInih komisij večinoma duhovniki. ^fTZtt^^it Ta ie bosa, kaj Uedsedni^ so pred- erlina prekt Dunaja v Rim in obrat- Poraz i dni so se vršile no! Na vzhodu mala ententa, med ma lo entento in Francijo zveza Rim-Du-naj-Berlin, a za Francijo ostaja ona lepa splendid isolation, ki naj bi bila nagrada Franciji za vse njene žrtve v svetovni vojni. + Nemška socialna demokracija na Češkem proti komunistom. Na kongresu nemške socialne demokratske stranke na Češkoslovaškem se ie idvetretinska večina izrekla proti vsem komunističnim tendencam; na kongresu so zmagali zmerni elementi z načelom nemškim večinskih socialistov glede samoodločbe Nemcev V Češkoslovaški. Vprašanje o pristopu nemške socialne demokracije k III. intemarionali in o narodnostnem problemu sta bili odgodeni. jo radikalcic Vojvodino kakor svojo domeno. T Izvenstrankarska lista v Vojvodini. V subotiškem listu „Slobodna štampa" pledira beograjski vseuči-liški profesor dr. Kosta Kumanudi za sestavitev izvenstrankarske kandidatne liste v Vojvodini. Na tej listi naj bi bili dr. Jovan Cvijič, dr. Ante Trumbič, dr. Sroodlaka, Jovan Jova-novič, Milan Marjanovič, dr. Boža Markovič, Milan Grol in Rudolf Giunio. + Bosanski radikalci in Cokorito. Zveza tiskarjev v Bosni je sklenila, da nobena organizirana tiskarna ne sme tiskati „Srbske zore", šovinističnega glasila znanega velikosrbskega čokori-le. Ali predsednik bosanke vlade doktor SrŠkič je obvestil tiskarne, da bo vzel tiskarnam, ki ne bi hotele tiskati tega lista, ki se ga vsak pošten Srb sramuje, koncesijo. Zveza tiskarjev se je pritožila zaradi tega famoznega ukaza na ministrstvo za notranje zadeve! Postopanje dr. Srškiča je dokaz, da bosanski radikalci aimpatizirajo s protidr-žavno gonjo Cokorile. Bolgarska propaganda v Makedoniji. Iz Skoplja javlja dopisni urad: Bolgarska propaganda se je iznova pričela širiti po vsej Makedoniji. Propagando širijo ne samo bolgarski agenti, ki so prišli preko meje, ampak tudi sami občinski funk-cionariji v komunističnih občinah. Ti so v zvezi z bolgarslrimi komi- KoroSci! Zelena gla- taši, ki so ze večkrat vpaah na nase \ ** ozemlje. Trudijo se, da bi preprečili j SOVnlCa le pTUSKO In pnSfLrSSo 22 ^ italijansko suienistvo, taše. -f češki parlament je sklican za 26.. oktober. 1 vsem sodniki, potem juristi sploh, uradniki sodnij in absolventi kakih strokovnih šol. Duhovnike bi se komaj dalo dati v poslednjo kategorijo. Duhovniki, ki nimajo doktorata, tudi ne morejo biti kvalificirani kandidati. * Jugosloveni-Amerikanci, ki so se zopet stalno naselili v domovini imajo volilno pravico v tisti občini, v kateri od 20. septembra nazaj računano bivajo že 6 mesecev. Ako je bila njihova odsotnost prisilna, recimo, ker so bili konfinirani ali internirani, ali pa se jim je prepovedala vrnitev, ali pa so bili pri vojakih, taka odsotnost ne šteje. To velja tudi za take Slovence, ki so že amerikanski državljani. * Dopotovali ministri. Iz Beograda poročajo, da so se vrnili ministri dr. Sprejet je bil sklep, da nemška so- i Korošec, dr. Krizman, dr. Janke vi č in cialna demokracija ne stopi v vlado. [dr. Ninčič; prva dva sta imela radi bo-Tako je ruska komunistična struja lezni dopust dru?a dva sta se pa vmi- na Češkem doživela že drug poraz; prvega v češki, a drugega v nemški socialni demokraciji. -f- Dimobilizacija na Češkem je odrejena za 12. oktober. Trajala bo do februarja 1921. + Poset madžarskih politikov v Beograda. „Magyar Orszag" javlja, da se vodilni madžarski krogi zopet bavijo z mislijo pose ta nadžarskih parlamentarcev v Beogradu. j beta ie jugoslovanska svoboda. la iz bruseljske konference. * Minister Draškovič v Zagrebu. Dne 16. t m. se vrši v Zagrebu zborovanje Jugoslovanske demokratske stranke. Zborovanja se udeleži tudi minister notranjih del g. M. Draškovič. * Naši novi atašeji. Za našega vojnega atašeja v Sofiji ie imenovan gene-ralštabni polkovnik MiJutin Dj. Nedic, Ljubljana, 7. oktobra, atašeja je imenovan general Dimitrij A. Nikolajevič. * Prva sekretarka v ministrstvu pro-svete. Po predlogu organizacije beogradskih učiteljic je imenoval rr; .:cter prosvete za sekretarico ministrstva pro-svete in za referentinjo za žensko ljudsko šolstvo Košaro Jankovičevo, učiteljico v Trsteniku. * Posojilnica v Kandiji, eden največjih dolenjskih zavodov, ki je bila do sedaj v klerikalnih rokah, je prešla v upravo pristašev SKS, ki so zmagali pri volitvah v upravni odbor z dvetre-tjinsko večino. * Razburjenje v Gradcu. Neki Mariborčan, ki je prispel včeraj iz Gradca pripoveduje, da vlada v mestu vsled slabih vesi, ki prihajajo iz Koroške, naravnost neizdržna vznemirjenost, katera se zrcali zlasti v divjem sovraštvu proti vsemu, kar je slovanskega. Na kolodvoru in po mestu je vse polno lepakov z napisi: „Unser Kšmten in Gefahr." Slovenci niso več varni. Celo naši v mestu mudeči se oficirji so dobili migljaj, naj se v svrho preprečenja incidentov oblečejo raje v civilno obleko. Včeraj se je po Gradcu govorilo, da plebiscita sploh ne bo. Kljub skrajnemu pesimizmu pa napenjajo Grad-čani še zadnje moči in hite trumoma v glasovalno ozemlje, da bodo lahko prisotni in sodeležni velikega poraza, ki čaka njihove bratce, koroške nemčurje, v nedeljo. * žene mariborskih nemških železničarjev ;o '?lujejo pri propagandi za Koroško na ta način, da se vozijo po gobe v Medlovo, kjer ostanejo potem čez noč do drugega dne. Na povratku v Maribor prinašajo s seboj cele zavitke nemških propagandnih slik in letakov, v katerih se sramoti med drugim tudi general Maister. V sredo zvečer je ena teh družb pozabila v vlaku veliko zalogo propagandnih letakov, ki so bili zaplenjeni. * Prepovedan list. Radi lažnjivega in tendencic7Trca pisanja je minister za designirani ataše v Bukareštu in bivši) notranja dela zabranil listu „Viilacher načelnik štaba dravske divizije v Ljub-1 Zcitung" noši?:-nje v našo državo, ljani; za atašeja v Atenah je imenovan j * Demonstracije tržaških, fašistov pro-peš. podpolkovnik Pavle E. Jurišič, do-1 ti socialističnim poslanccm. Ko so bili sedaj v službi pri našem poslaništvu v j socialistični italijanski poslanci, ki se Atenah. j mude na konferenci v Trstu, včeraj o- * Nov ruski ataše v Beogradu. Ruski poldne na kosilu v hotelu Continial, vojni ataše v Beogradu, general Arta- j se je zbrala pred hotelom prececjšnja manov, bivši komandant ruskih divizij j množica fašistov, ki je demonstrirala na solunski fronti, je odpoklican v! proti socialistom s klici: „2ivela Ita-Wranglov štab na Krimu; za novega i lija!" Ko so se pripravljali, da vdro v — „Gledališki list ' in „Maska". Potrebna nam je bila revija, ki naj bi javnost zainteresirala ne samo za gledališče, ki bi morala ustvariti tudi stik med gledališkim občinstvom in igralci. Ali po mojem mnenju ne zadostuje in ne gadovo lit: je niti prva niii druga publikacija. ,,Gledališki list" je zasnovan po vzgledu nemških gledaliških listov — programov, ki so sc prodajali pri blagajni iu biljeterjih za vsako predstavo, v tem programu smo imeli kratko vsebino dela, malo kritično razpravo in nekaj ilustracij. To in samo to spada v ..Gledališki list" — program, a nikakor bi ne uvrstil v ta list člankov, kakor je bil ..Kritika in igralci" v 4. številki, to spada v gledališko revijo, v list, ki smo pričakovali, da ga dobimo v „ Maski". Izšla je tudi ta, ki nas je popolnoma razočarala Kaj hoče biti pravzaprav „Maska"? Gledališka revija ali pa strokovni list. „ Masko" izdaja igralska organizacija in to je dokaz, da „Maske" ne moremo smatrati kakor revije, ki bo objektivno poročala o delovanju naših gledališč, o delu odgovornih gledaliških faktorjev, ki bo prinašala objektivne kritike o igralcih ker v svoji najboljši veri v objektivnost lastnika in urednika revije si ne moremo zamišljati te objektivnosti, ki bi morala biti prvi predpogoj take revije. [Tako je toiei namen .Maske" že pri ! rojstvu zagrešen. „ Masko" kakor gledališko revijo, ki bi bila slika našega gledališkega življenja, nikdar in nikakor ne bi smela izdajati sama igralska organizacija. Ta more izdajati samo strokoven igralski list, ki bi naj bil v pomanjkanju naše gledališke tehnične literature vademecum vsakega igralca. Semkaj bi spadale študije o inscenaci-jah, režijah, kostumih, lišpanju; sploh v glavnem o vsem, kar se nanaša na zunanjo stran uprizoritve! Tega v „Maski" nismo našli, ter je zaradi tega tudi ne moremo smatrati kot strokoven list. — Kakor zelo je idejo gledališke revije v Slovencih bilo samo pozdraviti, tako je smatrati izvedbo te ideje — kar nam dokazuje prva številka kot popolnoma zagrešeno. Povdarjam še enkrat, da nam le frledališka revita potrebna ali v taki obliki ne! Sedaj imamo ta-korekoč naenkrat dve reviji, ki pa nobena ne odgovarja dvojemu namen* Današrtii .Gledališki list" ^i ostane v resnici te samo gledališki list, a Maska" naj postane revija in to revija v pravem pomenu besede, a obenem tudi strokovni list, ki nam ie nad vse potreben! AU te revije nikakor ne bi smela izdajati igralska organizacija sama kakor svoje glasila Izdajati in urejevati bi se morala ta revija zunaj gledališča, imeti ne bi smela nobenih zvez niti 2 gledališkimi pisarnami, niti z garderobami. Da so te moje misli v vsem opravičene, nam dokazuje že pr-i va številka „Maske", ki je zašla v ton dnevne žurnalistike in v načinu onega kritiziranja, ki bi moralo biti ravno klasičen vzgled, kako se ne sme kritizirati. Žal bi nam bilo, ako bi „ Maska" zaradi teh ravno omenjenih napak, ne mogla vršiti svoje nalosre — vsaj taka, kakor je danes, tega sploh ne more — zato svetujem, da naj se kar najprej izvrši to, kar sem začrtal zgoraj v nekoliko potezah. —c— — ,,Društvo ljubiteljev poljskega naroda" priredi tudi letos tečaj za učenje poljskega jezika. Poljski narod je po Številu drugi izmed slovanskih narodov, po kulturi pa zavzema med njimi eno izmed prvih mest Razgovor o otvoritvi kurza se bo vršil v petek, dne 8. oktobra ob 18. uri na realni gimnaziji na Poljanah, I. nadstropje Vabimo člane društva, pa tudi nečlane, zlasti dijaštvo, da se udeleži kurza v čim večjem številu. — Naša deca. V Beogradu je začel izhajati list za otroke, lepo v barvah ilustriran. Ureja ga Jelena Zrnič, ilustrira pa J. Danilovac. Na naslovni sliki vidimo našo jugoslovansko deco, kako plese kolo. Med njimi je tudi deklica v slovenski narodni noši. List je za otroke zelo primeren in se v njem z lahkoto uče srbohrvaščine. Priporočamo ga prav ! toplo vsem. Dobiva se po knjigarnah. Stane štiri krone, kar ni drago za 16 ilustriranih strani. Otroci bodo imeli pri njem mnogo zabave, ker ima v slikah razne igre za našo deco. — Nov list za mladino. Ministrstvo prosvete je sklicalo enketo, katera proučava vprašanje o ustanovitvi mladinskega lista, ki naj bi imel nalogo vzgajati mladino v duhu narodnega edinstva. — Glasbena Matica v Celju pripravlja za november šolski koncert m velik javni koncert. * Francosko-slovenska organizacija. Osebe, ki a zanimajo za fran-cosko-slovensko organizacijo, naj se sigurno javijo v ponedeljek 11. oktobra ob 18. uri v Narodnem domu, pisarna Franco-Slovene. — Triumfalen uspeh Zlatko Balo-kovita v Mariboru. Naš jugoslovanski virtuoz je dosegel tu velikanski uspeh. Velika Gotzova dvorana je bila nabito polna. Vsled brezkončnih ovacij, Id so se nadaljevale celo na cesti, primoran je bil priljubljeni umetnik dodati še 10 komadov. — Pokopališče umetnikov. Umetniško odelenje ministrstva prosvete se ie obrnilo do beogradske občine s prošnjo, da mu na novem pokopališču v Beogradu odstopi celo par- celo, na katero bi se s starega in novega pokopališča prenesli grobovi vseh tamkaj pokopanih znanstvenikov, književnikov in umetnikov. — Hrvatsko-srbski jezik na varšavski univerzi. Poljski konzul v Zagrebu je od rektorja varšavske univerze prejel obvestilo, da se na ta-mošnjem vseučilišču v najkrajšem času uvedene stolica za hrvatsko-srbski jezik in književnost. — Ceško-jugoslovanska kulturna zveza. Pri jugoslovanski misiji v Pragi, ki jo je ustanovila češka vlada, da pospešuje naše gospodarske in kulturne zveze je nastavljen prof. Prochazka, dosedanji urednik Obnove". Urednik „Obnove" v Zagrebu je postal T. Truhelka. Prof. Prochazka je znan kot dober poznavalec čeških in naših kulturnih razmer in bo na svojem novem mestu lahko mnogo storil za skupno stvar. — Temeljni kamen za spomenik češkemu politiku in časnikarju K. Havli&u so položili v nedeljo z velikim slavjem v Nem. Brodu, kjer je bil Havliček leta 1851. aretiran in potem interniran v Briksnu. Havliček je bil rojen leta 1821. in bo drugo leto češki narod slavil njegovo stoletnico. Slavja so se udeležile vse ctranfce, Eotel, je prišla policija, ki je demon strante razgnala, a vojaštvo je zaprlo vse bližnje ulice. Demonstracije se potem niso ponavljale. * Obskrba dobrovoljskih invalidov. S členom osmim Uredbe o do-brovoljcih je določeno, da pridejo do-brovoljski invalidi pri natečajih za državne službe v prvi vrsti v poštev. A ker se je na pristojnih mestih bilo nekako pozabilo na to določbo, je ministrstvo za socijalno politiko pozvalo vse urade, naj se ravnajo točno po ministrski naredbi. * Kredit 20 milijonov dinarjev je dobilo ministrstvo prehrane za nabavo živil za obubožane kraje. Živila se bodo delila deloma brezplačno, deloma po znižani, deloma pa po nabavni ceni. ' * Iz Kranjske gore nam pišejo: Pretečem teden nas je zapustil gosp. doktor Tičar, zdravnik, šestnajst let je bival med nami. Ves ta čas je .odno delal v blagor in korist kranjskegor-skim občanom. Ne-le kot izvrsten zdravnik, temveč tudi kot večletni župan je znal dobro voditi vse občinske posle in ljudem svetovati, da so šli prava pota. Njemu gre zasluga, da je postala, skoraj »svetovno" znana elektrarna last občine. Tudi letovišče društvo in podružnica SPD. izrrt-bifa svojega delavnega načelnika, r -nega,'naprednega moža bomo ■. -:elo pogrešali 2elimo mu na novem liiijtu obilo uspeha in sreče. * Pritoži;n siarišev. Oče, ki ima šoloobvezne otroke, nam piše: Počitnice so bile dolge, toda za našo prosvetno u-pravo še vedno prekratke. Poverfeništvo za uk in bogoČastje porabi menda ves svoj čas za politiko, zato ni čudno, če je pozabilo =krr-'i, da bodo naši otroci mogli dobiti učnih knjig. Zaman povprašujemo po kniiaarnah — knjig navzlic obljubam ni. Naše učiteljstvo po svoji ogromni večini vpošteva težavne razmere in skuša otrekom s potrpežljivim in natančnem razhajanjem nadomestiti kn??r-*va proge Ljubljana-Beo-grad-Soiun se prične sedaj z večjo vnemo, ker je uprava za zgradbo železnic dobila v to svrho poseben kredit 40 milijonov dinarjev. Izdelan je tudi načrt za zgradbo 950 km novih železnic tekom prihodnjih 50 let. Poslanec dr. Kramer izjavlja v imenu demokratskih narodnih predstavnikov, da povsem soglaša z iznešenimi pritožbami glede poslovnega davka in I trošarin. Slika boj demokratskih članov finančnega odbora za revizijo proraču- = Državne nabave. Novi odbor za izvršitev državnih nabav je na svoji zadnji seji razpravljal med dragim o načinu nakupovanja. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se opusti dosedanja praksa, po kateri so se nabave vršile posamezno za vsako ministrstvo. Odslej se bo nabava potrebščin vršila za vsa ministrstva skupno. Dobave se bodo v prvi vrsti naročile pri domačih tovarnah in delavnicah in šele v drugi vrsti v inozemstvu. Na prvi seji se je sklepalo o nabavi moke in obleke za vojaštvo, bencina, premoga in drva za vsa ministrstva. Do dennitivnega sklepa pa ni prišlo. — Da se centralizira nabava blaga za' vsa ministrstva, je načeloma dobro. Kdor pa pozna današnje prilike, mora imeti proti temu načinu pomisleke. Očividno si hoče obdržati ta odbor, ki dela pogodbe glede nabave blaga, proste roke, da sme kupiti blago od poljubne osebe. Nevarnost obstoji tudi v tem, da bo nabavni odbor začel sam produci-rati, kar bo stalo državo trikrat, štirikrat več kakor ako se izroči delo privatnemu podjetniku. Savski most pri Beogradu n. pr. bi privatni podjetniki napravili za tri milijone kron, državo pa bo stal neizmerne milijone. Ravno tako moramo biti proti temu, da gradi ministrstvo za javna dela v lastni režiji novo poslopje za ministrstvo pošte. S takim gospodarstvom se ne popravljajo, nego uničujejo državne finance. = Sladkorni monopol. Finančni minister je pozval ravnatelje vseh sladkornih tovarn v naši kraljevini v Beograd zaradi dogovora o odkupnini celokupne produkcije sladkorja v kampanji 1920./1921., katero bi izključno prodajala država po stalni ceni, da se prepreči navijanje cen kakor je bilo doslej običajno. Cena sladkorju v nadrobni prodaji se določi na 10 do 11 dinarjev za kilogram. = Preskrba s sladkorjem. Iz Beograda nam poročajo 7. oktobra: Včeraj dopoldne se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca ravnateljev sladkornih tvornic. Konferenco je sklical finančni minister v svrho informiranja o letošnji sladkorni kampanji, ker namerava država sladkor monopoiizirati. Navzoči ravnatelji so izjavili, da bo letošnja kampanja znatno večja od lanske. Lani se je pridelalo 700 do 800 vagonov, letošnji pridelek pa bo 4- do Škrat večji. Vlada je izjavila, da bo odkupila sladkor sladkornim tvomicam po 8 dinarjev, prodajala ga bo pa po 12 dinarjev. Računa se, da bo znašala sladkorna kampanja v naši državi 3000 vagonov, 5000 vagonov pa ga >o treba uvoziti. = Carinske olajšave za industrij-ce, obrtnike in poljedelce. »Službene Novine" prinašajo v št 217. naredbo generalne direkcije carine, s katero se z neznatnimi izpremembami podaljšuje veljavnost lanskoletne na-redbe, po kateri se industrija, obrtniki in poljedelci pri uvozu za lastno porabo potrebnih strojev in obratnih sirovin oprofičajo carine, oziroma plačujejo za nekatere predmete brez ozira na provenienco le minimalno carino. Carinskemu uradu je treba predložiti pri vsaki pošiljatvi -jo trdilo trgovske zbornice in potrdi-o trgovinskega ministrstva v Beogradu, da uvoženega blaga ni v državi ali ne v zadostni meti.. Borze 7. oktobra. Zagreb. Danes je bila tendenca nekoliko liolj čvrsta in jo bilo več živahnosti v prometa. Ker pa je bilo na trgu precej blaga, se tečaji niso mogli popraviti. Devize: Berlin 197 do 200, Mil&u 608 do 512, London 425, Newyork 122 50 do 125, Pariz 810 do — Praga 162 do 163 Danaj S5.40 do 36-70. Valute,- dolarji 122 -123-50, avstrijske krona 3V50-36-50. roMji 125 do 127, češke krone 168 do 170, 20 K t zlatu 400 do 425. fanti 410 do 415, francoski franki 8>')0 do —, napoleondori 410 do 427, marke 198 do 200, leji 224 do 228, lire 510 do 520 *iriks lire — do —, Švica 1950 do 2000. EfeJcti: denar blago Banka aa Primorje........ioso 1100 Banka aa trs., obrt i ind.......... 410 429 Hr-atska eskoraptna....... 1680 1850 Baska Brod na Sari....... 300 306 2agr. kreditna banka ....... — - J.-franaaa banka ........ 23-*0 : 500 L.aoljanska kredftna.....: . 1050 J1C8 Hrv. zema!jeka banko...............7M 7!0 Narodna banka..........t30 Mi Prva hrv. Štedionica .......... 10.7CO lOSOO Heika pajka banka ...... 42 > -36 S^ska banka........ SOS 010 Dnbrovačka .............«800 -- Gotman .......... 2»K>-- .Varoio bnm. industrija..........925 040 Ljubljanske ptrcjn? tovarno in livarna - — 114 5 Produktu« borza. Cena moke je zopet poskočila. Kularica 14-50, moka za Icubo 13*50, krušna moka 12 fraiiko banatska Staniča. Beoprad. Tendenca čvrsta. Valute: fanti 107 do 109, franki 210 do 212, doiarji 31 do 31-50. lira 132 do 135, levi 41 do 41 50, leji 55'50 do 67, čeftke krone — do —, marke 80-60 - 81.—, avstrijske krone —•---.—, grško drahme — do —, napoleondori 107 do 107.50. Detize ■ London 109 do 110.—, Pariz 210 do 212, Zoneva — do —, Praga 40-5 do 41, Berlin 49 do 49 50, Dunaj 9.— do 9.50. Milan 130 do 132 —, Rim — do Narodna banka........ 2761 2S0(1 Srbsko parobrodarako djuštvo .... 789 £20 Dunaj, devize v prostem prometu: Zagreb 267 do 287, Budimpešta 93 do 104, Praga 441 do 467, Varšava 106 do 126, dinar 1075 do 1125, dolar 290, lira 1250, lej 535 do 537, rubelj 280, marka 542 do 547.50, francoski franki 2025, švicarski franki 4775 do 4780, funti 980. Efehti: Avstr. kronska -enta ...«••••.., maiaka rente ........... Ogrska kronska renta .......•«« V. avstrijsko vojno posojilo....... TnrSke »redke............... Kreditu Aatod n lig. In indostr..... Bankverein Avstn*Ograka banka Zivnostenska banka. . . Državne zelasmca. ■ ■ . .lažna žetanica • . . • • Alpine-Montan . Praška železna indastr. , . 120— 180— 105— «7-— »65— 1009 — 909— «80— 5100-»798-— «54-1550-— «35— 3200*—■ Zfirich, devize: Berlin 9.95, Holand-ska 193.60, Newyork 624, London 21.85, Pariz 41.70, Milan 24.15, Bruselj 43.75, Kopenbagen 88.50, Stock-holm 124.50, Kristijanija 87.25, Madrid 91.50, Buenos Ayres 230, Praga 8.10, Beograd 20, Zagreb 5, Dunaj 2.35, žigosane 1.80, Budimpešta 1.80. Vremensko poročilo. Lfobhana SN a —d —rfrni Dan 7. okt 7. okt. 7. okt. a «i 0§"e 7. si M. ari 11. nri 11 741*2 741*8 7iW H f-S 7*2 14 5 S-l Vetrovi Nebo bro vetra del- obL ' vrh.. več. jaa ja«ao «. okt. 7. okt OMf 204* ■ nad moriea »1. nri mi 7.1 607*1 «L vshod tam vetja Srednia včerajšnja temperatura 13*7. normalna 12-0 nska napoved: Lepše hladno severno vrane, vzkaia danes ob i-». zahaja ob 5-2«. Narodno gledalifte. Drama: Petek, 8. okt: Leoni d Andrejev: Anfi-sa. E. Sobota, 9.okt.: Bernard Shaw: Pyg- malion. B. Nedelja, 10. okt.: Milan Ogrizovič: Hasanaginica. (Izven.) Ponedeljek, 11.okt.: Ivan Cankar: Za narodov blagor. D. Opera: Petek, 8. okt.: Leoncavallo: Glumači; Bayer: Kraljica Lutk. D. Sobota, 9.okt.: Oskar Nedbal: Iz bajke v bajko. A. _ Nedelja, 10. okt.: Verdi: Trubadur. (Izven.) Ponedeljek, 11. okt.: Zaprto. Po svetu. X 70 let v ujetništvu. Iz Rusije je te dni prispel v Budimpešto 90 let stari madžar Bumpa, ki je kot huzar leta Bumpa po sedemdesetih letih sedaj vr-1 dni in je že tako oslabel, da se dnevno nil v domovino. [ pričakuje njegova smrt. Swiney je v X Carjevi dragulji. Pariškemu „Ma- gladovanju dosegel svetovni rekord. Z Mnu" se iz Londona porača, da je ame- njegovim slučajem se primerja glado- i X Namesto tobaka sladkor. Sovjet riška carinska oblast zaplenila 14 za- vanje v Londonu in Newyorku. Poleg i ruskih ljudskih komisarjev je objavil bojev, ki so bili naslovljeni na sovjet- vseh priprav je Succi vzdržal v gla- dekret, s katerim prepoveduje pusenje rih od 105 do 140 let. V K-Iji je živci leta 1850. mož, ki je bil star 163 let. Namesto tobaka sladkor. skega zastopnika v NVashingtonu. V, dovanju v Londonu 42, a v Newyorku zabojih so bili dragulji umorjenega 45 dni. ruskega carja. I X Visoka starost. Po statistiki prej-X 50 dni brez hrane. Načelnik irske- šnjega stoletja je bilo leta 1890 v za mesta Cork, Swiney, je kot zaščitnik Nemčiji 78 liudi, -'anh nad 100 let, « . .. ' . J." -------c----.-.•! on „ gpanijj 401, v An- 1848 prišel v ruško ujetništvo ter bil revolucionarne stranke Smfajnov^, v Franciji 213^ Spaniu 401 v An-odveden v Sibirijo. Prehranieval se je prišel z angleško oblastjo v konflikt. Bil gliji 146. vrski_578 vRomunu. 100 že mnogo let z beračenjem. Z madžar- je aretiran, a v znak protesta odklanjaj v Zedinjenih državah 3981 V mah skimi ujetniki iz svetovne vojne se je1 v ječi vsakršno hrano. Gladuje že 50' Srbiji je bilo lrta 1897 434 ljudi, sta- v javnih lokalih (gledališčih, kolodvorih, pisarnah) in na zborovanjih. Dekret ne dopušča nobene izjeme. Nekadilci dobijo kot odškodnino četrt funta sladkorja in nekoliko čaja ali kave. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Priporočamo domače tvrdke: Mali trgovski in obrtni oglasnik . -------. ■-------------U----- itgg—Sg*« 59«« Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Arhitekti: Treo VlljM, mestni graditelj, Gosposvetska cesta 10. Avtodelavnioa: PUCI F, Karlovška cesta 10 in Dnnajska cesta 47. . Brnsarnic: Via no Vgfroslai. Stari trg 2. Črevljarji: Brecel nlk UvrQ,izdel.zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. črlave Fr, stari trg 11 a. Ermia Ivan. Valvazorjev trg 1. Uzir Alton, izdel. zgor. delov, Dalmatinova ulica 7. Oblak Mate', črevljar, Glince, Ločnikarjeva ulica 93. Drogerija, foto manufaktura, parfum: rlja: Crančara. Selenburgova nlica 5. Kane A„ Židovska ulica 1. Fotografi: firabietz Franjo, Miklošičeva c. 6, nasproti hotela ,Union". Hfibšer Hugon izvršuje slike za legitimacije najhitreje, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri- ževniške cerkva -------*- Kavarne: Izlakar Marija, Židovska steza 4. Gofer Ana. Turjaški trg 6. Kleparji: Koiar Jq Crevljarska ulica 4. Korn T, krovstvo, vodovodne instalacije, P ljanska cesta 8. Kljoda&idarjI > Stanovi Ivan, Selenburgova nI. 6. Stapnlk Fr. in Lotrlč Val, Tržaška cesta 11. Knjigovezi: Feldstem Alliert.Vidovdanskac.12. Kolarji: Klopear Ludovlk. Mirje 4. Krojači: Capuder P ter, Vidovdanska c. 2. Gassrnan A., Martinova cesta 9. C8TS Fran, Celovška cesta 23. Gestrin Ferdo. Poljanski nasip 8. IgliČ Fr, prej v Trstu, izdelovanje oblek za gospode, dame, uniformiranje, Kolodvorska ulica 28. Jarc Anton, Poljanska cesta 21. Jame Pavel. Celovška cesta 22. Smerajc Jakob. Gradišče 5/1. Šinkovec Fr, Florijanska ul. 24. Krznarji: Kassll A, uniformski predmeti, izdelovanje čftpic, Židovska nlica 7. ROt LlldOVlk, modernizir. vsakovrstne koiuho»ine. Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gledališča. Klzarji: AhaČlČ Lak3, Hrenova ulica 8. GoltSS Ivan, Kolodvorska ul. 88. Škafar Fran. Rimska cesta 16. Kodi stke: Horvat Minka, Stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. 6at I Marij? ' vska ulica 8. Novak Pavla, -.Miška nlica 9. PnSkarjl: Kalser F. K, Selenburgova ul. 6. Sedlarji: Ivan. Gosposvetska c. 13. Vincek Štefan, avtotapetnik, Glince 230. Slikarji: Brajer Fran, Osojna pot 3. Bricell Fran. Selenburgova ul. 6. Malgaj Tone, ličar, Kolodvorska ulica 6. (20) Mekinda Josip, Cesta na gorenjsko železnico 7. Stare in drug. pleskarja, Poljanski nasip 29'I StiplOŠek A, Rožna id. 31. Centrali: Ljubljana; podružnica: Bled. Sodarjl: RepIČ Fr, zaloga sodov in ro-darskega lesa, vsa popravila. K^lirsj^ka ulica 18. -1 Tišhr Koslerjev vrt v Šiški. Sa'0VlG Frani. Poljanska cesta 19. Skladišč«: BalHan. d. d. Dunajska cesta 33. Spedioije: Balkan, d. d. Dunajska cesta 33. Ulier F. & A, Selenburgova uL 4. Trgovine: Bar Franc, zaloga pisalnih strojev in potrebščin, mehanična delavnica, Cankarjevo nabr. 5. Batjel F, velika zaloga dvokoles, šivalnih in raznih strojev, Stari trg 28 Breznik & FritSCb, žoleznina, Cankarjevo nabrežje 1. Derenda Fran, konfekcija najboljše kakovosti, manufak-tnra na debelo, najnižje cene, EmonsVa cesta 8. Dorfel Marija, delikatese, Mestni trir 12. Goreč J, avtomobili, avtogaraža, avtodelavnica, kolesa in vse kolesna potrebščine, Gosposvetska cesta 14 in Vegova ulica 8. Jai IV. & Sl8, šivalni in pisalni stroji, kolesa po najnižji ceni, Dunajska ce-ta 15. Kilarinek S, uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Selenburgova uMea 6. Kmet & Co, kupuje !aneio seme, snhe gob« in fižol, Gosposvetska ces'a 8. Mašah J. največja zaloga moških in deških oblek, Aleksandrova cesta 3. Medica & G0„ manufakt, Sodna ulica 7. MikflŠ L, izdelovanje dežnikov. Mestni trg 15. (30) Oblat Aleksander, naloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra c. 28. pGHiiuar Stanislav, zaloga kirur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33. Rasiisrser A, gramofoni in god-beni avtomati, vsa popravila ceno. Sodna ulica 5. ROlJSij M., manufakt^ Sv. Petra cesta 38. Sandrin J, zaloga usnja, podplatov itd. na debelo. Mestni trg 6. (20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, Prešernova ulica 9 Sitar Ciril, štampilje najtrše kakovosti. Sv. Petra cesta 13. Stancer Hinke, špecerijsko blago, Dunajska cesta 16. Stopar J, manufaktura, Dunajska cesta 5. Skrbeč Marija, prodaja lesene robe in popravila, Tržaška c. 5. Schreuer Antonija, trgovina s čevlji, Gradišče 10. The Rex Co., pisalni stroji, Grar- dišče 10. UraBBS-Papiraiea. cigaretni papir in stročnice. Mestni trg 11. Verbajs elektrotehnični predmeti, Linhartova ulica 4. _____ __ Ravnikar ivan, Sv. Petra cesta 44. Zlatarji: Oslič KajO priporoča svojo delavnico za popravila in nova dela. Ililšerjeva uL 4. (20) Košak MIlan, Cankarjevo nabr. 31. r&edo: j 0'»i. kone Zavod za pokončavanja PD.gan, BlIŠI in BirČSSa, Kolodvorska ulica 39. ..Svetla", elektrotehn. podjetje, centrala Ljubljana, Mestni trg 25 3 in ki se v •i Ljubljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravoiitvu v več. Oonoonrt-Pastnikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti 1 K 80 v več. Cervantee-Borli: Tri novele. BroS. 10 E, vez. 16 E, po poŠti 1 E 80 v več. Shakespeare - Znpan516: Sen kresne noči. BroS. 22 E, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 E, vez. 14 E, po pošti 1 E 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. 1. zvezek broš. 18 E, po pošti 3 E več, II. zvezek broš. 22 E P« pošti 2 E 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulica. 6. 66 11 % -a p-fl B-a a-a rs-ai c-a p-ih dri