31
Lokacije popisov:
1, 2 – Dobje pri Grosuplju, 360 m, močvirna tla ob potoku, 11. 9. 2006; PD-0054/1
3 – pri Kneju, med Robom in Rašico, močvirna tla, 500 m, 23. 9. 2006; DN-0153/4
4 – Mišja dolina, pod vasjo Kaplanovo, močvirna tla ob potoku, 500 m, 1. 10. 2006; DN-
0153/4
5 – pri Kneju, med Robom in Rašico, močvirna tla, Alnus glutinosa visoka 1-2 m, 500 m, 
23. 9. 2006; DN-0153/4
6 – Podlog pri Rašici, sestoj črne jelše, visok 6-8 m, 500 m, 23. 9. 2006; DN-0153/4 
an d r e j M a r t i n č i č
81. Carex rupestris All.
Nova nahajališča v Julijskih Alpah in v vzhodnih Karavankah
New localities in the Julian Alps and in the eastern Karavanke
9554/2 (UTM VM84) Slovenija: vzhodne Karavanke, Peca, 300 m JJZ od vrha Kordeževe 
glave, okoli 2000 m n. m. Leg. & det. P. Schönswetter in B. Frajman, 3. 12. 2006, herbarij 
LJU.
9648/3 (UTM VM03) Slovenija: Julijske Alpe, Travniška dolina, sedlo med Travnikom 
in Vršacem, apnenec, 2170 m n. m., Caricetum rupestris s. lat. Leg & det. I. Dakskobler, 9. 8. 
2005, delovni herbarij ZRC SAZU; Vršac nad Komno, nad Travniško dolino, okoli 2215 m 
n. m., dolomitni apnenec, Caricetum rupestris s. lat.; Čelo nad Komno, okoli 2220 m n. m., 
dolomitni apnenec, Caricetum rupestris s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 8. 2005, delovni 
herbarij ZRC SAZU. 
9648/4 (UTM VM02) Slovenija: Julijske Alpe, Fužinske planine, Za Grivo, kotanja med 
planinama Viševnik in Ovčarija, okoli 1635 m n. m., apnenec, združbotvorno na pobočjih 
(obodih) manjših vrtač (Caricetum rupestris s. lat.). Leg. & det. B. Anderle, I. Dakskobler & 
B. Zupan, 25. 7. 2007, delovni herbarij ZRC SAZU.
9648/4 (UTM VM03) Slovenija: Julijske Alpe, ob planinski poti iz planine Dedno polje 
proti Vratom (in Sedmerim jezerom oz. Hribaricam), vzhodno pod Vrhom nad Vodeno 
rupo, na obodu manjše vrtače, apnenec, 1900 m n. m., Caricetum rupestris s. lat. Leg. & 
det. I. Dakskobler & B. Zupan, 26. 7. 2007 in I. Dakskobler, 2. 8. 2007; na grebenu od Velike 
Zelnarice proti Vratom nad dolino Sedmerih jezer, med kotama 2319 in 2303 m, dolomitni 
apnenec, okoli 2300 m n. v., Caricetum rupestris s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 2. 8. 2007, 
delovni herbarij ZRC SAZU. 
9649/2 (UTM VM13) Slovenija: Julijske Alpe, Pokljuka, greben Klečice, okoli 1880 m n. 
m., dolomitni apnenec, Caricetum rupestris s. lat.; kamnito travišče na grebenu Debele peči, 
1990 m n. m., Caricetum rupestris. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 9. 2006, delovni herbarij 
ZRC SAZU; Pokljuka, Brda, okoli 2000 m n. m., dolomitni apnenec. Det. P. Schönswetter in 
B. Frajman, 6. 1. 2007, popis avtorjev.
Hladnikia 20: 27-40 (2007)

32
V Sloveniji je doslej vrsto Carex rupestris in združbe, v katerih uspeva, preučeval predvsem 
T. Wr a b e r , npr. v sintezni objavi l. 1985. Njegova in še druga spoznanja smo strnili pred leti 
(d a K S K o b l e r 2003: 46–47), ko smo opisali novo nahajališče skalnega šaša na Zovhu pri Črni 
prsti. Takrat smo spregledali Hrubyjeve navedbe o pojavljanju tega šaša v Krnskem pogorju. 
V prvem članku (hr u B y 1917: 22, 24, 25) vrsto Carex rupestris omenja pod Kaludrom in na 
njegovem grebenu (točno lokacijo iz njegovega opisa ni moč razbrati, lahko je v kvadrantu 
9648/3 ali že v kvadrantu 9748/1), prav tako na pobočjih nad pl. Duplje (tudi tu je iz opisa 
težko spoznati natančnejšo lokacijo). V drugem članku (h r u b y 1925: 33, 35) ta šaš navaja na 
Šmohorski planoti in na ovršju Šmohorja. Posredno to nahajališče omenja P e t r a K (1923). V 
njegovem članku je seznam gliv, ki jih je med prvo svetovno vojno na različnih lokacijah v 
severni Italiji in na takratnem ozemlju Avstro-Ogrske, ob meji z Italijo (na različnih frontnih 
črtah), nabral J. Hruby. Na str. 129 navaja glivo Schizonella melanogramma (Dc.) Schröt, ki 
jo je Hruby nabral na živih listih vrste Carex rupestris. Lokacija: Istrien: Smogar, avgust 
1916. Zagotovo je mišljen Šmohor v Krnskem pogorju (9748/1), saj Petrak med pokrajinami, 
kjer je med vojno deloval Hruby, našteva le Koroško in Istro. Ob jesenskih obiskih Kaludra 
(Dakskobler, 24. 9. 2007) in Velikega in Malega Šmohorja (Dakskobler, 16. 10. 2007) nam 
skalnega šaša na teh vrhovih ni uspelo najti, prav tako tega šaša ne omenja su r i n a (2005) v 
svoji temeljiti obdelavi subalpinske in alpinske vegetacije Krnskega pogorja. Kljub temu se 
nam zdijo Hrubyjevi podatki verjetni, saj je še posebej na grebenu obeh Šmohorjev precej 
zanj ustreznih rastišč (nekaj jih je žal preoblikoval oz. uničil velikonočni potres l. 1998), zato 
kvadrant 9748/1 v arealni karti kljub vsemu upoštevamo. 
Prva objava o uspevanju te vrste v Kamniških oz. Savinjskih Alpah (Storžič, Raduha) je 
iz lanskega leta (f r a j M a n & al. 2006: 13). V slovenskem delu Karavank (bolje na sami meji 
med Avstrijo in Slovenijo), na grebenu Košute, je to vrsto našel (Wr a b e r 2003, v objavi iz 
tega leta je pomotoma izpisan napačen kvadrant, to je 9952/3, pravilno je 9552/3), na Peci 
pa so jo doslej poznali le na avstrijski strani pogorja (ha r t l & al. 1992: 125, 378). Karto 
razširjenosti, v kateri so upoštevani novi podatki zadnjih let, prikazujemo na sliki 1 (izdelali 
smo jo s programom FloVegSi – s e l i š K a r & al. 2003).
Nova nahajališča v Julijskih Alpah, na vrhovih nad Komno, Sedmerimi jezeri in Pokljuko, 
so v glavnem na vetrovnih grebenih, podobno tudi na Peci. Pod Vrhom nad Vodeno rupo in 
Za Grivo med planinama Ovčarija in Viševnik pa skalni šaš raste v dolinah oz. kotanjah, na 
pobočjih (obodih) majhnih vrtač, v združbah, ki jih še preučujemo in o katerih bomo poročali 
v posebnem prispevku (Dakskobler, Veber & Zupan, v pripravi). Po dosedanjih spoznanjih 
lahko zapišemo, da vsaj nekatere sestoje v Julijskih in Kamniških Alpah, v katerih je ta šaš 
običajno dominantna vrsta, najbrž lahko uvrstimo v asociacijo Caricetum rupestris s. lat. 
Literatura
d a K S K o b l e r , I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji 
– III. Hladnikia (Ljubljana) 15–16: 43–71.
Fr a J M a n , B., P. sc h ö n s W e t t e r , s. la t z i n , e. si n n , a. hi l P o l d , l. sc h r a t t -eh r e n d o r F e r , 
g. M. sc h n e W e i s s , P. P a n y , t. en g l i s h & h. n i K l F e l d , 2006: Floristic records from the 
Karavanke/Karawanken and Kamniške Alpe/Steiner Alpen (Slovenia and Austria). 
Natura Sloveniae (Ljubljana) 8 (1): 5–21.
Notulae ad floram Sloveniae

33
ha r t l , h., g. Kn i e l y , g. M. le u t e , h n i K l F e l d & M. P e r K o , 1992: Verbreitungsatlas der 
Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissensschaftlichen Verein für Kärnten, 
Klagenfurt. 451 pp.
hr u B y , J., 1917: Das Krngebiet am Isonzo. Allgem. Bot. Zeitschr. 23: 17–26.
hr u B y , J., 1925: Das Krngebiet am Isonzo (II. Teil). Allgem. Bot. Zeitschr. 26–27: 24–36.
Pe t r a K , F., 1923: Beiträge zur kenntnis der Pilzflora der südlichen Alpenländer und 
Norditaliens. Annal. Mycol. 20: 126–159.
s e l i š K a r , t., B. vr e š & a. s e l i š K a r , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Su r i n a , B., 2005: Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. 
Scopolia (Ljubljana) 57: 1–122.
Wr a b e r , T., 1985: Carex rupestris All. in der Flora Jugoslawiens. Glasn. Prir. muz. Beograd 
B 40: 53–59.
Wr a b e r , T., 1993: Carex rupestris All. Notulae ad floram Sloveniae 1, Hladnikia (Ljubljana) 
1: 47.
Slika 1: Razširjenost vrste Carex rupestris v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Carex rupestris in Slovenia
iG o r da k s k o b l e r & bo ž o Fr a j M a n
Hladnikia 20: 27-40 (2007)