MATIČNA H
Glasilo
K MATIČNA KNJIŽ 70 LITIJA
		
GLASILO OBČINE LITIJA • SEPTEMBER 1996, ŠT. 7, LETO		XXIII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA
Knjiga knjig na Bogenšperku
Na gradu Bogenšperk so 6. septembra javnosti na tiskovni konferenci naznanili izid novega prevoda Svetega pisma. Biblija bo izšla 20. septembra, njen izid pa bo obeležil mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma v Cankarjevem domu.
Leta 1984 smo Slovenci ob štiristoti obletnici izida Dalmatinove Biblije dobili jubilejni prevod Svetega pisma Nove zaveze. Prevod je bil napravljen po grškem izvirniku, novi prevod celotnega Svetega pisma Stare in Nove zaveze pa je v slovenščino preveden po preverjenem izvirnem besedilu. Pri prevodu je sodelovalo kar 50 prevajalcev, najzaslužnejši pa je akad. prof. dr. Jože Krašovec, predsednik Koordinacijskega odbora za novi prevod Svetega pisma in Organizacijskega odbora za simpozij.
Izid novega prevoda, ki je nastajal 15 let, so na gradu Bogenšperk pozdravili znani in pomembni Slovenci. Dr. Alojzij Šuštar, predsednik Slovenske škofovske konference, je menil, da j« to drugi dogodek, poleg papeževega obiska v Sloveniji, ki letos odmeva v svet. V imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je akad. prof. Ciril Zlobec izrazil spoštovanje do Jurija Dalmatina, ki je bil daljnega leta 1584 sam kos prevodu Biblije, ki je igrala pomembno vlogo v slovenski kulturi, v razvoju slovenskega jezika in nasploh opismenjevanja.
Pri prevodu Svetega pisma sta sodelovali tudi obe sloven-
ski univerzi, še posebej pa Filozofska in Teološka fakulteta. Sveto pismo je delo, v katerem vsaka doba vidi nekaj svojega, novega. Nihče se ne sprašuje o uporabnosti in preživelosti vsebin, saj iz njega črpajo tako verni kot neverni, tisti željni kulture in umetnosti. To je delo, kije preživelo stoletja in vse boje, ki so spremljali človeštvo v razvoju. Pomeni nam moralno spodbudo za premislek o vrednoti človeškega življenja in bivanja.
"Ni življenja brez bolečine, pa tudi veselja ne", je dejal prof. Jože Krašovec, ko je orisal občutke pri prevajanju. Poudaril je predvsem bolečino na začetku, ko je bila Biblija knjiga,
ki je v javnosti zbujala strah, celo med prevajalci. Prvih 10 let dela je opisal kot uvod oz. kurz v prevajanje, ki je bil neizbežno potreben. Sledilo je obdobje nove slovenske državnosti in hkrati pluralizma ustanov, ko je prevod dobil nov zagon, saj so lahko povečali število sodelavcev in ustanov. Odločilno delo pa je bilo opravljeno v zadnjih štirih letih, v katerih se je odrazilo, da je Biblija vsemu navkljub vezno tkivo Slovencev.
Izredno pomembno je dejstvo, da sta tako prevod, kot tudi simpozij (udeležilo se ga bo kar 70 vodilnih strokovnjakov z vsega sveta), ki bo obeležil izid, zastavljena pluralistično. Biblija
je knjiga vseh, saj so pri prevodu sodelovale Katoliška cerkev, Evangeličanska luteranska cerkev, Zveza baptističnih cerkva, Kristusova cerkev bratov in Binkoštna cerkev. Znanstveni vidik prevedenega dela pa se kaže predvsem v opombah, ki so formulirane univerzalistično, tako da jih lahko sprejeme vsak.
Župan je gostil prevajalce in izdajatelje nove Biblije, saj kot je dejal, se mu Bogenšperk zdi nadvse primerno mesto, da knjiga knjig, tako pomembna za Slovence, tu zagleda luč sveta, kjer so že izšla dela, ki so nas zaznamovala.
A. S.
Kriminal in obup
Mislim, da je prav, da nekaj napišemo tem, o čemer je najtežje pisati. V zadnjem času se v našo občino zgirinjajo nesreče za nesrečo, vseh vrst. Od požarov, prometnih nesreč, samomori, umori,... vse to in v različnih oblikah lahko beremo v vseh slovenskih časopisih,
Litija se bo letos približala v sam državni ali celo evropski vrh tudi po negativnih dogodkih ali po dogodkih, ki nam niso v čast.
Včasih se mi zazdi, da mediji prav z veseljem čakajo na takšne dogodke, da njihove strani ne ostanejo prazne.
Nam pa ne more in ne sme biti vseeno; moramo se zamisliti, kaj je narobe v naših srcih in naših dušah.
Kadarkoli razmišljam o teh temnih straneh življenja, pridem do spoznaja, da je med nami vse preveč pesimizma, preveč črnogledosti.
Zakaj se ustavljamo in občudujemo le uspehe drugih ter temne strani, o katerih pišejo in govorijo mediji kot "o najpomembnejših" dogodkih.
"Saj ni vse tako trnjevo,
na svet je polno rož..."
Se učijo otroci v šoli. Mi odrasli pa velikokrat ne znamo pogledati veselo niti na vesele dogodke. Koliko sreč, koliko žarkov posije vsak dan? Mar gre vse mimo nas? Koliko dobrega naredijo naši sosedje, naše babice, dedki, otroci, žene ali vsak prijazen pozdrav prijateljev in znancev, kijih srečujemo preko dneva. O teh svetlih trenutkih redkokdaj govorijo ali pišejo mediji Vendar, taki trenutki so nujna hrana za naše srce in dušo.
Časopisi redko pišejo o pevskih zborih, v katerih pojejo veseli ljudje; pri TV dnevnikih ni poročil iz vrtcev... Skratka, ne znamo poročati o tem, kaj smo danes lepega doživeli ali kaj se je danes lepega zgodilo.
Dobrota, ljubezen, prijateljstvo, veselje, zaupanje so darovi, za katere se je potrebno potruditi. Brez tega lahko naše srce in duša tava v temi, brezpotju, obupu. Verejeli ali ne, pa naj si bo v bogastvu ali revščini.
Ali še znamo prisluhniti ptičjemupetju, ko se dani?
"Za vse je svet dovolj bogat
in srečni vsi bi bili,
če kruh delil bi zbraiom brat
s prav srčnimi čutili".
Pravi pesem in za vse je dovolj prostora na tem svetu, le več dobre volje je potrebno ter manj kriminalk v časopisih in na televiziji in med nami
Martin Hostnik
fltoMjIjnesec požame vamosti Zasedanja občinskega sveta
Oktober ima za gasilce in za vse, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo, velik pomen. To je mesec, ko se za protipožarno varnost nameni še več pozornosti kot običajno.
V zadnjem času opažamo, da se je zmanjšala pozornost ljudi pri shranjevanju nevarnih snovi v prostore, ki za to niso primerni. Zlasti je bilo to opazno pri požarih kletnih prostorov blokov na Maistrovi 8 in Trgu na Stavbah 2. Po končani gasilski intervenciji je bilo pri ogledu prostorov razvidno, da prebivalci blokov shranjujejo v kleteh, ki so pod nivojem terena, tudi plinske jeklenke, kar pa ne bi smeli, ker je plin težji od zraka, hkrati pa prostori takšni kot so ne omogočajo prezračevanja.
Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. 1. RS, št. 22/91) pravi:
- da je v prostoru, kjer je plinski porabnik lahko samo ena 10 kg jeklenka,
- da jeklenke ne smejo biti shranjene v spalnih prostorih in v prostorih, ki so pod ravnijo terena,
- da v prostoru, kjer so shranjene jeklenke, ne sme biti materiala, ki bi postal izvor vžiga,
- da morajo imeti plinska trošila termomagnetna varovala, razen trosila v turistične namene,
- da mora biti na priključku iz jeklenke ali neposredno pred trošilom tlačni regulator, ki je atestiran,
- da se pri postavitvi trosila s primernim odmikom poskrbi, s toplotno izolacijo ali prezračevalnim zaslonom proti toplotnemu sevanju za čim manjše segrevanje gradbenih elementov, in pohištva,
- da se trosil ne namesti v kopalnice in stranišča, ki nimajo oken in so prezračevana preko zbirnih jaškov brez motornega pogona.
- da se poskrbi za primeren odvod dimnih plinov s prezračevanjem ali z dimnikom.
Danes je vse več kurilnih naprav na kurilno olje. Tudi tu je potrebno pri postavitvi posode za olje upoštevati pravilnik (Ur. 1. SFRJ, št 45/67), ki pravi:
- da mora biti prostor, kjer je postavljena posoda, iz negorljivega materiala,
- da morajo biti tla negorljiva in iz oljenepropustnega materiala,
- da mora imeti prostor, v ka-
terem je posoda za shranjevanje kurilnega olja, tako visok prag ali izdelano lovilno posodo, da ob eventuelnem izpustu olja iz posode le ta ne odteka iz prostora,
- prostor s posodo, v kateri se hrani kurilno olje, ne sme imeti odprtin za čiščenje dimnika in odprtin povezanih s kanalizacijo.
Glede na našteto prosim, da odstranite jeklenke iz kleti, ki so pod nivojem terena, hkrati pa poskrbite tudi za primerno urejenost kletnih prostorov. Vse, ki doma shranjujete sredstva za zatiranje škodljivcev in rastlinskih bolezni, ki jim je potekel rok trajanja, prosim, da jih vrnete prodajalcu, ki bo poskrbel za uničenje. Ne zažigajte odpadkov v sušnem obdobju ali ob vetrovnem vremenu.
Z vsemi vprašanji v zvezi s požarno varnostjo se lahko obrnete na domače gasilce, ki vam bodo z veseljem pomagali, ali svetovali.
Marjan Janežič, referent za požarno varnost
VEČ O TEJ AKTUALNI TEMI SI PRIBERITE NA ZADNJI STRANI
Svetniki so se med počitnicami odločali o brezizhodnem finančnem položaju Komunalno stanovanjskega podjetja, razporedili pa so tudi že nekaj sredstev iz proračuna za prihodnje leto, namenjenih predvsem obnovi in izgradnji občinskih cest.
O domala brezizhodnem finančnem položaju KSP je po-
ročal direktor podjetja Janez Baš. Povedal je, da so imeli v prvem polletju oz. v prvih štirih mesecih tega leta, največ stroškov pri vzdrževanju lokalnih cest, ulic in krajevnih središč zaradi dolge zime in obilnih snežnih padavin. Zato se je intenzivnost del v poletnih mesecih zmanjšala, čeprav je vz-
drževanje na skupnih komunalnih napravah definitivno nujno. Ne le direktor Baš, pač pa tudi nekaj svetnikov, predvsem mestnih, je mnenja, da kritičen položaj komunalnega podjetja izvira predvsem iz skopo odmerjenih proračunskih sredstev. A. Š.
NADALJEVANJE NA 4. STRANI
Začela so se obširna gradbena dela pri prenovi litijske železniške postaje. Zgradili bodo nove perone in podhod ter tako zagotovili večjo varnost potnikov.
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKLJUČNO 8. OKTOBRA 1996!
Analiza političnih SDS razmer v RS pred parlamentarnimi volitvami
SDS ocenjuje, da so se gospodarske, socialne in politične razmere v republiki v zadnjih dvanajstih mesecih občutno poslabšale. Zgodba o uspehu, s katero je LDS napovedala vsako leto novih 30.000 delovnih mest, visoko rast produktivnosti, zdravo gospodarstvo in racionalno družbeno infrastrukturo, se ni uresničila. Negativni saldo zunanjetrgovinske bilance se je v letu 1995 podvojil, stopnja brezposelnosti se je le navidezno zmanjšala zaradi nove metodologije preračunavanja, preobrazba gospodarskih temeljev slovenske države je počasna in neučinkovita. Vlada ni pripravila strategije zaposlovanja, podaljšuje se čakalna doba na zaposlitev, invalidi praktično nimajo nobene možnosti na tem področju. Življenje delavca je poslalo iz dneva v dan bolj podobno golemu boju za obstanek in za obstoj družine, vkolikor mu jo je uspelo ustvariti. Mladi rod ne vidi prespektive . število rojstev drastično upada, zaradi vedno slabših socialnih razmer se poslabšujejo možnosti za šolanje ogroženih družbenih slojev. Za mnoge mlade in sposobne so vrata na Univerzo zaprta, delno tudi zato, ker je štipendijska politika v tej državi slabo razvita.
Vlada je obdržala popolno kadrovsko, finančno in organizacijsko oblast nad pravosodjem. S tem je kršeno ustavno načelo delitve oblasti in neodvisnosti sodstva. Nerešenih je več kot 500.000 zadev, zato je kršena ustavna pravica do sodnega varstva. Sodišča ne rešujejo niti nujnih zadev po zakonu, kot so motenje posesti, stanovanjska razmerja, delovni in socialni spori.
Spremembe šolske zakonodaje so potekale pod močnim političnim pritiskom. Stroka je bila ponovno v podrejenem položaju. V šolstvu smo priča vse večji strogi centralizaciji, ki že kaže svoje negativne plati.
Demografskim problemom vlada ne posveča skoraj nikakršne pozornosti. Tretjina Slovenije je demografsko ogrožene, zmanjšuje se poseljenost politično najbolj pomembnih obmejnih območij. Poseganja v prostor so pogostokrat samovoljna in nestrokovna.
Na področju kmetijstva je vlada s svojo kmetijsko politiko popolnoma opustila zasnovo ekosocialnega kmetijstva.
V marsikaterem ministrstvu je po ugotovitvah Računskega sodišča prišlo do zlorab pri porabi proračunskih sredstev, nezakonita ravnanja pa se vrstijo tako na državni kot na lokalnih ravneh. To nas sicer ne preseneča, saj celo najvišji organ oblasti ljudstva, to je državni zbor, krši ustavo in ne spoštuje odločitev Ustavnega sodišča.
Še vedno se povečuje nestrpnost do drugače mislečih. Vsak dan se soočamo z organiziranimi gonjami zoper intelektualce in politike, ki si upajo kritično razmišljati o "zgodbi o uspehu". Znaten del mafijskega denarja v Sloveniji se uporablja za plačevanje posebne skupine odvetnikov, ki sodno preganjajo vsakega, ki si upa z imeni in priimki pokazati na krivce za posamezna kriminalna dejanja.
Na drugi strani po štirih letih od prvih odkritij velikih primerov kriminala v Sloveniji na sodiščih še nihče ni bil spoznan za krivega, mnogi primeri so zaradi zavlačevanja sodno zastarali ali pa so tik pred tem.
Slovenija je po prepletenosti politike in športa še vedno tipičen primer socialistične države. Predsednik nacionalenga olimpijskega komiteja Janez Kocjančič je hkrati predsednik politične stranke, ki je po lastnem statutu naslednica nekdanje totalitarne Komunistične partije.
Državni funkcionarji so na stroške davkoplačevalcev v jatah obiskovali olimpijske igre v Atlanti, hkrati pa država ni našla niti tolarja, da bi v svetu promovirala sebe in v tem času najbolj znanega in slavnega Slovenca g. I>eona Štuklja.
Korupcija, interesi komunistične kontinuitete, boj za lastne privilegije in nedelovanje pravne države so ustvarili v Sloveniji poseben sloj pri-viligiranih politikov, ki vidijo predvsem lasten interes in ki si z vsemi močmi prizadevajo za ohranitev sedanjega, do skrajnosti deformiranega proporcionalenga volilnega sistema, ki jim omogoča vnovično izvolitev preko strankarske aritmerike in nacionalnih list. Zato z vsemi sredstvi nasprotujejo, da bi se na ustaven način izražena ljudska volja več kot 43.000 podpisnikov zahteve za referendum o reformi volilnega sistema, odrazila na zakonit način.
Krepi se državni centralizem, kar pomeni, da se praktično vsa področja družbenega življenja urejajo iz enega centra, kije seveda Ljubljana. Enakomeren razvoj vseh predelov Slovenije, zlasti demografsko ogroženih, bi morala biti prednostna naloga slovenskih oblasti, vendar temu ni tako. Namerno blokirana reforma lokalne samouprave je državni centralizem še okrepila. Mnoge občine nimajo sredstev za izvajanje z zakonom določenih nalog, druge pa si lahko privoščijo nad-standardne programe.
V polju strankarske politike smo soočeni z enakimi pojavi zamegljevanja političnega prostora, kot so bili značilni za obdobji pred volitvami leta 1992 in 1994. Tako se skuša ustvariti vtis, kot da pri nastopih LDS in ZL ne gre za isto politiko ali za iste interese. Združena lista je z namenom, da bi ta vtis med volilci okrepila, celo navidezno izstopila iz vlade (hkrati pa je v njej po dogovoru z g. Drnovškom obdržala 8 državnih sekretarjev na ključnih mestih).
Združena lista objavlja drage oglase proti vladni politiki, ki jo na nekaterih področjih neposredno in neprekinjeno vodi 51 let (npr. Ministrstvo za delo) in se verbalno navidezno spopada z LDS. Obenem pa obe stranki, tako LDS kot tudi ZL niti ne skrivata, da sta si tudi po volitvah ena drugi najbolj zaželeni partnerici.
SDS bo vztrajala na zahtevi po neposrednih in poštenih volitvah. Zavzemali se bomo za malega človeka, naj si bo delavca ali kmeta, za izboljšanje njegovih pogojev za življenje. Zavzemali se bomo za mlade ljudi, ki bi hoteli in imeli voljo delati, pa ne dobijo zaposlitve; za izboljševanje pogojev šolske mladine in malih kmetov.
Spoštovani krajani, bliža se čas volitev. Velikokrat vas slišimo reči: Tokrat na volitve ne bom šel, saj tako ali tako nimam kaj spremeniti!"
Nikoli človek ne sme razmišljati tako, kajti to pomeni vdajo, to pomeni dovoliti drugim, da odločajo namesto vas. Toda dokler je v vas še trohica življenja, se ne smete vdati. Življenje je ena sama borba, boj za obstanek, preživeti današnji dan, toda vaš volilni glas, ki ga boste oddali, vam lahko prinese lepši danes in še lepši pogled v jutri, zato vendar enkrat ne dovolite, da drugi odločajo o vas, in odidite na volišča, dajte glas tistemu, za katerega mislite, da bo v največji možni meri lahko izpolnil vaše želje in potrebe.
Socialdemokrati svojih obljub ne bomo zavrgli, saj se zavedamo, da jih ne dajemo s figo v žepu. Še naprej bomo obdržali pokončno držo v ponos mladi državi Sloveniji in njenim državljanov.
PREDSEDSTVO OO SDS UTIJA
8. tabor SLS
V nedeljo, 18. avgusta, smo se člani in prijatelji SLS - podružnice Litija s polnimi tremi avtobusi in preko 30 osebnimi avtomobili udeležili množičnega 8. tabora SLS v Moškranjcih pri Ptuju. Tabor je bila res veličastna prireditev, ki se je je udeležilo po ocenah časnikarjev okoli 15 tisoč prijateljev SLS. Na mestu so besede predsednika SLS g. Marjana Podobnika, da se je stranka v letnem obdobju
i i
1
SLS
opozicijskega dela kalila in postala prava alternativa sedanji vladni politiki. Slovenija potrebuje kvalitetno spremembo po volji ljudi. To je Slovenska Ljudska stranka.
Nedelja, 18. avgusta, bo ostala vsem udeležencem 8. tabora SLS v spominu kot veličasten in nepozaben dogodek.
Franci Čeme
Udeleženci tabora SLS podružnice Litija
Marjan Podobnik s prijatelji
"Za Slovenijo"
Znani Slovenec, g. Marjan Podobnik je tudi dober pevec, zato v teh dneh snema skladbe za glasbeno kaseto. Z njim sodelujejo najboljši slovenski glasbeniki in pevci: Anika Horvat, Manja Šalamun, Oto Pe-stner, Nataša Mihelič, Marina Roš-karič, Matjaž Slabe, Ana Menegatti, spremljevalna skupina Pepel in kri, Miha Dovžan, Ivan Prešeren. Milan Frlež in Tomaž Kvas.
Celotni projekt vodi priznani glasbeni ustvarjalec Tadej Hrušovar, medtem ko bo kaseto v nakladi 10.000 izvodov izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
Izkupiček od kasete ima zgolj Humanitaren namen.
Dobra dela SLS
Slovenska Ljudska stranka - podružnica Litija poleg svojega vestnega dela preko občinskih svetnikov, funkcionarjev občinske uprave tudi s svojimi skromnimi finančnimi sredstvi hoče čim bolje koristiti družbi predvsem pa ljudem.
- Ob 100 letnici šolstva na Polšniku je SLS pomagala s 50 tisoč SIT za ureditev šolskega igrišča.
- Dobiček iz prireditve Vaškega dne na Vačah smo skupaj z društvom žena in deklet namenili za nabavo krajevnih miz.
- Plačilo prevoza v malo šolo na Dolah bo v letošnjem letu financirala podružnica SLS Litija. Tudi v prihodnje je podružnica SLS Litija pripravljena pomagati, seveda v okviru svojih zmožnosti.
R. C.
SLS in krajevne volitve
SLS - podružnica Litija ocenjuje junijske volitve v krajevne skupnosti in mestno skupnost Litija kot zelo uspešne, saj je bila izvoljena kar dobra polovica vseh krajevnih svetnikov v občini Litija iz vrst članov in simpatizerjev SLS. Tako ima SLS kar 10 predsednikov svetov krajevnih skupnosti. Prav ta rezultat je izraz pravilnega pristopa SLS podružnice Litija.da so Krajevne skupnosti potrebne ter daje potrebno obdržati vse dosedanje pozitivne izkušnje. R. C.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V okviru redne izdaje 7. številke Litijskega zrcala je bila izvedena med bralci tudi anketa. Njen namen je bil pridobiti čim več informacij o željah in potrebah občank in občanov litijske občine. Prejeli smo lepo
število izpolnjenih anketnih lističev, kar dokazuje ugoden odmev. Iz odgovorov je razvidno, da so največje potrebe na naslednjih področjih: pospeševanje gospodarstva, modernizacija ceste Litija Ljubljana, pospeševanje kmetijstva, novi telefonski priključki, obnova vodovodov, asfaltiranje cest na podeželju, stanovanjska izgradnja, obnova osnovnih šol in vrtcev, izgradnja plavalnega bazena, ustanovitev srednje šole in obnova knjižnice. 64 odstotkov je odgovorilo, da je odločitev o izgradnji podzemnih peronov na železniški postaji Litja pravilna. 69 odstotkov pa meni, da župan dobro opravlja svoje delo in da mu zaupajo. Med možnimi odgovori o Glasilu občanov pa si je časopis na petstopenjski lestvici zaslužil oceno dobro 3,1.
V okviru ankete je potekala tudi nagradna akcija. Zaradi razkoraka med željami in razpoložljivimi izvodi knjige dr. Janeza Drnovška "Moja resnica" so žal mnogi prejeli knjigo z zamudo. Tisti, ki so morali čakati najdlje - do sredine septembra, pa so v znak opravičila prejeli brezplačni izvod knjige.
Vsem, ki so sodelovali v anketi, se najlepše zahvaljujemo.
Marko Povše, predsednik 00
ZLSD
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov Litija
Letošnji dopustni dnevi so v stranki minevali v pripravah na državnozborske volitve. ZLSD se je namreč odločila za posebnost, ki je ne bo izvedla nobena druga stranka, to je za članske volitve.
Te so bile razpisane za vso Slovenijo za četrtek, 19. septembra. Na strankini listi bo v litijski občini kandidiral tisti, za katerega se bo odločilo največ članov.
Članom 00 ZLSD Litija so na prireditvi NAŠE SREČANJE, ki je bila v petek, 13. septembra, v Ribiškem domu v Litiji, predstavili štirje kandidati: Jolanda Pavliha Konjar, Janez Krnc, Branko Pin-tar in Tomaž Poglajen. Predstavili so svoje poglede na aktualne politične razmere in razpravljali o programu. V bogatem kulturnem programu je sodelovala tudi dramska igralka Jerca Mrzel.
Joža Ocepek
ČESTITKA
Na 20. svetovnem kongresu Socialistične internacionale, ki je potekal v New Yorku, je bila ZLSD soglasno sprejeta v Socialistično internacionalo kot polnopravna članica. Vsem članom stranke iskreno čestitamo! 00 ZLSD LITIJA
Brezplačna telefonska številka SKD
Slovenski krščanski demokrati smo «"' s septembrom uvedli brezplačno telefonsko številko 080 1997. Začasno je na tem telefonu priključena avtomatska tajnica, ki bo posnela vsak klic. Svetujemo vam, da za vprašanja, ki se tičejo različnih področij stranke ali politike na splošno ter želite dobiti odgovore na njih, pokličite na brezplačno telefonsko številko. Če boste pustili svoj naslov oziroma telefonsko številko, se bomo potrudili in vam odgovorili v najkrajšem možnem času.
Odslej pa smo Slovenski krščanski demokrati dosegljivi tudi preko Interneta: http: // www.skd.si in elektronske pošte: E-mail: skdaeunet.si.
Brezplačni telefon SKD 080 1997 vam je na voljo 24 ur na dan... ker mislimo in vemo, kako naprej!
Tabor SKD letos 20.oktobra v Beltincih
Tudi letos bomo na tabor odšli z organiziranim avtobusnim prevozom. Vse, ki bi se nam radi pridružili, vabimo, da se predhodno (do 10. 10. 1996) prijavite na telefon 0609 637 765 in tam sporočite svojo prijavo. O odhodih iz posameznih krajev vas bomo obvestili naknadno.
Slovenski krščanski demokrati - sedem let dela SKD v drugem mandatu.
Za nami ostajajo pomembi dosežki:
* razširili smo krog prejemnikov otroškega dodatka in uvedli nekoliko okrnjen univerzalni otroški dodatek,
* predlagali smo podaljšanje porodniškega dopusta,
* pouk o religiji in etiki je dobil svoje mesto v šolah,
* v zakonih o osnovni šoli in gimnaziji smo med temeljna načela zapisali vzgojo k narodni in državni identiteti na podlagi evropskih civilizacijskih vrednot,
* bili smo edina stranka, ki je hotela in zmogla pripraviti svojo daigačno proslavo ob 50. letnici konca vojne in se najjasneje opredelila do medvojnih dogodkov in revolucije,
* frekvence za svoje delovanje
sta dobila radio Ognjišče in TV 3,
* dosledno smo nasprotovali moratoriju na vračilo cerkevnih gozdov in bili edina stranka, ki je predlagala, da Cerkev dobi svojega predstavnika v Svetu RTV,
* v letu 1995 smo postali bogatejši za 34 km novih štiripasovnih avtocest, v letošnjem letu pa bomo začeli še nadaljnih 66 km ter za promet odprli tri odseke: Šentilj - Pesnica, Slovenske Konjice - Arja vas in Selo - Šempeter,
* v Evropi smo se uveljavili kot stranka dosledne evropske usmeritve in kot zagovorniki trezne zunanje politike, predvsem do sosednjih držav,
* pri zakonu o žrtvah vojne smo dosegli, da se k njim štejejo tudi prisilno mobilizirani v nemško vojsko,
* pri zakonu o vojnih veteranih smo bili predlagatelji amandmaja, da se k njim prištejejo tudi udeleženci protikomunis-tičnega odpora,
* sprejetje bil sodoben, evropsko primerljiv obrtni zakon,
* reorganizacija in sanacija slovenskih železnic - po dvajsetih letih največji investicijski ciklus na železnici,
* reorganizacija PTT sistema na Telekom in Pošto.
Še prosta študijska mesta!
Vse, ki ste ostali brez vpisnega mesta na Univerzi, pa vas veseli delo z naravo, z domačimi živalmi in tehniko ter želite delati pri ohranjanju lepe slovenske pokrajine in poseljenosti podeželja ali pa vas mika delo v laboratorijih, v javnih službah v svetovanju, v strokovnih šolah in drugje, vabimo, da se vpišete na univerzitetni študij kmetijstvo - zootehnika na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, kjer je še nekaj prostih študijskih mest. Pogoj je opravljena matura.
Informacije o študiju dobite na našem telefonu: 061/713-611.
Kandidati se lahko prijavijo z drugo prijavo na naš gornji naslov ali neposredno na Biotehniško fakulteto, Jamnikarjeva 101, Ljubljana.
Ali pijemo gnojnico?
Uveljavitev Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih
Obveščamo vse starše, katerih otroci obiskujejo vrtce, daje minister za šolstvo in šport g. Slavko Gaber sprejel Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je bil objavljen v 44. Številki Uradnega lista RS , ki je izšel v petek 9. avgusta 1996 inje začel veljati dan po objavi.
Po novem pravilniku občina krije del cene programa za:
- otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče,
- otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev,
- otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.
Starši uveljavljajo znižano plačilo z vlogo VRT/1 VLOGA ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA, ki jo kupijo v knjigarni (DZS-Obr. l,82)pri pristojnem občinskem organu. Vlogo odda eden od staršev (vlagatelj) na navedenem obrazcu, ki vsebuje naslednje podatke:
- podatke o otrocih: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), vrtec, v katerega so ali bodo vključeni,
- podatke o vseh družinskih članih: ime in priimek, sorodstveno razmerje do vlagatelja, leto rojstva in status,
- podatke o zaposlitvi staršev,
- podatke o premoženju družinskih članov,
- opis posebnih socialnih razmer.
Vlagatelj priloži vlogi odločbe Republiške uprave za javne prihodke o odmeri dohodnine za preteklo koledarsko leto (za leto 1995) za vse družinske člane, ki so zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji. Za polnoletne družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji vlagatelj priloži vlogi drugo ustrezno potrdilo izplačevalca o dohodkih in prejemkih v preteklem koledarskem letu. Za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov, vlagatelj priloži ustrezni dokument o njegovem statusu. Vlagatelju, ki za družinske člane, ki so navedeni, ne izkaže statusa z ustreznim dokumentom, se določi polno plačilo. Starši plačajo največ 85 % cene programa, v katerega je otrok vključen. Plačilo 85 % cene je polno plačilo staršev. Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, so oproščeni plačila (denarnega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu ne zamenjujte z otroškim dodatkom).
Pristojni organ na podlagi vloge izda odločbo o določitvi plačila in na podlagi le te vrtec vlagatelju izda račun.
Vlagatelj lahko pri pristojnem občinskem organu v roku 30 dni zahteva ponovno presojo višine plačila.Zoper ponovno presojo se lahko vloži pritožba pri županu občine, kije odločbo izdala, vendar pritožba ne zadrži obveznost plačila.
Starši so dolžni obveznost do vrtca
poravnati v 8 dneh od izstavitve računa za pretekli mesec, sicer jim vrtec zaračuna zakonite zamudne obresti. Zaradi nerednega plačevanja lahko vrtec otroka izključi.
Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini polnega plačila.
Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki jih vlagatelj navede v obrazcu VRT/1 in so bila podlaga za določitev plačila, vlagatelj v 15 dneh sporoči pristojnemu organu lokalne skupnosti.
Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, lahko določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.
Pravilnik tudi določa, da se znižana plačila po določilih pravilnika uveljavijo s 1. septembrom 1996, če starši oddajo vlogo do 31. Oktobra 1996. Do določitve znižanega plačila se staršem določi akontacija plačila.
Vloge, katerim priložite original ali overjeno kopijo odločbe o odmeri dohodnine ali odločbe o davku iz dejavnosti in ustrezne dokumente o statusu družinskih članov, oddajte v Vložišču občine Litija oz. po pošti na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14, 1270 Litija, Tajništvo. Za vse ostale informacije se obrnite na tel. št. 881-211.
TAJNIŠTVO OBČINE LITIJA
Konec avgusta je KSP opozorila javnost, da voda mestnega vodovoda brez prekuhavanja ni pitna. V zaščitenem vodooskrbnem območju Velikega Tre-beljeva je kmet lahkomiselno izlil gnojnico in s tem ogrozil skoraj 8 tisoč uporabnikov vode iz Litije in Šmartna.
Komunalna služba je zaradi možne okužbe takoj pričela preventivno ukrepati. Povečali so kloriranje, vodo pa prečiščujejo tudi z ultravijoličnimi sevanji. Vseeno pa vsem uporabnikom mestnega vodovoda priporočajo, da vodo do preklica prekuhavajo. Vodo pregledujejo in analizirajo na vseh virih in črpališčih pred kloriranjem, preverjajo pa jo tudi po obdelavi pri porabnikih.
Direktor Baš je novinarjem povedal, daje prodiranje fekalij odvisno predvsem od vremena, saj ga deževje lahko pospeši. Poostren nadzor bo trajal še najmanj mesec dni po izlitju, saj so neugodni rezultati lahko znak za katastrofo.
Podobno usodo pa doživljajo tudi v Kresnicah, kjer so analize vzorcev odkrile prekomerno mikrobiološko onesnaženost. Tako tudi v Kresnicah izvajajo preventivne ukrepe zoper okužbo, saj priporočajo prekuhavanje vode do preklica.
Direktor Janez Baš je litijske občinske može že večkrat opozoril na katastrofalno stanje mestnega vodovoda, ki bi ga bilo treba v celoti obnoviti, denarja pa je komaj za sprotno vzdrževanje. Na zamenjavo čakajo vse cevi, saj zaradi nekvalitetnega materiala pokajo kot po tekočem traku. Potrebno je zgraditi nove vo-dohrame ter zaščititi vsa zajetja, saj se lahko zgodi še vse kaj hujšega kot izlitje gnojnice. Savsko črpališče, ki bi ga bilo treba zapreti, stoji ob magistralni cesti, po kateri vsakodnevno prevažajo nevarne in strupene snovi...
A. Š.
Vloge za znižano plačilo vrtca
Orazec (VRT/1) dobite v knjigarni. Izpolnjen obrazec s prilogami oddate do 31.oktobra (uveljavljanje cene s 1. septembrom) na OBČINO LITIJA, Jerebova ulica 14, Litija na vložišču občine Litija.
Dodatne informacije dobite pri ga. Rebeki Meserko, tel.: 881 211.
PREDSTAVLJAMO VAM: CESTNO PODJETJE, ENOTA VZDRŽEVANJE V LITIJI
Priprave na zimo so že stekle
O delu Cestnega podjetja Ljubllana, enoti Vzdrževanja v Litiji smo spregovorili z njegovim vodjem, gospodom Zvonetom Savorjem.
Problematika plazov v občini Litija
Cestno podjetje Ljubljana ima v Litiji sedež enote Vzdrževanje. Kakšna je ta enota in koliko ljudi zaposluje?
V Litiji, odkar smo zgradili nove objekte in poslovne prostore leta 1985, se stalno povečujemo, tako po obsegu dela oz. cest, kot po številu zaposlenih ljudi. Pokrivamo vzdrževanje državnih cest, to je magistralnih in regionalnih, v 13 občinah, to so Litija, Dol, Moravče, Lukovica, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Ivančna gorica, Grosuplju, Velike Lašče in del Škofljice ter Domžal s šestimi bazami, katere so locirane na primernih lokacijah in vzdržujejo ceste na svojem področju. To se pravi, da vzdržujemo cca 400 km državnih cest, v posameznih občinah pa tudi še lokalne, občinske ceste. Iz Litije se organizira delo na polovico teritorija, ki ga pokriva CP Ljubljana, sedež pa ima naziv Sektor Vzhod.
Območje je veliko, to se pravi, da se ukvarjate samo z vzdrževanjem cest?
Območje je res veliko in razgibano z zelo različno mikro klimo, zato je pomembno, da se ga izredno dobro pozna oz. da se pozna vsak meter ceste, ki jo vzdržujemo. Kljub velikemu obsegu pa sredstva za vzdrževanje ne zadoščajo, da bi se preživelo 62 ljudi, od tega samo dva čisto režijska delavca, zato od 44 % do 46 % dohodka pridobimo na trgu. S takim delom trženja je možno obnoviti osnovna sredstva in zagotoviti vsakomesečne plače. Ukvarjamo se z vsemi deli, povezanimi z nizkimi gradnjami, največ pa z asfaltiranjem.
V letošnjem letu je bilo obnovljenih kar nekaj državnih cest v primerjavi s prejšnjimi leti...
To je posledica velikih prizadevanj sektorja v Litiji in CP Ljubljana. Potrebno je bilo vložiti veliko dela, analiz, meritev, dokazovanja, da nam je
1	---L.-					
						[, 1
to uspelo. Poleg že izvršenih obnov Grbinske ceste, vseh cest v Šmart-nem, magistralke na Spodnjem Logu bo prišlo še do obnove manjšega dela v Hotiču, predvideva se rekonstrukcija R 329 Štorovje (1500 m), izgradnja drugega mostu v Šmart-nem (IUV), veliko pa nam je ostalo dela še za naslednja leta, za katere imamo že izdelane programe. Za svoje področje se je potrebno boriti, kar nam v zadnjih letih kar uspeva.
Kaj predvidevate za naprej na področju vzdrževanja in gradnjah cest v naši občini?
Glede vzdrževanja se stanje nekje, če gledam ceste kot celoto, izboljšuje. Zaradi črpanja surovinske baze za gradnjo avtocest bi morala država iz bencinskega tolarja več denarja nameniti za obnovo obstoječe cestne mreže, saj jo uporablja velika večina občanov, po avtocestah pa se vozijo ljudje samo nekajkrat letno, ali pa še to ne.
Predvsem pa bi morali več posluha nameniti Zasavski cesti (Ribče-Litija) tudi nekateri v občini, saj je sedaj zadnji čas,da gre omenjena cesta v obnovo. Potem ko bodo zgrajene avtoceste, bo zasavska uporabna predvsem za občane naše občine. Lep pri-
mer izkoriščanja ponujenih možnosti so občine Lukovica, Kamnik, Domžale in Trbovlje skupaj s Hrastnikom.
Pravim, da kar nam kdo ponuja, vzemimo, ker bo kasneje prepozno.
Se boste kot sektor še kaj širili?
Prešli bomo na regijsko organizacijo tudi pri izgradnji cest, že sedaj pa nam prostora tukaj primanjkuje. To pomeni, da bomo imeli večji obseg del, s tem pa tudi ustrezne mehanizacije in možnosti zaposlovanja domačih ljudi. Če bomo pridobili prostor, se bomo širili tu, sicer bomo primorani iskati prostor drugje.
Zima se približuje. Se nanjo že pripravljate?
Priprave so že stekle, prav tako tudi nabava nove mehanizacije. Pridobili bomo nekaj novih plugov in dva posipalca z mikroprocesorsko možnostjo nastavitve posipanja. Za nabavo materialov in pridobitvijo pogodbenikov se že sklepajo ustrezne pogodbe, na Trojanah pa je že vse pripravljeno za postavitev 150 m3 silosa za sol. Tudi letos ne bomo dovolili, da bi nas zima presenetila.
R. M.
Na območju občine Litija predstavljajo velik problem številni večji in manjši zemeljski plazovi, ki se pojavljajo predvsem v kamninah karbonske in permske starosti, kot so glinovci, muljevci, meljevci in kremenovi peščenjaki. Te kamnine predstavljajo okoli 40 odstotkov površine občine, za njih pa je značilno, da na površju razmeroma hitro preperevajo, pri tem pa tvorijo razmeroma debel sloj preperine.
Dne 14. 7. 1996 so si predstavniki državne komisije za plazove z Ministrstva za okolje in prostor ogledali najbolj ogrožena plazovita območja v naši občini.
Najbolj problematično je širše območje Polšnika, kjer se na hribovitem ozemlju pojavljajo številni večji in manjši plazovi. Vzrok je predvsem v geološki zgradbi ozemlja, s katero so pogojeni tudi številni izviri in močila, katera ob izdatnejšem deževju prepojijo debel sloj preperine. Tako pride na strmih pobočjih, kjer je tudi podlaga pogosto tektonsko poškodovana, do plazenja.
Prvi ogled je bij opravljen na lokalni cesti Pasjek - Polšnik v Zgornjih Tepah. Promet je bil na tem mestu že prekinjen, koje prišlo ob deževju do hitrega plazenja, tako daje bilo potrebno cesto dosuti. Sedaj je cesta začasno sanirana, vendar se lahko že ob prvem večjem deževju plaz ponovno aktivira.
Sledi dolg in razmeroma ozek plaz pod stanovanjsko hišo Tepe 35 - An-drejčkov plaz. To območje je že dalj časa plazovito. Zaradi plazenja je bil že prestavljen 10 kV A drog. Stanovanjsko zgradbo, ki se nahaja na manjšem grebenu stabilnega glinovca, premiki niso zajeli.
Razmeroma obsežno plazovito območje se nahaja tudi pred Polšnikom med dvema serpentinama lokalne ceste. Peta plazu je bila že sanirana s kastnim zidom, tako da spodnji del ceste ni več ogrožen. Ker pa je razdalja med peto plazu in čelom plazu velika, prihaja vmes še vedno do premikov, tako da se čelo plazu nevarno približuje cesti na zgornji serpentini, kjer se je na cestišču že pojavila razpoka.
V samem Polšniku se pojavljata dva večja plazova. Prvi predstavlja splazitev na lokalni cesti pod gostilno Majcen. Na tem mestu se je aktivirala polkrož-na plazina. Posedek je bil tako velik, da je bilo potrebno cesto dosuti. Drugi plaz pa se nahaja pri stanovanjski hiši 13a in opuščeni pošti. To je že star plaz. Nova hiša Polšnik 13a je poškodovana že do takšne mere, da je njena sanacija vprašljiva, medtem ko je bila stara pošta izpraznjena že pred nekaj leti inje njena obnova nesmiselna.
Večji plaz se nahaja tudi pod krajevno cesto Velika Štanga - Račica, nad kmetijo Žust, kjer je krajše plazovito pobočje, ki se občasno počasi premika, kar povzroča posedanje ceste v dolžini 25 metrov, obenem pa se peta plazu pomika proti gospodarskemu objektu kmetije Žust. Plazenje je staro približno trideset let, kar potrjujejo kostanjevi piloti, ki so zabiti v brežino, vendar plazenja ne preprečujejo, saj očitno ne sežejo do stabilne podlage.
Pri raziskavah je bilo ugotovljeno, da povzroča plazenje podzemna voda, ki ob večjem deževju prepoji debel sloj preperine do takšne mere, da prične drseti. Prav tako povzroča plazenje tudi nenehno dosipanje ceste, kar predstavlja dodatno obremenitev čela plazu.
Številni plazovi, ki se pojavljajo pretežno na hribovitih območjih, ogrožajo predvsem ceste in gospodarska poslopja, kakor tudi obdelovalne kmetijske površine. Sanacija že obstoječih plazov je nujna, sicer se bo škoda samo še stopnjevala. Vse to bo terjalo zelo visoka sredstva, katerih pa ni na razpolago.
Po ogledu so predstavniki državne komisije za plazove dali največ možnosti za pomoč pri sanaciji plazu v Veliki Štangi, vse pa je še odvisno od višine sredstev, ki jih bo ministrstvo namenilo za sanacijo plazov po celi državi ter od števila plazov.
Te ugotovitve kažejo na to, da bo v bodoče potrebno še posebno skrbno načrtovati vsak poseg človeka v naravo, predvsem pri gradnji novih cest ali njihovi razširitvi, ter pri gradnji raznih objektov.
Obvestilo iz občinske uprave_
Sprememba družbenega plana
V teku je sprememba prostorskega dela družbenega plana Občine Litija s katerim se urejajo posegi v prostor: kot so gradnja stanovanjskih objektov, počitniških objektov, poslovnih objektov itd. in infrastrukturnih objektov (železnica, ceste, deponije za komunalne odpadke, športno rekreacijske površine...). Ker je predloge za ureditev teh območij možno še upoštevati, pozivamo občane naj le te čimprej posredujejo. Še posebej zaželeni so predlogi za možne deponije komunalnih odpadkov (ravnanje s komunalnimi odpadki bo v prihodnosti lahko profitabilna dejavnost tudi za lastnike zemljišč).
Vsi, ki bi želeli, da se vaši predlogi vnesejo v spremembo dolgoročnega plana, lahko svoje pisne pripombe naslovite na naslov: Občina Litija, Jerebova ul. 14, Litija.
Občinska uprava občine Litija
Nadaljevanje s 1. strani
ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA
Iz leta v leto se delež denarja, ki ga občina namenja za komunalno dejavnost, krči, na drugi strani pa stojijo potrebe in zahteve po obnovi prometne signalizacije, krpanju udarnih jam v asfaltu, kjer že tretje leto ni bilo storjeno ničesar. Pred vrati pa je že naslednja zima, za katero KSP lahko le upa, da bo mila, saj v položaju, v katerem se je znašla, ne more prevzeti odgovornosti za celovito vzdrževanje skupnih komunalnih naprav, ker svojim delavcem s sredstvi, ki so ostala, ne more zagotoviti plač.
Svetniki so poročilo direktorja KSP zavrnili, saj želijo imeti celovito podobo o poslov-naju podjetja. Menili so tudi, da je bil program del tega podjetja predolgo neusklajen s proračunskim denarjem, ki ga prejme, zato so sklenili, da je treba ustanoviti upravni odbor, ki bo nadzoroval delo KSP in dokončno uredil sodelovanje med podjetjem in občino, ki doslej ni bilo ravno zgledno.
Ker pa je komunalna dejavnost nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, posebej mestnega, so poudarili svetniki, so podjetju iz nerazporejenih proračunskih sredstev odkazali 20 milijonov tolarjev.
Na predlog župana je občinski svet potrdil predloge dvoletnih investicij. Gre za rekonstrukcijo in izgradnjo nekaterih odsekov cest v naši občini. V letošnjem letu naj bi tako dokončali ceste Ješče-Mišji Dol, Dole-Brezovo in Pasjek-Tepe. Za te investicije so v letošnjem proračunu že namenili nekaj sredstev, vendar ne dovolj, da bi jih v celoti zaključili. Župan je svetnikom zato predlagal, da bi se dela v letošnjem letu iz-
vedla v celoti, preostali del stroškov pa bi se poravnal v prihodnjem proračunskem letu, s čimer se strinjajo tudi izvajalci del.
Nekaj (mestnih) svetnikov je temu sicer ugovarjalo, saj menijo, da od proračuna v prihodnjem letu ne bo ostalo veliko. Po ključu zadolževanja vnaprej so v svetu že "rešili" problem s košarkarji in nakupom Elzne-rjeve hiše. Na to je opozoril tudi predsednik občinskega sveta Rokavec, poudaril pa je tudi, da se na podoben način financira železniški podhod.
Dvoletne investicije so očitno tudi rešitev, da se v Litiji velike in finančno zahtevne stvari premakneje z mrtve točke.
Svetniki so tokrat spoznali osnovno šolo Gabrovka. Ravnatelj je opisal sicer težavne razmere, v katerih delujejo (premalo prostorov in "častitljiva" starost le-teh), vendar je s ponosom povedal, da vse težave v slogi uspešno rešujejo. Šola v Gabrovkt in na Dolah deluje na širokem področju, pa vendar število otrok komaj zadošča, da napolnijo po en oddelek vsakega razreda. Učni uspeh je dober, saj učenci presegajo republiško povprečje, ravnatelj pa je poročal tudi o izvajanju vseh drugih planiranih dejavnosti, tečajih in interesnih dejavnostih, ki so jih v preteklem šolskem letu uspešno in po načrtih zaključili. Šola uspešno sodeluje tudi z lokalnim Kulturnim društvom Fran Levstik in Športnim društvom Presad, med učenci namreč po količini in uspehih izstopajo športne dejavnosti. Šola gosti razne prireditve za učence in krajane ter tako predstavlja srce kraja.
A. Š.
SAT V A D
Vzdrževanje in montaža kabelskih, skupinskih in individualnih antenskih sistemov za sprejem satelitskih,
zemeljskih TV in radio
programov
ter video
in klasičnih domofonov za stanovanjske bloke in individualne hiše.
Zdravko Kadunc s. p. Gradiške Laze 33 1275 Šmartno Mobitel: 0609 638 - 250
Servis za tehnične preglede vozil
Na Ponoviški ulici naj bi do prihodnje pomladi zrasel nov, moderni servis za tehnične preglede osebnih in tovornih vozil. Projekt ne bo le tehnična pridobitev in nov gospodarski uspeh, pač pa tudi upanje za dvajset ljudi, ki jih namerava Roman Laba v servisu zaposliti.
Dejavnost tehničnih pregledov je tudi za širše litijsko območje izredno pomembna. V občini je registriranih okoli 8 tisoč vozil, vsi vozniki pa se enkrat letno zaradi potrditve tehnične brezhibnosti vozila odpravijo v Ljubljano ali Trbovlje. Vse bolj strogi predpisi o tehničnih pregledih zahtevajo sodobno računalniško tehniko za preiskus brezhibnosti vozil, tem standardom pa zastarela steza v Trbovljah ni več kos, zato bodo servis kmalu zaprli. Tu pa se odpirajo vrata litijskemu podjetniku, da zapolni praznino na tem področju.
Roman Laba namerava zgra-
diti servis, ki bo zasnovan na najmodernejši tehnologiji, ki jo zahtevajo evropski standardi. Za tak projekt je dobil tudi posebno pooblastilo z Ministrstva za notranje zadeve, ki mu daje izključno pravico do te dejavnosti na območju Zasavja. Investicija sodi med večje v občini, ocenjena pa je približno na milijon dvesto tisoč nemških mark. Tehnični pregledi naj bi se opravljali na t. im. krožni poti, ki bi strankam prihranila dosti časa. Če namreč vozilo ne bi bilo brezhibno, bi ga v avtomehanič-nih delavnicah za hitra popravila, ki bodo del kompleksa v ser-
visu, avtomehaniki takoj usposobili. Tehnični pregled naj bi v prihodnje opravili brez izgubljenih dni in paničnih obiskov v avtomehaničnih delavnicah. Stranka bo lahko tudi še isti dan uredila vse zadeve v zvezi z registracijo in zavarovanjem avtomobila, brez čakanja v dolgih vrstah na občini, saj v sklop servisa sodijo tudi vsi potrebni upravni in zavarovalniški uradi.
Novi servis Litiji prinaša 20 novih delovnih mest, Roman Laba pa namerava vsako leto izučiti še več vajencev iz poklicnih šol. V naši občini je eden od redkih, ki še sprejema v uk fante
iz poklicnih avtomehaničnih šol. Projekt so pozdravili tudi na občini, od katere je Roman Laba odkupil zemljo za svojo dejavnost. Razumljivo je, da bo servis za tehnične preglede vozil velika pridobitev za vso občino, saj je to dejavnost, ki prinaša redne dohodke, pomeni pa tudi relativno ekološko neobremenjujočo dejavnost. Ker bo servis zasnovan na najmodernejši tehnologiji, se bo z njegove steze na ceste odpeljalo tudi manj oporečnih avtomobilov, kar pomeni, da bomo na cesteh varnejši tudi vsi ostali.
A. Š.
Nejasna prihodnost zdravstva
Občana pri obisku zdravstvenega doma gotovo najbolj motijo vrste v čakalnicah in pa t. i. samoplačniske ambulante, kjer morajo kljub dodatnemu zavarovanju plačevati zdravstvene storitve specialistov.
V Litiji zdravstvena dejavnost poteka v Zdravstvenem domu in v dveh enotah v Gabrovki in na Dolah, ki sta bili zaradi oddaljenosti in slabše povezave z mestom zgrajeni za potrebe krajanov. Zdravstveni dom in obe ambulanti sta last občine, kije tudi njuna ustanoviteljica, zato pa je tudi po zakonu dolžna finančno poskrbeti zanje. Obe dislocirani zdravstveni enoti sta za krajane nedvomno dobrodošli, žal pa zaradi premajhnega obiska in zaradi nižje vrednotenih storitev (zdravniki v teh ambulantah so omejeni pri svojem delu zaradi slabše opremljenosti prostorov itd) prinašata izgubo. To še ne pomeni, da bi jih morali zapreti. Ker sta ambulanti locirani na
demografsko ogroženem območju, bi si po mnenju dr. Le-bingerja, direktorja ZD Litija, morala občina bolj prizadevati, da bi pridobila dopolnilna sredstva za delovanje ambulant še iz državnih virov.
Finančnim težavam v zdravstvu ni videti konca, pa naj gre za sredstva, ki jih prejmejo od zavarovanja, ali pa za denar iz občinskega ali državnega proračuna. Pri prvem problemu dr. Lebinger vidi glavno težavo v neopredeljenih občanih. Od približno 18 tisoč ljudi je opredeljenih le 13 tisoč. Splošni zdravniki namreč za svoje delo prejemajo plačilo glede na število prijavljenih, t. j. količnik za glavarino in pa količnik za storitve, ki jih dejansko opra-
ŠTUDENTSKI SERVIS LITIJA
Cankarjeva 1, pri železniški postaji
EDINI PRAVI SERVIS
NOVO! Odslej tudi v Litiji!
Posredovanje dela in izdaja napotnic dijakom In študentom
Naročanje napotnic tudi po tel.: 8>8>3 -165
Za vse Informacije nae pokličite ali obiščite
OČIŠČI NAS ALI POKLIČI tel. ££3-165
Pri vpisu potrebuješ samo: - dijaško ali študentsko izkaznico (lahko indeks ali potrdilo o šolanju), hranilno knjižico ali tekoči račun katerekoli banke.
Ko žepnina ni dovolj.,
vijo. In prav na račun tistih neopredeljenih se zdravstvu odtuji del sredstev.
Cena količnikov, ki je bila tudi povod za zdravniško stavko, se je minimalno povečala in znaša za glavarino 183 tolarjev ter za storitve 161 tolarjev, vendar še vedno ostaja prenizka, da ne bi prihajalo do izgub. Litijske razmere pa so sploh slabe, saj so cene količnikov v primerjavi z domžalsko in kamniško občino za 30 odstotkov nižje, kar litijsko zdravstvo uvršča pod povprečje ter mu povzroča nenehne likvidnostne težave.
Litijska občina v svojem proračunu za leto 1996 Zdravstvenemu domu odmerja za 2 odstotka manj sredstev kot lani (10 milijonov), poleg tega pa dr. Lebinger opozarja, da se denar, namenjen za zdravstvo, ki v občino prihaja iz republike, ne porablja namensko. Od 14 milijonov, ki so jim bili izkazani v letu 1995, so jih prejeli le 11. Občina ta sredstva prerazporeja in jih ne porablja le za zdravstvo (v letu 1994 so uredili pot do lekarne, ki pa ne sodi v to področje).
Direktor Zdravstvenega doma je "pravi" naslov za vse mogoče in nemogoče pritožbe. Ljudje se ogorčeni obračajo nanj, ko ne razumejo, zakaj določene storitve plačujejo, ko so vendar obvezno in še dodatno zavarovani. Posebej je to pereč problem glede specialističnega zdravljenja. Specialistična zdravstvena dejavnost na nivoju občine ni stvar pogodbe med Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Zdravstvenim domom Litija, zato je to "nadstandard", ki ga zavarovanja pacientov ne krijejo in ne plačajo. Zato morajo v Zdravstvenem domu Litija, če hočejo pač take specialistične dejavnosti imeti, seči v svoj žep. Specialisti so tako pogodbeni zunanji delavci, ki jih plača Zdravstveni dom, za nas pa so to samoplačniske ambulante. Ker pa je tudi kupna moč Litjanov manjša, večina od njih raje poišče pomoč v rednih ambulantah v Ljubljani, kjer zaradi velikega števila ljudi storitev ni treba plačati, je pa zato čakalna doba toliko daljša.
V preteklem letu se nam je zdelo, da bo zasebništvo v zdravstvu postopoma rešilo nekaj težav. Tudi v Litiji so nekaterim posameznikom podelili koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti (šlo je za dva splošna zdravnika, dva zobozdravnika in fizioterape-vtki). Direktor dr. Lebinger poudarja, da bi moral biti obseg zasebništva usklajen s politiko Ministrstva za zdravstvo, žal pa ministrstvo doslej še ni sprejelo Plana zdravstvenega razvoja do leta 2000 niti ni pripravilo Strategije razvoja zdravstvenega varstva.
Osnovno varstvo v Litiji bi moralo po mnenju dr. Lebinge-rja ostati celota. Zdravstveni dom bi moral, kot nosilec zdravstvene dejavnosti, na primarni ravni povezovati tako zaposlene v javnem zavodu kot tudi zasebnike s koncesijo. Drobljenje zdravstva v občini ni funkcionalno, meni, da bi morali bodoči zasebniki ostati v prostorih Zdravstvenega doma in da bi morali koncesije v bodoče podeljevati bolj premišljeno ter usklajeno med občino kot ustanoviteljem in Zdravstvenim domom kot javnim zavodom.
Prostori v Zdravstvenem domu ostajajo prazni, ker si zasebniki iščejo cenejše. Razumljivo, bolj ko so najemni prostori poceni, več ostane zasebniku, ki po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje opravlja dejavnost in za to prejema določeno plačilo. Vzdrževanje pa bremeni ustanovitelja, t. j. občino, ki se obnaša čisto ne tržno, kadar podeljuje koncesije tistim, ki odhajajo iz Zdravstvenega doma, ter si tako ustvarja izgubo.
Delež zasebnih zdravstvenih delavcev se bo sčasoma nedvomno še povečal. S kvalitetnimi storitvami pri "zasebnikih" so tudi pacienti zelo zadovoljni, dejstvo pa je, da širjenje ne more iti v nedogled. Rast zasebne prakse bo verjetno omejila zakonodaja. Slednja pa bo morala tudi bolj učinkovito poskrbeti za zdravstvene domove in vse tiste, ki bodo ostali zaposleni v javnih zavodih, sicer velika zdravniška stavka v aprilu ni bila zadnja.
A. Š.
Vaški dan 1996
Pred petimi leti smo se žene in dekleta z Vač in okolice na pobudo Slovenske ljudske stranke - podružnice Litija povezale v društvo in začele delovati z raznimi aktivnostmi, predvsem na izobraževalnem in kulturnem področju.
Tako smo zadnjo avgustovsko nedeljo članice društva v sodelovanju SLS - podružnico Litija in kmetijske svetovalne službe organizirali Vaški dan, ki smo ga letos pripravili že četrtič. To naj bi bil pravi praznik za sam kraj, saj se v tem dnevu veliko do-
gaja že od ranega jutra. Žene in dekleta smo pripravile kulinarično razstavo, ki je bila na ogled ves dan. Popoldan smo imeli prikaz stare domače obrti, nato še tekmovanje družin v kmečkih panogah. Sodelovalo je sedem družin. Žal pa je močan dež za nekaj časa prekinil nadaljevanje družabnega srečanja z ansamblom Zasavci. Namen vaškega dne je izredno uspel, saj je ta dan Vače obiskalo okoli dva tisoč ljudi. Vsi smo bili s prireditvijo zelo zadovoljni, saj smo dobili ogromno pohval, kar nam dokazuje česa si ljudje želijo, samo ponuditi jim je treba.
V sklopu vaškega dne smo tudi ocenjevali, seveda pod strokovnim vodstvom, ureditev okolice hiš in cvetja. Na samem vaškem dnevu smo podelili nagrado in priznanja za najlepše urejene domačije. Namen ocenjevanja bi bil, da bi se v prihodnje vsi skupaj še bolj trudili za urejenost celotnega kraja.
Vsem, ki ste letos pomagali pri organizaciji vaškega dne, se lepo zahvalim.
Posebna zahvala gre kmetijski svetovalki, gospe Lijani Lovše in predsedniku SLS - podružnica Litija in predsedniku občinskega sveta, gospodu Franciju Rokavec.
Hvala vsem, ki ste pekle tako čudovite dobrote za razstavo, vsem članicam društva, vsem sponzorjem in vsem, ki ste kakor koli pomagali pri pripravi vaškega dne. Hvala tudi vsem obiskovalcem, na svidenje leta 1997.
Predsednica društva žena in deklet Vače Kristina Potočnik
Upanje krajevnih skupnosti
Po spremembi lokalne samouprave so krajevne skupnosti padle v milost in nemilost odločitev občin. Tudi naše občine to vprašanje ni obšlo, pa vendarle smo imeli srečo v občinskem svetu, ki je modro in preudarno prisluhnil vsem dosedanjim pozitivnim izkušnjam, ki so jih s svojim delom doprinesle krajevne skupnosti v naši občini.
KS so ostale pravne osebe, s tem pa je podana tudi možnost bolj pristnega stika med občino in krajevnimi problemi. Prav tako je bilo uspešno urejeno vprašanje spreminjanja meja KS in ustanovitve mestne skupnosti Litija. Za nami so uspešno izvedene volitve v krajevne skupnosti in prav je, da KS sedaj dobijo nov primeren odlok, ki bo
NA RANČU M & J
urejeval položaj, ki je že podan v občinskem statutu, še posebno pa določil pristojnosti, ki so v delovnem področju KS. Predsednik občinskega sveta g. Franci Rokavec je že na prvem razgovoru s predsedniki KS pokazal, tako kot vedno do sedaj, velik interes za ureditev tega vprašanja. Prepričana sem, da bomo KS skupaj z občinskimi svetniki dorekli tudi področje pristojnosti med občino in KS. Bil bi tudi že čas, da se zmiga tudi država in se uredi pristojnosti med državo in občinami. Z neplačevanjem najemnine za uporabljanje občinskih prostorov po Sloveniji država meče kaj slabo luč pri učenju nas, državljanov, o pravni državi.
Nada Ceglar, Ponoviče
Povabljeni smo bili na piknik
V juniju 1996 nas je pot vodila iz Jevnice proti Jančam. Otroci iz vrtca "JURČEK" se radi glasno pogovarjamo, zato so se nam srne in zajci poskrili, tako da jih nismo videli. Pa nič zato, saj ni bil naš namen opazovati divje živali! Danes nas je pričakovalo čisto drugačno doživetje, kot smo jih vajeni. Gospa Mojca JERANT, ki je mamica naše deklice Sanje, je vse otroke iz vrtca povabila, naj jo obiščemo, saj njihov dom ni čisto navadna hiša, katero pridno čuva veliki kosmatinec Žak, ki ima sicer rad otroke, če ve, da so tudi oni prijazni do njega. Previdno smo pobožali psa in že smo hiteli spoznati ostale živali, ki prebivajo okoli doma. Seveda, na travniku za hišo sta se pasli dve kozi. Hitro pojdimo in ju pobožajmo, potipaj-mo ali pa tudi ne, saj imata na glavi roge. Kaj pa, če te z njimi nabodeta?! Ja, tudi previdni otroci so med nami.
Gospa Mojca je prihitela s peharjem suhega kruha: "Ja, pa saj nismo lačni, ravnokar smo pojedli zajtrk!" Zavel je rahel vetrič in ponesel vonj po kruhu protio TORU, PONČU in P0K1C1, konji so pritekli in pojedli vsak nekaj skorij kruha. Gospa Mojca nam je predstavila svoje ljubljence. Izvedeli smo, koliko so stari, kaj jedo, kje spijo, kako težak tovor smejo nositi in, na kar je še po-
sebno ponosna, da so zelo ubogljivi in da so dobri jahalni konji.
Uzda, sedlo, streme, so predmeti s katerimi osedlajo ponija, spretne roke to hitro opravijo, gospa Mojca jim med tem prijetno prigovarja in jih treplja.
Vsi se veselimo, otroci in živali. Nismo iskali najbolj korajžnih, saj smo bili vsi navdušeni in komaj smo čakali, da se povzpnemo v sedlo. Varne roke gospe Mojce in gospodične Mateje so vodile ponije in malega jahalca po jahalni poti.
Zadovoljni obrazi na ponijih so prihajali v "cilj". Sami izkušeni jezdeci!^
Če nam ne verjamete, si oglejte fotografije, saj je vsak jezdec dobil za spomin tudi to. Seveda od Jerantovih ni-
Vodovod Primskovo
Trasa za vodovod poteka od Rađanje vasi do Stare gore v KS Primskovo. Vasi na našteti trasi nimajo vodovoda. Tu so le krajevnih in nekaj manjših lokalnih zajetij. V sušnih obdobjih prihaja vedno do pomanjkanja vode, tako za gospodinjstva kot za živino. To pa je bil tudi glavni vzrok, da so ljudje naštetih vasi pristopili k organiziranemu reševanju pitne tekoče vode.
V 1. 1994 so izvolili svoje predstavnike v gradbeni odbor in pričeli z delom. Septembra 1995 so pričeli z izkopi na trasi bodočega vodovoda in s polaganjem vodovodnih cevi v dolžini na 4550 m (glavni vodi 2550 m, priključki 2300 m). Na zemeljska dela so z lastnim delom in denarnimi prispevki krili bodoči uporabniki sami. Za nabavo cevi pa so sredstva prispevali: Občina Litija, KS Primskovo in bodoči uporabniki.
Redno pa bo voda pritekala iz pip, pa se je potrebno dogovoriti s predstavniki Občina Litija še za denarna sredstva za izgradnjo skupnega vodohra-ma in tehnične opremljenosti vodovodnega omrežja.
Do sedaj je gradbeni odbor uspešno vodil vsa omenjena dela, želi si pa tudi uspešnega zaključka.
Gradbeni odbor vodovoda Primskovo se zahvaljuje vsem, ki so do sedaj sodelovali pri izgradnji vodovoda.
Vodovod Primskovo Gradbeni odbor
smo odšli le polnih doživetij, do sitega smo se najedli domačega peciva in napili soka.
Čeprav nas je v vrtcu že čakalo kosilo, se otroci nikakor niso mogli ločiti in posloviti od prijaznih ponijev. Kar precej truda smo potrebovale vzgojiteljice, da smo jih preusmerile drugam.
Gospa Mojca obljublja, da bo sprejela vsakega otroka, ki bo prišel skupaj s starši na obisk. Pokličete jo lahko po telefonu na številko 877-571.
Pridite na ranč M & J Jevnica 18, ne bo vam žal, imeli se boste lepo, tako kot smo se imeli otroci in tovarišice iz vrtca "JURČEK" Jevnica!
HI FOTOVESTI...  & [...NOVIČKE trđ
Obisk državnega sekretarja dr. Draga Čeparja
-i
JI
"I4
Mali",
Litija-V petek, 13. septembra seje mudil na delovnem obisku državni sekretar v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dr. Drago Čepar. Državni sekretar seje najprej zadržal v daljšem razgovoru z županom občine Litija, tajnikom občine Litija in načelnikom Upravne enote Litija. Nato pa je obiskal še Zavod za zaposlovanje enota Litija, Center za socialno delo Litija in Dom počitka Tišje. V domu pa je, po razgovorih z direktorjem doma, pozdravil oskrbovance doma in se seznanil z nekaterimi problemi, ki še pestijo sicer urejen dom. Foto: R. M.
Zahvala dosedanjm predsednikom KS
Litija-V sredo, 4. septembra, je potekalo v veliki sejni dvorani občine Litija srečanje s predsedniki krajevnih skupnosti. Na koncu srečanja sta se župan in predsednik Občinskega sveta občine Litija zahvalila za trud in požrtvovalno delo dosedanjim predsednikom KS in jim izročila spominsko darilo.
Krožek ročnih del
Tako se je vrtel krožek ročnih del pri Društvu upokojencev Litija, ki ga je obiskovalo 15 upokojenk, pod vodstvom gospe Erne Blažič.
V začetku septembra bomo pripravili razstavo ročnih in likovnih del. Vabimo tudi ostale, ki ustvarjate doma, da prinesete svoje izdelke na razstavo in pokažete, kaj zmoremo v tretjem življenjskem obdobju.
Društvo upokojencev Litija, Foto: Anica Majcen
Kratke vestičke iz Litije
• Mestna skupnost se je konstituirala, za predsednika je bil izvoljen Ignac Šteferl. Svet je že sprejet statut in program dela.
• Društvo prijateljev mladine je pripravilo pisan počitniški program. Otroci so se odpeljali na kopanje na Izlake. Z muzejskim vlakom so se peljali iz Sežane na Jesenice, pletli so predmete iz slame na Firmovi domačiji v Podšentjurju in igrali ulično košarko. Predstavitev taboriških veščin pa je zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadla.
• Društvo tabornikov, ki je bilo nekoč v Litiji zelo aktivno, bo spet oživelo. Za to že potekajo priprave. Otroci pa se lahko vpišejo k tabornikom na obeh šolah, saj bodo taborniki delovali tudi kot interesna dejavnost.
jgj FOTOVESTI    I & 1 ...NOVIČKE trd\
w
Novinarska konferenca ob predstavitvi svetega pisma
Bogenšperk -V petek, 6. septembra, je bila na gradu Bogenšperku predstavitev novega prevoda svetega pisma v slovenščini in predstavitev simpozija o svetem pismu, ki bo v drugi polovici septembra potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tiskovne konference so se udeležili številni predstavniki domačih in tujih medijev. Foto: R. M.
Analiza gasilskih intervencij
Litija-V začetku poletnih mesecev smo bili priča velikemu številu požarov. Zato so se 27. julija se na delovnem sestanku sešli poveljnik GZS Tone Senetočnik, regijski poveljnik GZ Jože Brleč, tajnik občine Litija Martin Hostnik, referent za požarno varnost občine Litija Marjan Janežič, poveljnik OGZ Litija Janez Ambrož in podpoveljnik OGZ Litija Zvone Ulanec. Na sestanku so analizirali požare, ki so se zgodili v zadnjem času na območju občine. Pri tem se je izkazalo, da bo potrebno v prihodnje dati večji poudarek na ustrezno opremljenost gasilcev.
Foto: R.M.
Dela na mostu gredo h koncu
Šmartno- Slabe volje ljudi, ki se vozijo skozi Šmartno, bo kmalu manj. Tako se v koncu meseca septembra obeta odprtje novega mostu čez reko Reko. V načrtu pa je tudi sanacija mostu pri tovarni Usnja. Omenjene investicije vodi Ministrstvo za promet in zveze - Direkcija Republike Slovenije za ceste, kije tudi investitor preplastitve regionalne ceste skozi Šmartno in v Litiji. Foto: R. M.
Pogovori z občani
Spoštovane občanke in občani: obveščamo vas, da so uradni pogovori z občani vsako sredo od 14. do 16. ure v sekretariatu občinskega sveta, soba 49. Sicer pa lahko pokličete na domače tel. številke vsak dan: Franci Rokavec; tel: 877- 161 in Jože Grošelj; tel.: 881 - 105. Lepo pozdravljeni!
Predsednik občinskega sveta Franci Rokavec Podpredsednik občinskega sveta Jože Grošelj
Srečanje ob 50. obletnici male mature v Litiji
Ko se človek ozre nazaj na prehojeno življenjsko pot, se mu nehote porodijo misli, lepo bi bilo srečati se s sošolci. Kajti bili smo generacija, kije svoje osnovno šolanje preživela kar v treh državah.
V nižjih razredih je bil ob slovenskem jeziku, najbolj važenj srbohrvatski. Komaj smo lepo pismeno začelo obvladovati ta dva jezika, se je nad nas zgrnila nemška okupija. V nekaj tednih smo morali že razumeti nemške učitelje, lahko pa dodam, da predmeti petje, telovadba in risanje res gredo hitro v glavo. To so bili glavni predmeti. Vendar, prišel je čas, ko se je bilo treba podati na Meščanko šolo - nemško Hauptuschule.
Tu je bilo nekaj kalvarije s predmeti.
V prvem letniku smo ob vsaki šolski uri napeto poslušali, kaj pravzaprav je in h kateremu predmetu spada to predavanje. Saj za predmete Erdkunde - zemljepis, Geschichte - zgodovina, Natu-rkunde - prirodopis smo v večini prvič slišali. Vendar, mladost zna prebroditi marsikaj. Moram reči, da smo se predmete učili na pamet. Potrdilo za to je bilo, sedaj ob srečanju, gladko deklamiranje zgodovine nastanka sveta. Kako prijetno smo se nasmejali! Tako smo v 2. letniku postali že kar vzorni dijaki. Kljub vojnemu obdobju smo le spravili pod streho tri letnike.
Prišlo je leto 1945. - konec vojne. Šolstvo seje hitro organiziralo. Ministrstvo za prosveto je izdalo odlok, da moramo delati nostrifikacijske izpite čez letnike, katere smo zaključili v nemščini. Predpisalo je čez katere predmete se delajo izpiti v slovenščini. To so bili slovenščina, zgodovina in zemljepis. Vse to smo opravili v juliju, avgustu in septembru 1945. Nato smo začeli z rednim poukom 4. letnika Nižje gimnazije, 15. oktobra 1945.
Moram reči, da smo bili s profesorji zelo povezani. Res so nam hoteli nadoknaditi zgubljeno znanje slovenščine in drugih predmetov. Naj k temu dodam tudi vzornost dijakov in spoštovanje vseh predpisov na šoli. Tako smo dijaško -horo legalis - spoštovali. Vendar, kdaj se je bilo le težko zadržati od raznih plesov. Tako sem v arhivu Slovenije našla dopis ravnateljice Nižje gimnazije Mladinskemu odboru na šoli naj se kaznujejo oz. naj se izreče vzgojni ukrep dvema sošokama, ker sta bili na plesu do polnoči. Največ smo se temu nasmejali zato, ker je imenovana sošolka sedaj rekla, "Saj takrat še plesat nisem znala!"
V 4. razredu nas je bilo 43. Letnik smo zaključili 6. junija 1946 s proslavo. Na tej proslavi so bila podeljena spo-
minska darila -knjige - petim dijakinjam, ki so opravile letnik z odličnim uspehom in tako bile oproščene male mature. Te dijakinje so bile: Zvonka Dušak, Jožica Nograšek, Nada Punge-rčar, Avgusta Petek, Lea Vuk.
Vsi drugi smo se s 15. junijem podali na izpite in samo dva sta imela popravne izpite. Po zaključku je del dijakov odšel v Kamniške Alpe na tedensko vandranje. Del dijakov je odšel v delovne brigade. Tako smo se razšli, vsak
Blagajnik: Josip VAJDELIČ, davkar v Litiji
Člani: Dr. Vladimir OREL, okrožni zdravnik v Litiji
Nikolaj KRHLIKAR, zidarski mojster v Litiji
Josip STRMAN, predsednik občine Šmartno
Franc KUKOVICA, posestnik - zastopnik občine Kresnice.
Šola je bilo začasno - nastanjena - v poslopju predilniškega podjetja Mau-
»'     , M   \ Ji
bs_
najprej na življenjsko pot in iskanje čim boljših življenjskih usmeritev.
Ob tej priliki smo se tudi spomnili 60. letnice zaključka 1. letnika prvih dijakov Meščanske šole v Litiji, leta 1936.
Šola je bila ustanovljena 1. 1935, z odlokom Ministra presvete, z dne 13. dec. 1934. Z odlokom ji je bila določena obrtno - industrijska smer. Kranjska banska uprava je odredila, da se šola otvori z začetkom šolskega leta 1935/36.
Za vršilca dolžnosti upravitelja je bil s februarjem 1935 imenovan Vladislav ROJEČ, dosedaj nastavnik Meščanske šole na Rakeku.
Pri vpisu do 3.sept.l935 je bilo definitivno vpisanih 56 dijakov in to 33 dečkov in 23 deklic. Bili so iz upravnih občin Litija, Šmartno, Vače in Kresnice. Uprave všolanih občin so izvolile prvi Upravni odbor za Meščansko šolo. Ta se je na svoji seji, dne 30. okt. 1935 konstituiral takole.
Predsednik: Franc LAJOVIC, predsednik Občine Litija
Poslovodja: Vladislav ROJEČ , vršilec dolžnosti upravitelja
tner.Poslopje je bilo dograjeno leta 1823. Določeno je bilo za DEKLIŠKI DOM za samske uslužbenke predilnice. Ker pa je v letih 1930 že začel splošni zastoj v industriji, je bilo v poslopju dovolj prostora. Tako je predilniško podjetje odstopilo Meščanski šoli I. nadstropje, vendar za to ni zahtevalo nikake odškodnine ali najemnine.
Prostori, dani na uporabo šoli, pa naj bi zadostovali le za dve šolski leti. Tega se je v polni meri zavedal izvoljeni upravni odbor. Posvetil se je temu vprašanju in skušal doseči,da se že prihodnjo pomlad prične z gradbenimi deli. Na pobudo Občinske uprave je Sresko nečelstvo sklicalo komisijo, ki bo določila stavbišče za novo šolsko poslopje.
Do novega šolskega poslopja v času delovanja Meščanske šole ni prišlo. Po vojni je bila šola preimenovana v Nižjo gimnazijo, le te pa so bile ukinjene po letu 1948.
Občini Litija pa samo v droben preblisk - morda bi se lahko kdaj le potegovali za kakšno srednjo šolo.
Po arhivskih dokumentih zapisala Ana Flego - Škoda
JESENSKE SERENADE SEPTEMBER 1996
Cjlasbena mladina Ljubljanjska Trubarjev antikvariat %%1'D oder treh Herojev Tirnice in oblina Medvode. Cjlasbena mladina 'Jesenic in občina Jesenice Občina Litija Zveza kulturnih organizacij %rško Cjlasbena mladina Slovenije
VLJUDNO VABIJO NA GRAD BOGENŠPERK.
•Vstop pJipsT!
'Kpncerte sta podprli: Tiskarna 'Mladinska knjiga, Občina 'Krške-
JTS'L9{S'J?L SVRiCK&TfL 1996
fR$3^SXHSVH I^KLJUHflSTE JUVl^TE Camerata Carniola, ansambel kljunastih flavt
'H&delja, 29. 9.1996 ob 17.00, grad'Bogenšperk.
OBVESTILO
Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji obvešča svoje krajane, da se za morebitne potrebe lahko zglasite v času uradnih ur vsak ponedeljek od 13 - 15 ure na Staretovem trgu 25, Šmartno pri Litiji (matični urad). Predsednik Sveta KS Šmartno: Milan Izlakar
VLOŽITE CERTIFIKAT!
Nagrade:
# kavni mlinček
* parni likalnik
* radiokasetofon Philips.
Možnost kredita! tel.:(069)836-904
MALI OGLASI
V Gabrovki pri bloku 17/a dam v najem ali prodam garažo. Peter Kavšek, Koroška 28, Velenje. Telefon: 063-852-505 ali 856-450
PGD Litija oddaja prostore v gasilskem skladišču v Velikem vrhu v izmeri 50 m 2, primerno za manjše poslovne prostore. Informacije na telefon: 061/881-071 g. Ulanec
Prodam starejšo obnovljeno hišo na parceli 2500 m2 na relaciji Litija-Polšnik. Cena 70.000 DEM. Za informacije pokličite na telefon (061) 881-056, popoldan.
PREDILNICA LITIJA D.D. predaja
z zbiranjem ponudb
VLEČNINO "UNIORČEK" -KRNICA 7,5 kw.
Cena 10.000,00 DEM v tolarski protivrednosti. Ponudba velja do 10.10.1996.
Informacije po telefonu: 883 - 970, int. 253 (Fani Vrhovec).
Obisk državnega sekretarja za kulturo
Litija - V petek, 9. avgusta, se je v litijski občini mudil na delovnem obisku državni sekretar iz Ministrstva za kulturo g. Silvester Gaberšček.
Državni sekretar se je med drugim srečal tudi z direktorjem Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija g. Jožetom Se-vljakom in si ogledal potek obnovitvenih del v litijski knjižnici. Direktor ZIK -a Litija pa je državnemu sekretarju predstavil načrt dejavnosti Kulturnega centra v Litiji.
Državni sekretar g. Silvester Gaberšček si je ogledal tudi notranjost litijske cerkve in se seznanil z načrti povečanja cerkve.
Foto: R. M.
Občina Litija investira
1LUL-.
Vače - V okvir investicij v osnovnošolske prostore sodi tudi izvedba ureditve podružnične osnovne šole na Vačah, vključno z odvodnjavanjem, katerega je bilo nujno urediti, saj je v dežju zaradi velike količine meteorne vode prihajalo do zalitja hodnika šol ter učilnic v pritličnem prostoru.Na novo urejen površinski izgled okolice POŠ predstavlja ugoditev dolgoletni želji krajanov po vzpostavitvi osnovne komunalne urejenosti tega dela občine. Izvedba projekta pa predstavlja tudi napredek na področju izpolnjevanja pogojev za promoviranje turizma na širšem področju geometrijskega središča v občini Litija. M. J.
V polnem teku so tudi investicije v OŠ Litija. Tako so že zgradili nadstrešek nad novim prizidkom, v načrtu pa so še druga dela, ki se bodo izvajala v naslednjih letih.
Foto: R. M.
Polšnik - Eden izmed težavnejših cestnih odcepov na področju občine je gotovo oni na odcepu lokalne ceste Pasjek -Sp. Tepe v KS Polšnik, katere člani so enotno in usklajeno s krajani že več let predlagali pričetek del na omenjeni cesti. Preložitev lokalne ceste v mostu med Pasjekom in Sp. Tepa-mi predstavlja prvo fazo vspostavitve asfaltne povezave Polšnika z občinskim središčem. Izvajanje del je izredno težavno, saj je področje kamnito in zelo zahtevno.Dela bodo zaključena do konca oktobra tega leta. M. J.
Jevnica - Prostori Podružnične šole Jevnica so bili že od leta 1990 neprimerni za izvajanje pouka, saj so zdravstveno in sanitarno neprimerni za opravljanje izobraževalne dejavnosti, pouk pa je potekal tudi v kletnih prostorih šole, ter v najetem prostoru Zadružnega doma. Navedene težave bodo odpravljene z izvedbo investicije nadzidave osnovne šole, začete v poletnih mesecih letošnjega leta.
Ureditev zasebnih prostorov Podružnice Jevnica bo tako pomenila izboljšanje pogojev in vzpostavitev kvalitetnih standardov za pridobivanje šolskega znanja za otroke, ki obiskujejo hram osnovnošolske učenosti v tej organizacijski enoti OŠ Gradec. M. J.
lezavno, saj je poarocje Kamnuo in zeio zanievno.ueia Doao oDisKujejo nram osnovnosoisKe ucenosu v rej organizaci zaključena do konca oktobra tega leta. M. J.    enoti OŠ Gradec. M
Izšla je knjiga "Nekaj o vojni škodi in pravicah"
Sredi maja je izšla knjiga prof. Ivice mandantov in političnih komisarjev teh tega aspekta še nerešenih in bi bilo tr Žnidaršič z naslovom "Nekaj o vojni ško-    baz. še marsikaj preučiti in ovrednotiti."
Sredi maja je izšla knjiga prof. Ivice Žnidaršič z naslovom "Nekaj o vojni škodi in pravicah - zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva". Na 204 straneh avtorica predstavi:
- zakone in predpise, ki jih je nekdanja Jugoslavija sprejela v letih po drugi svetovni vojni, na osnovi katerih so popisovali in ocenili vojno škodo,
- podroben opis datumov dogovarjanj z naslednicami agresorskih držav v drugi svetovni vojni o vprašanjih povračila vojne škode in kaj je terjala in dobila bivša država na osnovi omenjenih sporazumov,
- podatke, kako so druge države urejale vprašanja vojnih odškodnin takoj po drugi svetovni vojni, pa tudi po združitvi Nemčij in razpadu Sovjetskega imperija,
- posamezne arhive in muzeje, ki hranijo gradiva o žrtvah vojnega nasilja in pove, s katerega območja so žrtve, zajete v teh arhivih,
- repatriacijske baze v Sloveniji v letu 1945, našteje vseh 40 baz z navedbo ko-
mandantov in političnih komisarjev teh baz.
Knjigo sta recenzirala univerzitetni profesor dr. Janko Prunk in zgodovinarka prof. Metka Gombač. Oba recenzenta sta knjigo zelo ugodno ocenila. Dr. Janko Prunk je med drugim dejal, "da bo knjiga služila oblastnim organom in zgodovinarjem ter da ima bogastvo podatkov, ki so smiselno razporejeni in označeni z viri. Avtorica govori o ljudeh, ki so zelo trpeli zaradi nacizma in fašizma, niso pa ustvarjali herojskega dela zgodovine. Država jih je prezrla in vprašanja vojnih odškodnin ni rešila."
Prof. Metka Gombač je povedala, "da prihaja knjiga ob pravem času, v razgibanem trenutku, ko se na različnih ravneh ponovno odpirajo vsebinska vprašanja o dogodkih v času druge svetovne vojne. Sedaj imamo na enem mestu zbranih veliko podatkov o vojni škodi, hkrati pa dan napotek zgodovinarjem - upravi, da je veliko vprašanj s
tega aspekta še nerešenih in bi bilo treba še marsikaj preučiti in ovrednotiti."
Na predstavitvi brošure v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani se je zbralo preko 100 predstavnikov vseh žrtev vojnega nasilja, zgodovinarji in predstavniki vlade R Slovenije. Vsi so si bili enotni, da bo vsebina te publikacije koristna za na-daljne uveljavljanje pravic žrtev vojnega nasilja. Takega mnenja je bil tudi Ivo Piry, predsednik Medresorske komisije vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode.
Knjigo lahko naročite po ceni 950 SIT pri Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne Ljubljana, Na jami 1, tel. 061/553 584 ali 061/445 087.
Društvo daje informacije in nudi strokovno pomoč pri uveljavljanju statusa vojnega invalida - civilnega invalida vojne. Invalidi, če menite, daje vaša invalidnost posledica vojnih dogodkov ali poškodb z vojaškim materialom, pokličite v pisarno društva.
MD civilnih invalidov vojne Ljubljana
Si FOTOVESTI... I & i ...NOVIČKE trCf
Obnova cerkvice v polnem teku
s
Polšnik- Krajani Polšnika so ob prizadevanju tajnika občine Martina Hostnika ter ob dobrem sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za obrambo pričeli z obnovitvenimi deli cerkvice na Ostrežu. Obnovitvena dela na zu-nanjščini (obnova strehe in fasade) je trajalo v poletnih mesecih in bo predvidoma končana v septembru.
Foto: R. M.
Srečanje starejših krajanov
V četrtek, 20. junija, smo pripravili družabno srečanje starejših krajanov Litije - desni breg, Podšentjurja, Velikega vrha in Širmanskega hriba.
V krajšem kulturnem programu so sodelovale pevke Društva upokojencev Litija in harmonikar Jože Hauptman iz Save. Lepo se zahvaljujemo Območni organizaciji RK Litija, KZ Litija, Pekarni Piškotek, obema cvetličarnama iz Litije, g. Mehdiju Begaju, g. Mirni Šuštar, g. Otonu Muzga, g. Jožetu Hauptmanu, PGM Hotič in pevkam, da smo lahko s skupnimi močmi pripravili prijetno srečanje.
KO RK Litija - desni breg Foto: Viktor Zupan
Predstavitev Malteškega reda
Litija-V nedeljo, 15. septembra seje v litijski župnijski cerkvi pri maši za ostarele, bolne in invalide predstavil Malteški red. Grof Carl de Villavicencio - Mar-gheri, ki je malteški red pripeljal v Slovenijo, je predstavil nastanek reda in njihovo poslanstvo - pomoč bolnim, ostarelim in invalidom. Po maši, ki jo je vodil litijski dekan Anton Masnik, so se prisotni zadržali v prijetnem razgovoru in ob dobrotah, ki so jih pripravile litijske gospodinje. Foto: R. M.
KNJIŽNICA VABI
HM
Po počitnicah, ki so v naših knjižnicah minile v smislu branja zabavne literature, otroci pa so vsak torek tekmovali v igranju videoigric, je za učence, dijake in študente nastopil čas iskanja obveznega branja in literature za izpite.
V knjižnici smo se lotili tudi vseh običajnih dejavnosti za mlade in odrasle:
»10. septembra je bila v prostorih knjižnice odprta slikarska razstava Zore Mrežar, slikarko je predstavila Vidka Kramžar, glasbo je prispeval Evgen Malis,
17. septembra so začeli učenci spet brati knjige za BRALNO ZNAČKO,
*■ 17. septembra je bilo na zaključni prireditvi mednarodnega knjižnega kviza, kije bila v dvorani na Stavbah, izžrebanih 62 reševalcev kviza, 50jih bo odšlo na izlet, 11 jih je dobilo knjižne nagrade, eden pa se bo udeležil slovenskega srečanja reševalcev kviza; prireditev je bila zelo zabavna, saj so se učenci pomerili tudi v karaokah, za glasbeno vzdušje so skrbeli član skupine The Guitares,
*• 24. septembra se začnejo ponovno ure pravljic, ob 17. uri v litijski knjižnici in ob 18. uri v šmarski knjižnici
» PRIREDITVE bodo letos potekale v knjižnici vsak torek, izmenjaje prvi teden ure pravljic, drugi teden pa prireditve za odrasle (razstave, predstavitve knjig, predavanja ipd.).
KULTURNE IN KRAJEVNE NOVICE
ŠMARTNO - Sredi julija sta v šmarskem kulturnem domu izvedli klavirski recital mladi pianistiki Veronika Hauptman in Tina Gašperšič, študentki 3. letnika ljubljanske Akademije za glasbo. Predstavili sta dela Rachmaninova, Liszta, Chopina in Debussvja.
BOGENŠPERK - V petek, 9. avgusta, se je zbralo na grajskem dvorišču nad 50 ljubiteljev resne glasbe, ki so prisluhnili zaključnemu koncertu mednarodne poletne violončelistične šole, ki jo je organizirala zasebna glasbena šola Parnas iz Domžal, predstavilo pa seje 16 mladih glasbenikov iz Japonske, Koreje, Italije, Švice in Slovenije.
ŠMARTNO - Na praznični dan, 15. avgusta, je popoldne med nevihto udarila strela v Regalijevo gospodarsko poslopje v Mali Kostrevnici, ki je kljub hitremu posredovanju gasilcev, pogorelo do tal. Nesrečnim lastnikom so takoj priskočili na pomoč posamezniki in skupine, odzvala pa se je tudi Krajevna skupnost Šmarto. Člani sveta so organizirali nabiralno akcijo in v treh dneh zbrali 595.600.00 SIT; zato se vsem darovalcev zahvaljujejo za razumevanje in solidarnostno pomoč.
ŠMARTNO - Sredi avgusta je mešani pevski zbor Zvon sodeloval s celovečernim koncertom v Metliki, kjer je bil gost poletnih prireditev Pridi zvečer na grad. Pod vodstvom zborovodkinje Marjance Vidic je zapel 20 pesmi, spored pa je povezovala Marina Pivk. Pred koncertom je zbor sodeloval še na prireditvi v Janko-vičih pri Adlešičih, kjer so odprli slikarsko razstavo slukarja grafike Izidorja Jalovca iz Kranja in prikazali nekaj ljudskih običajev in šeg iz raznih slovenskih pokrajin ter podelili priznanja najbolje urejenim domačijam v Beli krajini.
ŠMARTNO - 1. septembra je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesnost, na kateri so v prisotnosti šolskega ministra dr. Slavka Gabra, svečano podelili maturitetna spričevala najuspešnejšim posameznikom, ki so pri maturitetnem preizkusu dosegli 30 in več točk od 34 možnih. Med 148-imi fanti in dekleti so bile tudi tri nekdanje učenke šmarske osnovne šole, zdaj maturantke gimnazije Ledina - Aleksandra Ceglar, Blanka Pajiž in Milena To-mažin. Čestitamo!
LITIJA - Zveza kulturnih organizacij Litija je letošnjo likovno kolonijo za šolarje pripravila od 5. do 7. septembra v Fiesi pri Piranu. Kar 32 mladih likovnikov z vseh šol v občini, kjer imajo predmetno stopnjo, je tri dni ustvarjalo ob obali pod vodstvom šestih mentorjev. Starši so prispevali polovico stroškov, ostalo pa organizator.
BOGENŠPERK - Štiri septembrske nedelje, vsakokrat ob 17. uri, potekajo v poročni dvorani na gradu Bogenšperk koncerti jesenskih serenad, na katerih sodelujejo mladi glasbeniki, pevci in igralci.
ŠMARTNO - Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ZKO Litija in domača krajevna skupnost pripravljajo 16. srečanje malih pevskih skupin Slovenije, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 16. uri v kulturnem domu v Šmartnem. Letos bodo vse nastopajoče skupine posvetile pozornost slovenski ljudski pesmi in izvirnim ljudskih skladbam iz domačega okolja.
Novice zbral Boris Žužek
L
AVTO ŠOLA SI 0 CAR SVETIČ
vabi vse zainteresirane občane na
BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE,
ki se bo pričel v torek, 1. oktobra 1996, s pričetkom ob 16. uri.
Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. - 15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/883- 140.
Nudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči.
Sindikalna dvorana na Stavbah dobila novega upravljalca
Ustanovljen kulturni center Litija
V Glasilu občanov smo že pisali o kulturni dvorani na Stavbah, ki je že nekaj časa žalostno propadala. Na pobudo Zavoda za izobraževanje in kulturo je občinski svet Litija sprejel odlok (Ur.l. RS, št. 33/96) o ustanovitvi Kulturnega centra v okviru ZIK, kamor poslej spada tudi sindikalna dvorana na Stavbah.
V pogovoru z direktorjem ZIK profesorjem Jožetom Sevljakom smo izvedeli, da so se že začela obnovitvena dela. Tako so že obnovili popacano fasado, uredili vhodna vrata, stopnišče, prebelili strop pod napuščem, namestili koše za smeti in na novo postavili okrasna korita.
V avli bodo zamenjali dotrajana harmoni vrata, s čimer bodo pridobili prostor za postavitev različnih razstav in zbirk. V sezoni, ki je pred vrati, bodo organizirali razstavo ob 150 -
ZIK-a, naslednje leto p£ uredili še večjo teraso nad avlo. Na njej bodo uredili dva večja večnamenska prostora za predavanja, sprejeme in drugo kulturno dejavnost, ki jo v Litiji nujno potrebujemo.
Kaj pa se obeta na prireditvenem območju? Tudi o tem smo se pogovarjali z direktorjem litijskega kulturnega zavoda. Povedal nam je, da želijo nekoč spet obuditi gledališki abonma. Seveda tudi tu ne gre brez težav, saj so za izvedbo takega projekta potrebna večja finančna sredstva. Gledalci sami z vstopnino namreč ne morejo kriti
letnici železnice in pa razstavo o rudniku svinca Sitarjevec.
V Uradnem listu so objavili javen razpis, s katerim so pozvali vse zainteresirane za opravljanje filmske dejavnosti, obrnili pa so se tudi na gostince, da v času prireditev organizirajo gostinsko dejavnost. Prvi pogovori o tem že tečejo.
Na vrhnji terasi bo občina Litija uredila poslovne prostore za upravo
vseh stroškov. Za začetek bi kazalo poskusiti z organizacijo posameznih gledaliških predstav.
Obljubljajo pa bogato gledališko dejavnost za osnovnošolsko in predšolsko mladino. V tem smislu se že pogovarjajo z vodstvi osnovnih šol in vrtca, saj se zavedajo, da se vse začne z naj mlaj-
V načrtu imajo tudi vedre, humoristične večere, s katerimi želijo popestriti dolge zimske dni. Poleg filmskih predstav, ki bodo tekle tudi v prihodnje, se obeta kar pisana paleta prireditev.
Seveda pa se zavedajo, da se človek dobro počuti le v lepem, urejenem okolju. Litijska dvorana je resnično potrebna temeljite prenove. Ko bodo
obnovili tla, obloge, namestili nove gledališke fotelje, uredili balkon, opremili oder, bo to resnično lepa in prijazna dvorana, v katero bodo radi prihajali obiskovalci iz vse občine. Tudi ob tej priliki velja poudariti, daje dvorana na Stavbah osrednja kinogleda-liška dvorana občine Litija, torej last vseh občanov.
Če bo upravljalcu oziroma občini uspelo v njej urediti še prostore za stalni muzej, bo ponudba res popolna. Lahko zapišemo, da se dvorana oziroma Kulturni center resnično prebuja, saj bodo v njem našle možnosti nastopa tudi številne kulturniške skupine. Potrebno se bo dogovoriti o vseh pravicah in obveznostih, ki iz tega izhajajo, in ubrati najboljše rešitve.
Ob koncu zapišimo skupno željo, da bi ta kulturni objekt čuvali in skrbeli za njegov izgled. Da ga ne bi kdo ponovno poškodoval, saj so v njem združena naša skupna, težko pri-služena sredstva občanov in pa seveda veliko veliko dobre volje in načrtov!
R.J.
Stoji učilria zidana
^8
Podružnično šolo v Polšniku že vrsto let prizadevno vodi učiteljica Darinka Ribič. Pred mnogmi leti je prišla semkaj iz Litije, si tu ustvarila dom in postala prava Polšničanka.
Ob praznovanju so marljivi šolniki ob pomoči mladine pripravili vzorno razstavo starih predmetov. Le česa vsega ne skrivajo kmečka podstrešja? Na fotografiji: zbirka starih svetilk
	1 r '    ■ ■		- ME
		■I » SFal Ml	mm
	"*Tr    ^»M<ifcin3Bj^Bi^^i I		
i mmmm—    —........""v**			
II mi
■ ■
n
I
V tej ponosni stavbi si mladi rod že vrsto let nabira znanje. Za jutri, za pojutrijšnjem. Sicer je to že tretja šolska stavba v kraju. Prva je bila med vojno porušena, druga je bila zgolj zasilna, ta na fotografiji, pa je bila lani obnovljena.
/Nekaj posebnega pa je - verjeli ali ne - pisalni stroj, ki bi sodil v vsak, še tako zahteven tehnični muzej. S posebno premakljivo iglo iščeš črke, z desnico pa udarjaš po tipkah. Zanimivo, ni kaj!
Na šoli so še posebej ponosni na zbirko starih šolskih dokumentov iz povojnega časa, vsa starejša dokumentacija je žal zgorela.
Na takole računalo so računali že naši dedki in babice, pisali so na črne tablice, svinčnike in peresa pa so nosili v posebnih škatlah.
Pa srečno, polšniška šola, za naslednjih sto let!
Tekst in foto: J. S.
Nepozabna srečanja ob 100-letnici šolanja v Polšniku
700 let je že minilo odkar je takratni župnik začel poučevati v župništvu v Polšniku. Ob tej priložnosti smo člani KUD-a pripravili več nepozabnih prireditev.
S kratkim kulturnim programom so učenci OŠ Polšnik in MoPZ Polšnik 20. maja otvorili enomesečno praznovanje. Otvorili so zelo zanimivo razstavo starih predmetov, orodij, posode, gospodinjskih pripomočkov , slik in seveda starih zvezkov in knjig, spričeval, fotografij iz časov, ko so naši dedje obiskovali šolo v Polšniku. Vse te dragocenosti so last vaščanov, za razstavo pa so nam jih posodili. Razstava je bila res vredna ogleda in zanimiva za vsakogar.
Pevci MoPZ so spomladi gostovali v Kresnicah in v nedeljo, 26. maja, v farni cerkvi pripravili zanimiv iz-menjalni koncert.
Mladi iz Polšnika smo to praznovanje popestrili z dvema prireditvama. In sicer z Ingoličevo enodejanko Našli so se in s peturnim pohodom Od cerkvice do cerkvice, na katerem smo pohodnikom razkrili zgodovino cerkvic in zaklade narave. Bilo je nepozabno.
15. junija pa se je na šolskem dvorišču na osrednji prireditvi zbralo
Osrednja prireditev
Otvoritvena prireditev
okoli 400 sošolcev, učiteljev in drugih delavcev, ki so obiskovali šolo v Polšniku. Presenečeni pogledi, stiski rok in pozdravi so se kar vrstili, saj je bilo lepo spet po dolgem času videti sošolce in učitelje. Svoje delo so predstavili učenci male šole in osnovnošolci iz Polšnika s svojimi neutrudnimi učiteljicami. Obudili so spomin na prijetne šolske dni vsem gledalcem. Seveda nobena prireditev v Polšniku ne mine brez prepevanja. Zapeli so nam pevci otroškega zbora iz Polšnika, učiteljski pevski zbor iz Litije in seveda MoPZ iz Polšnika. Goste smo pogostili s srnjakovim golažem, nato pa se je zabava nadaljevala s plesom in zabavnimi igricami.
Krona vsemu pa je bil koncert MoPZ Polšnik v ponedeljek, 24.6.1996, v farni cerkvi. Pevci so po dvaindvajsetih letih delovanja posneli avdio kaseto SMO FANTJE Z VASI. Predstavili so se s koncertom Jerebovih pesmi, s katerim so gostovali že v Litiji ob 850-letni-ci kraja, v Kresnicah, na Savi in v Trebnjem. Pevci s svojim nastopom vedno navdušijo svoje poslušalce in tudi tokrat je bilo tako.
Za celotno praznovanje ima največ zaslug gospa Darinka Ribič, vodja podružnične šole v Polšniku. Brez nje tako lepih srečanj najbrž ne bi bilo.
Mateja Sladic
Igr«
: Našli so se
ŠPORT IN REKREACIJA, OBČANI NAM PIŠEJO
GLASILO OBČANOV, september 1996
Izziv gore
MONT BLANC. Najvišja gora EVROPE. Sen marsikaterega planinca. Zelja, osvojiti ta vrh. Peterica planincev, peterica enakih želja. Med temi ljubitelji gora sem tudi sama.Potreben je bil le dogovor, cilj je bil znan.
Košarka
Zmaga v Torinu
Začetek julija nas je zvabilo z doma. Peterica planincev pod vodstvom izkušenega gorskega vodnika g. Romana Robasa smo se odpravili na to pot, ki nas je peljala v kraj, znan vsem smučarjem, Shamonix. Tu smo prespali prvo noč, ne da bi okusili kanček nočnega življenja tega prelepega kraja. Naslednji dan nas je čakal prvi vzpon in smo morali pametno razdeliti hojo po gorah.
Zbudili smo se v sončnem jutru. Dobra volja nas je popeljala do koče TETROUSSE na višini 3107 m. Do tam smo prispeli brez težav, kasneje pa nam je pomanjkanje kisika pokazalo zobe. Kljub temu smo se počutili enkratno, naš cilj nam je bil vse bližji. Drugo noč smo prespali v koči REFUGE DU GOUTER na 3860 m pod vrhom MONT BLANCA. Sredi
Otrokom in mladim želi preko raznih aktivnosti in predvsem zbliževanju z naravo pomagati pri fizičnem, intelektualnem, družbenem in duhovnem življenju. Vse to pa se dogaja na način, ki je primeren starosti otroka, oziroma mladostnika.
Vsaka veja znotraj stega (enote v ZSKGG) deluje po njej značilnem programu. Mlajši se veliko igrajo, srednji ogromno raziskujejo in se podajajo na pustolovščine, starejši pa se igrajo malo bolj resne igre in se grejo tudi malo bolj resne pustolovščine. Toda bistvo skavtstva ni samo v teh značilnostih. Skavti smo nekaj posebnega: imamo skavtske zakone in obljubo, ki jo da pred vsemi skavti vsak po določeni poti, ki jo v skavtski veji prehodi. Skavtski voditelji smo mladi, večinoma študenti, ostali pa že delamo v zelo različnih in pestrih poklicih...
V Litiji smo starejšo skupino skavtov (roverjev in popotnic starih med 17 in 21 let) ustanovili jeseni 1993. Danes pa smo že popoln skavtski steg (enota v ZSKSS), saj poleg starejše
noči smo se odpravili na vrh gore, vendar zaradi višinskih težav nismo prišli na vrh. Po treh urah hoje smo se začeli vračati. Trije člani odprave, Mojca, Rudi in jaz, smo počakali na varnem v koči, dva vztrajna planinca Janez in vodnik Roman, pa sta ponovno preizkusila že načeto pot. Podvig jima je uspel, zaradi česar smo bili zelo veseli.
Na koncu naj se zahvalim vsem: "Krasu, Žitu, Mercatorju, 5 PPSV, Vojašnici Bohinjska Bela, " ki so na kakršenkoli način pripomogli k naši odpravi. Posebna zahvala gre tudi poveljstvu 510 UC.
Upam, da mi bodo tudi v prihodnje, pri naslednjih podvigih, pomagali.
Srečno v planinah!
Marija Kline
skupine (RP) delujejo tudi mlajše in sicer izvidniki in vodnice (IV), v kateri so dekleta in fantje med 12 in 16 letom ter najmlajši volčiči (W) v kateri so otroci med 8 in 11 letom. Skratka v Litiji aktivno deluje 60 čisto pravih skavtov (tistih z rutko okrog vratu).
Letos pa se odločamo še za en poseben korak. Odločili smo se, da te uradno povabimo med skavtinje in skavte ter damo s tem enako možnost vsem, ki bi radi stopili na takšna pota.
Dne 29. septembra piši na naslov: ZSKSS Litija 1, Ponoviška 12, 1270 Litija. Napiši svoj naslov in v nekaj dneh boš po pošti prejel zloženko -obvestilo o pogojih za sprejem med skavtinje in skavte stega Litija 1.
P. S.: Zaradi večjega povpraševanja po vključevanju v skavtske vrste, smo voditelji sklenili, da omejimo število otrok pri vpisu. Zato ti svetujemo, da pohitiš in ne zamudiš.
SKVO (Skupnost voditeljev) skavtskega stega Litija 1
Mogoče litijski občani ne vedo, da so naši mladi fantje, učenci osnovnih šol iz Litije in Šmartna junija letos osvojili največji in najrazkošnejši pokal, ki gaje kdaj koli naše mesto dobilo od svojih športnikov.
Za vse nas, ki smo se te tople junijske noči napotili z avtobusom proti Torinu v Italiji, je bilo to čudovito doživetje.
Na odhodu nam je športno srečo voščil župan. Odšli smo dobro razpoloženi - ekipa, ki so jo sestavljali: Kolman, Blaževič, Oberčkal, Adamovič, Pušič, Stoilovski, Škorič, Mam, Kadunc, Ristič, Peric, Kazič, Pretnar in Poglajen, trener Džemo Ibiši in vodja potovanja Vaso Stoilovski. Za dobro zdravstveno počutje, ter da vse ostane zabeleženo na filmskem traku, je skrbela Vesna Stoilovski. Udobnost v sobah, sladke nagrade in zapisnike na tekmah sta priskrbela Beba in Kamilo Oberčkal. Varno nas je vozil pa tudi navijal za nas šofer Ranko in agencija Jatras. V Ljubljani so se nam pridružili še mlajši fantje - ekipa KK Evropa, njihova trenerja in prevajalka za italijanščino ga. Perko.
Zjutraj naslednjega dne smo prispeli na že znane terene v parku Ruflini v Torinu. Že na prvi tekmi istega popoldneva, čeprav še utrujeni od dolge vožnje, so naši fantje dosegli rekordno zmago (174 : 16). To jim je zagotovilo nujno potrebno samozavest in energijo za naslednje dni.
Zvečer smo prisostvovali svečani otvoritvi iger na nogometnem igrišču v istem parku. Sodelujočih je bilo veliko ekip iz Italije, Malte, Češke, Francije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Ob zvokih himne so prižgali ogenj in prinesli zastavo igerTopolino 96.
Naslednje dni so se vrstile zmage naših v istem slogu, vse s približno sto točk razlike.
Prihod v finale je bil najbolj prisrčno proslavljen. Igralci so od veselja vsi do zadnjega poskakali v bližnjo fontano in v njej celih petnajst minut hladili svoje razburjenje. Da so ure oddiha bile še prijetnejše, smo poskrbeli tisti večer. Odpravili smo se na enourno vožnjo z ladjo po reki Pad. Uživali smo ob pogledu na čudovite gradove in stare vile ob obali in na milijone luči zelo živahnega mesta. Ves čas je odmeval smeh in pesem razpoloženih fantov.
Napočil je tudi zadnji dan, veliko pričakovano finale z ekipo domačinov Gi-mnastica iz Torina. Bil je organiziran v ogromni okrogli dvorani, ki lahko sprejme desettisoč gledalcev. Naloga, ki je čakala našo ekipo ni bila niti najmanj lahka - premagati domačine na njihovem terenu pred njihovo publiko in z domačimi sodniki. Bilo je potrebno zbrati vse moči in vse znanje pridobljeno na številnih napornih treningih pri svojem odličnem trenerju. Kljub vsemu in slabemu sojenju, kateremu je celo italijanska publika nasprotovala z jeznimi žvižgi, je naša ekipa zasluženo zmagala.
Sledili so trenutki nepopisne radosti, solz in smeha, čestitk nasprotnikov, klicev, objemov... Na terenu seje naenkrat našla naša zastava. Naprej se je dogajalo kot v sanjah: svečana podelitev, miza polna pokalčkov in pokalov, nam se je zdel najlepši in največji naš, ki smo ga prinesli v Litijo. Pokal je bil nagrada fantom za najboljšo igro in brezhibno in športno obnašanje na celem potovanju. To je tudi nagrada športnemu učitelju mladih fantov Džemu Ibišiju, staršem, organizatorju Vasu Stoilovskemu, številnim navijačem in sponzorjem, vsi so na ta ali drugačen način pomagali, da cela košarkarska odprava uspe.
Vesna Stoilovski
REZULTATI 4. TURNEJA V MALEM NOGOMETU -SALAMONOV OGLA SNIK '96
24. in 25. 6. se je v Jevnici v organizaciji KMN SALOMONOV OGLASNIK, AGENCIJE 19 in ŠD JEVNICA odvijal 4. tradicionalni turnir v malem nogometu SAL. OGLASNIK -96.
Na turnirju je sodelovalo 18 ekip, ki so bile razdeljene v šest skupin po tri ekipe. Turnir se je odvijal na igrišču ŠRČ Jevnica.
Rezultati razigravanja po skupinah:
1. skupina: Salomonov oglasnik-Stu-dio Čeme 8:1, Studio Černe-San Remo 4 : 5, Salomonov oglasnik-San Remo 7 : 5 (3 : 3). Naprej seje uvrstila ekipa SALOMONOVEGA OGLASNIKA.
2. skupina: Gradvoz-Gradvin 7 : 5 (3 : 3), Gradvin-HDL 3 : 0, Gradvoz-HDL 3 : 0. Naprej ekipa GRADVOZA.
3. skupina: Perspektiva-Gostilna Na žagi 5:1, Gostilna Na žagi-Elca 3 : 0, Perspektiva-Elca 3 : 0. Naprej ekipa PERSPEKTIVE.
4. skupina: JDG-Trgovina San 1:2, Trgovina Jure-Trgovina San 6:1, JDG-Trgovina Jure 2 : 6. Naprej TRGOVINA JURE.
5. skupina: Škorc-C klub 6:5(1:1), C klub-14. januar 5 : 4 (2 : 2), Škorc-14. januar 2 : 5. Naprej 14. JANUAR.
6. skupina: Šarbek Inž.-Agencija 19 7 : 9 (4 : 4), Agencija 19-Okrepčevalnica Pirš 4 : 3, Sarbek Inž.-Okrepčevalnica Pirš 0 : 3. Naprej AGENCIJA 19.
Polfinalni skupini / rezultati:
A - SALOMONOV OGLASNIK, GRA-DVOZ, PERSPEKTIVA.
B - TRGOVINA JURE, 14. JANUAR, AGENCIJA 19.
Salomonov oglasnik-Gradvoz 3 : 4, Perspektiva-Gradvoz 4 : 3, Salomonov oglasnik-Perspektiva 3:4. 1. Perspektiva 2. Gradvoz 3. Salomonov oglasnik, Trgovina Jure-14. januar 5 : 2, 14. januar-Agencija 19 1 : 2, Trgovina Jure-Agencija 19 4:0.
1. Trgovina Jure 2. Agencija 19 3. 14. januar
Za 3. mesto GRADVOZ-AGENCIJA 199 : 8
Za 1. mesto PERSPEKTIVA-TRGO-VINA JURE 6 : 1
Končni vrstni red: 1. PERSPEKTIVA, 2. TRGOVINA JURE, 3. GRADVOZ, 4. AGENCIJA 19, 5. SALOMONOV OGLASNIK , 6. 14. JANUAR
Najboljši igralec Željko Mitrakovič/ Perspektiva, najboljši strelec Goran Miškič/Perspektiva, najboljši vratar Filip Filipovski/Trgovina Jure
Tekmo so vodili Franci Ostrež, Čazim Šabotič in Željko Pijetlovič.
Skavti
Si upaš z nami na izziv?
Skavtstvo je VZGOJA ZA ŽIVLJENJE, saj dopolnjuje /Bf družino in šolo v stvareh, ki v njunem okviru niso uresničljive. Skavtstvo spodbuja razvijanje sposobnosti, željo po raziskovanju in ustvarjalnost znotraj skupine sovrstnikov.
•» Občani nam pišejo...      Občani nam pišejo...      Občani nam pišejo...   •> Občani nam pišejo...      Občani nam
Spodrsljaj, ki lahko naredi veliko škodo
Šolsko leto 1995/96 seje končalo in podeljena so bila spričevala. Za najboljše učence je sledil še vpis v Zlato knjigo in v knjigo najboljših dosežkov pri Valvazorju, na gradu Bogenšperku. Tu so se tudi letos zbrali učenci z izrednimi dosežki pri učenju, športu in znanosti. Letos je bilo navkljub podelitvi priznanj, ki je bila razdeljena na dva dela, na dvorišču gradu veliko število otrok in njihovih staršev.
Da podelitev ni več tisto kot včasih, je bilo občutiti že po tem, da ni bilo niti ozvočenja. Oddaljeni poslušalci so morali pri tem krepko vleči na ušesa, da so lahko spremljali program. Dobro, da ima g. župan v sebi nekaj več energije in tako s svojim svečanim glasom lahko popravi to pomanjkljivost. Vendar pa niso bili vsi, ki so sodelovali v programu tako srčni govorniki.
Sama podelitev je potekala po posameznih šolah in po posameznih panogah. Nekaj malih strokovnjakov, ki so dosegli spoštovanja vredne uspehe, so ob zaključku zaman pričakovali, da jih bodo imenovali in se samo spraševali, če je podelitve že konec. Niso jih imeno-
vali, ker enostavno niso bilo prijavljeni. Čutili so se za nekaj prikrajšane, saj je bil njihov trud neimenovan. Lahko samo mislimo, kaj so takrat občutili mladi strokovnjaki ob svojih dosežkih. Zavedati se moramo, da so otroci naša bodočnost in jih moramo pri izrednih dosežkih spodbujati in podpirati, saj bodo lahko nekoč v ponos kraja, iz katerega izhajajo. Šola, katero redno obiskujejo, pa bi morale biti prve pri spremljanju njihovega dela, saj je vendar "tovarna" znanja. Ob takšnih spodrsljajih bodo ti mladi talenti izgubili veselje do dela.
Upam, da se bo vse pozabljene enakovredno javno nagradilo in se jim javno opravičilo, ne pa da se jih zavrne z izjavo "Saj bo vpisan pa drugo leto". Tega pa morda ne bodo, zaradi takšnih spodrsljajev in izjav, dosegli nikoli več.
M. J.
Zahvala
K pisanju te zahvale me je privedlo spoznanje, da imamo v naši bližini še prodajalce, ki se zavedajo, da so oni zaradi strank oziroma kupcev, ne pa obratno. In kaj se mije pripetilo?
V začetku poletja sem v trgovini Tapi na Ljubljanski cesti v Litiji kupila prt, katerega cena je bila nekaj čez 1000,00
SIT. Domaje prt služil svojemu namenu že dobra dva meseca, ko me je pot ponovno zanesla v trgovino Tapi. Takoj, ko sem vstopila, me je prijazna prodajalka ogovorila, da mije ob nakupu prta pred dvema mesecema, premalo vrnila denarja. Dala mi je 100 SIT in se mi opravičila. Bila sem presenečena in nemalo začudena ob spozanju, da zna v tej naši deželi, še kdo ceniti premalo vrnjenih 100 SIT. Pa ne samo to, tudi da zna ceniti kupca in ga spoštovati. Še enkrat trgovini Tapi in njeni prodajalki Hvala. Vredni ste posnemanja.
Marjeta Škufca
Spoštovani!
Z veseljem se spominjam lepo preživetih počitnic. Hvaležna sem aktivistom Rdečega križa Litija, ki so mi omogočili, da sem se udeležila letovanja otrok na Debelem rtiču.
Preživela sem nepozabne dneve med vrstniki, ki bi si brez pomoči Rdečega križa ne mogli privoščiti počitnic na morju, saj finančne zmožnosti naših staršev tega ne dopuščajo.
Vzdušje je bilo zelo prijetno, saj so naši spremljevalci za nas materinsko skrbeli, tako da za domotožje sploh ni bilo časa.
Ob odhodu smo si bili vsi edini v želji, da bi se tako prijetni dnevi še kdaj ponovili.
Ponovno se zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili tako prijetne trenutke.
Tatjanca Kepa
Javno vprašanje zahteva javni odgovor (2)
Glede na to, daje še v bližji preteklosti eden od vplivnih občinskih funkcionarjev izjavil, da zadeva glede ceste še dolgo ne bo rešena in da te noče in noče biti konca ter da se tudi po objavljenih vprašanjih v majskem Občanu nihče ne odziva, postavljam in nadaljujem z vprašanji v septembrski izdaji občana:
1. Sklicatelj, občina Litija je za torek, 14.08.1996, razpisala za prizadete krajane ustno obravnavo na kraju samem glede izgradnje ceste v zahodnem delu Kresnic. Sprašujem, zakaj prizadetim kljub ustnem zagotovilu sklicatelja in pozneje tudi pisni urgenci občina še vse do danes tega ni storila, to je, odgovorila in dostavila zapisniške ugotovitve?
2. 15.2.1991 je zbor krajanov sprejel
sklep, da izvršni svet občine Litija odgovori na moja pisna vprašanja, ki jih seveda na zboru nisem dobil, katere je KS Kresnice posredovala 18.2.1991. Zakaj mi kljub sklepu zbora krajanov in pisni urgenci ni pripravljen nihče odgovoriti? Ali upravni organi v občini res niso zavezani zakonskim določilom, po katerih so le ti občanom na njihove vloge in celo zahteva dolžni odgovoriti? Le zakaj in v čigavem interesu molčite in sedaj kot noji tiščite glavo v pesek? Ali je to tisto, kar je izrazil že omenjeni funkcionar, ki ni pripravljen primera sploh začeti reševati, kaj šele nepristransko rešiti? Zato je prav od njega veliko odvisno kdaj in kako, če se sploh bo rešil.
3. Po predlogu KS Kresnice od 18. 5.
1989 in po odločbi občine Litija od 6. 4.
1990 ter dopisu Sklada stavbnih zemljišč št. 466-79/89 od 25.5.1990 se zagotavljajo sredstva za odškodnine razlaščenih zemljišč in stroške za izgradnjo lokalne, oziroma stanovanjske ceste. Sprašujem kje, kdaj, kdo in koliko je teh sredstev za odškodnine in stroške izgradnje ceste odobril? In če jih sedaj mogoče ni, kje so, zakaj in kam so bila tako namensko naložena sredstva prerazporejena?
4. Kdaj bodo zaprti VSI dostopi od vseh objektov in ti preurejeni na novo
Občani nam pišejo...     Občani nam pišejo...     Občani nam pišejo...       Občani nam pišejo...     Občani nam
cesto, kot to določa občinski odlok o zazidalnem načrtu št. 43/88, ki glasi: "Na skrajno zahodnem delu Kresnic (cona 8 po veljavnem zazidalnem načrtu) se v eni etapi izvede cesta ob železnici s priključki do vseh objektov, kot je razvidno iz zazidalne situacije in se istočasno ukinejo vsi dostopi z zgornje ceste zaradi prometne varnosti." Vprašanje je smiselno in toliko bolj na mestu, ker občina celo novogradnjam dovoljuje priključke na obstoječo cesto. Zakaj potem zapirati priključke še iz davne preteklosti, še posebno zato, ker nekateri objekti stojijo tik ob cesti?
Izgradnje ceste pa bi bila še posebno vesela jaz in moj jekleni, sedaj že skoraj muzejski konjiček, saj potem ne bi imela potrebe vijugati skozi vas mimo hiš, temveč bi se peljala po skoraj ravni in pregledni cesti. Mogoče res, da vam za sedaj zaenkrat še molčečim sogovornikom zastavljam malce neprijetna vprašanja in da ste zaradi tega nekoliko v zadregi. Toda zavedati in dojeti boste morali, če vam je všeč ali ne, da ste si jih "pridelali" in zastavili, nihče drug kot sami, s tem, ko ste mojemu nerazumevajočemu sosedu "požegnali" DELNI zazidalni načrt, ne da bi od prizadetih krajanov kogarkoli ali karkoli vprašali. Vsa vprašanja so tako logična posledica in pogojena z delnim zazidalnim načrtom. Tega ste sprejeli, čeprav ste že v preteklosti vedeli, da ga glede ceste ne boste zmogli in tudi hoteli uresničiti. Kdo vas je silil, da se vpletate z zazidalnim načrtom v vsaj na začetku preprost med-sosedski spor, kakršnih najbrž nikjer ne manjka. Če bi zgolj zaradi takšnih sporov bili potrebni (kot je to vašem) zazidalnem načrtu, sem trdno prepričan, da je ni KS, ki bi tak načrt potrebovala. Sprejeti zazidalni načrt le zgolj zaradi spora dveh sosedov je bedarija in norost brez primere, ki jo svet najbrž še ni "videl".
Namenoma tudi tokrat ne bom omenjal konkretnih imen, vodstvo lokalne televizije pa prosim, da omogoči in poskrbi vse potrebno za javni pogovor, saj tako pomembna zadeva kot
je zazidalni načrt to tudi zasluži in opravičuje.
Ignac Vozel, Kresnice
Spoštovano uredništvo!
Sprašujem se, kako je mogoče, da v času, ko v Sloveniji gradimo in izpopolnjujemo svojo mlado demokracijo, naletimo na cenzuriranje prispevka namenjenega objavi v javnem občilu? Čudim se, da je v množici prispevkov bil okrnjen ravno moj (ali pa to počnete tudi z drugimi?!)! Namen mojega članka z naslovom: "Naj spregovorijo neme priče" je zgolj informiranje občanov o dogodku iz življenja naše občine. Če morda koga, kot domnevam, moti opomin iz preteklosti, moram poudariti, daje bil kratek oris nujno potreben za razumevanje, saj se o tej temi dolgo časa ni smelo nič vedeti in zato bralci GO o njej tudi niso mogli biti seznanjeni kot na primer z nekaterimi drugimi vzporednimi dogodki iz polpretekle slovenske zgodovine.
Obenem naj povem, da so bile misli, navedene v prispevku, povzetek obeh govornikov, tako domačina kot predstavnika NSZ, in kot je v navadi pri poročanju s podobnih prireditev, ne moremo mimo osrednjega sporočila, ki je želelo biti podano udeležencem samim, pa tudi širši javnosti preko javnih občil. Naj omenim, da sta o tem dogodku poročala tudi dva zelo brana vseslovenska časopisa. Skratka: zahtevam, da se moj prispevek v prvi jesenski številki Go objavi v celoti! Prav tako naj se objavi tudi ta moj dopis! V nasprotnem primeru, bom žal, prisiljen primer predstaviti širši slovenski javnosti v opomin, na kakšni stopnji demokracije se dejansko nahajamo. Upam, da bo Uredništvo vzelo na znanje moje sporočilo in pravilno ukrepalo!
Kljub tej neprijetnosti, pa si vseeno želim še naprej sodelovati pri polnjenju časopisa s svojimi prispevki.
Pozdravlja Vas Matjaž Berčon
IN MEMORiAM
Toneta Štrusa
Triindvajsetega avgusta je med nas prišla kruta resnica.
Neizmerno delo, hrepenenje in volja do življenja g. Toneta Štrusa je bilo za vselej prekinjeno.
Pred našimi očmi je bil vedno oseba z odgovornim pristopom do dela, načelno odločno držo in izjemno energijo. Teh svojih lastnosti se je držal povsod v družini, na delovnem mestu, pri delu za domači kraj, občino, ipd. Prijetno se je bilo lotevati mnogih projektov, kjer je svoj pečat dal prav g. Tone Štrus. Po letu 90 je bil občinski poslanec Slovenske Ljudske stranke v Družbeno političnem zboru občine Litija, kopica amandmajev pa tudi predlogov odlokov je bil sad njegovega dela, vse s končnim rezultatom, izboljšati pogoje za razvoj občine in posameznih krajev, med drugimi tudi Kresnice. V veselje je bilo prebrati Glasilo Občanov, katerega izdajo je urejal vse do nastopa težke bolezni. Posebno zavzeto pa je bilo njegovo delo v komisiji za lokalno samoupravo, saj seje prav v letih 93/94 pričela reforma lokalne organiziranosti v naši državi. Zavzemal se je za kontinuiteto take lokalne samouprave, kakršno smo imeli pred obdobjem enoumnega obdobja. V tem kontekstu seje zavzemal za ugotavljanje in razvoj identitete vsakega kraja in občine. Pa delo v zvezi kulturnih organizacij občine Litija, kulturnega društva, še posebno pa seje veselil obnove župnijske cerkve, kljub bolezni nadaljeval s prizadevanji za ureditev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Njegova oporoka pa je program novega vodstva KS Kresnice, katerega tvorec je prav g. Tone Štrus.
Radi smo ga imeli. Odšel je prezgodaj, saj zapušča vrzel vernega, poštenega človeka, kije steber prave družine. Nemo občuteno sožalje velike množice prijateljev, znancev, ki so ga pospremili na zadnji poti naj bo naša zaveza, da bomo g. Toneta Štrusa ohranili v lepem spominu in nadaljevali začrtano delo.
Slovenska Ljudska stranka podružnica Litija
Pripis uredništva:
Glasilo občanov je informativen, nepolitičen časopis (razen strani, kije namenjena skankarskem poročanju, in pisem bralcev), namenjen vsem občanom
Na seji uredniškega odbora je bilo sklenjeno, da se v skladu z omenjeno naravnanostjo in določili novega zakona o javnih glasilih uredništvo pridržuje vso pravico do objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov svojih bralcev.
Isti. kriteriji veljajo za vse prispevke, za kar si bomo v uredništvu prizadevali tudi v prihodnje.
Seveda si tudi mi želimo, da še naprej ostajate naš sodelavec. Uredništvo Glasila občanov
Spoštovani!
V našem Občinskem glasilu bi postavil vprašanje našim svetnikom, če so za to pristojni: kdo oddaja vzdrževalna dela na osnovnih šolah v Občini Litija in zakaj omenjena dela ne gredo na javni razpis za oddajo javnih naročil, kot je predpisano z zakonom?!
J. Gradišek
Slovenija in njena pot v neznano
Slovenke in Slovenci, leta 1990 smo se na referendumu soglasno odločili za "Samostojno Slovenijo". Ali je ta Slovenija, za katero smo se odločali, res takšna, kakršno so si želeli vsi Slovenci skozi stoletja. Žal, danes ugotovitve kažejo, daje bila Osamosvojitev Slovenije samo pretveza za dosego ciljev, ki jih danes vladajoča struktura, pod taktirko Evrope, brez soglasja državljanov Slovenije, dosledno in vztrajno izvaja. Na referendumu smo se vsi Slovenci odločali za "Samostojno Slovenijo", nismo se pa odločali za spreminjanje družebe-ne-politične ureditve, to dejanje je opravil prvi demokratično izvoljen slovenski parlament in slovenska vlada, seveda brez soglasja državljanov Slovenije.
Preobrazba se je začela pod udarci zmagovitih politčnih sil leta 1990, ko so se začele postopno izničevati bogate socialne, gospodarske in politične pridobitve naših državljanov. Preobrazbo so začeli uresničevati zlasti s sprejetjem zakona o denacionalizaciji, uveljavljenim 29/11-1991 in zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij v družbeni lasti, z dne 20/11 -1992. Z zakonom o denacionalizaciji so bili odpravljeni učinki mnogih zakonov, ki jih je po vojni sprejela skupščina Jugoslavije in so bili sprejeti v korist delavskega razreda, po osa-
mosvojitvi Slovenije pa je politika skoraj vse te zakone brez tehtnega ocenjevanja proglasila za krivice. Ti zakoni so naslednji: dva zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, zakon o razlastitvi posestev, kijih obdelujejo koloni in vi-ničarji, zakon o odpravi viničar-skih in podobnih razmerij, zakon
0 pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države, zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega in verskega sovraštva in razprtij, kazenski zakon, zakon o združenem delu in še nekateri drugi.
Iz vsega tega lahko vidimo, da temeljni namen zakona o denacionalizaciji ni bil samo odprava krivic, ki so jih bili nekateri, povojni preširoko zastavljeni zakoni, resnično povzročili in jih je bilo prav popraviti, pač pa uvajanje novih, po obsegu mnogo večjih od povojnih in z bolj prildritimi metodami.
Nove krivice se zrcalijo v likvidaciji družbene imovine Slovencev, v vračanju premoženja nekdanjim, do Slovencev nič kaj prijateljsko razpoloženim lastnikom, in v nekaterih primerih celo njihovim dedičem. Nekdanjim fevdalcem se vračajo v last in posest
1 veliki kompleksi zemljišč in gozdov. Ponovno oživljajo veleposest-iniška razmerja in tujci se zopet vračajo k nam in zasedajo pomembne gospodarske položaje. Tolerira se zelo razgibano politično delovanje rimokatoliške cerkve, na zahtevo pa se jim tudi obljublja vračanje velikih sestavov zemlje in gozdov. S temi ukrepi se za več kot stoletje vračamo v preteklost, naši državljani pa so nenadoma postavljeni v položaj okradenih in izkoriščanih. Drugi zakon, ki revolucionarno posega v družbena razmerja, je tisti o lastninskem preoblikovanju podjetij v družbeni lasti, s katerim se izvaja zase-bljenje ali privatizacija največjega slovenskega bogastva, ki ga je bil kdajkoli ustvaril naš narod in seje uveljavilo kot družbeno premoženje. Zaradi delovanja bo usodno posegal tudi v prihodnost, saj bo že sedaj temeljito opredelil družbeni in gospodarski položaj cele vrste naših prihodnjih rodov. Lastninjenje se uveljavlja brez referendumskega soglasja državljanov, zata sta njegova ustavnost in zakonitost vprašljivi.
In po vsem tem nas danes prepričujejo, daje Slovenija samostojna, to je lahko le formalno, dejansko pa smo podrejeni, odvisni od Evrope kot še nikoli v zgodovini slovenskega naroda, po zaslugi naših demokratično izvoljenih pred-
Delo, skrb, trpljenje, vaše je bilo življenje.
ZAHVALA
V 92. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama.stara mama in teta
FRANČIŠKA JUVANČIČ
iz Strmce pri Vačah
Ob njenem slovesu čutimo dolžnost izreči zahvalo vsem sosedom, sorodnikom
ter prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali za sv. maše, ji poklonili cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala sestri, gospe Miri Mahkovec za vso skrb, ki ste ji jo namenili. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred in ganljive besede slovesa, gospe organistinji, praporašom ter pogrebcem. Vsem iskrena hvala.
Sin Jože z družino
stavnikov. Smo največji uvoznik tuje ideologije, tujih predpisov in tudi materialnih dobrin. Slovensko gospodarstvo je po scenariju Evrope ob pomoči domačih sodelavcev uničeno. Skoraj vsi gospodarski giganti so uničeni ali v rokah tujih lastnikov npr. Elan, Papirnice, tekstilne tovarne, Tam, železarne in dr. Ustavimo še nuklearko in bomo največji uvoznik električne energije iz držav, ki jo proizvajajo v nukle-arkah. Prav tako tujini ni povolji naš pokojninski sistem, zdravstveno zavarovanje in še marsikaj bomo morali spremeniti na zahtevo evropske skupnosti. Dovoliti bomo morali tudi prodajo naših nepremičnin tujcem, seveda bomo tudi mi lahko
kupovali nepremičnine v tujini, toda s čim. Slovenija postaja največji uvoznik vseh materialnih dobrin, tudi odpadnih (papir, železo) in s tem rešujemo tujino, medtem ko se bomo sami zadušili z lastnimi odpadki. Nekateri v naši državi razumejo samostojnost na povsem čuden način, misleč, da smo samostojni, če nam tujina diktira način življenja, spremembo življenjski navad, kaj bomo proizvajali in celo kako bomo razmišljali, toda nihče ne razmišlja, kako bo razla-stninjen, ponižan slovenski delavec preživljal sete in svojo družino.
Ciril Golouh Opomba uredništva: Pisma bralcev se ne lektorirajo
V SPOMIN
Frančiški Juvančič
4. julija v zgodnjih jutranjih urah so se za vedno zaprle utrujene oči Frančiške Juvančič - Ježeve tete iz Strmce pri Vačah.
Onkraj te usodne ločnice je ostalo njeno bogato čez 90 let trajajoče življenje, ostale so njive in polje večeri in jutra, ostala je družina in dom, ki ga je tako neizmerno ljubila, in začelo se je neko drugo obdobje neskončnega miru, tišine in spokoja. Obstale so uteži stare ure, glasni tik tak je zastal, ko so domači z vso bolečino in dokončnostjo spoznali, da je za vedno odšla ljubeča mama. skrbna tašča in nepogrešljiva babica. Mi, njem sokrajani pa smo izvedeli, da smo izgubili dobrega človeka in sopotnika.
Ježeva hiša seje odela v črnino, ko so dva dni romali tjakaj kropivci, obstali ob njenem mrtvaškem odru, izmenjavali sočutne besede in modrovali o življenju in smrti.
Ježeva teta je imela v življenju veliko prijateljev, saj njeno toplo srce ni poznalo sovraštva. Njene prizanesljive, dostikrat prav šegave besede niso hotele prav nikogar prizadeti, hotele so samo bodriti in spodbujati Včasih je le hudomušni preblisk v njenih očeh naznanjal, da bo povedala kaj veselega, kar človek rad sliši in sprejme. Ta drobna in skromna ženica je skrivala v sebi neizmerno energijo. Po zgodnji smrti moža je ob sinu nosila na svojih ramah vso težo kmečkega življenja.
V usodnih časih hudih narodovih preizkušenj je z vsem srcem pomagala narodnoosvobodilnem gibanju, za kar je prejela tudi posebno priznanje. Ampak Ježeva teta tega ni obešala na veliki zvon. Za njo je bilo samoumnevno, da Je storila, kar seje od nje pričakovalo.
Z vso dušo je bila za razvoj kmetijstva, za napredne rešitve, ki bi tudi kmečkemu stanu dale tisti standard in veljavno, ki mu gre. To ljubezen in ta spoznanja je vcepljala tudi svojim bližnjim in še posebej vnukom, ki jih je tako ljubila.
Pa so v njenem srcu našli prostor tudi otroci iz soseščine, ki jih je dobra teta, kot je bila, štuparamo nosila domov, v njej je drugo mamo našel tudi Stanko iz Gabrovke.saj ga je izšolala in pripeljala h kruhu.
Ko smo se tiste blage sobote na vaškem pokopališču poslavljali od nje, ko so se nad njeno krsto sklanjale zastave in je otožna slovenska pesem plavala nad nagrobniki, seje orosilo marsikatero oko. Saj smo, draga Ježeva teta, trpko spoznavali, da z Vami odhaja tudi del našega otroštva in brezskrbnosti in da bo poslej svet brez vas veliko bolj siromašen in pust.
Hvala Vam za vse, kar ste storili za nas, ki ostajamo! Zelena gomila in plamenček ob njej nas bosta vedno klicala k toplim mislim in spoštovanju!
J. Se vijak
Živeti - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posejan! Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen.
(O. Zupančič)
V SPOMIN
TONE ŠTRUS
1949-1996
Po težki bolezni nas je zapustil Tone Štrus, dolgoletni podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Litija. K preranemu zadnjemu počitku smo ga pospremili v torek, 27. avgusta 1996, na kresniško pokopališče. Radi se ga bomo spominjali kot neutrudnega organizatorja, scenarista, povezovalca prireditev in dolgoletnega pevca v domačem pevskem zboru. Hvaležni smo mu za njegove ideje in snovanja, kar nam bo kažipot za nadaljne delo v ljubiteljski kulturi.
Zveza kulturnih organizacij Litja
Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj; nikoli val se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi zgubi se njej sijaj.
lili Novy
Narava se je začela odevati v zlate jesenske barve, ko sta v tihem ponedeljkovem večeru pred desetimi leti odšli na dolgo,
samotno pot, ne da bi se uspeli posloviti draga prijateljica
MARI MERZEL
in njena hčerka Dunja 8.9.1986-8.9.1996
Praznine, ki ostaja za njima, ne more nadomestiti nihče. V naših mislih bosta ostali vedno mladi in polni optimizma: neusmiljeni zob časa se ju ne more več dotakniti. S to skromno tolažbo bomo morali živeti naprej.
Prijatelji: Mija, Rudi, Boris, Slava, Dejan, Mija in Jože
je utihnila harmonika, še prej, ko zvon slovesa je zapel.
Kot da se vrneš še, brez slovesa si odšel.
Ugašal si, rahljal vezi, nato odšel - za vedno -
Ob gozdu tvoj je tihi dom,
obema s sinom poje isti zvon.
Vama vetra šum in slavček večno bosta pela, ker usode moč vama hramonikoje vzela.
Med venci, cvetjem, nista sama;
mi smo tu - pridemo za vama...!
Poslovili smo se od dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, strica in tasta
MARTINA BORIŠKA
z Mamolja št. 8
Iskrena hvala vsem, ki ste ga orosili z blagoslovljeno vodo, ga pospremili na poti slovesa, mu namenili lepo besedo, pesem, cvetje in večno svetlobo!
Zahvaljujemo se njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. Stanetu Ptičarju, bolnišničnemu osebju Gerontološkega oddelka F-1 bolnice Ljubljana Polje: dr. Matjažu Korošoku, dr. Alešu Kogoju in
vsem, ki ste mu lajšali trpljenje zadnje mesece življenja. Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in pomoč. Posebna zahvala g. župniku Janezu Jenku za lep pogrebni obred, pevcem iz Polšnika, g. Jožetu Kosu za poslovilni govor, g. Radu Sotlarju za zaigrano Tišino, pogrebcem, delavcem Emone e.e. transport. Za izkazano pomoč
zahvala tudi družinam: Baje, Borišek, Medved, Odlazek, Potisek ter g. Zvonetu Ulancu.
Žalujoči Boriškovi
Vedro ti sijalo je obličje milo, in usta tvoja kot bi se smehljala, končan je boj, trpljenje je minilo.
Mnogo prezgodaj je od nas odšla in nas zapustila
MARIJA KOPRIVNIKAR
(Kaplovčeva mama) iz Stangarskih Poljan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v
teh težkih trenutkih pomagali. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, sveče in maše, gospodu Janezu Jasencu za lepo opravljen obred ter gasilcem PGD Št. Poljane za poslovilne besede.
Žalujoči: Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, nam ostala je praznina in velika bolečina.
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
DRAGE ANDREJČIČ
v
iz Smartna pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala pevcem društva upokojencev Litija za zapete pesmi in poslovilne besed, gospodu župniku za opravljen obred ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njeni!
Nisi rekel niti zbogom niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadni smrti našega
JOŽETA KOPUŠARJA
Iskreno se zahvaljujemo Obrtni zbornici Litija, Duški, hvala Pevskemu zboru Lipa, Marjanu in prijateljem iz Litije, Gasilskemu društvu Sava, vsem sosedom in prijateljem iz Ponovič, Boltije in Konja. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: Marija, sin Andrejček, mama in ata ter ostalo sorodstvo
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti dragega moža, atija, ata, brata, strica
DOMINIKA BEVCA
iz Pečic pri Gabrovki
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje,
sveče in maše ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem, govorniku Stanetu Mikliču za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in Moškemu pevskemu zboru Gabrovka.
Žalujoči: žena Pavla, hčerka Lidija in Magda z družinama, bratje, sestre
in ostalo sorodstvo
Kako naj mirno jaz počivam, ko pa na njivi moji še cveti, ljubezni polno je srce, vse v meni vre - še hočem, moram...
Komaj tri leta po smrti našega skrbnega očeta Alojza Groma je odšla za njim naša ljubljena mami, stara mama in sestra
IVANKA GROM
roj. Kolesa, iz Jastrebnika 4. 7.5.1938-27.6.1996
Njen neizmeren boj s težko boleznijo ste ji lajšali vsi, _ki ste jo obiskovali in sodelovali pri njenem zdravljenju, posebno pa njen zdravnik dr. Šašič, sestra Marija, patr. sestra Monika, fizioterapevkta Jadranka in ostali iz zdravstvenega doma v Litiji. Izbrane besede pridige župnika Janeza Jasenca in lepo povzeti življenjepis naših staršev soseda Marjana Gracarja so nam pomagali sprejeti še mamin odhod. V oporo ste nam bili tudi vsi ostali, ki ste mami in nas spremljali v času bolezni, nas razumeli in nam pomagali ter vsi, ki ste ob njenem slovesu sodelovali pri pogrebu, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ostalo. Vsem iskrena hvala. Hvala tudi tistim, ki obiskujete prerani grob naših staršev in se jih spominjate. Žalujoči: sin Toni, hčerke Sonja, Veri in Ivi z družinami, sestre in bratje
Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, a tebe mama
nam ne more nihče vrniti.
V SPOMIN TEREZIJA LEBAR
20.7.1994 - 20.7.1996
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in prinašate cvetje na njen prerani grob. Vsi njeni
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
V domu ostala je praznina, v naših srcih bolečina.
ZAHVALA
V mesecu avgustu se je od nas poslovila naša mama
IVANA CEGLAR
iz Mihelce
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Zahvaljuje se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala govorniku za
poslovilne besede in pogrebcem. Posebej se še zahvaljujemo g. Janezu Perparju iz Zaboršta za prevoz naše pokojne mame In za ves trud, ki ga je vložil v pripravo hiše žalosti za njen zadnji počitek. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
EMILIJE BUČAR
iz Zavrstnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvalo izrekamo ga. dr. Renati Kopriva in ga. Ireni Hostnik za pomoč ob njeni bolezni.
Vsi njeni
Padale so težke kaplje, padal je težki sneg, pod okriljem težkih dni zanj podrl se je lepi svet.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je prezgodaj zapustil naš dragi ati, življenjski sopotnik, sin in brat
KAREL ŠTEFANEC
24.3.1949- 19.7.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času bolezni kakorkoli pomagali in bili z nami v teh žalostnih trenutkih. Vsem iskrena hvala za izražena sočutja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter številno spremstvo k njegovemu preranemu grobu. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za poslovilne pesmi, trobentaču za poslednje zvoke Tišine, govorniku za besede slovesa in gasilcem
za spremstvo in pokop. Hvala tudi osebju ORL klinike v Ljubljani še posebej dr. Fischingerju za skrb in lajšanje njegovega trpljenja.
Vsi njegovi
Trnova se ti je pot končala, v hladnem grobu boš zdaj spala. Še naprej te bom rad imel, s tabo, mama, v srcu naprej živel.		
	P-	
ZAHVALA	^ Jj	
		
ob boleči izgubi		
MARIJE BRUNČEK		
iz Vintarjevca 22		
se iskreno zahvaljujem sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujem pevcem iz Šmartna za opravljeno petje. Hvala župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkat iskrena hvala Žalujoči vsi njeni		
V rokah veliko imela si moči, a v glavi vse preveč skrbi. Vse nas v življenju si vodila, a nase pozabila.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame in žene
SLAVKE RADOVANOVIČ
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, obema župnikoma za opravljen obred, delavcem Predilnice Litija in Lesne industrije za pomoč, iskreno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala osebju ZD Litija
Žalujoča družina KALTAK - Radovanovič
Nisi rekel niti zbogom niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubega moža, atija, ata, sina, brata, zeta, strica, svaka, tasta
ANTONA ZORKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Jesenja, prijateljem, delavcem Elme iz Črnuč, Velani iz Ljubljane za denarno pomoč, cvetje, sveče,
darovane maše in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Zaletelu iz Hotiča za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Francetu. Hvala za poslovilne besede, trobentaču, pogrebcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Vsi njegovi
Ata, pogrešal te bom, tvoj vnuk ROK.
	ZAHVALA	
	ob boleči izgubi	
EME FUJS		
		
		
		
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za darovano cvetje,		
sveče ter izrečeno sožalje.		
		Žalujoči: sin in hči z družino
Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si delo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
ALOJZ SIRK
z Mamolja 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter maše in se v tako velikem
številu poslovili na njegovam domu in na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Litija, še posebna hvala gospodu dr. Ptičarju in
vozniku rešilnega vozila, ki sta nudila zadnjo pomoč na domu. Hvala tudi g. Otmarju za prevoz, pogrebcem, g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru iz Polšnika, ter ga. Darinki Ribič za občutno izražene besede slovesa ob grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Trnova se ti je pot končala, V hladnem grobu boš zdaj spala, še naprej te bomo radi imeli, s tabo, mama, v srcu naprej živeli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
FRANČIŠKE TOMŠE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala za vsa izrečena in poslana sožalja.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
Žalostno zapeli savski so zvonovi in zjokali se nad novimi grobovi. Končana je življenjska pot, molitev naša pa hiti odtod, spavaj, oče, v senu sladki sen, v objemu groba ozkih sten.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega in nepozabnega moža, ata, starega ata, pradeda, brata, tasta, strica in svaka
JANKA KARLINA
iz Leš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, darove sv.maše, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep poslovilni obred ter pevcem litijske Lipe za lepo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, hči Marinka z družino, sinova Janez in Franci z družinama in ostali sorodniki
"Umreti! Grob!
Teh besed ne morem dojeti!"
(Goethe)
V SPOMIN
8. septembra mineva deset let tihe bolečine brez vaju - a vedno z vama, draga sestra in nečakinja
MARI IN DUNJA MERZEL
Ostala je praznina. Delo in dobrota vajinih rok ne mine, hvaležnost bogati spomine. Hvala vsem, ki postojite na grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Brat in stric Jani z družino
ZAHVALA
Ob slovesu od naše drage mame in none
ROZALIJE KAVČIČ
v
iz Smartna, Na Roje 2
se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja; vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za
sv.maše.Hvala, ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju doma Tišje za izredno nego ob njeni bolezni, hvala tudi dr.Kolšku.
Hvala šmarskim in litijskim duhovnikom za obiske v domu Tišje, g. župniku Cirilu Oražmu za svečan pogrebni obred in poslovilni govor. Hvala šmarskim pevcem in g. Setničarju za Tišino. Hvala vsem!
Vsi njeni
Usoda tvoja je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela. Ostali pa sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela.
V SPOMIN
ALOJZIJI PAVLI
iz Moravč pri Gabrovki
K večnemu počitku je po hudem trpljenju zaradi težke bolezni odšla naša zlata
mama. Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili 15.06.1996. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Še posebej pa se zahvaljujemo družini Erjavec iz Višnje gore za vso pomoč, ki je nikoli ne bomo pozabili.
Draga mama, žalostni smo, ker smo te izgubili, pa vendar srečni, da smo te imeli. Večno ti bomo hvaležni.
Igor, Milena, Breda in Jože z družinami
ZAHVALA
FRANCI FOJKAR
pevec, soboslikar
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih izgube našega Francija stali ob strani. Posebna zahvala gre vsem sorodnikom, Francijevem sodelavcem, moškemu pevskemu zboru Polšnik in domačim cerkvenim pevcem, gospodu dekanu in ostalim duhovnikom za lep obred in sv. mašo ter vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči bratje in mama
ZAHVALA
V mesecu avgustu se je od nas poslovil
TONE ŠTRUS _
iz Kresnic
Ob njegovem slovesu se čutimo dolžni izreči zahvalo za vse dobro, kar ste storili zanj, njegovim zdravnikom: dr. Čaliču, dr. Štabucu, dr. Kopčavar-Gubčkovi in partronažni sestri Moniki. Zahvaljujemo se sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih, še posebej pa Ančki in Jožetu Kimovcu, družini Grošelj, Marjanu Soncu, Marku Lajovicu, Romanu Jakošu, Vinku Logaju, Jožetu Setničarju in Viktorju Markoviču. Zahvaljujemo se gospodom župnikom Antonu Dularju, Jožetu Zadravcu in Janezu Zaletelu za lepo pogrebno svečanost, pevcem zbora Hotič Kresnice za zapete žalostinke, Andreju Grošlju in Borisu Žužku pa za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali za sv. maše, nam darovali za sveče, izpolnili njegovo željo in v tolikšnem številu darovali za kresniško cerkev ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: Olga, Damjan in Dušan
POŽARNA VARNOST
V
Oktober - MESEC POŽARNE VARNOSTI
'■'iy     v *
—   4| •
Razmišljanje o delu prostovoljnih gasilcev
Nedavni požar v Litiji, ko je gorelo v kleti bloka na Stavbah, je dvignil obilo prahu. Polnil je časopisne stolpce v veliko zadovoljstvo novinarjev. Članki so vrgli slabo luč na delo ne samo šmarskih in litijskih, ampak vseh prostovoljnih gasilcev. Takšna mnenja o sposobnosti prostovoljnih gasilcev so bila verjetno izražena prvič, odkar obstajajo prostovoljna gasilska društva, nekatera preko 100 let, upamo pa tudi, da kot takšna tudi zadnja v tem smislu. V člankih in v pogovorih z ljudmi človek dobi vtis, da so gasilci svoje delo opravili neosebno in neodgovorno. Pisanje novinarjev so, kakor izgleda, spodbudili stanovalci bloka sami, saj so članki večinoma nastali na osnovi njihovih izjav.
Omenimo naj še požar pred tem, ko je lastnik gorečega poslopja fizično napadel gasilca, ki
je vodil intervencijo. Pri tem je dobil poškodbe, zaradi katerih je moral iskati zdravniško pomoč. Zakaj?
Nikoli se ne omenja, kaj je sploh prostovoljni gasilec, ki se prostovoljno podaja v nevarnosti. Mislimo, da je vsem jasno, kaj pomeni beseda prostovoljno. V tej besedi nastopamo člani prostovoljnih gasilskih društev. Vedno smo na razpolago in pripravljeni priskočiti na pomoč, ni važno koliko je ura in kakšno je vreme, vedno pa to storimo brez zaračunavanja za svoje delo. Vsa dela delamo v svojem prostem času in brezplačno. Sem spada tudi vzdrževanje gasilskih domov, gasilske opreme in, kar je najvažnejše, stalno usposabljanje. Za vse to nimamo nobenega denarnega nadomestila. Opremo uporabljamo takšno kakršno premoremo. Žalostno je, da moramo poslušati takšne
očitke in pripombe na naše delo.
Kljub kritikam bomo še naprej delali in bili na razpolago, ob vsakem času in ob vsakem vremenu, ljudem, ki nas bodo potrebovali. To se je pokazalo tudi na dan Velikega šmarna popoldne, ko je gorelo na dveh krajih skoraj ob istem času. Eden požar je bil, kakor na Trgu na Stavbah, v kletnih prostorih bloka na Maistrovi in smo ga uspeli hitro lokalizirati, drugi pa je bil na gospodarskem poslopju v Mali Kostrevnici, kjer je bil požar omejen, tako da se ni mogel razširiti na sosednje objekte.
V nasprotnem primeru se hvali delo poklicnih gasilcev in policije. V poklicnih službah se delavci usposabljajo skoraj v vseh primerih med delovnim časom. Poklicni delavci opravljajo svojo službo, za katero so plačani in odgovorni, strokovnost je lahko drugačna, da pa
V primeru požara pokličite najbližje gasilce na naslednje telefonske številke:
PGD Breg........................................881-672,881-911
PGD Dole........................................872-061,872-009
PGDGabrovka...............................................871-038
PGD Hotič.........       889-248,889-276,882-182,889-263
PGD Jablanica...............................................882-020
PGD Javorje...................................................887-767
PGD Jevnica...................................877-123,877-372
PGD Kostrevnica...........................................882-060
PGD Kresnice................................................877-080
PGD Liberga..................................................882-374
PGD Litija.........................883-755,881-123,881-783
PGD Polšnik .... 873-030,873-022,873-114,873-025
PGD Ribče.......................877-589,877-058,877-050
PGD Sava.........................874-084,874-012,874-083
PGD Šmartno.................................................887-311
PGD Št. Poljane..............................881-835,882-075
PGDTihaboj...................................871-032,871-146
PGD Vače........................................876-054,876-048
PGDZavrstnik...............................................881-348
Gasilci.....................................................................93
Policija....................................................................92
...in jim sporočite v kratkih besedah:
kdo kliče, kaj se je zgodilo in kje je potrebna pomoč.
Sušno Občanov
Ustanoviteljica; Občina Litija
Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik). Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija
Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo.
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov.
ne govorimo o opremi.
Nadalje se postavlja vprašanje, kaj so storili prebivalci gorečega bloka za svojo varnost. Da se iz kletnih prostorov kadi, so nekateri videli že pred 20.00 uro, gasilci pa so bili obveščeni o tem šele ob 21.40, torej po več kot uri in pol. Ve se, da pride do gorenja, če so izpolnjeni trije pogoji, to so: izvor vžiga, dovolj visoka koncentracija kisika v zraku in gorljiva snov, ki je je bilo v primeru požara na Stavbah v izobilju, kar se je ugotovilo pri ogledu kletnih prostorov po končani intervenciji. Iz kleti so bile odstranjene polne in prazne jeklenke za plin, najdeni so bili ostanki pločevink barv in lakov, avtomobilskih gum, kolesa z motorjem, posod z bencinom,... Nihče se ne zaveda, da je plin v jeklenkah težji od zraka in v primeru, da je klet pod nivojem terena, zapolni prostor do višine prezračevalnih odprtin. Pri tem se meša z zrakom, tako da nastane eksplozivna mešanica, za njen vžig pa je potrebna samo iskra, ki jo povzročimo že ob prižiganju luči. V takšnem primeru pride do eksplozije, posledice pa so lahko ogromne.
Zanima nas, kdo skrbi za red v kletnih prostorih in kdo kontrolira, kaj je v kleteh shranjeno? Ali kdo preverja, da se v kleteh ne shranjujejo gorljive tekočine in plini? Zakaj niso prebivalci zapustili stanovanj, ker je v kleti gorelo in je jasno, da se reševalna pot zapira? Ali so v blokih označene varne poti v primeru
Gasilci opozarjajo!
Spoštovani občani!
V zadnjem času smo bili priče na področju našega mesta Litija, dvema večjima požaroma v stolpnicah oz. blokih. Vzroki teh požarov še niso znani, toda prišli smo do ugotovitev, da stanovalci shranjujejo vse mogoče predmete v svojih shrambah in le naključje je bilo, da nI prišlo do še večje škode ali še česa hujšega. Zato vas gasilci opozarjamo:
1. Jeklenke, polne ali prazne, je strogo prepovedano shranjevati v kletnih prostorih, (primernejši kraj za shranjevanje je balkon)
2. Strogo prepovedano je nestrokovno napeljevanje električne napeljave v kletne prostore in iz njih.
3. Na podstrešjih nemudoma odstraniti vso kramo, ki tja ne spada, posebno še v bližini dimnikov.
Proti vsem kršiteljem bomo predali prijavo ustreznim republiškim organom. In nenazadnje, ob vsakem, še tako majhnem požaru, takoj obvestiti Policijsko postajo ali gasilce, saj je hitra intervencija garancija za preprečitev nastajanja večje škode.
Spoštovani Litjani, posebno mlajše osebe, ki imajo veselje do gasilstva, prosimo, pridružite se nam, saj biti gasilec je ponos in potreba pri varovanju naših občanov na področju požarne varnosti.
"Na pomoč!"
PREDSEDNIK IN POVELJNIK PGD LITIJA: Zvone ULANEC in Janez JURIČ
požara, kakor tudi postopki ob takšnem primeru? Prav tako bi moral sosed poskrbeti za soseda, ali pa ob zapustitvi stanovanja s seboj vzeti vsaj svoje otroke, da potem ne bi bilo ob reševanju drugih hude krvi.
Res je, da projektanti niso predvidevali raznih dodatnih prostorov za shranjevanje nevarnih snovi, zato ljudje shranjujejo svojo "kramo" v kleti. Prav požar v kleti pa je za stavbo, ki ni protipožarno urejena, zelo nevaren, ker se lahko hitro širi iz nadstropja v nadstropje, stopnišče pa se v takšnem primeru spremeni v dimnik, reševanje po njem pa je zaradi tega težavno, če že ne onemogočeno. Najboljša rešitev v takšnem primeru so požarne stopnice. Reševanje skozi okna pa zopet zahteva posebno opremo, ki mora iti v korak s časom in z višanjem stavb, s katerimi se danes rešujejo stanovanjski problemi. Oprema mora biti ves čas brezhibna, da pri rabi ne pride do nesreče.
Vsi večji objekti bi morali imeti na priročnem kraju osnovni načrt zgradbe z vrisano električno, vodovodno in plinsko napeljavo, ki je v naši okolici zaenkrat še ni. S tem ne bi prihajalo do nejasnosti o sestavi ob-
jekta, kakor v primeru požara na Trgu na Stavbah, ko še sami domačini niso mogli povedati, kako je klet sploh sestavljena.
Menimo, da bi vsaj z delno uresničitvijo navedenega bila intervencija uspešnejša, škoda manjša, hkrati pa ne bi bilo razburjanja in nepotrebnega pisarjema po časopisih.
Upamo, da si tudi mi zaslužimo kakšno zahvalo in da se bodo morda našli podpisi in zahteve s strani občanov za boljšo opremo, čeprav bo to šlo v breme davkoplačevalcev. Kljub temu moramo računati, da jo bomo slejkoprej znova potrebovali, ker imata tako Litija kot Šmartno visoke zgradbe. Preskrba opreme za gasilce v teh krajih pa zaostaja za gradnjami, ker stroški nabave reševalne opreme rastejo sorazmerno z višino stavbe.
Ko govorimo o opremi, potrebujemo poleg opreme za gašenje še izpopolnjeno opremo za tehnično reševanje ob nesrečah na cesti in na vodi. Pri tem bo prišlo do še večje obremenitve občinskega proračuna, kar pa ob rešitvi samo enega človeškega življenja opravičuje naše predloge.
Z gasilskim pozdravom "Na pomoč"
Gasilska Zveza Litija
Ljudje vedno več investiramo v nakup svojih dobrin ter nič v to, da jih zaščitimo in obdržimo.
Obveščamo vsa gospodinjstva, podjetja in ustanove, da se informirajo o novih zelo učinkovitih gasilnih bombicah, ki delujejo samodejno brez prisotnosti človeka.
Novo gasilno sredstvo tako tudi nudi prvo najhitrejšo in najučinkovitejšo intervencijo za pogasitev ali lokalizacijo požara.
Informacije: Kobal Robert, te.: 881-470
Nov gasilski avto
Kresnice- V sredini septembra so kresniški gasilci ob denarni pomoči občine Litija dobili novo gasilsko vozilo. Vozilo bo nadomestilo staro vozilo, ki je društvu služilo okrog dvajset let. Novo vozilo je znamke Renault in ima pogon na vsa štiri kolesa. V notranjosti vozila pa je prostora za devet gasilcev z vso potrebno opremo za gašenje požarov.
Foto: R. M.