UMja vsak četrtek ta vel je s poSMio vred aH t Mariboru s poStljanfMa
no dom za celo leto 32 d i a., pol leta 16 din., četrt leta 8 din. Izven Jugoslavije 56 din. Naročnina »e pošlje ne upravniitvo .Stovere-«kega Gospodarja* v Mariboru, Koroška co*4o 5. lisi se dopošilia do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon inierarban it. 113.
Posamezna Številka stane l-SO din.
Poštnina plačana v grof o vini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru,
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav-nišivo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Cene inseraiom po dogp-voru. Za veiktetee oglas« primeren popust. I" reklamacije so posli
proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.605.
Telefon interurban št. 113.

' • rTTSiiiiai iTn -ii^iVirtir ir

H2 štoTiika. MABIBOB, dne T. avgusta 1&M.
58 letnik
Položaj in pomen nove vlade.
Veliko navdušenje med Srbi, Hrvati in Slovenci za novo vlado je zelo pomembno ter pove marsikaj važnega nam doma in pa širnemu svetu. Poročevalci tujih listov v Beogradu so se najprej začudeno spogledali, potem pa oddahnili, ko so videli, kako sporazumno in iskreno so se sestali na vladi Srbi, Hrvati in Slovenci in kako iskreno so bili pozdravljeni od naroda vseh treh delov države. Obrekovanja prejšnjih vladinovcev, da Slovenci in Hrvati ne marajo Srbov, so se razpršila v nič, ob velikem navdušenju, ki so ga pokazali Slovenci in Hrvati za sodelovanje s Srbi pri vodstvu države in ob iskrenih srbskih pozdravih vlade, v kateri so po dolgih letih in težkih bojih zopet zastopani Srbi, Slovenci in Hrvati iz Bosne, katerim se pa prej ali slej pridružijo tudi narodni zastopniki iz Hrvatske.
Srbski poslanci, ki so za časa sestave vlade bivali med narodom, so ob vrnitvi v Beograd dobro orisali narodno razpoloženje. Sprva mnogi sploh niso mogli verjeti, da je Pašič padel, njegova oblastniška družba je dolga leta kakor mora ležala na ljudstvu in zato so mnogi mislili, da je vest o padcu te vlade samo pobožna želja. Srbsko ljudstvo pač predobro pozna vse zvijače in nasilna iredstva Pašiča in njegove družbe, s katerimi se ta vedno brani, pustiti oblast iz rok. Ko se je pa vest o padcu vlade le (potrdila, se je pa gotovo tričetrtinska večina globoko •ddahnila: Hvala Bogu, samo da baja (Pašič) gre, pa naj pride kdorkoli. Slabše res ne more biti kot je bilo. — Navdušenje je bilo seveda še posebno veliko, ko se je anflerat za gotovo zvedelo, da pride za »bajom« sam Davidovič in z njim v slcgi in sporazumu zastopniki bratov Slovencev in Hrvatov.
Kdo je proti novi vladi.
Proti novi vladi so vsi tisti, ki so od oblasti v Pašič-Pribičevičevih rokah živeli, se silno bogatili na škodo naroda in države ter si z lažjo, podkupom in nasiljem zbirali okrog sebe pomočnike in hlapce za čim daljše trajanje svoje protiljudsike politike. Družba okrog prejšnje vlade je brezvestno ropala državne blagajne in sedaj je naenkrat ragledala pred seboj ne samo konec razkošnega življenja, ampak tudi strašilo odgovornosti in kazni.
Nove vlade so se silno ustrašili najrazličnejši korup-©ijonisti in v prvih dneh so se mnogi, med njm tudi Pa-ffičev sin Rade, mrzlično pripravljali na beg iz države. Eni so hoteli na varno spraviti svoj plen, drugi pa tudi sami »ebe. Sedajni notranji minister Nastas Petrovič pa izkoriščevalce svojega naroda zelo dobro pozna in je hitro odredil obmejnim postajam, naj gotovih gospodov ne pustijo iz dežele. Tatovi in izkoriščevalci narodne imovine
i
sedaj v največjem strahu čakajo na vse, kar še pride, in , ta strah je na vsak način za sedanjo vlado najboljše priporočilo.
Pristaši Pašiča in Pribičevič«
varajo sami sebe in javnost s tem, da se nova vlada ne bo mogla dolgo držati z ozirom na to, da ima Davidovičev poslanski klub samo 32, Jugoslovanski klub 24, bosan-sko-muslimansiki pa 18 poslancev in da je potemtakem cela vlada navezana na pomoč 70 poslancev Radičeve stran ke. Celo ostalo opozicijo: zemljoradnike, muslimane z juga ali džemijet, dva Črnogorca, dva socijalista in še nekatere posamezne poslance bi radi tudi naslikali kot več ali manj nasprotno ali pa vsaj nezanesljivo napram sedanji vladi. Poglejmo na kratko, kaj je na teh računih in nadah ¡Hrvatski zastopniki so bili po zadnjih volitvah pripravljeni podpirati celo samoradikalno vlado, če bi se ta hotela res tako obnašati, kot se za kulturno in pošteno vlado spodobi. Z zastopniki Slovenije in Bosne so se tedaj pogodili s predstavniki radikalov na podlagi takozvanega zagrebškega ali Markovega protokola. Radikali so svoje obljube poteptali in s podpiranjem ni bilo nič. Naj se sedaj pametni ljudje vprašajo, zakaj hrvatski poslanci ne bi sedanje vlade podpirali, ko so bili poprej glede podpore tako poceni in ko so že dolge časa v dobrih odnošajih z delom opozicije, ki je sestavil sedanjo vlado. Končno pa hrvatski poslanci zahtev in potreb svojega naroda ne morejo pustiti iz vida in to zahteva, da podpirajo Davidoviča v bodoče ravno tako, kot so ga podpirali pri rušenju Pašič-Pribičevičeve vlade.
Glede ostalih opozicijonalnih strank se je pa treba spomniti samo na to, da je dala prejšnja vladna družba pretepati zemljoradniške poslance, pobijati nedolžne muslimane po južni Srbiji, pustošiti njih vasi in da v opoziciji sploh ni nikogar, ki ne bi bil od prejšnje vlade v svojih pravičnih zahtevah brezobzirno zavrnjen in celo zasmehovan. In ti narodni zastopniki naj sedaj v zahvalo za vse to podpirajo svoje tlačitelje?!
Vse, kar je trpelo pod dosedanjimi razmerami v državi in vsi, ki hočejo red in pravico, morajo pa sploh v lastnem interesu podpirati vlado, ki hoče vzestavid zakon, mir in red, popraviti storjene krivice ter na tej podlagi začeti korenito oedravljati politično in gospodarsko živ-| Ijenje.
ljudi smo veljali pod Pašičevim vodstvom za nazadnjaško in mir ogrožajočo državo v Evropi. Ob padcu Pašiča se ni oddahnila saimo Jugoslavija, ampak tudi kulturni svet, ker sedaj ni več nevarnosti, da bi tvorila naša država ognjišče raznih nevarnosti za Balkan in končno tudi za mir cele Evrope. K večjemu bo za Pašičem žaloval še Mus-solini, ki je od njega dobil prav po ceni vse, kar je hoteL Ko imamo doma sporazum, je naravno, da bodemo tudi na zunaj ugledni in priznani.
Pri vsem tem, kar sedanja vlada pomeni ter zasleduje doma in na zunaj, moramo se vsi zavedati, da se veliko težje in počasnejše popravlja in gradi kot pa kvari in razdira in tako bo naše ljudstvo znalo dobro zavrniti one sleparje, ki pišejo in vpijejo na okrog, češ, vaša vlada je že toliko in toliko dni na krmilu, pa še ni vsega izpolnila, kar ste želeli. Tem sleparjem in izdajalcem bo naše ljudstvo znalo odgovoriti, da so baš oni krivi vseh krivic, ki se po večletnem obstoju ne dajo na mah popraviti. Slovenski narod daje in bo še ds fal svojo zaupneo SLS pod vodstvom dr. Korošca in ni laži, ki bi ga v tem premotila.
»■TW'VMEMa^w i ■ ■ i 'rrar-
Pot do mednarodnega ugleda.
S padcem Pašičeve in sestavo sporazumne vlade sto-; pa naša država tudi na pot do zasluženega mednarodnega | stališča in ugleda. Med časom dolgega Pašičevega vla-l danja se je v Evropi marsikaj spremenilo. V Angliji in i Franciji so prišli na krmilo ljudje, ki odločno zastopajo i mir in sporazum med državami in v državah. V očeh teh
te	■.--■^..a*. ■■■ «.h».«.«.
Žerjav in tigri.
Tigri v zverinjaku.
Kmalu po zadnjih volitvah v narodno skupščino, ko je slovensko ljudstvo kot en mož poverilo zastopstvo Slovenije v Beogradu Slovenski ljudski stranki, je dr. Žerjavovo časopisje začelo zasmehovati naše poslance s »tigri«. Ob vsaki priliki so dr. Žerjavova glasila psovala Jugoslovanski klub z zverinjakom, v katerem rjove 21 slovenskih tigrov, a nikdo se ne zmeni za njihov krik, najmanj pa seveda kralj in Pašič.
Slovenski tigri so rjoveli po skupščini in ob vsaki' priliki so se res s tigrovsko neustrašenostjo zavzeli za pravice slovenskega naroda. Tigorovsko rjovenje naših poslancev ni bilo zamanj, je in bo koristilo slovenskemu narodu nepregledno več, kakor pa dr. Žerjavovo pokle-kanje pred leva Pašiča in njegov centralizem. Tigrov-ska politika slovenskih poslancev se je izkazala kot edino rešilna, jo je odobril sam kralj in zamenjal na najvišjem vladnem mestu dr. žerjavovega starostnega leva Pašiča s tigri iz Slovenije.
Komaj so udrli slovenski tigri iz zverinjaka, v katerega so bili po dr. Žerjavovem mnenju zaprti in priklenjeni, že se jih je ustrašil poleg Pašiča tudi slovenski lev dr. Žerjav in njegovo časopisje.
Pred nekaj dnevi je beležilo dr. Žerjavovo »Jutro«, da je vseh 21 slovenskih tigrov brez zob in če bi se le eden od njih drznil odpreti usta, zmajati z glavo in
L
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov, k i^Sciki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
19
Znosil je vse reči na kup sredi koče in poveznil vrh kupa prazni kotel, živalsko lobanjo je nekje iztaknil v kotu, to je djal vrh kotla. H koncu si je ogledal svoje delo in se zarežal. To se bodo prestrašili, ko se vrnejo—1
Pa že so se čuli glasovi.
Ali že prihajajo črnci —? Predolgo se je mudil.
Pohitel je k durim in oprezno pogledal po vasi.
Ni jih še bilo videti, pa vse bliže je prihajalo «$>itje in govorjenje.
Skočil je ven k drevesu, si nagrabil puščic, kolikor jih je mogel nesti, sunil z nogo kotel, da se je prevrgel, in izginil v vejevju v trenutku ko so se prvi črnci po-jpavili na vasi.
Skril se je med gosto listje in čakal, kaj se bo zgo-drilo, vsak hip je bil pripravljen, da abeži, če bi se bli-šala nevarnost.
Prihajali so. Med prvimi je bil Kulonga.
Ni bil mrtev. Le onesvestil se je od strahu in nenadnega padca in je prišel k zavesti prav tedaj, ko ga #e slraža našla pod drevesom.
Krilil je z rokami, kazal nazaj v gozd in kričal. In vsi krog njega so v razburjeni zmedi kričali in vpili in mahali z rokami.
Peljali so Kulongo k njegovi koči. Prav tista je bite, ki jo je obiskal Trzan. Kulonga je vstopil in t njim nekateri njegovi tovariši.
Trenutek pozneje so »e prestrašeni kriki •jlasili v fcoti in vsa družba je ▼ divjem neredu ptonita v «m. Vse fe tateko ua kup.
Spet so krilili z rokami, kazali na kočo, klepetali in govorili nerazumljive reči. Najpogumnejši so stopili k durim in pogledali v kočo, pa se koj umaknili.
Končno se je prikazal na ulici starec sivih las, ves obložen z okraski in zavit v haljo. Vse se mu je spoštljivo umikalo.
Mbouga je bil, poglavar rodu in oče 1 ulongov. Stopil je v Kočo.
Nekaj časa je vladal molk.
Nato pa se je Mbouga sj>et prikazal med durmi, jeza in obenem strah in groza sta mu gledala iz starikavega obraza. Par besed je rekel zbranim vaščanom in v hipu so se vsi razkropili po kočah in ulicah ter se lotili iskanja.
Seveda so koj našli prevrnjeni kotel pod drevesom in opazili, da so izginile puščice.
Nov krik in vik je nastal, pa se kmalu umaknil grobni tihoti. Molče in vsi prestrašeni so se zbirali črnci krog svojega poglavarja.
Nečuvene reči so doživeli in videli. Kulonga je pripovedoval, da ga je nevidna moč hipoma vrgla na tla in ga dušila, da je skoraj umrl, v njegovi koči so našli vse v največjem neredu in puščice so izginile.
črnci so bili pogani in vsled tega silno prazno-verni. Zli duh džungle da je obiskal njihovo naselbino, tako so zasodili, jezen je, da mu niso še ničesar darovali in da so se brez njegovega dovoljenja naselili v njegovi džungli. Potolažiti ga bo treba —.
Tako so ugibali, molk je legal na vas in plašno so begale njihove oči na vse strani, kot bi vsak hip kje hotele zagledali jeznega »duha džungle«.
Trzan jih je dolgo opazoval in gledal. Njihove govorice ni raruintl, njihov« obnašanje »e mu je zdel« •»dno m .smešno.
Končno se jih je naveličal, solnce je bilo že visoko, gladen je bil in daleč je še imel do doma.
Obrnil se je, tesno stisnil ukradene puščice v pazduho in se zavihtel v veje —.
XI.
Trzan reši življenje črncu i a premaga
I r š a k a.
Bogato obložen s plenom se je vračal tisti večer Trzan k svojemu rodu.
Radovedno so se zbrali mladi in stari krog njega in ves ponosen jim je razkazoval Kulongov lok in ostre puščice. Vse ga je občudovalo, le stari Kršak je godrnjal. Zaviden je bil in ljubosumno so se mu bleščale majhne ' oči izpod nasršenih obrvi. Iskal je priložnosti, da uniči tekmeca, ki je postajal nevaren njegovi poglavarski časti in njegovemu ugledu.
Trzan pa se ni mnogo amenil za njegove soviažne poglede.
Koj ob prvi zori drugega dne je začel strelske vaje z lokom. Izprva je se ve zgrešil z vsako puščico, pa ko se je nekaj dni neumorno vadil, je že zadel tupatam in črez dva meseca je bil izvrsten strelec. Saj tudi ni imel drugega posla, ko da se je vadil. Le škoda, da mu je sčasoma puščic zmanjkalo.
Tiste dni se je pasla Kršakova ¿reda «b obali. Clajtonov sin je le prerad porabil priliko, odložil lok in puščice ter šel v kočo brskat po knjigah in predalih.
Tistikrat se je tudi zgodilo, da je našel v kotu nekega predala zaklenjeno pločevinasto škatljo, ki je do-tedaj, kdove kako je bilo, ni opazil. Ključ je tičal v škatlji in po aekaterih ponesrež«nih poizkusih jo je od-prt.
pregnati kako napredno muho, bo stopil on — dr. Žerjav — krotilec tigrov v zverinjak in zamahnil po njih z bičem.	•
Ti ubogi slovenski tigri, tako dolgo so bili zaprti v zverinjaku, katerega je čuval Pašič, tem nevarnim zverinam je dr. Žerjav izdrl zobe, a sedaj so ti tigri prepodili Pašiča in zoboder dr. Žerjav se trese pred njimi.
Dr. Žerjavov strah pred brezzobimi tigri.
Dan na dan objavlja sedaj dr. Žerjavovo časopisje vesti, o klerikalni strahovladi, o preganjanju na-prednjakov in to od strani slovenskih tigrov, katere je imel zaprte Pašič in jim je dr. Žerjav popipal zobe. — Brez zob, ki je glavno orožje tigra, so postali slovenski tigri nekaj tako strašnega, da kriči iz strahu pred njimi od Pašiča pa do Žerjava vse, ki ima na lovopski vesti korupcijo in brezvestno tatvino državnega denarja in imetja.
Nova tigrovska vlada še ni izvršila doslej nobene osebne izpremembe na upravnih mestih, pa dr. Žerjavovo glavno glasilo »Jutro« že vpije, kakor bi ga kedo s svedrom drl. Nobenemu naprednjaku se še ni skrivil las, a slovensko demokratsko časopisje vpije iz polnega grla o prekem sodu, ki čaka dr. Žerjavove ljubčke in negovance. Bogzna kake, koliko in kako velike grehe ima na vesti dr. Žerjavova gospoda, da ima tak strah pred brezobimi tigri, ko se še niti prav zganili niso, da bi se po tigrovsko otresli svojih nekdanjih krotiteljev Pašiča in Pribičeviča ter tigrovskega zobodera dr. Žerjava.
Ako bi imeli Žerjavovci čisto vest, bi čakali mirno in brez vpitja, da bi se jih pozvalo, naj položijo račune od vladanja, a že v naprej, ko še tigri njihovih lopovščin niti pregledali niso, vpijejo o preganjanju in pobijanju »nedolžnih«. Pri pogledu na dr. žerjavovo vpitje in javkanje pravi vsak pošten Slovenec:.
Dr. Žerjav ni opravil nič, ko je imel v rokah moč, tem manj bo sedaj, ko je telebnjen v brezdno, kjer onemoglo škriplje z zobmi po »Jutru« in »Narodu«, misleč, da bo z grožnjami na papirju oplašil tigre in rešil sebe in svojo lopovsko bando pred polaganjem računov.
Brezuspešni klici dr. Žerjava.
Poleg krika strahu pred brezzobimi tigri pa je začelo dr. Žerjavovo časopisje na vso moč klicati na krepko združitev proti klerikalnim tigrom vse naprednjake. Sedaj, ko so klerikalci na vladi, se morajo združiti vsi napredni elementi iz vrst: samostojnih demokratov, samostojni, narodnih socijalistov ter slovenskih radikalov. Na vse pozive proti združitvi naprednih drobcev proti klerikalnim tigrom dobiva dr. Žerjav košarico za košarico.
Samostojna kmetijska stranka, katere pravi oče je ravno dr. Žerjav, izjavlja dr. žerjavu, da bo šla odslej rajši s samim vragom nego z Žerjavovci. Narodni soci-jalisti izjavljajo in pišejo v svojem glasilu, da pozdravljajo z največjim veseljem padec Pašiča, Pribičeviča in Žerjava in to še prav posebno radi tega, ker je sedaj baš Žerjavovi bandi odklenkalo v Sloveniji za zmiraj.
Glasilo nekdanjega demokrata — sedaj radikala in ljubljanskega advokata dr. Ravniharja »Narodni Dnev-ik« je za sodelovanje narodnega razumništva pri "vzpostavitvi reda in zakonitosti v državi. Te dni pa je prišel znani nekdanji vodja demokratov dr. Kukovec in odklonil v »Narodnem Dnevniku« od 2. avgusta dr. žerjavov klic po združitvi naprednjakov proti novi vladi in
j izjavlja, da je on, dr. Kukovec, bivši demokratski mi-] nister in vodja slovenskih demokratov za sodelovanje i na zgradbi države, dviganju gospodarstva in izčiščer.ju uprave.
Torej tudi ta dr. Žerjavov klic, da bi se naj strnili vsi naprednjaki v skupno fronto in lopnili po brezzobih tigrih, se je razblinil v nič iii dr. Žerjav bo ostal sam v borbi s tigri, katere je pomagal Pašiču vklepati v kletko in jim je drl zobe potoni korupcije, orjunskih div-jaštev in vsestranskega nasilja.
Tigri z zobmi in tigri brez zob.
Da, da, slovenskih tigrov, ki nimajo zob, se boji v naši državi samo gospoda Pašič—Žerjavove temne vlad ne preteklosti, med tem ko se jim pošteni jugoslovanski narod zaupljivo ter navdušeno bliža od vseh strani, ker ve, in je prepričan, če so ti tigri pregnali enkrat Pašiča, Pribičeviča in Žerjava, bodo poskrbeli v najkrajšem času tudi za finančno in gospodarsko povzdigo v naši državi.
V vladnem zverinjaku, v katerem so bili leta in leta: Pašič, Pribičevič ter Žerjav se je samo hrustalo z res zverinskimi zobi državno imetje in to za radikalne in demokratske žepe, tigri, ki so pa sedaj na vladi, po izjavi dr. Žerjavovega »Jutra« nimajo zob, torej se ne bodo mogli lotiti državne lastnine v osebno in strankarsko korist, ampak bodo skrbno čuvali to, kar sta jim zaupala kralj in narod, namreč: vestno opravljanje z i. državnim gospodarstvom in čistost ter brezhibnost v ! upravi.
Dr. Žerjav je imel zverinske zobe, katere je pre-bridko občutila skozi leta cela Slovenija; no, sedaj so prišli na najvišje mesto od dr. Žerjava tolikanj pso-vani tigri in hvala Bogu, ti so po dr. Žerjavovi, tiskano-j objavljeni izjavi — brez zob, kar je pri vladnih zveri-| nah z ozirom na vladi podložne elemente pomirljivega ! pomena in daje že v naprej sigurnost, da ti vladni tigri brez zob ne bodo krvosesi kot Pribičevič, Pašič in Žerjav, ampak pohlevni čuvarji naše mile nam Jugoslavije.
Za dupolnitei osiovnih M z osnovnimi kmetijskimi razredi aii oddelki.
Osnovni šoli je določena lepa, a tudi težavna naloga vzgoje in poučevanja šolskih otrok, da bodo dobri, zna-čajni in izobraženi državljani sebi v korist, državi pa v o-poro in ponos. Položi naj se pri njih temelj splošne izobrazbe. Podati bi se jim pa moralo še tudi nekoliko osnovne strokovne, kmetijske izobrazbe, kar se sicer uvažuje, ne pa zadostno izvaja.
Tej res važni izobrazbi se je hotelo ustreči pri nas v Sloveniji že pred nekaterimi desetletji, za časa stare Avstrije s takoimenovanimi nadaljevalnimi kmetijskimi tečaji, kateri so se vršili tuintam za mladino po njenem izstopu iz osnovne šole nekaj ur na teden. Uspehi pri takih tečajih pa so bili navadno neznatni, kajti omenjeni tečaji niso bili obvezni, prostovoljno se pa je odločilo v tej starosti majhno število otrok za omenjene tečaje največ zaradi lahkomiselnosti, mnogo pa jih zopet ni moglo posečati tečajev radi nujnih opravkov v domačem gospodarstvu.
Če se tuintam iz radovednosti vendar zbralo večje
število otrok, se je isto le prehitro začelo krčiti, čim resnejši je postajal pouk. Na tak način je dobra namera na papirju tudi najčešče tukaj ostala in donesla le prav neznatne koristi.
V	Jugoslaviji je tačasno tudi precej govora in tudi volje glede upeljave nadaljevalnih kmetijskih tečajev. To je tudi povsem umevno in opravičeno, kajti potreba osnovne izobrazbe v kmetijstvu je čimdalje večja. Naša država je pač v večini kmetijska država in mora tedaj večina prebivalstva najti v kmetijstvu potrebne denarne vire, s pomočjo katerih zamore ustreči in zadostovati čimdalje večjim zahtevam. Toda kakor se je lahko doznalo iz raznih časniških poročil, se priporočajo od celo resnih činiteljev nadaljevalni kmetijski tečaji v precej enaki obliki, kakor 9ft isti izgledali v stari Avstriji.
Menijo li dotični s to zadevo se baveči činitelji, da bi ^ se točasno dosegli s takimi, na enaki stari podlagi sloneči tečaji boljši uspehi, kakor jih poznamo iz preteklosti? Ali se ni pokazala nesporna potreba temeljite spremembe glede pričetka in vršitve teh tečajev, ozirma osnovnega kmetijskega pouka, ki zasluži tem večjega uvaževanja, ko se nahajamo vendar v agrarni državi. Kaj bi li bilo potrebno in priporočljivo ukreniti, da se bo storil v podajanju osnovne kmetijske izobrazbe otrokom višje stopnje korak naprej,
V	odgovor na ta vprašanja naj služi sledeče:
Ako se predlagani ali nameravani kmetijski tečaji pri najbolji volji izvršujočih organov niso obnesli prej, tako tudi ni pričakovati, da bi se dosegli z istimi v enaki obliki večji ali boljši uspehi v sedanjosti. Saj kmet že komaj čaka, da bo njegov sinek dovršil 14. leto in ž njim svojo šolsko dolžnost ter mu pomagal pri raznih poljskih opravkih; prav tako si že marsikatera mati nestrpno želi časa, da bi šolska obveznost njene hčerke kmalu potekla, da bi ji bila neovirana v pomoči pri vsakojakih gospodinjskih poslih. Računajoč s temi dejstvi, so bili primorani upeljati merodajni oblastveni činitelji za otroke na višji stopnji, ki obiskujejo šolo šest let z dobrim uspehom, poletne olajšave.
V	očigled temu tedaj ni pričakovati, da bi bil obisk nadaljevalnih kmetijskih tečajev po 14. letu otrok povo-ljen, naj si bi bil obvezen, še slabši pa seveda, ako bi bil prostovoljen. Brez povoljnega obiska pa ni pričakovati za-željenih uspehov. Tukaj se narekuje pač temeljita sprememba pri upeljavi potrebne osnovne kmetijske izobrazbe. Naj se vendar opusti neumestna bojazen, da bi se izvedel zločin na račun splošne izobrazbe, ako se upelje strokovna izobrazba pred 14. letom šolskih otrok.
Skušnja je dokazala, da si normalno razviti šolski o-troci na podlagi točasnih šolskih zakonov prisvojijo v 5— 6 letih one znanosti in vednosti, ki se zahtevajo kot podlaga za splošno izobrazbo. Otroci, kateri se nameravajo dalje učiti, prestopijo takrat v višje šole, za ostale pa je potemtakem tude umestno, da store korak naprej in to se zgodi, ako uporabijo še razpoložljivi čas svoje šolske obveznosti, ostalo dobo do svojega 14. leta za osnovno kmetijsko izobrazbo. Če kedaj in kje, je pač ta sprememba sedaj pri nas v Jugoslaviji potrebna.
Da se pa to omogoči, preobrazite nam osnovno šolo tako, da se upelje v isti na višji stopnji kmetijski razred, odnosno kmetijski oddelek.
Na delo, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj Vam Bog blagoslovi!
zlato verižico in navesek, okrašen z diamanti, nekaj pisem in drobno knjižico.
Trzan je vse te reči z velikim zanimanjem ogledoval.
Najbolj mu je ugajala slika. Kazala je obraz dozorele moške lepote, odkrit in odločen, pa obenem dobrosrčen, skoraj nežen in mehek. Sive oči so se pri-kupljivo smehljale.
Dolgo, zamišljeno je zrl Trzan na "liko, nepoznano hrepenenje mu je leglo na dušo, čudno ga je vleklo k sliki —. Le nerad jo je odložil, da bi si ogledal še druge zaklade.
Zlata verižica z naveskom mu je zelo ugajala. Koj si jo je obesil na vrat kakor je videl, da črnci nosijo svoje okraske. Cu" o so se bleščali diamanti na njegovih rjavo ožganih prsih.
Pisma so ga manj zanimala. Pisanih črk ni bil vajen, le stežavo jih je bral. Kmalu je spet shranil pisma nazaj v škatlo.
Lotil se je knjige.
Vsa je bila popisana. Skoraj flo zadnje strani. Pa ko jo je hotel brati, se mu je zgodilo kakor s pismi. Povrh pa tudi besed ni razumel. Naučil se je sicer, kako je treba rabiti slovar, pa ko je šel vanj iskat neznane besede, je na svojo veliko žalost in iznenadenje opazil, da ni v njem nobene teh čudnih, pisanih besed.
Ubožec —!
Ni vedel, da drži v rokah, kar je nadražje otrokom — spomin na rajne stariše, očetovo sliko, zlato ovratno verižico materino z njeno sliko v navesku ter očetova pisma in njegov — dnevnik.
Držal je v rokah ključ k skrivnosti svojega življenja, odgovor na premnoga pereča vprašanja, ki so kmalu za tem stopila predenj in mu zadala toliko skrbi in žalosti —.
Pa kako naj bi vse to vedel —. Slika ne govori in dnevnik je bil pisan francoski. Lord Greystoke je imel navado ,da je pisal svoje spomine v francoskem jeziku.
In Trzan se je učil brati le angleščino —.
Obdržal je verižico z naveskom na vratu, knjige in sliko pa je djal nazaj v škatlo, jo zaprl in spet shranil v predalih.
Odkriti, možato lepi obraz, ki ga je videl na sliki, pa se mu je globoko vtisnil v spomin in v srce, vedno je mislil nanj. In tudi to je sklenil, da bo na vsak način rešil skrivnost, ki jo je skrivala nerazumljiva drobna knjiga.
Tiste dni pa je imel drug važen posel.
Zmanjkalo mu je puščic, potreboval jih je za lov in pripravil se je za na pot v naselbino črncev, da si poskrbi novih.
Rano drugega jutra je odšel, naglo je potoval in popoldan je bil že na robu planote.
Spet se je skril v visoko drevo trdo ob vaškem plotu. Ženske so delale na polju, možje so kakor prvikrat lenarili po senci in pod drevesom se je spet kuhala vrela smola, strup za puščice.
Cele ure je ležal skrit v vejevju in čakal na priložnost, da bi neopažen smuknil na tla in si nabral streliva, ki je postajalo zanj življenska potreba.
Pa nič se ni pripetilo, kar bi zvabilo črnce iz vasi. Dan je lezel proti večeru hi še vedno je čepel Trzan v skrivališču.
Žene so prihajale s polja, lovci so se vrnili iz gozda, zaprli so vrata v plotu in položili zapah. Ognji so vzplamteli, črnci so si pripravljali večerjo. Mrak je legel na džunglo.
Tedaj so zadoneli glasni kriki sem od druge strani planote.
Trzan je dvignil glavo.
Zapozneli lqvci so se vračali, iz severa so prihajali. Nekoga so peljali ujetega seboj, ni se dobro videlo, ali je človek ali žival.
Vas je planila po koncu, žene so zapustile svoje lonce, ki so v njih kuhale duro za večerjo, možje so skočili z ležišč, vse je hitelo k vratom.
Odrinili so zapah in se usuli ven, prišlecem naproti. Divji krvoločen krik so zagnali — ujetnik je bil človek.
Vlekli so ga v vas, žene in otroci so se ga lotili s kamenjem in s palicami in Trzan se je čudil kruti div-josti bitij, ki so bila njegovega lastnega rodu.
Dolga leta je preživel v džungli. Poznal jo je, poznal je njene prebivalce, njene običaje in postave.
Pa nikdar še ni videl, da bi bila žival mučila svoj plen —.
Kršak, Tublat in drugi njegovi tovariši so bili krvoločni, divji, — pa z enim samim zamahom svoje strašne pesti so ubili svojo žrtev, Sabora, levinja, je v skoku zagrabila plen in ga na mestu ubila, ali pa si ga je nesla v varno zavetje in ga tam usmrtila, mučila ga pa ni.
Žival ne muči svojih žrtev, postava džungle ji to prepoveduje. Nagla, usmiljena smrt, — tako zapoveduje.
Trzan je iz svojih knjig le malokaj zvedel o življenju in o navadah ljudi. Kolikor pa je dotedaj vedel o svojem plemenu, a ga je zelo razdražilo.
Ko je sledil Kulongi skoz džunglo, je bil prepričan, da pride do velikega »mesta«, kjer bo videl »hiše«, visoke ko drevesa ,in v dolgih vrstah bodo stale, kakor jih je videl naslikane v knjigah, čudne stavbe, »ladje«, je mislil da bo videl, ki plavajo po vodi, druge spet, »železniške vozove«, ki se vozijo na kolesih in oblaki črnega dima se valijo iz debla, ki moli skozi njihovo streho, in ljudje da bodo hodili po ulicah in opravljali čudne, neznane reči. In knjige da bo videl in še mnogo
drugega.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenske mladenke, Boj živi!
Odzvale ste se našemu povabilu in prišle kot prve na mladinska dneva. Vaša polnoštevilna udeležba je nam dokaz, da so slovenske mladenke vedno prve, kjer treba kaj storiti za narodov blagor.
Ko je šlo za našo svobodno jugoslovansko domovino, ste Ve šle kakor apostoli od hiše do itiše, od vasi do vasi ter bodrile ljudstvo za jugoslovansko deklaracijo.
Danes naš narod ne potrebuje več zunanje svobode, pač pa globlje duševne, verske in prosvetne obnove za mogočen kulturni polet. Tudi tukaj ste prve. Vaše dobro srce je prvo začutilo, kje treba norodu pomagati.
anana naša ljuba Slivnica, smo prisiljeni radi njih vsaj
poglavitne dogodke oteti pozabljivosti. Tisto itak že vestem da smo »naprednjaki«, zato smo vložili za enkrat samo 6 kandidatnih list, hm, nekaj je le! šalibog, da je že v teku volilne borbe ena od teh zaspala, ker pa še traja tekma za prvenstvo, bo najbrž še katera izdihnila, rsem skupaj
seje najbolj kleno in plodonosno zrnje, ker ga po- pa: nfe iskren0. sožalje! Vse firme so že imele dne 1. .	, i	~	i • m , . J .. ' avgusta svoje oglase na občinski deski, kje sta ostali stev.
Zato naš narod po vsej pravici zaupa v Vas. Kot dobre matere ali vzgojiteljice bodete ohranile slovenstvu njegovo samobitnost. 2ena je tista, ki
laga v deviška srca še nepokvarjenih nedolžnih otrok. Vse svoje bogato duševno življenje daje bodočemu naraščaju.
Ve, mladenke, ste nositeljice najglobljih verskih in nravnih izročil ljudstva, varhinje poštenosti, lepih šeg in navad. Od Vas zavisi bodočnost naroda.
Zato, slovenske mladenke, najdražji zaklad, biser naroda, pozdravljene!
Politični ogled.
Država SHS.
Za podpiranje nove vlade so še izjavili poslanski klubi zemljoradnikov, džemijeta, Nemcev in tudi HRSS je na svoji seji v nedeljo v Zagrebu potrdila vse dogovore, ki jih ima že od p oče tka Radieeva stranka z ožjim opozicijo- j rialnim blokom.
Od dneva do dneva se razkrivajo večje napake in ko- | rupcija bivše Pašič-Pribičevičeve vlade. Gospodarstvo biv- ' šega finančnega ministra je bilo naravnost pogubonosno , in ostali so veliki dolgovi, določena sredstva za razne na- j prave so pa izginila neznano kam. Težke posledice so na- j stale iz tega za javna dela. Začeli so dela, ki stanejo stotine in stotine milijonov dinarjev, v proračun pa so vrgli le par milijonov. Delali so tjavendan. Nobeden ni premislil, odkod vzeti denar in če ga ne bo, kakšna bo škoda za državo. To meče prav čudno luč na budžetiranje prejšnje vlade. Poleg tega se odkrivajo vedno nove velike korupcije. Ko so sprejemali lokomotive, so jih sprejemali kar na slepo. Vse reparacijske lokomotive so na tem, da jih bomo morali izločiti iz prometa, ker niso zahtevali najvažnejših nadomestnih delov. Pristanišča se niso popravljala od leta 1918 sem. Za popravo pristanišč je bilo v proračun postavljenih 80 milijonov, denar pa se je porabil za gradibo železnic, tako da so sedaj v najžalostnejšem stanju. Sušaško pristanišče se nič ne popravlja.* Sušaška občina je napravila malo barako. Prejšnja vlada ni nič storila za povzdigo tega pristanišča. Zato gre ves promet na Reko.
Bolgarija.
Bolgarska vlada se pripravlja na silen udarec proti opoziciji. Sama izziVa nemire, da bi našla pretveze za pobijanje zemljoradnikov. V tem oziru si je pridobila podporo Rumunije, ki jo tudi edina *od vseh sosednih držav podpira pri zahtevi po zvišani vojaški sili. Obstoja pa tudi mogočnost, da se vodstvo makedonskih komitov dvigne proti bolgarski vladi. Za slučaj nemirov v Bolgariji je grška vlada že sklenila, da bo s svojo vojsko prekoračila po potrebi tudi mejo. Nesoglasje med vlado in komiti je pa mogoče tudi varanje in vlada še naprej podpira gibanje za nasilno odcepitev delov Makedonije od naše države in Grčije.
Nemiri v Rumuniji.
Nezdrave, močvirnate kraje Besarabije je določila ru~ munska vlada za interniranje svojih političnih nasprotnikov. Taborišča so že polna ljudi, ki so od nasilne vlade tako izročeni poginu. Vlada se pa pri vsem svojem nasilju od obsednega stanja, izrednih sodišč do interniranja itd. ne počuti varno ter zatira tako divje in brezobzirno naprej, da so izgredi že na dnevnem redu.
Na londonski konferenci
sodelujejo sedaj kot polnopravni člani tudi zastopniki Nem čije, ki zahtevajo v prvi vrsti hitrejšo izpraznitev zasedenega Poruhrja. Glede že izplačanih vojnih odškodnin je nastalo veliko nesoglasje med poročili reparacijske komisije in poročili berlinske vlade. Komisija pravi, da je plačala Nemčija 8 milijard zlatih mark, v Berlinu pa trdijo, da se je dala na račun odškodnin vrednost od 43 zlatih milijard.
Pogajanja med Anglijo in Rusijo
se bodo kmalu uspešno in sporazumno končala. Rusija plača Angliji od 160 milijonov starih carskih dolgov 28 milijonov funtov, dobi pa od Anglije posojilo.
Tedenske novice.
Polovična vožnja na železnici je dovoljena. Vsaka udeleženka kupi vozni listek v Maribor in si ga da z izkaznico vred na vstopni postaji žigosati. Vozni listek obdržite, da ga imate za nazaj.
Prenočišča za dekliški dan. Vsa dekleta, ki se udeležijo dekliškega dneva, imajo preskrbljeno prenočišče. Vzemite to na znanje, da ne bodete imeli nepotrebnih skrbi, kje bi prenočili.
Našemu dijaštvu! Glede udeležbe dijaškega zborovanja v Mariboru veljajo ista navodila, kakor za ostale fante. Po možnosti pridite že v četrtek zvečer! Izkaznice si dobite pri domačem župnem uradu. Lahko se poslužite tudi ugodnosti Ferijalnega Saveza. Vodje počitniških klubov, skrbite za polnoštevilno udeležbo! Bog živi! — Pripravlj. odbor.
Sklep 52. šolskega leta na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Dvoletna Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila 30. julija t. 1. 52. leto svojega delovanja. Ob sklepu šolskega leta je imela 29 drugoletnikov absolventov, 16 prvoletnikov, ki prestopijo z novim šolskim letom v drugi razred in 6 praktikantov, koji vsto-■ pijo v prihodnjem šolskem letu, ki pričenja 15. septem-! bra t. L v prvi razred, skupno tedaj 51 gojencev. V za-j vodu (internatu) je prostora za približno ravno toliko j učencev. 49 gojencev je bilo katoliške, 1 gojenec je bil ; pravoslavne, 1 gojenec pa protestantoske vere. Iz Slo-| venije jih je bilo 44, iz Hrvatske 2, iz Srbije 1 in s Primorskega 4. Po maternem jeziku je bilo 46 Slovencev,
V in VI? Izvedeli boste vse po vrsti, samo prosim malo potrpljenja! Sedaj pride najprej tale uganka: 6 list je bilo : vloženih, 1 (gospodarska stranka) je bila razveljavljena, na občinsko desko jih je pa prišlo samo kot že omenjeno: 4. Pa glej smerna, da so pri nas ljudje, ki tudi takšno u-ganjko znajo rešiti. V soboto, dne 2. 8., kmalu popoldne, priroma še štev. V k županu s pozivom srezkega pcgla-l varstva, da jo takoj da tja, kjer so že čakale druge. Pa ; naš ata so mogočni, oni so rekli: »Ker je bila naša lista razveljavljena, mora biti tudi vaša!« Torej liste niso hoteli nabiti! Zvečer okrog pol 8. ure dobijo v drugič, to pot preko orožništva, ukaz, da listo dajo na svoje mesto, sicer, no, saj uganete! Ampak oni so ostali neizprosni tudi | sedaj, kar so rekli, so rekli: Kandidatne liste št. V ni bilo na dan! Gospod L., tokrat smo pa najbrž bili enkrat preveč korajžni, tako je vsaj slišati! Paragraf ostane paragraf! — Pa kakšna je vendar ta firma, da ste imel itak rešpekt pred njo? V nedeljo zjutraj smo jo šele opazili, je na zadnjem mestu (šeiv. V), imenuje se: Slovenska kmečka zveza. Danes nam je jasno, da se je uporabila vsa vaša mogočnost, omenjeno kandidatno listo sploh onemogočiti, a mi vam povemo: Doigrali ste, idite! — Poglejmo si še sedaj posamezne stranke malo bližje! 1. Delavska stranka. Ker prideta sedaj na vsaki listi prvi ali k večjemu še drugi kandidat v poštev, potem nam ni treba drugega o te] listi pripomniti, kakor samo eno: oba kandidata sodilo bo
3 Hrvati, 1 Srb in 1 Nemec. Za drusoletnike je nad vse . , „.	. ,	. . , , .	,,
. , j , . v , .	, v , , delavstvo po njunih delih, bila sta ze doslej v obe. odboru
častno, da so strokovno solo vsi uspesno končali, dobra . .„ ' „ .... „ K.	7n Ao}Hmtvn*
četrtina absolventov z odličnim uspehom; pa tudi prvo-letniki so v splošnem razveseljivo tekmovali in so vsi brez izjeme prvi razred izdelali, približno ena petina celo odlično. Važno je, da se tudi letos vseh 29 absolventov vrača na svoje domove, na kmetijska gospodarstva svojih roditeljev. Tako doseza Vinarska in sadjarska šola v polni meri svoj najlepši in najvišji cilj, ki je:: odgoja dobrega kmetskega naraščaja. Kmetovalci nekaterih okrajev, na primer mariborskega, ptujskega, ljutomerskega, ormoškega, pošiljajo razmeroma prav pridno svoje sinove v kmetijska izobraževališča; uprav tamkaj je opazovati tudi največ lepega gospodarskega napredka, dočim izvestni drugi kraji za njimi zelo zaostajajo, ker zanemarjajo strokovno izobrazbo. Skrb na šega izobraženstva na kmetih kakor časnikarstva bodi, da o vsaki dani priliki opozarja kmetovalce na naše kmetijske šole. V Sloveniji imamo tri kmetijske šole (v Mariboru, Št. Jurju ob juž. žel. in na Grmu pri Novem
in njune zasluge za Občino? Kje neki so? Za delavstvo?
; No, saj se poznamo: Samo da je le firma! 2. Za drugo listo so si znani gospodje izposodili ime .naše stranke.
; Resnica je, da sta pri sestavi te liste imela glavno besedo
; gg. L—h in R—k. Kdo sta vidva, nam pač ne moreta u-tajiti, čeprav sedaj ob volitvah se hlinita SLS! Dvorezni ste bili, boste ostali, ampak pojdite se solit z vašo dvoličnostjo, vsaj zastonj je bil vaš trud, naše vrste razbiti, spoznali smo pravočasno vaš načrt! Gospodu M. pa svetujemo, naj se kot tak preveč ne uprezuje v demokratski voiz, ker ga tudi on ne bo pripeljal daleč. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo da si! V ostalem pa: Nič si kaj preveč ne bodite v skrbi radi občine! — 3. Delavska zveza: Pod to so se zbrali delavci, ki si tudi želijo, da v slivniški občini pridemo že enkrat do urejenih razmer. — 4. Vini-čarska in delavska stranka. Kako se je ta lista predelala, se vsak lahko na svoje oči prepriča. Sicer ni vredno, kakor ne potrebno, da bi se bavili s to čudno mešanico: Kaj
mestu), ki niso ravno prenapolnjene, gotovo pa ne z i	LTk' k?° dru?™ jamo	sam	PafeI
nn ihnl i im TnatPriialnTn- a n,«™!«' h: h;ii	V imcarji in delavci S! Domo pa dobro premislili, preano
najboljim materijalom; a moralo bi biti nabito polnih slovenskih kmetijskih šol preko 20, da bi bili glede kme tijskega šolstva vsaj približno na višku, kot je že davno Češka, dasi je manj agrarna dežela, kot je naša. V doglednem času naj bi se število kmetijskffi šol pri nas vsaj podvojilo, kakor nujno zahtevajo dejanske prilike naše mlade, od narave tako bogate kmetijske države. — Nekateri kmetje naravnost razkošno trošijo denar za drugačno šolsko izobrazbo svojih otrok v raznih mestnih učiliščih, škoda se pa jim zdi razmeroma zelo neznatnih stroškov za prevažno kmetijsko izobrazbo — iz nevednosti. Tu manjka smotrenega pouka kmetskega prebivalstva. Pomanjkljiva šolska predizobrazba po-edinih gojencev zelo ovira uspešno napredovanje v šoli osobito v početku. V kmetijsko šolo naj bi se pošiljali le marljivi, dovolj nadarjeni in boljše izobraženi mladeniči, ki jim ne manjka resnega, pravega zanimanja za prelepi kmetijski poklic. Naše številne meščanske šole, ki jih je samo v Slovenji nad 30, so dostopne najširšim slojem kmetskega prebivalstva in so najboljša pripravljalnica za kmetijsko šolo. Ljudske in meščanske šole naj bi se za to važno vprašanja nekoliko bolj zanimale. Mesečna oskrbnina v internatu Vinarske in sadjarske šole v Mariboru je znašala doslej 240 dinarjev, za prihodnje šolsko leto se je pa znižala do preklica na samo 75 dinarjev. LTčenci ubožnejših kmetovalcev ne plačujejo oskrbnine ter se imenujejo oržavni gojenci (stipendisli), dočim se plačujoči učenci imenujejo privatni gojenci. Danes so pogoji za sprejem tako ugodni, da lahko rečemo, da so vrata vsem pravim za-nimancem za vstop v kmetijska izobraževališča na ste-žaj odprta. Napredni kmetovalci naj bi se te ugodne prilike posluževali. Podrobni pogoji za sprejem so razvidni iz prospekta (uredbe s programom), ki stane 5 D in ga pošilja direkcija Vinarske in sadjarske šole v Mariboru vsem zanimancem proti prejšnjemu plačilu navedenega zneska v gotovini. — Direktor Andrej žmavc.
V-olilna borba v Slivnici pri Mariboru. Nikar si ne mis-
bo spustil tam notri krogljico. 5. Na zadnjem mestu je lista »Slovenske kmečke zveze.« Ne bomo dosti za njo agi-tirali, za njo delali so najboljšo reklamo oni, ki so jo hoteli onemogočiti. Hvala vam lepa za ves vaš trud! Naši ljudje bodo v polni meri v nedeljo storili svojo dolžnost in bodo oddali krogljice v zadnjo Skrinjico v zavesti, da se razmere, ki so vladale sedaj pri nas, za vedno odpravijo.
Shod naše stranke pri Sv. Petru pri Mariboru. V nedeljo, dne 3. avgusta se je vršil pri nas shod, na katerega smo lahko ponosni. Ob izredno veliki udeležbi je govoril naš stari prijatelj gospod Fr. Žebot. Vsaka njegova beseda je bila kakor udarec, zato smo ga poslušali z napetostjo, in bi ga še dalje radi, pa je čas potekel. — Prišli so tudi generali od »Zadružne liste« na shod. — Molčali so in kri jim je silila v glavo, ko jim je g. posla-necnec bral levite. Edino uboga, zapuščena, osmešena sirota Verlič se je nekaj oglašal tam zadaj, a revež ni imel sreče. Bolje bi bilo zanj, da bi jo bil popihal s trčovskim atekom, ki ga tako rad ima. Verlič, Verlič, že sivo glavo nosiš, zakaj še take trosiš? — Mi pa smo prišli do spoznanja, da je edino prava stranka naša Slovenska ljudska stranka, zato bomo tudi njo volili v nedeljo, dne 10. avgusta. Naša škrinjica je druga. Sa-mostojneži pa si naj na svojo namalajo vraga, kakor zadnjič tam doli pri Sandeju — in so propadli in še bojo.
še od Sv. Petra pri Mariboru. Popravljamo cerkev in zid okrog nje. Pri tem smo slučajno naleteli na zelo stari papir. Nekaj je bilo na njem napisanega, a nismo mogli razbrati; za to smo poklicali trčovskega Pa-pa-pa in ta nam je razcifral najdeno pismo. Glasi se pa takole: Nekje v deveti deželi je ooema. V tej občini bi se morale vršiti volitve. Kakor je že navada, so se tudi v tej občini potegovale razne stranke za občinsko gospodarstvo. Dobro. Poštena stranka poštenjakov je postavila svoje kandidate. Njej pa se je postavila nasproti nekaka »Zadružna lista« in njeni kandidati so se oblekli v skrom-i na oblačila »ljudskih prijateljev«. Hoteli so zavladati v
lite, ljudje božji, da se pri nas nič posebnega ne zgodi, o j tej občini, seveda v deveti deželi. Občani te občine pa so
t O	tr tr Al i ni r~v thK i	, /■! ,	i T> C\ r* A r», /-* ^ r, n i n ( i	rl vi , /vi r%-* i	1 " T "	' 1 _	___ I--- . 1 .. !	1 _ _ 1. .w_ ! __ 1 "	1 "__Jl.l* _ ! ' _ i l " *
ja, v volilni borbi tudi mi nočemo zaostati za drugimi kraji. Ker smo bolj skromni, vsega ne obešamo radi na veliki zvon; da pa zadostimo radovednosti tistih, ki jim je
bili silno radovedni, kakšni so ti »ljudski prijatelji« »Zadružne liste«, zato so vprašali modrega puščavnika za svet. In zvedeli so tole: Eden izmed onih, ki se po-
■ momtammmmmmmmsaBmaamaam wnw.-«r,mssaram
Sditehl
Pravo
MicM-ovo milo z znamko „Jelen"
je nepresežno v pralnem uspehu in Pranje s Schicht-ovim milom
izdatnosti, zabava!

tegujejo za občinsko gospodarstvo je tako poln ljubezni do revežev, da je celo svojega lastnega očeta pognal od hiše. Pri tujih ljudeh je umiral in umrl ta oče. Kajne, izvrstno priporočilo. Če ne verjamete, vprašajte njegovega prijatelja, ki ima še sedaj svojega očeta v hlevu. Drugi priporočljivi kandidat je bil navdušen orožnik za prejšnjo državo, seveda v deveti deželi. Kot tak je üal ukleniti sedanjega svojega prijatelja. Ustavljal je na cesti domačine, ki so prišli z dovoljenjem na dopust. Odtrgoval je podpore potrebnim, dajal jih pa proti-postavno onim, ki jih je »ljubilo njegovo srce«. Priče na razpolago. Mislimo, da ga niti v deveti deželi ne bodo hvalili. Tretji, ki se najbolj priporoča za gospodarja v občini, ni niti posestnik, ker mu mati noče izročiti gospodarstva. Že ve zakaj. Ako bi bil poln ljubezni do občanov, seveda v deveti deželi, saj je celo svojo lastno sestro natreskal, da je morala bežati od doma. Tudi drugače je zelo navdušen in poln »ljubezni« do »nekaterih ljudi«. Priče na razpolago. Komandant vseh teh kandidatov pa se je proslavil v prejšnji državi tako, da ga še zdaj preklinjajo če ne prijatelji, pa vsaj »prijateljice«. Imena na razpolago. Ko so v deveti deželi v tisti občini zvedeli za te lastnosti, so reKu vsr. Ne boš nas vladal Jaka od »Zadružne liste«! — To se pismo neha, ker je trčovski Pa-pa-pa padel v omedlevico. Na drugi strani pisma je še seveda več napisanega. Pa prihodnjič.
Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. Pri nas bomo imeli v nedeljo, dne 10. avgusta občinske volitve. Prva skrinjica je Slovenske ljudske stranke, druga napred-no-gospodarska, haha, to so vam napredni gospodarji na račun kmečkih in delavskih žuljev. Oberorjunec in trgovec Kostajnšek, njega zvesti sluga, krčmar Amer, Pašičev podrepnik, kovač Toplak ter kimavec mizar ; Koser, zares vrli gospodarji! Potem pa še reče naš Janko, moja stranka je najboljša, mu radi verjamemo, zato tudi ne upa pokazati svojega imena. Seve, se zameri človek, ako reče našim inteligentom: demokrat ali or- j junec! Sedaj, ko bo konjski mešetar župan, bo vladal v občini tako izborno, kakor svojčas pri agrarnem od- i boru. Volilcem pa pridno obeča pivo in klobase, da bi ga posadili na županski stolec, kajti Janku diši tako j županski stolec, kakor lačnemu psu kost. Za popravo občinskih cest ima naš naprednjak tako veselje, da je ! dal voz na razpolago samo en dan, med tem ko so drugi dva dni pridno vozili^ in popravljali ceste. G. Janka naši volilci tako obrajtajo, da mu misli vsak eno debelo figo v škatljico spustiti. Splošni rek se glasi, privandranec: Kostajnšek nam županil ne bo!
Iz Podove pri Račjem. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« od 31. julija smo prinesli dopis iz Podove pri Račjem, v kojem nas je dopisnik mistificiral ter krivično napadel tamošnjega g. župana ter nekatere naše ugledne pristaše. Da ne bo nepotrebnih sporov, objavljamo danes objektivno poročilo v zadevi radi koje je bil napaden g. župan žagovec. Radi zblaznelega Štefana Lah je g. župan celi mesec izpraševal njegove najbližje sorodnike ,pa so vsi trdili, da je samo bolan in da ni nevaren. Ko je dobil dne 1. julija prvi uradni izkaz o Lahovi umobolnosti, ga je takoj dal odpraviti v umobolnico v Ljubljano, obenem pa je vse potrebno ukrenil pri sodniji in drugod radi varstva in nadzorstva njegovega imetja. Glede drugih občinskih organov, ki so bili napadeni, omenimo samo vprašanje občinskih doklad. Obč. odbor je ugodil odredbi vigje oblasti glede znižanja doklade na zemljiški davek, zato pa je zvišal doklado na točenje vina in opojnih pijač. S tem je kmetovalcem storil večjo korist, kot bi marsikdo v za- j četku mislil, točiteljem vina pa ni dosti škodoval, omejil je le njihove premastne dobičke.
Pred občinskimi volitvami v Št. Lovrencu na Pohorju. Kakor beremo poročila od drugod, so ljudje splošno veseli nove vlade, v nadi, da bo sedaj, če ne takoj, pa vsaj sčasoma, se obrnilo v državi na bolje. Tudi pri nas je tako, izvzeti so od tega veselja seveda JDS-arji, ki jih še toliko ni, da bi mogli sestaviti svojo listo za občinske volitve, kar jih silno togoti, med njimi tudi kakor slišimo, našega novega g. nadučitelja, kateremu vsa čast kot dobremu šolniku. Kdor je enkrat JDS, pa naj bo, saj mu nihče ne brani, vsak po svoje, ampak kakor smo izvedeli, je nekdo rekel, da bo nad strankami, kje je značaj?! Torej, Šentlovrenčani, v nedeljo vsi k občinskim volitvam, krog-ljico spustite v prvo Skrinjico, to je prava barva, in kateri bodo izvoljeni, bodo delali v dobrobit občine v smislu nove vlade, ne dajte se premotiti od gospodarske stranke, t. j. barva: črno-žolta-rumena, in ne od kmetsko-delavske stranke, t. j. barva: rdeča. Bog živi vse zavedne volilce!
Smrt moža poštenjaka pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V spomin možu poštenjaku. Dne 25. julija je zatis-nil svoje trudne oči v smrtno spanje g. Anton Brezočnik p. d. Hojnik, veleposestnik pri Sv. Lovrencu, star 68 let. Blagopokojni je bil markantna osebnost, po telesu velikan, po značaju blag, mil in dobrotljiv. Vse brez izjeme ga je spoštovalo. Zato pa je bil okoli 30 let cerkveni ključar pri župni cerkvi in pri podružnicah, oče ubo-rfih, predsednik Kmečke hranilnice in posojilnice, več let član krajnega šolskega sveta, delaven odbornik katoliških političnih in nepolitičnih društev itd., povsod pa delaven, točen in prijazen. Svojega krščanskega in slovenskega prepričanja ni nikdar skrival, bil je vedno pristaš tiste slovenske stranke, ki je bila katoliška, pa naj se je imenovala tako ali tako. Leta 1915 mu je umrla njegova blaga in radodarna žena Marija roj. Schweiger p. d. Bezjakova, s katero sta rada delila dobrote revežem. Veličasten pogreb v pondeljek dne 28. avgusta, katerega je vodil preč. g. dekan od Sv. Magdalene v Mariboru, ob asistenci veleč. gg. Janeza Jurko, župnika v Starem trgu in Janeza Jodl, župnika na Polzeli, potem veleč. g. župnika iz Puščave Karola Hüttner in domačih dveh duhovnikov, je pokazal, kako ga je vse spoštovalo. V slovo mu je govoril ob odprtem grobu
preč. gospod dekan Anton Strgar v krasnem, v srce se-gajočem govoru, in domači g. župnik se je poslovil v kratkih besedah od blagopokojnika. Nato sta mu oba tukajšnja pevska zbora zapela pretresljive žalostinke. Naj v miru počiva, duša pa naj sveti raj uživa.
Kat. izobraževalno društvo v Jarenini uprizori dne 5. avgusta ponovno igro »Svojeglava Minka.« Na to prireditev opozarjamo posebno izletnike iz Maribora.
Pogreb ugledne naše žene. Iz Št. Janža na Drav. polju nam poročajo: V torek, dne 22. julija t. 1. ob 10. uri zvečer je umrla v Staršah daleč na okrog dobro znana, občespoštovana in bogoljubna posestnica Roza Ekart v starosti komaj 60 let. V četrtek, 24. julija ob 10. uri dopoldne smo položili njeno truplo materi zemlji k večnemu počitku. Pogreb je vodil nadžupnik in dekan v Hočah, g. Alojzij Sagaj, bivši dolgoletni župnik pri Sv. Janžu v spremstvu domačega provizorja g. Leopolda Amon. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva od blizu in daleč, ja celo iz Maribora so prišli, da izkažejo rajni zadnjo čast. G. dekan Sagaj je imel ganljiv, v srce segajoč nagrobni govor in se pri odprtem grobu poslovil od rajne ter našteval njene vrline kot kristjanke, matere in žene. Rajna Roza je bila vzorna gospodinja, blaga žena ter nad vse dobra in skrbna mati. Kako je ljubila in skrbela rajna za cerkev, kako rada je podpirala ona vsako dobro delo, posebno razna katoliška društva, da, nabirala je darove, ki jih je pošiljala celo tja v daljno Afriko. Kakor vsako drugo dobro delo, je rajna Roza tudi kaj rada podpirala siromake, obiskala in stregla bolnikom, ter brez izjeme rada priskočila na pomoč vsakomur, ki ga je doletela kaka nesreča. Pri tem pogrebu se je pokazalo, kako zna ljudstvo ceniti dobro krščansko ženo in mater. Naj uživa pri Bogu bogato plačilo za njuna dobra dela. Bodi blagi zlati materi in skrbni ženi lahka domača žemljica. Njeni obitelji pa naše iskreno sožalje.
Romarska pobožnost pri Sv. Treh Kraljih v Slov. goricah ob prazniku Marijinega Vnebovzetja se vrši po sledečem vsporedu: V četrtek, dne 13. avgusta popoldne ob 4. uri sprejem romarjev in prva priaiga. Ob 6. uri zvečer druga pridiga in slovesne večernice, v mraku rimska procesija z lučicami, na praznik sam dvojna služba božja in 4 sv. maše. Romarji iz Prekmurja, Med-žimurja ter Slovenskih goric na veselo svidenje v velikem številu! — V pondeljek 11. avgusta ob 7. uri bo tukaj sv. maša za sladkogorske romarje.
Smrtna kosa. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah smo prejeli: Dne 28. julija smo pokopali posestnika Ludovika Strmšeka iz Zenjaka ob obilni udeležbi ljudstva. Bil je skrben gospodar, občinski odbornik ter vrl član moške Marijine družbe. N. v m. p.I .
Akademike, ki vsled težkih življenskih razmer ne morejo stalno bivati v vseučiliškem mestu, opozarjamo na razpis prefektovskih mest v Dijaškem domu v Ptuju v našem današnjem inseratu.
Pogreb vrlega moža. V zadnji številki je »Slovenski Gospodar« naznanil smrt vzorne slovenske korenine. Dodatno nam sedaj iz Krapja pišejo: Po Murskem polju ima vsaka vas svojo kapelico, ena lepša od druge. V zvoniku naše kapelice se je glasil zvon. Sosedje so se povpraševali, kaj da bi to pomenilo. Saj v vasi ni bolnika in ne mrtveca. Izvzemši vsakdanje zvonenje zvonijo namreč ob času sprevidovanja bolnikov in ob slučajih smrti. Pa bliskoma se je raznesla žalostna novica: Karba Joško je nag-loma obolel, zdravnik ga je odposlal v Maribor v bolnico in je tam zaspal v Gospodu. Telesne ostanke so prepeljali v Ljutomer. Tu se je sprevod vršil ob obilni udeležbi. Pri grobu sta se cd bivšega sotrudnika poslovila gospoda: župan Stuhec Jakob kot načelnik Zveze gasilnih društev na Murskem polju, in pa Rajh Jakob kot načelnik okrajnega zastopa v imenu istega in obenem v imenu Okrajne posojilnice. Vsi smo se pa od pokojnika poslovili z željo: Svetila mu večna luč! in: Moli za nas!
Poročilo iz Ljutomera. Dne 1. t. m. smo imeli uglednega gosta v Ljutomeru in sicer generala od reda usmiljenih bratov iz. Rima z dvema spremljevalcema, kateri so si ogledali in se informirali glede ustanovitve tam nameravane bolnišnice.
Žalostne novice iz občine Očeslavci, okraj Gomja-Rad gona. Sam si je vzel življenje nedoletni Jakob Kranjc v Stavenskem vrhu dne 29. julija t. L, obesil se je. Ta samomorilec je že drugi iz vrst nedoletnih fantov. Naj v miru počiva, kar si je gotovo želel. — Dne 30. m. m. je na nepojasnjen način pogorelo hišno in gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Budja v Očeslavcih. Omenjeni je za malenkostno svoto zavarovan. Pogorelo mu je vso spravljeno ozimno, silje in krma, živino, dve kravi in svinje so mu rešili. Le mirnemu vremenu brez vetra in požarnima brambama, okoslavski in orehovski, ki sta dospeli na lice mesta, gre zasluga, da se je požar omejil, in da ni pogorelo več posestnikov v vasi. Zahvala gre vsem, ki so pri požaru pomagali gasiti, da se ni dogodila večja nesreča.
Divjaški pretepači. Iz Polenšaka pri Ptuju poročajo: Ko so se vračali naši fanti rekruti dne 27. m. m. od nabora v Ptuju skozi vas Domova in so v gostilni Šegula mirno v sobi pili liter vina, so jih nenadoma napadli tamošnji fantje z železnimi palicami in ravnimi noži ter bili in me-sarili, kakor kaki divjaki. Te krviželjne hijene v človeški podobi, 15 po številu, so dobro organizirani obdelovali naše 4 fante popolnoma nedolžne in brez vsake brambe tako, da je za enega malo upanja, da okreva. Le sreča, da so naši imeli voz, da so še tako živi ušli, drugače bi jih bili gotovo ubili. Saj so še ti divjaki z železom in kamenjem tolkli po dvema starejšema možema in eni ženski, tudi konj so se lotili ter enega ranili z nožem v nogo tako, da ga mora gospodar zdaj imeti mirno v hlevu. Mi obsojamo vsak napad z orožjem in vsak uboj, bodisi od katerekoli strani ter zahtevamo od varnostne oblasti, da krivce strogo kaznuje. Najboljše pa bi seveda bilo, da take krvihlepneže
pošlje kam doli na jug med brate hajduke, da tam kažejo svojo ostudno, pa tudi nizko korajžo!
Iz Male Nedelje. Dne 15. t. m. takoj po večernicah, priredijo malonedeljski dijaki v Društvenem domu v Mali Nedelji igro »Navaden človek.« Med odmori in po igri svira tamburaški zbor. Ker je čisti dobiček namenjen di-! jaški kuhinji v Mariboru, se vsi prijatelji dijaštva uljudno vabijo.
Iz Rucmancev pri Sv. Tomažu. Pri nas je oblast odstavila pred meseci župana Kostanjevca in izvolil se je nov. To pa Kostanjevcu seveda ni bilo prav. Pregovoril je svoje podrepnike v občinskem odiboru, da so z njim vred izstopili iz odbora. S tem pa so izgubili za tri leta volilno pravico, tako da zdaj pri volitvah dne 10. avgusta ne morejo biti izvoljeni v občinski svet. Zato pa zdaj skuša spraviti na županski stolec nekega Zelenka, naročnika umar zane »Domovine«, ki je pravzaprav samostojnež, a je sedaj nosilec demokratske liste. Pa ta človek nam županil ne bo! Saj ga volilci predobro poznamo, kak sirovež da je. Svojemu sosedu lansko leto vkljub prošnji ni hotel od-' pustiti, še zasmehoval ga je. Ta Zelenko bi rad splezal na ] županski stolec po socialdemokratih Tomašekih. Pa ljudem so tudi ti tički dobro znani. Ljudi, ki posiljujejo ne-: dolžna dekleta, in ljudi, ki se poživinijo in hodijo po kaznilnicah, pošteni Rucmančani pač ne bodo volili in se ne i bodo dali od njih zapeljati in premotiti. Proč z Zelenlcoml ; Proč s Tomašeki! Na dan volitve pa vsi pošteni Rucmančani na volišče, da odločite za zmago poštenih ljudi. Sramota bi bila za nas, ako bi nam komandirali v občini Ze~ lenki in Tomašeki!
Železniška nesreča. Dne 5. t. m. je povozil vlak na postaji Moškanjci železniškega upokojenca. V Moškanjcih se namreč križata vlaka in uboga žrtev je po neprevidnosti pri križanju padel pod vlak, ki ga je povozil.
Orjunci pri Sv. Bolfenku pri Središču. Pretečeno ne-deljo so imeli orjunaši veselico. Ljudje, ki so jih videli ! korakati, so mislili, da imajo »solometarji« kak izlet k Bolfenku. Najbolj korajžno so se držali Zabavniki in celo stari Zadravec je večkrat zakričal »aujbiks-« in »u boj, u boj!« kar mu ne zamerimo, ker ni bil nikdar na vojski. Zvečer so se orjunci odpeljali in pravijo, da so v šumi izgubili eno orjunašico. Druge nesreče ni bilo. Do streljanja ni prišlo, ker so bili sami med seboj in se jih je narod izogibal.
Pred občinskimi volitvami v Središču. Naši središki liberalci, pardon »naprednjaki«, so daleč prijadrali s svojo politiko, tako daleč, da si ne upajo nastopiti pri občinskih volitvah s pravim imenom svojih strank. Samostojni so si namreč nadeli ime »Napredna kmečka lista«, demokrati pa »Napredna gospodarska stranka.« Obojim pa je pri sestavi liste tako trda šla, da so morali skupaj nabrati celo vrsto takih kandidatov, ki ne smejo biti izvoljeni in i ki bodo gotovo črtani. Osobito bomo poskrbeli, da na noben način ne pride v odbor oni »siromak« iz Rakitja, ker po zakonu ne sme biti izvoljen. Nič ne bo pomagalo pod-I kupovanje s pijačo, nič kramarsko ponujanje starega go-| spoda Robiča. Zelo čudno je, da hoče g. Robič igrati vlo-| go starega Pašiča. Bilo bi pač bolje za gg. Robiče, da ne ; bi skušala reševati falirane politike g. Zadravca, koji bi pač že lahko spoznal, da ga nikdo ne mara. Saj to tudi ' čuti, pa se vseeno po židovsko vsiljuje Šrediščanom. Gg. bankokrati se zavedajo, da jim bo kravica, ki jo molzejo, ušla, ako se ljudstvo osamosvoji, zato napenjajo vse sile, j pa ne bo nič pomagalo. Tudi ne bo pomagalo, da je g. župan, ki je eksponent in zaveznik g. Zadravca, dasi ima vsled volilne špekulacije posebno listo, dal zadnji čas popravljati in prenavljati občinske hiše, kar je storil pri prazni občinski blagajni in ne more zdaj zidarjev plačati. Zato je menda odšel g. blagajnik med namestnike in prepustil dolgove svojemu nasledniku. Je pač resnica, da so ! liberalci dobri gospodarji za svoje žepe, javno gospodarstvo pa, kjer ga imajo v rokah, gre rakovo pot. Naš trg se lahko primerja naši državi, ki je po prirodi bogata, a kljub temu po zaslugi slabih funkcijonarjev sirota. Središki vo~ i lilci, če ste pametni, stirajte pri nedeljskih občinskih vo~ litavh liberalno gospodo proč od občinskega gospodarstva, s tem boste koristili samimi sebi. Ravno tako v nasprotnem slučaju pripišite krivdo samim sebi in ne zabavljajte, ampak lepo tiho in udano vlečite suženjski jarem, ki ste si ga sami naložili.
Iz Savinjske doline se nam piše: Opozorili bi radi tiste župnije, ki bodo letos in prihodnje leto imele sv. birmo, na nek privesek, ki ga škof neprostovoljno vlači seboj od župnije do župnije. To je tista čedna družba kramarjev, o kateri bi se dalo mnogo povedati. Brezobzirnost, vsiljivost, surovost so njih stalne spremljevalke. Svetujemo posameznim županom, oziroma župnikom, da priskrbijo o-rožniško asistenco, ali pa par krepkih fantov z gorjačami, da bodo delali red in mir, kadar prihrumi ta družba. Tukaj pri nas so se na več krajih pri boju za boljša mesta stepli, davili eden drugega po tleh, pri tem pa kleli in zmerjali na najsurovejši način, in ob štirih zjutraj začnejo z novega. Če bi pri olimpijskih igrah v Parizu imeli mednarodno tekmo glede jezičnosti, bi dobile brezdvomno nekatere teh kramaric pTvo mesto. Umestno bi bilo, da poštenejši med njimi objavijo imena največjih surovežev, da se jim brezpogojno odreče prostor pri cerkvah ob takšnih prilikah.
Nekaj odgovora »Domovini« iz Laškega. Znano vam je, g. urednik, da je okolica Laško z malenkostnimi izjemami izključno v mogočnem taboru SLS. Le v trgu je še • par kosti rajnega dr. Žerjava, ki pa živijo od naših pristašev, za hvaležnost bi jih pa še radi strahovali. Ker se pa ljudi, ki nimajo nikogar za seboj, nihče ne boji, so nas strašili v »Jutru« in »Domovini«, kjer so lagali, kakor bi od metra imeli. Po trgu pa so hodili kot pitani purani o Božiču. Zato smo es dne 28. julija clb prihodu brzojava iz Beograda, da je vlada korupcije, tatvine in nasilja padla, pošteno oddahnili. Zo trgu se je čula pesem od Urala do Triglava in od Soče do Vardarja. Nismo pa te že zdavnaj pričakovane novice tako obhajali, kakor zadnja »Domo-. vina« poroča, da so se klerikalci v gručah zbirali po trgu.
7. avgusta 1824.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 5.
isti list je pa še pred kratkim pisal, da klerikalcev v Laškem ni. Potem piše, da smo se od veselja po glavi stavili, kar je videl samo pijani, lažnjivi poročevalec »Domovine.« Nadaljuje, da se je zvonilo, to se je pa dopisniku sanjalo, kako so ostanke dr. Žerjava mecl pasjim zavijanjem k pogrebu nesli. G. urednik, pa še nekaj je tu novega. Odkar je nova vlada, se tukajšnji liberalci pridno vadijo znane pesmi. Vsega se je treba privaditi, sprva sicer težko gre. Zrastli so jim tudi dolgi nosovi in brade kot v Ljubljani. Sokolske in orjunske zriake imajo po najnižji «eni na prodaj. Pa žalibog: kupcev ni.
Umrl je pri Sv. Miklavžu na Polju pri Podčetrtku Fran Ajdovnik. Kot mlinar je služil 45 let pri eni hiši. Z rajnim Francem je legla v grob posebnost delavnosti, vdanosti in rvestobe. Bil je znan ter priljubljen daleč naokrog. Naj v miru počiva!
Zlata poroka. Iz Št. Janža pri Velenju nam poročajo: V nedeljo, dne 27. julija smo obhajali pri nas izredno in redko slovesnost, zlato poroko. Zakonska Jernej Novinšek, mizarski mojster v Prelski št. 4 in njegova žena Marija*roj. Zapušek sta v spremstvu svojih petero še živih otrok, vnukov in vnukinj stopila pred oltar, kjer sta slojesno obnovila obljubo medsebojne ljubezni in zakonske zvestobe in se Vsemogočnemu zahvalila za vse dobrote, ki sta jih prejela v teku petdesetletnega zakona. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo nenavadno veliko vernikov, da prisostvujejo tej izredni svečanosti. Vrlima zlatoporočencema, ki sta še oba prav čvrsta in zdrava, želimo da jih Vsemogočni ohrani še mnogo let!
Novi zvonovi v Bcvčali plri Velenju. Končno smo dočakali zadnjo nedeljo že tako težko od cele fare pričakovani dogodek— blagoslovili smo novo dospele zvonove. Dobavila nam jih je livarna v Jesencah, uglašeni pa so na glasove »fis«, »a«, »b«. Med sviranjem rudarske godbe iz Škal jih je blagoslovil preč. g. dekan iz Škal, Rotner ob asistenci domačega gospoda provizorja Fr. Groblerja in g. Goričarja iz št. Ilja. Botri so bili: cerkvena ključarja gg. Lesjak in Goršek, ki sta se mnogo trudila, da smo dobil zvonove, nadalje gospod in gospa Sever iz Velenja, ki sta svojo darežljivost v največji asieri pokazala. Prispevalo je veliko svoto tudi lepo število drugih darovalcev. K dostojni proslavi pa so mno-$o prispevali zavedni fantje in pridne mladenke, prvi s streljanjem topičev in postavljanjem mlajev, druge pa z lepim cvetjem in okusnim kinčanjem zvonov.
Izgubljena čutara. Dne 14. julija je izgubil voznik »a poti iz Maribora skozi Lajteršbeg—Jarenino, starinsko leseno čutaro. Čutara je okrašena z ogrskim grbom, ter ima napis: Mate Schmiermaul, Pošteni najditelj jo naj odda proti nagradi pri Ignacu Zupanič, Vajgen, Jarenina.
Ormoški dijaški počitniški klub ima dne 13. t. m. izlet k Veliki Nedelji. Člani rtaj se zberejo ob osmi uri zjutraj pri velikonedeljski cerkvi. Za obed je preskrbljeno. Bog živi! — Vodstvo kluiba.
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din., 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din. in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Vedno več pritožb plrihaja, da potniki pripovedujejo ljudem, da je vseeno pri kateri zavarovalnici se zavarujejo, ker itak vse skupaj delujejo. Prosimo, da resnici na ljubo daste v Vaš cenjeni list, da imajo zavarovalnice enake premijske stavke in pristojbine, da pa sprejema vsak zavod zase zavarovance v zavorovanie. Vsaki uslužbenec se mora po zakonu izkazati s pooblastili, katero zavarovalnico da zastopa.
Draga moja! Odkar delam po Tvojem nasvetu juho s pomočjo »šuhana«~a, uživam glede kuhanja največjo za-dovoljnost svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh kuharic!	949 2—1
Gospodarstvo.
KMETIJSKA DELA V MESECU AVGUSTU.
V splošnem in pri živini. Eno najvažnejših opravil v avgustu je mlatev žita. Vršimo jo s cepcem, z živinsko vprego na vitelj, z elektromotorjem, ali pa z lokomobilo (parna mlatev z elevatorjem). Najdražje nam pride ročno delo, ki je približno 11 krat dražje od dela z lokomobilo. Toda vsak posamezen mali kmetovalec si ne more nabaviti takšnega dragega stroja. Tudi bi za enega samega ne \ imel toliko vrednosti, ker bi ga ne mogel dovolj izrabiti. Mali kmetovalec bi moral založiti preveč kapitala, ki bi se ne obrestoval v zadostni meri. Zategadelj bi bilo želeti, da se mali kmetje strnejo v kmetijske zadruge ter nabavijo potrebne kmetijske stroje zadružnim potom. Na ta način morejo vršiti tudi mlatev žita cenejše in hitrejše, kakor če
mlati vsak zase z roko. Zmlačeno žito moramo premeša-vati, da se ne ogreje in ne pokvari.
Živinske staje, zlasti svinjske hleve, držimo čiste in hladne. Skrbimo, da bodo nastlani zmiraj s svežo slamo. Dobro jih je pobeliti z apnenim beležem. S tem bomo obvarovali svinje pred različnimi boleznimi. Kdor pusti živino ležati v lastnem blatu, je neprijatelj živine in ne bo imel sreče v živinoreji.
V	avgustu poteče navadno čas za utrjevanje telesa s 'kopanjem na prostem. Vodne in solnčne kopeli menjaje prijajo človeškemu zdravju.
Je svetega Lovrenca grozdje mehko,
krčmar si obeta vino sladko.
V	viivogradu. Začnimo prikrajševati vršič evinske trte, da more solnce močneje vplivati na grozdje. Čas za pravo časno vršičenje je nastopil sedaj, ako so postale mladike na spodnjem koncu rjave in vršiči več ne kimajo, ampak stoje že bolj pokoncu. Vršičenje se vrši na ta način, da odrežemo s škarjami vse mladike približno 2 dm nad najvišjim, t. .j 1.80 do 2 m dolgim koljem. Prezgodnje in premočno vršičenje bi imelo posledico, da bi pognali številni zalistniki, ki bi po preteku nekaj časa zahtevali ponovno prikrajševanje. Razen tega poganja zalistje vselej na račun rezervnih hranilnih snovi v mladem popju in tvori neprestano nevarnost za razširjanje peronospore, čuditi se je, da nekateri vinogradniki vršičijo že v mescu juliju, med tem ko z drugimi nujnimi opravili, kakor rahljanjem zemlje, škropljenjem in žvepljanjem radi zaostajajo. Tu prezgodaj, tam prepozno, to je ravno toliko, kakor preveč in premalo. Od peronospore ali pikca napadene vršiče je iz vinograda odstraniti in sežgati. Škropimo vinsko trto četrtič, ako peronospore s tretjim škropljenjem nismo zaustavili. V tem slučaju škropimo pred vsem grozdje in vršiče. Ako hočemo škropiti obenem proti oidijiu, pridenemo mešanici salojidina ali koloidnega žvepla (su-likola). Dovršujmo tretjo kop. Če pa tega vsled pomanjkanja delavnih moči nismo mogli storiti, tedaj spravimo vso travo iz vinograda. Velika napaka je, sušiti travo med trsjem, ali jo celo obesiti na trsje. Kdor hoče gojiti vinograde za pridelovanje sena in plevela, naj prepusti rajši to kmetijsko-gospodarsko panogo drugim, sposobnejšim, ki bodo z umnim obdelovanjem zemlje prispevali k splošnemu napredku v vinoreji. Tisti vinogradi, kjer se opušča poletno rahljanje zemlje, bodo po preteku nekaj let oslabeli ter zahtevali obnovitve.
V	sadonosniku. Poletno sadje dozoreva. Od jabolk postajajo užitne: poletni beličnik, beli in rdeči astrakan, virginski rožnik, šarlamonček, poletna parmenika, grafen-šteinc, od hrušk pa zelena Magdalenka, kimavka, špa-rovka, sclnograška, rjavka, wiliamovka in kongresovka. Mnogo pametnejše je, ako sadje sušimo, ali pa delamo iz njega mezgo, kakor če ga predelavamo v pijačo. Uporaba sadja pri nas ni na tisti stopnji, kakor bi bilo želeti in napačno ravnajo tisti, ki svoje sadje v slabih letinah spre-šajo v sadjevec, ali prekuhajo celo v žganje, mesto da bi ga posušili. Iz Slabejšega sadja, ki pred časom odpada, lahko narejamo kis, ki je vsekakor boljši od nezdravega esenca, ki ga kupujemo po trgovinah. Poletno sadje je o-'brati vsaj en teden dni prej, nego je postalo užitno na drevesu, ako ga hočemo obdržati dalje časa nepokvarjenega. Mi razločujemo med zrelostjo na drevesu in užitno zrelostjo. Drevesno zrelost doseže poletno sadje, ko začno odpadati prvi piškavci in ko posamezni črvivi sadeži na drevesu porumene, dočim so drugi še zeleni. Na peške v peščišču, ki naj bi bile rjave ali črne, se ni toliko ozirati. V shrambi pozoreva sadje že v nekaj dneh in je mnogo okusnejše, nego tisto, ki popolnoma dozori na drevesu. Ako ga pustimo dozorevati na drevesu, nam polagoma popada na tla ter zaleže prav malo, ker se ali razbije, ali pa g apoberejo drugi ljudje. Veje'močno obloženega drevja je treba odpreti z rcgovilami, da se ne odlomijo pod težo z vsakim dnem se debelečega sadja. Odpadlo nezrelo in nerazvito sadje pobirajmo enako, kakor v juliju ter ga kuhajmo svinjam. V takšnem trebežu se nahaja zalega raznih sadnih škodljivcev, ki jih na ta način najložje in najzanesljiveje zatiramo. Precepljena drevesa pregledajmo in odstranimo divje poganjke, ki so pognali iz debla. Enako odstranimo tudi pregoste žlahtne mladiče, da zadobe druge več zraka in svetlobe.
V	drevesnici vršimo očeslanje ali okulacijo. Pri tem poslu moramo paziti na vreme in vlago. Ob dolgotrajni suši, ob mrzlem in deževnem vremenu ne okulirajmo, ker se slabo obnese. Zadostna vlada v zemlji in toplo solnčno vreme vplivata ugodno na uspeh okulacije. Okulacija se obnese samo takrat, ko so divjaki muževni in se koža rada odlušči. Najboljši je enoletni in dvoletni les. Star les ni za okuliranje.
Na polju in travnikih. Orjimo strniščeno brazdo ali praho takoj po žetvi ozimine. Sejemo repo. Setev ajde smo opravili že prejšnji mesec. Ajda, vsejana šele v avgustu, v naših krajih le redkokedaj dozori. OkcpavajmO mrkev in peso. Mrkev prebranamo brez škode tudi z navadno brano. Spravljajmo fižol, grah, bob, lečo in drugo sočivje ob pravem času, da ne splesni na tleh ob vlažnem vremenu. Izvažamo gnoj za czimino. V prvi polovici avgusta, ko so dorastli gomolji, kopamo rani krompir. Krompir moramo spraviti, ko je nadzelni del rastline porumenel in se začel sušiti.
Bolh avgusta mnogo se pojavi,
vreč za ajdo rodno si pripravi.
Na travnikih kosimo drugo ali otavno košnjo. Ako smo seno kosili zgodaj in ni primanjkovalo moče, tedaj bomo imeli prav lepo otavo, na boljših in gnojenih travnikih pa še otavič. V svrho hitrejšega spravljanja otave so kozolci zelo na mestu, kajti v tem času je vreme čestokrat nestanovitno. V nezračnih shrambah otava kaj rada splesni; zato jo je treba posušiti kar najbolje.
Na vrtu. Sadimo endivijo, da bomo imeli dovolj sala-te za zimo. Sejemo špinačo, repincelj in zimsko salato. Setev zimske salate nikakor ni prezgodaj, če pomislimo, da potrebujejo rastlinice šest tednov, predno se morejo presadia in jih je treba pozneje še okopati, da se pred zimo dobro vkoreninijo. Sejemo še zimski karfijol, rdeče zelje, kolerabo in drobnjak (šnitlih), katera zelenjava ostane čez zimo na prostem in je v rani pomladi za rabo. Gosenice od kapusovega belina pokončujmo na zelju. Mladenke in cvetličarice sejejo mačehce in sadijo tuli-j pane in narcise.
V	kleti. Opravila, kakor dolivanje vina in žveplanje i praznih sodov, veljajo kakor za druge mesece. Ako vino
•	razpošiljamo, tedaj imamo opraviti večkrat s pokvarjenimi i sodi, ki so bili dalje časa na potu. Posebno pažnjo posve-j timo ocetnim glivicam. Nabavimo potrebne zaloge čepov, j pilk in drugih kletarskih potrebščin, ki jih rabimo v času ; trgatve. Dober kletar naroči tudi kvasne glivice, s pomo-| čjo katerih se doseže gladko vrenje vinskega soka. V
kleti, 'kjer se nahajajo večje množine vina, ne sme manjkati potrebnih priprav, kakor natege iz stekla, s katero se daje vino na pokušnjo. Paziti moramo, da potom natege ne prenesemo birse iz enega soda v drugega. Tudi ne dolivajmo zdravega vina s pokvarjenim, kakor tudi ne sort nega vina z vinom, ki se po okusu in buketu ne vjema. z vinom dotične sorte. Po takšnem ravnanju izgube prvotno fina vina polagoma značaj dotične sorte.
V	čebelnjaku. Ako je bilo vreme ugodno in paša oi> cvetu lipe bogata, moremo nekaj polnih satnikov izvejati. Prazne satnike, katerih ne rabimo, spravimo v omaro ter žveplajmo vsakih 14 dni, da se ne zarede črvi, ki satovje ugonobijo. Skrbimo za nasade medonosnih rastlin, kakor lipe, akacije, divjega kostanja, vrbe i. dr.
Če julij včasih vreme zadrži in ni odpiral kljunčka petelin, Avgust meglovje mračno razprši, nižave da ne žalosti se sin.
■ ' ' > •'* *
Mlatilnice, sam Bog vas je poslal,
ratar hvaležen slavo poje vam;
naj bi še siromaku pravo dal
do zemlje, ki jo obdeluje sam. .	•
Vekoslav Štampar, ekonom.
Osebna dohodnina. Zakaj je nje odmera tako krivična? Ko so naši poslanci tako pritiskali, da'se dohodninski minimum, ki se ne sme obdavčiti, zniža, so obenem zahtevali, naj se davčna lestvica temu primerno uporablja. Takratni finančni minister (ako se prav spominjamo) na toni hotel pristati, in tako obdavčijo sedaj posestnika, ki mu naračunijo vseh dohodkov n. pr. 20.100 kron, takoj že (kot prej) po 36. stopnji, kjer znaša davčni postavek 200 —300 dinarjev, mesto po L stopnji, kar bi bilo po pameti in edino pravično, in kjer bi bilo plačati le kakih 5—10 dinarjev. Pa če bi se magari davčni postavki v posameznih stopnjah tudi nekoliko zvišali, ne bi se nihče nad tem hudoval. Zdaj se pa gode gorostasne krivice! Upamo, da nova vlada tudi teh ne pozabi!
Čebelarski shod v Vojniku. V nedeljo, dne 10. t. m., bode tukaj po rani sv. maši na osnovni šoli v Vojniku čebelarski shod, na katerem predava g. Levstik iz Celja o vzrokih letošnje čebelarske nezgode. Vabijo se vsi člani in drugi čebelarji k obilni udeležbi! — Odbor podružnice Čebelarskega društva v Vojniku.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 1. t. m. se je pripeljalo 269 svinj in 8 koz, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—200 din., 7—9 tednov 225—250 din., 3—4 mesece 400—700 din., 5—7 mesecev 750—900 din., 8—10 mesecev 1000 —1150 din., 1 leto 1500—1850 din., 1 kg žive teže 13.75 —16.25 din., 1 kg mrtve teže 20—23.75 din., koiza komad 150—225 din.
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I 27 din., II 25 din., III 23 din. Teletina I je po 25—30 din., II 22—25 din. Svinjsko meso je 22—40 din. Konjsko meso I 12—15 din., II 8—10 din. Kože: 1 komad konjske kože 175 din., 1 kg goveje kože 15—17 din., telečje kože 27.50 din., svinjske kože 10 din. Perutnina: 1 majhen piščanec 10—15 din., večji piščanec 30 din., 1 kokš 45—63 din., 1 raca 32—56 din., 1 gos 65 din., I zajec majhen 12.50 din., večji 35 din. Žito: 1 'kg pšenice 3.50—4 din., rži 3.25—3.50 din., ječmena 3 din., ovsa 3.50 din., koruze 3.50 din., prosa 4 din., ajde 4 din., fižola 5—7 din., graha 10 din. Mlevski izdelki: 1 kg pše-nične moke št. O 6.50 din:, št. 1 6.25 din., št. 5 6 din.,
•	št. 6 5.25 din., št. 7 4.75 din., prosene kaše 7.25 din., ješprenja 4.25 din., otrobov 2.50 din., koruzne moke 4' din., koruznega zdroba 6 din., pšeničnega zdroba 7 din.,
. ajdove moke I 8 din., II 7 din., kaše 6—7 din., ržene kave 10—16 din., cikorije 25 din. Krma: 1 q sladkega sena 50—62 din., kislega sena 40—50 din., ovsene slame 50 din., pšenične slame 40 din., ržene slame 32.50 din. Kurivo: 1 kub m trdih drv 200 din., mehkih drv 175 din.
Nakupovanje sena. Opozarjajo se vsi kmetje, da se bode tudi letos in sicer takoj, kupovalo za mariborski garnizon komisijskim potem seno in slama. Obveščajo se tedaj posestniki, da se vsako sredo in soboto kupuje ali na trgu »Svobode« ali neposredno pri senjaku garni-zonskega intend. skladišča v Mariboru vsaka količina sena in slame, kjer se bode na licu mesta tudi takoj plačalo. Seno treba da je dolgih, tenkih biljk s cvetom, da ima prijeten duh in da ni blatno. Ne sme biti tudi prašnjivo in da ni pomešano z raznim trnjem itd. Seno, katero ne odgovarja zgoraj navedenemu stavku se ne bode kupovalo.
Žitni trg. Nenadno povišanje žitnih cen, ki se je začelo v začetku prošlega tedna, se je izkazalo sedaj kot
Siran 6.
SLOVENSKI GOSPODAR.
7. avgusta 1924.
Špekulacij« nekaterih inozemskih in domačih trgov-•ev. Ko je dosegla pšenica v prodaji 400 in še več dinarjev za 100 kg so vrgli.na tržišče velike zaloge žita in ker je hilo kupcev manj, kot ponudnikov, so začele cene zopet padati. Danes so cene še nekoliko višje, kot pred dvema tednoma, pričakovati pa je, da padejo zopet na prejšnjo višino. Promet z inozemstvom je radi slabe žetve v zapadno evropskih državah zelo živahen. Posebno mnogo kupuje našega žila Čehoslovaška, ker je bila žetev na Madžarskem, Rumunskem, Bolgarskem in •v Rusiji primeroma slaba, pride letos naša država pri izvozu za inozemstvo v prvi vrsti v poštev. Gena moke še ne pada, ker so mlini svoje zaloge že večinoma razprodali, z novim žitom pa še niso oskrbljeni. — Moka nularica se nudi v prodaji na debelo po 550—625 D za 100 kg. Pšenica se prodaja v Bački po 360—380 D. Koruza se prodaja po 265—270 D. Radi dobrega izgleda na velik pridelek nove koruze je trgovina nekoliko zaostala.
XVI. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Žatec, ČSR., dne 1. 8. 1924. Zadnji teden meseca julija se je vreme spreobrnilo na boljše, kar je razvoju kobul ugodno. V zgodaj obrezanih nasadih se že vidijo skoraj izgotov-Ijene, pa redke kobule, v pozneje 'obrezanih nasadih se pa nahajajo na pol izgotovljene kobule, med tem ko v pozno obrezanih nasadih cvetje še le začenja prehajati v kobule. V prvih nasadih se bo pri normalnih razmerah pričelo obiranje posamezno v drugi polovici meseca avgusta, v drugih pa pozneje. Upanje na dobro letino je še precejšno. Mnogo je nasadov, v katerih se kobule vidijo šele v drugi tretjini drogov, mnogo je pa tudi takih, v katerih orumeneva listje od spodaj gor, kar je povzročil pa-lež. Za drugo je pa rastlina zdrava in brez mrčesa. Da bo pa zamogel ves cvet prehajati v kobule, zato je potrebno ugodnega vremena do obiranja. Na hmeljskem trgu ni kaj posebnega. Dve mali partiji ste se prodale po 4400— 4500 čK za 50 kg. Čehoslovaški hmeljarji so pri vladi dosegli, da se bo smel iz Čehoslovakije izvažati hmelj v poljubni množini in brez posebnega dovoljenja. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim članom, da ministrstvo saobračaja še danes ni rešilo prošnje za polovično voznino hmeljskim obiravcem, vloženo dne 6. jun. t. 1.
Vrednost denarja. Dolar stane 81.75—82 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čeških kron je plačati 245 din., za 100 francoskih frankov 440 din., za 100 laških lir 360 din, in za 100 švicarskih frankov 1557 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.40 centimov.
F Pozor 1 Radi izpraznitve skla- : Stare tračnice za stavbo, r kg : dišča prodaja železnine po lastni samo 2'50 D in 1 voz (Kipp-fceni, dokler traja zaloga, pri wag:en) jako poceni na prodaj, i SergejVabič, Maribor, Aleksan- M. TomŽe, Maribor, Vrazova uli-i drova cesta 23.	918 3—1 ca 9.	997 2—1
»Na prodaj je stroj za izkopa^ Večjo množino debelih, smre-' vanje krompirja, v dobrem sta- kovih hlodov kakor tudi stoječi nu, prihrani 2/3 delovnih moči. les, kupi Matija Obran, električ-; Naslov v upravn. 956 2 —1 na žaga, Maribor, Lo%a ulica
i- it. 15.	1003 8-1
' Proda se takoj 6 HP parna lo- 1__
; komobila z mlatilnico vred, an- Suhe gobe, brinjevo olje in fi-gleški izvor, v dobrem stanu, i žol kupuje po najvišjih dnevnih Cena primerna. Naslov v uprav- ' cenah ter prosi za povzorjene ništvu. ,	962 2 — 1 ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj
87O 26—I
Steklenice vseh vrst kupi trgovina Posch, Maribor, Koroška f cesta 20.	947 3—1
Proda se kompletno motom j kolo, znamka Alba. • Cena se izve pri Antonu Klemenčič, tr govec, Beltinci, Prekrr urje. 977
Pohištvo za spalno sobo, v dobrem stanu, furnirano, brez vsakih stenic, obstoječe iz 2 postelj z prožnimi vložki ter žimnatimi matracam?, 2 dvovrstnih omar, 2 nočnih onr;aric, umi-valne mize z marmornasto ploščo ter brušenim zrcalom se proda za 28 000 kron. Na ogled pri F. Zinauer, Mariboi, A!eksan-drova cesta 45. 994 2 - 1
Izdelujem vejalske mline naj-• boljšega izdelka, prevzemam j tudi stare v popravilo po nizkih ; cenah. Andrej Babetko, Spod. i Sv. Kungota, p Pesnica. 988
' Mauufaktnrno blago 'za molke
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blage od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetrinjska u-lica št. 15.	715
Dražbeni oklic za prodajo posestva v Koajicah pri sodniji soba št, 4. dne H. avg. 1.1. Posestvo meri 9 oralov. 2 orala vinograda, 2 orala gozda, ostalo njive, travniki, sadonosniki. Soduijskacenilna vrednost skupno 74.250 din.	ioni
Vabilo na občni «bor Ljudske posojilaice r. z. z n z, v Oplot-nici, ki se vrši dne 17. avg. 1.1. ob pol 8. uri zjutraj v pcsjjiln. prostorih. Dnevni red: 1. Čitank zapisnika zadn, občn. zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila.
Dijaški dom v Ptuju razpisuje dvoj« mest prefek-tov. Kvalifikacija: Srednješolska matura, po možnosti znanje francosščine. Prednost imajo akademiki. Stanovanje in popolna oskrba v zavodu, plača po dogovoru. Nekolekovane prošnje s curr. vitae vsaj do 15. avgusta na vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.	1007
Gotovo še ne veste,
——amna—in iMim. J- . I ••.- «¡a T «gMm
da kupite vsakovrstno usnje izvrstne kakovosti in najboljše podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po najnižjih dnevnih cenah edinole v trgovini
JOSIP PIRICH, MARIBOR,
Aleksandrova c«sta 11,
Istotam se kupujejo sirove kože vseh vrst po najboljših dnevnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože proti malenkostnemu plačilu v ustrojenje. Sprejemajo se sirove goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje in kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdka vse kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdžirja-mo, da se izdelujejo svinjske kože edinole pri zgoraj imenovani tvrdki na boks-usnje, kar drugje dosedaj še 10—1	ne delajo.	1005
in ženske obleke, perilo in vse	3- Odoorenje rac. zaključka za . druge potrebščine kupite naj 3- 4- Poročilo načelstva m
i ugodaeje v veliki izbiri v trgo-	nadzorstva 5. Sprememba pra<
| vini Franc Senčar, Mala Nedelja	vil. 6 Slučajnosti, j in Ljutomer. 990 2—1
Ako občni
zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje maslo, dre g občni zbor z istim daev-
Jajca, maslo, surovo	. ~ , . ,
aiast, suhe gobe ter vsi poljski	«i» redom ne glede na število
\ pridelki se kupujejo vedno po navzočih udov.______J006
najvišjih dnevnih cenah v trgo-	■
| vini Franc Senčar, Mala Nedelja	| f g g»||||Q |
in Ljutomer.
991 2—1
m OZNANILA.
IZJ3V8.
Svajcer se takoj sprejme pod	Pekovski učenec močan in zdrav
dobrimi pogoji v graščini Sliv-	poštenih starišev se sprejme ta-
niča pri Mariboru.	993	koi. Alojz Božič, pekarna, Fran-
----------------kolovo, p. Vojnik. 952 2—1
Dijaki na stanovanje in hrano
se sprejmejo. Gosposka ulica 2, Išče se zanesljiv viničar z 4—5 I. nadstropje.*	1002 delavnimi močmi pod dobrimi
v-----pogoji. Naslov v upravništvu.
Safar, izurjen v sadje in vino-1	943 2—1
reji, starejši, oženjen, želi na----------
etopiti službo, takoj ali v jese- Sodarski nčenec, močan, se ni. Naslov v upravništvu. 992 sprejme pri Jožefu Sketa, so-
--darski mojster, Sv. Lovrenc na
Sprejmem s 1. novembrom vini- Pohorju.	942 3—1
čarja poštenega zadržanja, ki razume delo v vinogradu. Dobi kravo, zemlji, in drv dovolj. Vinograd se dela na novo. Blaž Urbas, posestnik, Slemen p. Selnica ob Dravi.	995
Proda se posestvo v lepijegi. Več pove Anton Kidrič, pošta Makole.	978 2—1
Vinograd s trgatvijo, nekaj gozda in klet s prešo se proda. Sprejmem več dijakov na star Lepa solnčna lega. Cena po novanje in hrano. Električna dogovoru. • Več pove Jakob luč. Naslov v upravništvu. 989 Plevčak, Hrastovec 28, Stude-
nice pri Poljčanah. 1001 3-1
Govori se, da sem od tvrdke «Zvonoglas« zvonolivarne v Mariboru odpovedal moji tvrdki, oz. izstopil in da bodem počel samostojno izvrševati omenjeni obrat. Ker so te govorice lažnjive, izjavljam tem potom javnosti, da nisem imel nikdar teh namenov, še manj pa, da sem kedaj o tem proti komu govoril.
Opominjam, da bodem proti vsakomur sod-, nijsko postopal, kateri si bode dovolil še kedaj kaj takega govoriti.
Greussing Rudolf, zvonolivar.
l-ova stiskalnica!
Na decimalna dvigala.
Močnega nčenca sprejme mizar-
stvo Krekova7Ulica_i8, Maribor, ^f^SSS^ Najnovejši patent za sortirano vino, sadje in slično. Sok
Mojstra išče medičarski vajenec	od Maribora, v hiši tudi pri
z 2 letnim tečajem, da se naprej	pravni prostori za trgovino, se
uči, Matija Zajeišnik, Prežig 1	vsled družinskih razmer proda,
št. 3, Konjice.	984 2-~i	Poleg tega sta še 2 posestvi z,
— ■■■ -	■	__•	____1 Z u « »» .. - ^ .1	\ [ /\ V« :
Išče se kovaški vajenec. Jakob Šalamun, kovač, Osek št. 66, p. Sv. Trojica v SI. gor. 98i
i zidana, z novim inventarjem ... - -	n	.......
posestvom, pri cerkvi, pol ure ne pride z zelezom v dotiko. Brez vijaka trajni pritisk
od 300—30.000 kg, kateri se enostavno uravnava z dvigalom in utežo 10—100 kg. Zavzema majhen prostor 2—4 kv. metre. 100 kg moštnih jabolk daje 80 litrov mošta tekom treh ur.
9 in 4 orali na prodaj. Naslov j v upravi lista.	983 i
Šafarja, veščega v sšdje- in vinoreji, neoženjenega, postavnega, išče Ussar, Ptuj. 98O
V~Spuhiji pri Ptuju (3 km od Je P°lovico. Julija" JoSenak, Pre; mesta) se išče 6n dober trgovec vrat 14 pri Konjicah. 92i in gostilničar, kateri lahko s j HiŠRi 4 sobCi kuhinja z gospo.
Posestvo, tričetrt orala, hiša z opeko krita, svinjski hlevi, blizu j trga Konjice, pet minut od glav-'. ne ceste, primerno za rokodelce, j se po nizki ceni proda. Plačati
1. septembrom t. 1. prevzame ¡ darskim poslopjem, pol orala trgovino z mešanim blagom ter!zeml;e ob državni cesti se ta-dezelninu pridelki in gostilno koj ' oda za 34,ooo din. Grošl,
na račun. Stanovanje s 4 soba- - - —; »«!_:,-----
mi, krasno kuhi ajo, jedilno
Slivnica pri Mariboru.
91O
shrambo, drvarnico, 2 svinjska Lepo malo posestvo blizu Frama hleva, je najemniku na razpo- se proda ali zamenja ta les. M.
Cena stiskalnic: Št. 1 koš 40-50 cm stisne vina na dan 600 1 D 4000.— Št. 2 koš 50-50 cm stisne vina na dan 900 1 D 4500.— Št. 3 koš 60-60 cm stisne vina na dan 1200 1 D 5000.— Št. 4 koš 70-70 cm stisne vina na dan 1600 1 D 6000.— Št. 5 koš 80-80 cm stisne vina na dan 2400 1 D 8000.—
Franjo Rudi, Maribor—Pesnica.
ji 11 niim—iiiiiiii'riw'nwiii 'iww EDIHO
Obran, Maribor, Loška ulica 15, 9O6 4-1
Rodovitno posestvo ob okrajni cesti pri Mariboru, 3 velike njive, veliki travnik, sadonosnik zidana hiša, klet, hlevi za živino in svinje, se ugodno proda. Cena 200.000 D. Pojasnila daje Sepec, Maribor, Grajski trg 2. 968 2-1
lago. Prostori so novi ter se t invectaijem posestnika prevzame. Oglasiti se je pri lastnik i A.. Brenčič, pos , Spuhlja, Ptuj, do 24. avgusta. 999 2-1
Kot kuharica in gospodinja želi takoj nastopiti (najrajši kje na deželi) dobra, poštena in vestna oseba N&slov v upravn. 979
z več1 delavskimi moča/i kateri ^JL^L^l ima tuJi oskrbovati 10 glav živine.	945 2—1
Oskrbnik, oženjen, 31 let, vešč vseh v poljeddlskj stroko spa-dajočih del, kakor tudi v živino-rejstvo in sadjarstvo, ima tudi prakso v lesni industriji, išče primerne službe. Naslov v upravništvu.	950 2 -1
trgovino. Naslov v upravništvu. 974 2-1
Kupim majhno posesestvo v bližini Maribora ali vzamem takoj v najem. Naslov v upravništvu. 1OO9 2-1
Proda se na Strnišču pri Ptuju nekaj barak. Povpraša se pri Industriji Strnišče. 986 3—1

NADOMESTI IN PREKOSI OKUS IN REDIL-NOST MESA V HRANI.
„O*"""
■tf' v tlako '
K Al
GRAVER
¡ 1
i mm\ HE;Bejm
v uuBiiai ¡1
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest 111 dajejo pravo
na 50% znižano vožnio
tudi na brzovlakih (razen SOE in br. 3,6)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE.
STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajnah za ceno Din. 10 —.
I i
			
m.		«ä^Sv^ÄliBSFäs	VÄ » ' -
'zmjshajuSL
Nepričakovano se je od nas ločil gospod
USIarba Josip,
Tem povodom izrekamo prisrčno z&hvalo vsem, ki so pokojniku izkazovali ljubezen ob kratki bolezni in lepi smrti: postrežljivo osobje v bolnišnici, v župnišču in pri pogrebnem zavodu v Mariboru, nadalje gospodom: dekanu Weixl, prof. Kardinar, provisorju Lovrec, kapelanom Zadravec, Ferk, Topolnik, zdravniku dr. Lebar, zastopniku brstov usmiljencev Kociper. Zacherl s pevci, načelniku okr. zastopa Rajh, zastopnikom gasilnih društev z načelnikom Stuhec. Obema govornikoma za po-slovilce besede ob odprtem grobu, kratko, vsem, bi so pokojniku danes posoditi zadnjo pot na njivo božjo. Prijaznost in posojilo povrni bogata Roka božja!
Krapje, dne 29. jul:ja 1924.
Družina Karba.
mmrzS ▼	vt!k*tí f» «wfaf «
prometa davno prekka&mi ta	»S1»»
vi 1 FRANCKO V 1 kavni pridatak« ▼ saM&ifc — V varstvo proti poetarodbast 00 aa SsJ (ma^I atiketi posebno hrti «Sejo glavna obeSsžK 1 (me »Franck« h »kavni fd&aSeb«. • I FRANCK t z raHaStam« ¡fe hsrt fM&t«An*



Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo preselili našo mehanično delavnico iz Tržaške ceste štev. 16 v VojaSnišbo ulico 13,
Isto smo s potrebnimi stroji uredili ter se popravila
točno in vestno izvršijo. Priporočamo se cenjenim naročbam ter beležimo s velespoštovanjem
Difjak «ustinčič,
mehanična delavnica,
▼ejasniška ulica 13 Maribor Vojašniška nlica 13
«kkxxxxkxxxxxkxxxxxx
Poskusite samo
■j» boste prepričani, da Vam za Vašo staro železo, litino (Guss), kosti, papirnate in krojaške odpadke plača najboljše cene
ggletrgsvina s surovinami
I mu SLUGA, MARIBOR,
Tržaška cesta 5.	Telefon št. 460.
Istotam večja množina dobro ohranjenih obročev na prodaj.
xxxxxttxxxxxxxxttx«txttx
Mlatilnice za 0 kron
lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnirv; kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst piugo?: osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrst1-poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jam-ži. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plati', la proviziji.	Se priporoči
Teürob ZF-u-čilso
trgovina s poljedelskimi stroji, 0n®iSka eesta,	PTUJ.	Orntolfca ©sslü
(Tik sejmišča.)
mmm*mmmm
Vremenski preroki.
Ob Vidovem tvoja že streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi.
£e seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna tam v Račju ti senik pokriva.
če sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je. ,
im^mmm
HMHH
UGODJA PRILIKA
a* nudi posestnikom, posebno onim, ki imajo hiše s slamo krite, ker si lahko nabavijo v Celjski opekarni E. Unger-Ullman prvovrstno strešno kakor vsako drugo opeko danes najceneje. Opeka je cenejša od slame. — Pisarna: Celje, Razlagova ulica št. 4. — Tovarna: Sp. 0udinja pri Celju. — Za cenj. naročila se uljudno
priporoča
•ELJ&KA OPEKARNA E. UNUER-ULLMAN.
E 246/24-8
Pražbanl oklic.
Dne 6. septembra 1924, 'predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin zemljiščna knjiga Cerkvenjak, vi, št. 118, cenilna vrednost: 4.910 D 50 p, vrednost pritikline: 30 D 35 p, najmanjši ponudek 3.290-— D. * Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 15. julija 1924.	938 3—1
JUGOMETALIJA" Ljubljana
~ mamili
•	'"Si
«m vrste bakrenlft kotlov nadalje vseh vrst kleparska,
kljuiavnižarska in vodovodno-Inštalacijska dela.
Znižane cene. Tolhta In solidna ttttrsžba.
Kolodvorska ulj is —
qqppqqp
ra\
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofeniku v Celje" je.
Po kaj t ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudne, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi!
Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se radujel
r,m .. 3.'LHii^ri-atTr&EtzM^aM^^^^-smKiivzM 11 ■■»m■ i ID&t——i
Zdravi ni zavod Vila dr. Petnlk,
»JrsvniiVs penija, RopaSlča Slatina. Vodilni Bdtavnffl dr.
Pisčnik sprejema celo leto, tudi po zimi, bolj lahko bolne lis zdravljenje v zavod, sprejema v Rogaški Slatini bolnike in daje informacije.	820
naKsa «os ill	»a smuk «am nt . ilia ill s	3BBCS3«*nwn &T31" - m ¡cm iKwra nosom i liliil	äiSsal
Dobro i		in pi	oceni
se kupi v pošteni domači trgovini vsakovrstno blago, špecerija in prodaš najdražje svoje domače pridelke kakor:-jajca,.lepe bele suhe gobe, kumno in janež, katere pridelke se zamenja tudi za raznovrstno blago edinole najbolje v trgovini
VELENJE.
Istotam se sprejme trgovski učenec v trgovino t mešalnim blagom in deželnimi pridelki, in sicer poštenih sta-rišev, 15 let star, z osemrazredno osnovno šolo, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Vstop 10.—15. avgusta.
. . V i ' V.
V.-<as* i
[füll
Zamena oljnatih semen	Nakup deželnih pridelkov
Lj. bbezovnik,
trgovina mešanega blaga Glavni trg 1/ojsatfec Glavni trg Ustanovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fabture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! Nakup jajc	Nakup mleka.

naj gre i prodajte
MARNE SY. CIRILA ¥ MARIBORU!
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezj
(poprej pri Belem volu)
se ie preselila 1. junija 1924
v svojo hiio na Cankarjevi ulici it 4 sw pritlični» ibxg
poleg davkarije Pri Ljad<ki posojilnici je najvarnejše naložen denar in se obrestuje najugodneje. 748 ,3_4
e^k-Ti
m
podružnica v Muri boru«
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
PooJMašce I predafalcc »recfe državne razr« loterlie«
Stran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
7. avgusta 1824.
VII. dunajski mednarodni sejm
7. do 14. s«ptembra;i924.
Posebni oddelek za	I
poljedelske
stroje In orodje
kakor ¿¿jj
jsa vse poljedelske potrebe
v Messehaus—Rotundi. Pojasnila daje:
WIENER MESSE, WIEN, VII,
avstrijska zastopstva v inozemstvu ter častni zastopniki Dunajskega sejma v vseh večjih krajih.
: Hs zamuditi :
po Čudovtlo amfefci s&nah d o šlo manuf aktom» blago, kakor: kretona, ¿ru» k«, tiskovino, volneno fetefe za moška in ienake ebkh^ mrilene rut« ter vsa dragr pStroUdno pri tvrdiž
Martin Sumer
Km|h*	Slcvcnifg ! %
i
v
Rudečiso, šolnine pege f

"ran Ntrimi
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, «vetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
SNra3»olid.xi®3ž}© cers.© 1 a točna. po»tre:£b&,.
Vlačilec gosenlčar 25 in 50 HP %
(Tracteur en chenilles, Raupenschlepper)
in vse
		
wla«? -vfci ^R^^^cwnS^f^		
THE REX CO.,
Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišča 100. Telefon it. 268 int — Ustanovi)«®» 1S0&
nečistosti v obrazu
prežene pri dnevni uporabi prav temeljito edinole
Gtoini %nmm\
Cena J o1— Din. Lekarna ,*,pri Zamorca"
Karol Wo!f, Maribor,
Gosposka ulica 12.
Prva Stvarna zvonov v Mariboru,
f
ra poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo ln A čtedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne 6tiska tal Obratuje se z bencinom, petrolejem ali sirovim oljem,
Otto Rurth & Tedesto, Ufien Vil.
Dobierfasse 1-33 b, telefon 38. d. 648
'Hči.
-t*!?

se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
„m je* ZJ x iP6t
d. d. za cement P^rtland, Ljubljana,
Zastopniki se sprejmejo.	750


Specijalna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, rasmc:-» Sevalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških i©« trebr,čin.
949T Pisalni stroji na obroke 1
'mmmwmm w mmmm^m
ki je r popolnem obratu.
IN JE. 1. ti H. Bt)IIL MAK1BOK
Moiherjer* nlia« 15.
Ustanovljeno od Joh. Denzci okoli leta 1800.
Najboljši Kiaterijal.
Najnižje eentl
Dosedaj po vojni nad 100.00C kg izdelovanih.
Mnog« priznaaj!
Obiščite nove tovarno v
Melje. Motherjeva alici it. IS
in prepričale st o Uakevosti našib izdelkov !
nalbelil®
Soodfiieštaiersfci liudsM posojilnici t tan. i,
Pribora, Stalna ulica li
ki obrestuje hranilne vloge po
8% 10%
oziroma po dogovoru,
miWWl «
«■•um«ft****-«**:.	I

Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Piana: Zebljarika »draga, Kropa (Slovenija).
Žeblji za roimalne
Telefon intorurban: Podnart 2.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Lil za roimame m ezketirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žsbli z% čevlje. Spojke za cdre in prage, spoke za ladje in splave. Železne brane. Zcbje za brane. Ključe sa podabs, zid. cen, žlebe i. t. d, vijaki z nutcairi. Fcdlcžne plcčice. Katice. Zakovice zi tendtrie, ketle, sede, mostove, pločenino, kolesa iti Vijačni čepi Verige.
Vel -v r b£c atre ho	železni Izdelki po> vzorcih in pabah najoan«j«,
3C Iluatpovani ceniki »a PB-zpolago! 3J