üka
Leto X, St. 24
KaroSniaa века ameiuo 25 Dia, sa inozemetro 40 Pin-
Uredništvo: ЦпЬНжшц Knaftova ulica Ь Telefon »t 8122, 812S. 8124 8126 in »12« (Uriber: Aleksandro»» oeeta 11 Telet
и. 44a
Celje: Koceoor* ulica 1 Telcfoa
«t 19a
Bekepisi и м rrdSefc
_ OglMi ре »rite. —
Ljubljana, nedelja 27. januaria 1929
4M
Cena Z cnn
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
DprereiStre: Ljubljane, Pretoraove ulic« 54. Telefon it 8122, 8123, 8124, 8126 io 8126.
(nneraUi oddelek: Ljubljena. Prešernova ulice 4. Telefon 4L 2492.
Podružnice И vi her: Aleksandrova oe-sU 18. Telefon II 4fB
Pedreintce Celje; Kocenova alte« X Telefon U 19a
Račani pri pofit бек. ■ vodih: LjnV-Ijeue M. ЦЛ42; Prehe čielo 78.180; Wie* Nr. 105.241.
LJubljana, 26. januarja, j
Po novinarski dolžnosti srno zadnje dni beležili vesti o namerah, ki so bi e v zvezi z likvidacijo strankarskih organizacij v državi. Ne samo nam, tudi neposredno prizadetim je bilo n. pr. znano, da se v vladi resno pretresa vprašanje razpusta raznih, formalno nepolitičnih plemenskih in verskih organizacij. Po naših informacijah je šlo tu predvsem za Hrvatskega Sokola in Orlovsko zvezo.
Kakor je čitateljem znano, je šele v četrtek padla detinitivna odločitev notranjega ministra z naredbo, ki pravi, da se gospodarska, humanitarna, kulturna, prosvetna in viteška društva, ki imajo sicer plemenski ali verski naziv, ne smejo razpustiti, če ni dokazano, d se bavijo s političnimi posli. Mi smo v «Jutru», preden je ta naredba izšla, zavzeli isto stališče. S skrajno rezervo, ki je v danih prilikah neobhodna, smo izrazili svoje pomisleke proti razpuščanju nepolitičnih organizacij, povdarja-joč, da zakon o zaščiti države razpusta takih organizacij direktno ne predpisuje. Pripuščajoč možnost diskusije, smo opozorili, kako težko je prosvetne in druge organizacije, četudi so plemenskega ali verskega značaja, prog asiti za politične. In ko smo v nekem zagrebškem listu čitali obsežen seznam klerikalnih gospodarskih, prosvetnih in socijalnih institucij, češ da te institucije tvorijo prav za prav SLS, smo ponovno podčrtali potrebo, da se čl. 3. zakona o zaščiti države striktno interpretira, in povdarjali smo. da tudi pri klerikalnih organizacijah, ki niso formalno strankarsko politične, socijalni. kulturni ali gospodarski momenti daleko prevalirajo. Nič nas niso pri tem motile ponovne izjave bivših klerikalnih voditeljev, da je SLS gospodarsko, kulturno in politično enoten corpus.
Korektneje in Iojalneje se ni mogel nihče obnašati in če pomislimo, kaj bi se zgodilo z naprednimi, jugoslovenski-mi organizacijami, ako bi se bi! po nesreči etabliral v naši državi plemenski in povrh še klerikalni režim, smemo mirne duše reči, da smo v teh resnih časih pokazali i dovolj razumevanja i dovolj objektivnosti napram bivšim političnim nasprotnikom.
«Slovenec» pa očivdno meni. da so se vrnili časi iz 1. 1914.. ko je SLS etablirala v svojem tajništvu prostovoljno črnožolto špijonažno pisarno proti jugosl o venskim nacijonalistom in ko je pod geslom «Vse za vero. dom cesarja» klerikalno časopisje v Sloveniji po svojih špijonih vohalo v javnih lokalih po onih Slovencih in po listih, ki «hočejo zvesti slovenski narod odtujiti svoji Veri in Avstriji». Včerajšnji «Slovenec» se je takoi zopet vživel v vlogo iz 1. 1914. Denuncira pavšalno, anonimno in brez konkretnih faktov. Poživlja državne oblasti na «hujskaio-če in provokatorično pisanje bivše opozicije, ki ima namen vnesti v javnost razburjenje in razpoloženje proti vladi jn njenim intencijam, popolnoma onemogoči kot miru, redu in državi škodljiva in prikrita agitacija proti sedanjemu stanju.»
To so besede, ki smo jih že čuli in čitali. To je odmev iz nedavnih let. koncept iz najtragičnejše dobe našega naroda! «Slovenec» pa pozablja pri tem. da je med 1. 1914. in 1. 1929. velikanska razlika. Jugoslovenski nacijonalisti so sicer ostali v Sloveniji istega neomajnega prepričanja istega programa, kakor ga je slovesno proglasil kralj Aleksander. bistvena razlika med 1. 1914. in 1. 1929. je pa za denuncijante. Avstrija je za svoje črnožolte cilje nujno potrebovala tudi med Slovenci ovaduhe, Jugoslavija pa danes takih elementov ne potrebuje in jih tudi odklanja. Kralj Aleksander ie baš te dni v svojem razgovoru z angleškim dopisnikom Reuterjeve agencije dejal: «Predvsem se hočem iznebiti elementov brez vrednosti.» «Slovenec» bi se lahko spametoval in uvidel, da je jako opasno 1. 1929. spuščati se na ista pota kot leta 1914. V interesu nove dobe. a tudi v njegovem lastnem interesu mu nujno svetujemo, da krene z napačne poti.
Vlada je v ostalem uporabi'la priliko, da z vso jasnostjo razdere nade vseh, ki so hoteli tudi v novi dobi igrati staro igro med vladinovci in opozicijo. Zagrebške »Novosti«, katerih intimne zveze z odločilnimi faktorji današnje vlade so znane, objavljajo danes izjavo, v kateri se na povsem nedvoumen način poudarja, da današnji režim ni zato tu, da bi favoriziral eno ali drugo stranko, ki si morda domneva, da mu ie posebno blizu, temveč, da hoče napraviti konec dosedanjim gonjam in preganjanjem političnih nasprotnikov. Ta izjava bo posebno v Sloveniji, kjer ie posta-1 partizanski teror neznosen, dobro odjeknila; prepričani smo, da bo vlada narodnega in državnega edinstva vse storila, da osvobodi narod strankarskega terorja in strankarskih okovov. Kje je to bolj potrebno nego v Sloveniji? In kje se bodo mogle lepše razvijati sposobnosti našega naroda v smeri veilkili ngčel ki&|jev$s$ «j^ji-
snežni zameti po vsej državi
tnogih progah prekinjen, na vseh pa zelo
v r 1*1 11 •• .	■*!
Viharji in	^ — j
Promet je na mnogih progah prekinjen, na \ oviran - Velike kalamitete v mestih
•ja r. Po velikem čer je vihar pojenjal. K
Beograd. 26. januarja r. Po velikem mrazu in snegu ie zavladala nad Beogradom in okolico mrzla burja, ki je onemogočila na periferiji vsak promet. V vzhodnih krajih Srbije je bila burja še mnogo močnejša. V okolici Požarevca je sneg za. metel vse ceste in železniško progo, tako da je promet silno otežkočen. Iz Zaječara ie bilo sporočeno včeraj direkciji državnih železnic, da ie burja zamedla s snegom postaje Obradovo, Slošico in Izvor, zaradi česar so morali ustaviti vsak promet. Na pomof so bili odposlani pomožni vlaki z delavstvom. Silna ie bila včeraj burja ob celem toku Dunava.
V Beogradu ie bilo na poledenelih cestah več nezgod. Zaradi močne burje so bile ceste skoro popolnoma prazne. Burja je Ьйа tako silna, da ie metala ljudi po tleh in ie v dvanajstih primerih morala posredovati rešilna postaja. Na križiščih okoli »Moskve« in gledališča ie bila snoči ob 6. burja tako silna. da je bil ta kraj življen-sko nevaren za pešce.
Snoči je bil ustavljen tudi ves rečni promet med Beogradom in Zerminom ter Beogradom in Pančevom, ker so bile ladje na običajno prostem potu prevez ogrožene od plavajočih ledenih Plošč. Led se nahaja po vsej Savi do velikega železniškega mostu. Promet s Šabcem je bil ustavljen že pred par dnevi. Ustavitev prometa s Pančevom bo imela za posledico občutno pomanjkanje živil na beograjskem trgu. Zaradi prekinjenega rečnega prometa je železniška uprava povečala število lokalnih vlakov med Beogradom in Zemunom.
Sava ie od izliva pa do železniškega mosta skoro popolnoma zamrznla. Na Du-navu je led na obeh straneh tolik, da se more iti skoro do četrtine širine reke. Oba rokava Dunava. tako veliki pri Beogradu in mali pri Borči. sta zamrznjena.
Tudi iz Južne Srbije poročajo o silnem mrazu in snežnih zametih. Več vlakov je obtičalo na odprti progi. V Skoplju in okolici je včeraj nanovo zapadel nad 1 m debel sneg.
Prav tako je nastopil vaiik mraz v Vojvodini. Tisa le popolnoma zamrznila in prav tako tudi vsi njeni pritoki Popolnoma je zamrznil veliki kanal kralja Petra, v katerem je ves promet ustavljen.
Včeraj popoldne ie nad Novim Sadom divjafl strahovit snežen vihar, ki je za v H vse mesto v belo meglo, tako da je bil promet nemogoč, bodisi s tramvajem, vozovi ali oeš. Proti večeru je nastala taka poledica, da ni mogel nihče na ulico. Zve-
čer je vihar pojenjal. K sreči ni povzročil velike škode. Pač pa je nastalo zaradi burje kakih 10 požarov, katerih škoda še ml precenjena. Orkan ie besnel tudi v okolici Novega Sada in celo na srcmski in donavski obali do skrajnih ogrankov Fruške gore. Promet ie na več krajih zastal.
Zagreb, 26. januarja, p. Iz vse države pri' hajaro vesti o strahovitih snežnih zametih, kakršni letošnjo zimo še niso bili zabeleženi Po vsej državi sneži že tri dni nepzresta-no, tako da ie zapadel v nekaterih krajih vej metrov visok sneg. Po:avile so se take prometne ovire da železniška uprava le z največjim naporom in požrtvovalnostjo železniškega osobja vzdržuje promet na Klavnih progah. Na manjših progah lokalnega značaja je bil promet večinoma ustavljen.
Beograd, 26. januarja, p. Iz notranjosti Srbije poročajo, da je nastopilo južno vreme. Temperatura je naglo narasla, kar je imelo za posledico, da groze poedinim pokrajinam velike poplave.
Požari у Beogradu
Beograd, 26. januarja n. Včeraj je tekom dneva nastalo v Beogradu na raznih straneh zaradi silnega vetra 11 požarov v dimnikih. Zaradi preciznosti ognjegascev, ki so bili klicani skoro vsako uro na drug kraj mesta, se рогат nikjer ni resno razširil. ker so gasilci ogenj povsod naglo udušili.
Prometne ovire у Zagrebu
Zagreb, 26. jan. n. Ker je ponoči m da» nes po dnevi nenadoma zapadel nov sneg, so v mestu nastal« zelo velike prometne težkoče. Mestna občina izda vsak dan oko» li 40000 Din za kidanje snega. Kljub te« mu pa zastaja promet v vseh ulicah. Peri» ferija mesta je tudi brez tramvajske zveze.
Zastoj na sušaški progi
Susak, 26. jan. n. Progo Zagreb«šusak j« v pretekli noči zamedel sneg. Osebni in brzovlaki, ki so krenili davi iz Zagreba, so obtičali v snegu pri postaji Lič, kjer so morali stati 6 ur, ker niso mogli voziti na» prej, šele, ko je bila s pomožnimi lokom»* tivami proga očiščena, so mogli vlaki na» daljevati svojo pot.
Mala železniška nesreča
Beograd, -26. janua"ja č. Današnji zagrebški brzovlak je ck>ST>el z veliko zamudo, ker je pri Batajnici pred Zemunom skočilo nekoliko vagonov s tira, radi česar je bil promet vzpostavljen šele opoldne. Sedaj je na progi Beograd—Zagreb zopet reden promet.
Enaka slika tudi po ostali Evrcp
Novo zaoali sneg je zopet onemogočil promet — Nevarnost plazov v Alpah — Divjačina beži prav v mesta
Gradec. 26. januarja s. V Gradcu in okolici je danes močno snežilo ves dan brez prestanka. Mesto nudi krasno zimsko sliko. kakršne v Gradcu že dolgo ne pomnijo. Velike množine pršiča so povzročile mestni občini nekaj težav pri čiščenju ulic. 2e ponoči so povsod marljivo delati, da bi omogočili cestni promet. Skupno je zaposlenih pri čiščenju snega 700 delavcev. 90 parov konj in 15 avtomobilov za odvaža-nje snega. Osebni in tovorni promet ie bil znatno oviran. Na Gornjem Štajerskem preti velika nevarnost plazov, ker je približno meter visoki novi sneg padei na trši stari sneg in se ni dobro prijel.
Celovec. 26. januarja s. Po vsej Koroški je od včeraj dalje vso no? neprestano snežilo. Snežene množine so povzročile znatne zamude v prometu Posebno v'ak.j iz Italije prihajajo na Koroško z velikimi zamudami
Dunaj, 26. jan. g. Nove velike množine snega so povzročile danes močne ovire v prometu. Cestna železnica, ki je bila po» vsod prenapolnjena, je le s težavo vršila službo. Vsi avtotaksi so bili neprestano najeti. Mestna občina je najela do 20.000 izrednih delavcev, da čistijo ceste. V glav» nih ulicah je sneg že očiščen. Oblasti so tudi poskrbele za morebitne ponlave in odredile, da se ojačijo nasipi, ker računa» jo na poplave, ko se bodo pričele snežene množin« tajati.
Praga. 26. januarja s. V noči od včeraj na danes ie padlo do vseh delih republike, posebno pa na Češkem in Moravskem, zopet mnogo novega snega, (z raznh krajev prihajajo vesti o zametih in nezgodah. V višje ležečih krajih je začelo zaradi prometnih težav primanjkovati živeža. Velika je škoda, ki jo je povzročil sneg pri divjačini. Na severnem Češkem so pribeža-e na mnogih krajih srne prav v sredo mest. Po gozdovih ie poginilo mnogo divjačine. Na številnih avtomobilskih progah je bilo treba promet ustaviti. V Pragi je padlo danes 12 cm novega snega. V višjih krajih je zapadel sneg 20 cm visoko. Snežilo ie ves dan nepretrgoma. Temperature se drže stalno pod ničlo.
Praga, 36. jan. h. Danes je v mestu sne» žilo brez prestanka. Sneg je dosegel tako višino in se nakopičil tako po ulicah, da je bilo treba v zadnjih dnevih mestni ob» čini izdati skoraj pol milijona kron, ven» dar je po nekaterih ulicah promet še ved« no nemogoč. V gorskih predelih je pone» kod naneslo dva do tri in pol metra sne« ga, zaradi česar so zveze z mesti preki« njene.
Budimpešta. 26. jan. g. Od včeraj dalje sneži v mestu in po provinci. Zaradi vihar«
festa, kakor v naši ožji domovini, kjer je treba ljudstvu pokazati, da sta narod i.n država glavna stvar, ker je od njunega zdravja' in napredka odvisno vse, kar nas x človeške, višjiie. _
ja so povsod nastali veliki zameti, ki pa začasno še niso povzročili večjih promet« nih ovir.
Rim, 26. januarja s. Iz severne Italije Poročajo o velikih snežnih viharjih. V okolici Vidma ie zapad'o 15 do 30 cm snega. V Lombardiji so de'oma prekinjene telefonske in brzojavne zveze. Hud mraz je zavladal na južnem Tirolskem. V Pusterski dolini ie padel termometer na 20 stopinj pod ničlo. _
Avdijence na dvoru
Beograd. 26. jan. Tekom današnjega dne so bili sprejeti v avdijenci na dvoru mi» nistrski predsednik general Pera Živkovič, zastopnik zunanjega ministra dr. Kuma» nudi in bivši zastopnik zunanjega ministra dr. Ilija Sumenkovid ter vel. župan sarajevske oblasti dr. Nikola Nikolič.
Nemška stranka uradno razpuščena
Novj Sad, 26. januarja p. Danes popoldne ie policijska oblast uradno razpustila tukajšnje vodstvo nemške stranke. Policijski organi So dostavili predsedniku nemške stranke dr. Kraftu odlok notranjega ministrstva, s katerim je stranka razpuščena po čl- 3. zakona o zaščiti države. Po popisu Imovine, ki obstoja samo iz tajniškega inventarja, so bili prostori stranke zapečateni.
Podpore trgovskim akademijam
Beograd, 26. januarja, č. Minister za trgovino in industrijo dr. Želimir Mažuranič je podpisal odlok o podporah trgovskim akademijam za nabavo šolskih potrebščin. Tako je ovoljena podpora trgovskim akademijam v Sarajevu, Zagrebu in Liubljpni po 10.000 Din, v Splitu Osijeku in Mariboru гю 7u00 Din. v Dubrovniku, Sušaku in Brčkem po 4500 Din. Razen tega so dovoljene podpore od 5000 do 10.000 Din posameznim trgovskim akademijam v Vojvodini.
Gaidarow v Beogradu
Beograd, 26. jan. p. Z današnjim zagreb» škim brzovlakom, ki je imel »tiri ure zamu« de, je dospel iz Zagreba sloviti filmski igralec Gaidarow. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan sprejem. Pričakovalo ga je zlasti mnogo ženskega sveta, ki mu je pri« rejal navdušene ovacije. Gaidarow se je podal v hotel «Srp^ki kralj», kjer so zanj rezervirani prostori, popoldne pa je pose» til vse beograjske redakcije listov. Zvečer se je vršila čajanka, na kateri je delil umetnik avtograme. Gaidarow nastopi v ponedeljek in torek v beograjskem gleda» lišču, nato pa odpotuje n& gostovanje v Ljubljano,
Važne spremembe v diplomaciji
Bora Jeftič imenovan za ministra dvora — Premeščeni in novo
imenovani poslaniki
Beograd, 26. ianuarja p. Kralj je danes podpisa) ukaz s katerim je imenovan za namestnika ministra trgovine dr Mažura-niča. ki je odpotoval v Pariz k podpisu trgovinske pogodbe s Francijo, minister za socijaliu politiko dr Mate Drinkovič. Istočasno ie bil podpisan ukaz, s katerim je imenovan za ministra dvora dosedanji poslanik na Dunaju in začasni, vršilec dolžnosti ministra dvora Bora Jeftič. Bora Jeftič bo prihodnje dni odpotoval na Dunaj, da definitivno izroči svoje poslanlške posle svojemu nasledniku Milanu Miioje-viču. ki ie z istim ukazom imenovan za poslanika na Dunaju. Milan Milojevič ie bil že svoiečasno poslanik na Dunaju, a je svoje mesto odložil, ko ie bil pri zadnjih
parlamentarnih volitvah izvoljen na demo- | kratski listi za narodnega poslanca. Dosedanji minister dvora Dragutin Jankovid ie imenovan za poslanika v Madridu, dosedanji madridski poslanik dr. Smodlaka pa za poslanika v Moskvi. Varšavski poslanik Jovan Milatrkovič јг s+avljen na razpoloženje Njegov naslednik še ni imenovan, zatrjuje pa se. da bo na to mesto prišel sedanji poslanik v Buenos Airesu Ivo Gri-sogono. za poslanika v Buenos A'resu pa bo imenovan bivši demokratski poslanec ii» minister iavnih dei dr Grga Angjelinovjč. Tudi v NVash^ngtonu bodo izvršene izpre-membe Kakor se zatrjuje, bo imenovan za tamošnjega poslanika bivši namestnik zunanjega ministra dr. Ilija Šumenkovič
Za odpravo novega rentnega davka
Spomenica centrale industrijskih korporacij finančnemu
ministru
Bsograd, 26. januarja p. Centrala industrijskih korporacij je posetila ministra financ ter mu izročila spomenico, nanašajo-io s\ na oprostitev rentnega davka na hranilne vloge. Spomenica pravi med drugim: »Z uveljavijenjem novega zakona o neposrednih davkih je ukinjena do sedaj veljavna oprostitev davka na rente zlasti v kolikor se tiče davka na obresti od hladilnih vlog. Od 1. januarja se morajo po 51. 69. zakona o neposrednih davkih plačevati davki na rente tudi od obresti na hranilne vloge v katerikoli obliki, bodisi na hranilne knjižice, bodisj na tekoče račune pri denarnih zavodih. Te zakonske določbe bi odgovarjale razmeram države, ki
je bogata na kapitalu, ne odgovarja pa našim pri 1:1 ara. Razmere, zaradi katerih so bile pred par leti sprejete do'očbe o oprostitvi davka od hranilnih vlog. se danes nikakor niso spremenile in še vedno obstoja potreba, da se ta oprostitev podaljša tudi za bodoče. Določbe novega davka na rente so zlasti neugodne za industrijska in trgovska podjetja, ker znaša davčna stopnja za obresti, ki jih plačajo ta podjetja. navadno 15 % Z ozirom na te okol-nosti prosj centrala industrijskih korporacij finančnega ministra, da podaljša oprostitev davka na rente v smislu prejšnjih določb.«
Povečanje našega izvoza v preteklem letu
Kljub zaostanku v prvem polletju je naš lanski izvoz i po množini i po vrednosti presegel predlanskega
Beograd. 26. januarja, č. Naš izvoz je meseca decembra lani znašal 348.000 ton v vrednosti 570 milijonov dinarjev. V primeru z izvozom v tpesecu decembru 1. 1927. je izvoz meseca decembra 1. 1928. nekoliko naraste!, in sicer po količini 60 tisoč ton ali 21 odst., po vrednosti oa za 50 milijonov Din ali 7.7 odst. Celokuoni izvoz v preteklem letu ie znašal 4,527.000 ton v vrednosti
Mučen incident na opijski konferenci
Kitajski delegat očita evropskim velesilam, da iz politične in finančne špekulacije ovirajo pobijanje opijske strasti
6.445 milijonov Din napram 4,251.000 tonam v vrednosti 6400 milijonov Din v L 1927. Kakor ie iz navedenega razvidno, se je nas skupni izvoz lani napram 1. 1927. povečal po tonaži in no vrednosti, čeprav je še v polletju močno zaostajal. Po tonaži se je povečal za 275.000 ton (6.2 odst.) po vrednosti pa za 44.6 milijona Din.
Beograd, 26. januarja p Ob zaključku opijske konference. ki zaseda v Ženevi pod predsedstvom našega stalnega delegata pri Društvu narodov g Fotiča je prišlo do mučnega incidenta. Kitajski delegat Vang. ki ie med vsemi strokovnimi razpravami molčal, se je tik pred zaključkom konference iavii k besedi in v daljšem govoru ostro napadal velesile, češ. da onemogočajo omejitev tihotapstva opija, ker sistematično širijo ta strup, da bi na eni strani obogatele, na drugj strani pa čim prej zasužnile Daljni Vzhod. Kitajska si že mnogo let prizadeva omejitj tako produkcijo kakor konsum tega strupa m je stavila tozadevno že nebroi konkretnih predlogov, za katere pa so ostale evropske velesile gluhe in so šle mirno preko niih. V imenu kitajske vlade zopet zahte. va. nai se kar najbolj omeji produkcija opiia v evropskih državah.
Govor kitajskega delegata ie izzval v vseh krogih konference skraino mučen vtis. Več delegatov ie protestiralo pri predsedniku Proti politični zlorabi tega po-no'noma strokovnega foruma in stavilo zahtevo. da se politični del govora kitajskega delagata ne sprejme v zapisnik. Gospod Fofič ie b;l pooblaščen, da v tem smislu vpliva na kitajskega delegata in dosege tozadevni sporazum
Ženeva. 26. jan. (lo.) Na seji odbora Društva narodov za rešitev vprašanja opi»
Poravnalna pogodba med NemčiSo in Rusijo
Moskva. 26 jan. d. Nemški poslanik DIt» ksen in Litvinov sta podpisala nemško»ru« sko pogodbo za poravnavo raznih sporov, ki velja za tri leta. Nova pogodba ima ra« zen praktičnega tudi izredno velik politi« čen pnmen. Ta pogodba ie prva poravnal« na pr>godba. ki ie bila skleniens med sov« jetsko Unijo in meščansko vlado.
Pred zaključkom preiskave proti Tuki
Bratislava. 26. jan. g. Preiskovalni sodnik v Tukovi aferi je odpotoval v Uhersko Skalico, da ugotovi, kakšne so bile zveze dr. Tuke s separatističnim vod'teliem Jeh« licsko. Sodnik je baje ugotovil, da je bil Tuka z Jehlicsko v zelo tesnih odnosa iih. V Uherski Skalici je sodnik zaslišal dva odvetnika. Kakor zatrjuieio, ie zbrani ma« terijal proti dr Tuki tako obsežen, da bo razprava trajala gotovo nekaj dni
Italijanski parnik v nevarnosti
Newvorb, 26. januarja, (lo.) Tukafšni-" brezžična postaja je prejela klic na pomoč, ki izhaia. kakor se domneva, od italijanskega parnika cCapovado». parnik ima 4391 ton in plove 750 milj vzhodno otokov &ar-njuder».
ja, je prišlo do senzaci.ionalnih razkritij o trgovini javnemu zdravju škodljivih tva« rin. Nizozemska vlada je poročala o neki tovarni na Nizozemskem, ki je uvozila ia Švice velikanske količine morfija, heroina in kokaina ter jih pozneje razpečala po« tom dunajskih agentov na Daljnji Vzhod. Nizozemska vlada je tvornico zaprla, du» najske agente aretirala in izgnala. V raznih nizozemskih lukah so oblasti zaplenile ve« like količine teh drog. Angleški delegat sir Malcolm Delevingue je izjavil, da je uvo* žila omenjena nizozemska tvornica 1. 1927 2 ton: heroina in 1580 ton drugih drog ter jih prodajala po vsem svetu Heroin, ki je prispel iz Basla, bi zadostoval za legitim» no uporabo angleške držfve za celih 12 let, za ves svet bi zadostovala ta količina eno celo leto. Nizozemska vlada je uni« čila eno največjih središč nepostavne tr» govine z drogami in zadala trgovcem s tem blagom tako težak udarec, da si ne bodo tako hitro opomogli V zvezi s tem ie kitajski delegat izjavil, da ovirajo bor» bo kitajske vlade proti opiju v največji meri inozemski agenti, ki pod okriljem konzularne jurisdikciie prodajajo in raz» širjajo opij po celi kitajski državi. Odbor je sprejel resolucijo, v kateri povdarja. da je edino sredstvo proti trgovini z zdraviti škodljivimi tvarinami omejitev njih pro« dukcije.
Izvolitev predsednika nemškega centruma
Berlin, 26 januarja, (be.) Za predsednika državnozborske frakcije centruma je bil izvoljen poslanec Stesrerwald. ki !e nato odložil predsedstvo krščansko - socijalne delavske zveze.
Angleška industrija išče izvozne možnosti v Rusijo
London. 26. januarja, (be.) Kakor poročajo, odpotujeta v kratkem v sovjetsko Rusijo dva ravnatelja industrijskih podjetij, da doženeta, kake izvozne možnosti nudi Rusija za angleško strojno industrijo.
Penzija bivšemu oredsedniku Hamischu
Dunaj 26. januarja. (Ьэ.) Avstrijska skupščina je priznala bivšemu zveznemu predsedniku Hainischu letno častno penzijo od 12.000 šilingov.
Podtžavljenja orivatmh železnic v Nemčiji
Berlin. 26. ianuarja. (be) Včeraj so se vršila v nemškem državnem zboru med državno vlado Ln zastopniki raznih dežel Dogajanja za podrihvljenje nemških železnie in pošte ter za odškodnino prejšnjim posest* nikom. Državna vlada bo na temelju teh pogajanj v kratkem i zdel? 1:) zakonski predlog in ga predložila kasneje novi skupi SčinL
JOletnica bivšega cesarja Viljema
V	skromnem gradiču Doorn na Nizozemskem obhaja danes 70 letnico svojega .rojstva eden izmed bivših mogočnikov tega »veta — nekdanji nemški cesar Viljem II. Sicer poskušajo poedirti pristaši starega režima na Norveškem proslaviti ta dan — toda to so sporadični pojavi, ki dokazujejo, da, četudi monarhistična misel na Nemškem ni izumrla, je prav gotovo mrtva hohenzol-lemska dinastija in še posebej slava nekdanjega I. R. Wilhelm v izgnanstvu neguje rože. piše in sodi za svojo potrebo o sve-' tovni politiki, razpravlja o naboženskih Vprašanjih, igra na orgije, ie silno pobožen, se še vedno čuti cesarja, silno pazi na etiketo, se oblači v svcje razne sijajne dvorske uniforme, sprejema od časa do časa Jcakšnega od svojih bivših udanih dvorjani-kov, a je v ostalem miren in poslušen zakonski mož svoje druga žene Hermine, vdove po princu Schönaich-Carolath. ki jo je poročil 1922 eno leto po smrt; svoje soproge cesarice Avguste. In še vedno upa. da bo nemški narod popravil smrtni greh, da ga je pognal s prestola in mu izkazal pravico. Ce ne njemu pa njegovim sinö-vom odnosno potomcem.
Toda nemški narod je. kakor ves ostal! Svet, z Wilhelmom in njegov rodbino že opravil. Reči se sme, da je VVilhelmova konfinacija na Nizozemskem več kakor mi'a kazen za neizmerno gorje, ki ga je ta mož prizadejal človeštvu. Wilhelm II je v kolikor se to more reči o poedincu, glavni povzročitelj svetovne vojne. Z njegovo in-tronizacijo na prestol je postala Nemčija ona agresivna sila. ki je z vso svojo politiko pripravljala atmosfero obče konflagra-cije ter je 1. 1914. namerno in zavestno gna-la evropejske narode v pogubo. V noben! drugi državi — pa niti v absolutistični Rusiji — vladar ni imel tako odločilne besede kakor cesar Wilhelm v predvojni le na videz demokratični in konstituciionalni Nemčiji in beseda kaiser le postala simbol modernega cezarizma. Črki I. R imperator, rex, ki jih je pristavljal Wilhelm vsakemu svojemu podpisu sta obeleževali s klasično jednostavnostjo vso moč tega največjega a tudi zadnjega samodržca moderne dobe.
V	sijajni biografiji, ki jo je napisal o Wil-helmu nemški publicist E. Ludwig je na klasičen način izklesan karakter zadnjega nem škega cesarja z ozirom na svetovnopolitič-ne posledice in na usodo naroda, kateremu je vladal. V Wilhelmu je bil personificiran vsenemški imperijalizem, pod Wilhelmovo vlado se je mogel ta imperiializem razvit! v oni opasni pokret, ki je koncem koncev pripeljal Evropo, t ž njo tudi nemški narod v katastrofo.
Wilhelm je bil prvorojeni sin poznejšega cesarja Friderika, sina prvega nemškega cesarja Viljema, in angleške princesinje Viktorije, hčerke angleške kraljice. Prišel !e pohabljen na svet, leva roka mu je ostala za vedno nerazvita in brezmočna. dve uri po rojstvu so mislili, da ]e dete mrtvoroje. no. Duševno izredno giočen in nadarjen je že v mladih letih kazal pretirano samozavest in gotove moralične defekte Značilno je, da sta ga sovražila i oče i mati in baš te dni bodo objavljena zaupna pisma nje. gove matere, ki naravnost grozno sodi o svo jem sinu ter ga že v mladih letih smatra za nesrečo naroda in države. Ko ie po 100 dnevnem cesarjevanju svojega očeta ce-sarja Friderika 15. junija 1SS8 stopil na prestol — že novembra 1S87, ko ie vladal še Viljem I. ie pripravil proklamacijo za trenutek, ko postane cesar ter jo zaupno sporočal Bisrnarcku pod devizo: Pariert muss werden' je bil to pričetek osebnega režima, ki je polagoma vse velike in male odločitve koncentriral v rokah sicer nadarjenega, to-da neuravnoteženega, premalo resnega in preveč samozavestnega vladarja, ki je mnogo vedel in znal a je bil povsodi vendarle diletant. Ko se je po historičnem konfliktu otresel dolgoletnega sotrudnika svojih prednikov in dotedanjega voditelja nemške zunanje politike starega Bismarcka, je Imel prosto pot. Priznati se mora, da je nemški n2rod v privzgojeni podaniški pokorščini in brez kritike občudujoč blesteče geste svojega impulzivnega cesarja pod Wilhelmovo vladavino materijalno silno napredoval V mladem cesarju pa se je od leta do leta bolj utrjevala zavest, da je od Boga predestini-ran biti ne le poglavar nem državi tenmveč najvišja avtoriteta drugim narodom. Boji in bolj je v njem dozorevala ideja da b Nemčija obdana od samih zavidnežev, ki ji strežejo po življenju in da ie on poklican streti sovražnike ter vse narode podvreči germanski nadmoči. In gradil si ie najgran-dijoznejšo armado, ki jo je do takrat videl svet.
Tako postaja Wilhelmova politika ele. ment nemira v Evropi, stalna opasnost za mirno sožitje narodov. Wilhelm razdere staro intimno zvezo med Rusijo in Nemčijo, on izzove nove grozeče konflikte s Francijo (Agadir), raztrga s historično brzojavko Kriigerja a še mnogo boli s forsiranjem nemškega oboroževanja na morju stare simpatije med Anglijo in Nemčijo, daje moralič-no potuho Avstriji v njenih balkanskih načrtih. Povsod se bojijo njegove neprera-čunljivosti in prijatelji miru ter mednarodne solidarnosti trepečejo pred premnogimi nje. govimi prevzetnmi govori, v katerih tako rad rožlja z nemško sabljo ter daje nauke vsemu svetu. Kdor hoče spoznati vso njegovo nebredanost in prevzetnost, mora či-tati njegove opazke na robu diplomatičnih dokumentov, ki so mu jih predlagali ministri Te opazke so najstrašnejši dokazni mate» rijal za njegovo osebno krivdo na izbruhu svetovne katastrofe.
Mirovna konferenca v Parizu ie ugotovila krivdo in odgovornost Nemčije za izbruh svetovne vojne. Nemški politiki hranijo svoj narod ter dokazujejo sokrivdo drugih. A izven diskusije je eno: ako bi Wilhelm ne bil hotel potem bi Avstrija ne bila napovedala vojne Srbiji, ako bi ne bil ho-te! ne bi prišlo do vojne * Rusijo, brez plesov« volje Ы ne izbruhnila evropejska
konflagracija. V JUlüu in avgustu 1914. je držal VVilhlem usodo evropskih narodov v svojih rokah — a bil je že naprej odločen da zaneti svetovni požar. Ko je bil avstrijsko srbski diplomatski konflikt na višku in je dunajski nemški pqslanlk Tschirsdrky že menil, da je treba svetovati znorelim dunajskim diplomatom in generalom naj bodo pametni je napisal Wilhelm: »Tschir-schky naj pusti te neumnosti! S Srbi se mora napraviti konec in to kmalu!« In tako so njegovi diplomati gnali Avstrijo v konflikt da bi svojemu gospodarju pripravili »casus folderis«, možnost pognati nemško armado na bojišče. Aktivno je Wilhelm vodil akcijo za sabotiranje vseh pomirjevalnih po. skusov zapadnih velesil in le bil naivno prepričan, da bo mogoče Rusijo izolirati ter jo potolči. Pripuščal je še možnost vojne s Francijo a za Anglijo je bil dolgo »siguren, da si ne bo »upala« kakor je potem med vojno zaničliivo zavračal vsako možnost, da bi mogli »amerikanski kramarji« postaviti kakršnokoli pomembe vredno vojsko na bojišča... Wilhelm je početnik zločina izvršenega nad nevrtalno Belgijo, on je odgovoren za nečloveško grozovitost podmorske vojne.
Do skrajnosti je bil Wilhelm zavlekel vojno. Opirajoč se na mnoge velike uspehe nemških armad je postavljal naineverjetnej-Še volne cilje in je sanjal j tem da postane gospodar sveta. Kakor je v iuIMu 1914 sabotiral sporazum, tako je v letu 1916 in 1917 sabotiral mir — dokler ni nakopa! Nemčiji katastrofo ...
In ko so dozorevali sadovi nlegove po gubne politike ko je nemška armada razpadala. revolucija prevaranega naroda dvignila glavo, ko je Ne-nčiia odmevala od gromkega krika: Proč z Wilhelmom in Ho-henzollernci kaiser ni imel moraličnega poguma izvajati konsekvence. Še v zadnjem hipu je poskušal, da ostane vsai še pruski kralj in se je pripravlja! da udari z zvestimi četami na lastni narod Se le ko mu je Hin-denburg povedal: »Veličanstvo, zvestih čet ni več!« ie padel na kolena. Svetujejo mu: Beži, reši sel Wilhelm: nisem izdajalski kapitan, ki zapusti svojo ogroženo ladjo! A uro pozneje že sedi v svoiem dvornem vlaku. Kliče sina in govori: Jutri se bom odločil! A ko pride drugo Jutro sin ni očeta nikjer. Ponoči jo je v avtomobilu odkirril proti nizozemski granici. 10. novembra dopoldne, potem ko so ga pustili 6 ur čakati ored pogranično zatvornico pri Amerongenu je sprejel bivšega vsemogočnega cesarja oddelek pogranične straže in Wilhelm I. R. je za vedno zapustil narod in državo In vojsko svojo.
Nikdar se ne bo vrnil. Proklestvo njegovega naroda, proklestvo človeštva ga sprem lja na vseh njegovih potih — on pa v pozi-nedolžnega mučenika obžalule »zapeljano ljudstvo«, ki je njemu natovorilo, kar so po njegovem mnenju drugi zagrešili. Vedno bolj je pobožen in vedno boli si domneva, da je sicer izgubi! zemeljsko carstvo. da pa ga Bog še vedno šteje med svoje najintimnejše prijatelje... Zdrav je. vest ga ne teži in tako upa. da bo preživel še vse invalide, ki so imeli čast krvaveti zanj ir, za njegovo slavo...
Svečanosti v Doonra
Berlin, 26. jan. s. «B Z. am Mittag» po. roča, da prihajajo v Doorn vsak dan no» vi gostje in nove delegacije raznih organi» zacij, ki nočejo zamuditi proslave 701etni» ce bivšega cesarja Viljema. V okolici Doorna so skoraj vse sobe oddane za iz« redno visoke cene. Za dovažanje gostov je Viljem najel 30 avtomobilov ter pomno» žil osebje dvornega maršalata. Uvedel je posebno poročevalsko shižbo, da skrbi za poročanje v lisrih in odganja fotografe, ki oblegajo grad. Zadnjih par večerov je bil grad v Doornu stalno svečano razsvetljen.
Samozvancu Habibulahu gre slabo
Pešavar. 25. januarja, (be.) V Afganistanu se je število strank, borečih se za nadvladje v državi pomnožilo, pleme Sinvaris se je izjavilo proti Habibulahu, ki je nepismen in je zaprl vse šole. Ni pa se pridružil Ama-nulahovim pristašem. V bližini Kabula je prišlo med pristaši Habibulaha in Amanula-ha do prvib ostrih spopadov. Habibulah ie imel velike izgube.
Moskva, 26. Januarja g. FV> vesteh iz Kabula sklepajo, da se Habibulahova moč po lazom a ruši. Zružena plemena so premagala njegov« Čete to jih prisilila, da so se umaknile 17 km vzhodno od Kabula Plemena, ki sovražijo Habibulaha m ki Jih vodi Ali Ahmed Kan se bližajo od severa Kabulu. Habibulahove čete so imel« velike izgube. Kakor se zdi, bo Kabul v kratkem padel v roke njegovih nasprotnikov. Člani angleškega poslaništva in ostali inozemci v Kabuhi nameravajo mesto zapustiti.
Dr. Majaron častni doktor* naše univerze
Univerzitetni svet ljubljanske univerze je na predlog tehniške fakultete soglasno sklenil podeliti predsedniku od-
Velikanski vlom v Berlinu
— Berlin, 26. januarja. Drzen vlom je bil izvršen v četrtek v poštnem uradu Berlin W 8 na Francoski cesti. Vlomilfci so odnesli raznih vrednosti za kakih 800.000 mark in samo golemu slučaju je pripisati, da jim ni prišlo v roke še za osemkrat več vrednosti. V tem poštnem uradu se namreč nahaja v II. nadstropju zaloga poštnih vrednostnih papirjev. Tjakaj dospevajo ti papirji iz tiskarne in se nato razdelujejo posameznim uradom- Običajno je v zalogi za 5_6 milijonov mark poštnih vrednotic. Vlom se je zgodil v opoldanskem odmoru, ko ni bil navzoč noben uradnik in je pisarniške prostore nadziral samo neki star sluga. Soba. v katero je bil izvršen vlom. je bila zaprta s težkimi železnimi vrati in s tremi ključavnicami. Ko je Čuvaj pršel ob pol 4. popoldne v predsobo, da bi uravnal kontrolno "ro, je našel vrata na široko odorta,
se omare pa vdTte in izropane. Takoi ivedena preiskava ie mogla samo ugotoviti, da predstavljajo ukradene poštne vrednotice vrednost kakih 800.000 mark (brib&Eno Ю mHiionov Din).
vetniške zbornice dr. Danilu Majaronu doktorat rerum technicarum honoris causa. Slovesna promocija se bo izvršila najbrž meseca februarja.
Dr. Danilo Majaron je s tem izrednim odlikovanjem postal prvi častni doktor ljubljanske univerze. Vsa javnost bo sprejela vest o tem odlikovanju z odkritim zadoščenjem — saj velja možu. ki je vodil z izredno energijo, požrtvovalnostjo in sposobnostjo pripravljalna dela za ustanovitev naše univerze, katere desetletnico bomo letos obhajali.
Princ Tomislav pokrovitelj JM
Jugoslovenska Matica v Ljubljani je prejela včeraj od osrednjega odbora v Beogradu obvestilo, da je postal princ Tomislav. drugi-sin kralja Aleksandra, pokrovitelj JM. Stem je Jugoslovenski Matici izkazano lepo priznanje za njeno nacionalno in humano delo.
Znižanje carine na poljedelsko orodje
Beograd, 26. jan. p Nocoj se je vršila seja ekonom skofinančnega komiteja minU strov, na kateri so razpravljali o znižanju nekaterih carin. Sklenjeno je bilo, da se oprosti carine kmečko orodje, ki ga trva» žamo iz inozemstva, kakor plugi, razni stroji itd. V svrho pospeševanja izvoza na» ših domačih poljedelskih produktov je bi» lo sklenjeno delno znižanje odnosno p-opol« na ukinitev izvzn-e carine na razne polje» delske proizvode.
Uradna likvidacija oblastnih strankarskih organizacij v Ljubljani
Policijski svetnik g. Avgust Del Line se je v spremstvu detektiva g. Ivana Dobrav« ca javil danes točno ob 16 25 v bivšem taj« ništvu SDS, kjer je izročil bivšemu glav» nemu tajniku g. dr. Rapetu odlok policij« skega direktorja, ki z ozirom na razpust stranke dT Rapeta vabi, da omogoči nje» govemu odposlancu g. policijskemu svet» niku Avgustu Del Lincu popis celokupne imovine naslovljene organizacije, da mu izroči ves denar v gotovini in v vrednost» nih papirjih proti potrdilu, nadalje, da mu izroči vso ostalo premakljivo in nepremak» Ijivc imovino organizacije na čuvanje pod zakonito odgovornostjo skrbnika, ki ga bo v sporazumu s predstavnikov stranke do» ločil.
Nato je g. dr. Rape odprl vrata sobe, kjer se je nahajalo popreje tajništvo SDS. Izročil je odposlancema oblasti štampilj» ke razpuščene SDS S tem je bila uradna likvidacija bivšega tajništva in oblastnega odbora SDS izvršena
Odposlanca polic, direkcije sta nato iz» vršila sekvestracijo tudi pri tajništvu odn obl. odboru Socijalistične stranke in radi» kalskc stranke.
Razpust političnih organizacij v Šibeniku
Sibenik. 26. januarja, n. Danes so bile razpuščene tukajšnje organizacije radikal-ske, samostojno - demokratske in zemljorad-niške stranke v Sibeniku ter v vsem okraju. Organizaciie HSS in HPS so bile razpuščene že včeraj. Hrvatska federalistična stranka in demokratska stranka nista imeli tukaj nobenih svojih organizacij.
Prepovedana radikalska zabava v Novem Sadii
Novi Sad, 26. januarja, n. Po običaju je bivša radikalna stranka v Vojvodini prijavila za dan Treh Jerarhov zabavo radikal-ske stranke v prostorih hotela «Slobode». Danes pa je policija prepovedala to zabavo z utemeljitvijo, da radikalna stranka ne obstoji več in da zaradi tega ne more prirejati zabav.
Bivši finančni minister se vrača k advokaturi
Sibeelk, 26. januarja n. Odvetniška zbornica v Sibeniku Je prejela izjavo bivšega finančnega ministra dr. Subotiča, da bo ponovno otvoril svojo odvetniško pisarno v Sibeniku, kjer Jo Je imel tudi preje.
Dopisnik Reuterja pri Mačku in Pribičevicu
Zagreb, 26 januarja n. Davi Je prispe! semkaj dopisnik Reuterjevega urada, ki Je popoldne ob 4 posetil dr. Mačka, ob 6. pa Svetozarja Pribičeviča.
Za zadružno šolo v Zagrebu
Beograd, 26. januarja 6. Osrednji savez hrvatskih seljaških zadrug Je poslal ministru za kmetijstvo dr Frangešu spomenico, v kateri na-glaša potre-bo osnovanja zadružne lole v Zagrebu. V spomenici se poudarja, naj bi pouk v tej šoli trajal Sest mesecev, kakor n. pr. v zadrtiž-ni šo-Ii v LJubljani. Какот se doznava, se bo minister dr. Frajigei že v sekaj dneh odločil o teta vprašanja.
Naloga novega režima
Zagreb, 26. januarja č. »Novosti« objav-Uajo na čelu lista od informirane strani iz Beograda članek pod naslovom »Kakšna ie nadoga novesa režima v državi?«. Članek pravi:
»Sedanlj režim nI noben »rfžim prega-
nani«, čeprav so morda bili tudi posamezniki v posameznih strankah, ki so mislili, bali se ali upali, da bo ta režim v glavnem kakor Prejšnji in da bo favoriziral kako stranko ali več izmed njih na račun drugih. o čemer se bodo kmalu prepriča«, da ni tako. To dokazuje razpust vseh pol.tič-nih strank brez razlike imena in programa. Nova vlada torei ne pozna ve^. strank, temveč samo državljane in sicer enakopravne. Ta enaikort napram vsem ima biti najjačja nota novesa režima, ki ni došel, da preganja tega ali onega, temveč da napravi konec dosedanjim strankarskim gonjam in preganjanjem. Novi režim ima torej misijo, da državljane pognane z zlorabo oblasti in s strankarskim terorjem v različne fronte, osvobodi strankarskih "ko vov in tako zopet spravi do veljave razum in možgane pravo in objektivno presojanje ter ocenjevanje resničnih narodnih in državnih interesov.
Ako so zakoni, proglašeni od novega režima. osirt in strogi, so taki. ker mora biti novi režim pripravljen пя vsak slučaj in ne zato da iib oblasti uporabljajo, čeprav ne bi bili potrebni Ta režim je bil izzvan po nesposobnosti strank in dosedanjega parlamenta in strankarskih vlad. katerih nesposobnost ie bila tolika, da ie vso državo dovedla v političen in gospodarski kaos On mora torei biti oborožen s strogimi zakonskimi db'ocbami. toda teh določb ne bo uporabljal, dokler zanje ne bo potrebe
Novi režim ima uvesti red in zakonitost, omogočiti in zagotoviti urejeno in razumno delo. kar vse zahteva v svojem lastnem interesu velika večina naroda. .To ie za sedai glavna naloga režima.«
Članek zaključuje svoja izvajanja: »Za temi dobrimi nameni novega režima stoji čvrsta in nezlomljiva volja, ki iih bo oži-votvorila ne glede na bivše stranke in ne glede na to, al? jo bodo one v tej smeri podpirale ali pa skušale ovirati.«
Strokovni svet ministrstva javnih del
Beograd, 26. januarja, р. V ministrstvu javnih del Je bil imenovan strokovni svet v smislu člena 129. uradniškega zakona. Za predsednika je imenovan pomočnik ministra javnih del Mihajlo Knježevid. Člani strokovnega sveta so načelniki raznih oddelkov ministrstva.
Rudniška nesreča v Srbiji
Beograd, 26. jan. p. Težka nesreča se je pripetila danes dopoldne v rudniku Avra» niča v Srbiji. Delavci so hoteli na ognju segreti dinamit, ki je v zmrznjenem sta» nju neraben. Pri tem pa so ravnali tako •neprevidno, da se je dinamit vnel Nastala je silna eksplozija, ki je dva delavca ubila, štiri pa težko ranila. V brezupnem stanju so ranjence prepeljali v bolnico Zdravniki pa nimajo upanja, da bi jim rešili življe» nje, ker so skoraj popolnoma razmesarjeni. Vsi so oženjeni in očetje številnih rodbin.
Pred justifikacijo Prpičeve tolpe
Zagreb, 26. jan. n. Danes je prispela iz Beograda rešitev ministrstva pravde, v ka« teri je Nj. Vel. kralj pomilostil dva na smrt obsoiena člana Prpičeve tolpe. Ekse» kucija drugih obsojencev bo izvršena v po> nedeljek ob 5. zjutraj.
Beračica s polmilijonskim m^možemem
Dubrovnik, 26 jan. r Tu je vzbudila ve» liko senzacijo smrt iti oporoka stare du» brovniške beračice Jele Hahličke Bila je ena najbolj znanih dubrovniškib beračic. Pred svoio smrtjo je pozvala k sebi ljudi iz najbližje okolice in izrazila željo, da bi napisala oporoko, v l.ateri bi razdelila svo* ie premoženje. Prvi hip so smatrale poklb cane priče, da se ji je zmešalo, ker pa je vzfraiala na zahtevi, naj pozovejo notaria, «ч> ii ugodili Notarju je navedla nad 30 leeatov. ki dosegalo vsoto 500.000 Din Na podlagi te oporoke je bilo po njeni smrti treba poiskati gotovino Legatorji so su« mili. da ie bila okradena in so zahtevali intervencijo oblasti. Gotovino pa so kmalu našli skrito v blazinah Obstoia iz vložne kniižice Prve Hrvatske štedionice ter več bankovcev po 1000 in 100 Din.
Hrroa v Beogradu
Begrad. 26 januarja, p. Zaradi širjenja hripe so prepvedane vse jutrišnje svetosav-ske prslave po olah v Beogradu Večina šol je zaprtih ker ie obolela nad polovica učencev. Bolezen je doslej lažjega značaja in smrtnih slučajev še ni bilo.
Centralizacija vseh ozkotirnih železnic
Sarajevo, 26. januarja п. V tukajšnji železniški direkciji Je ie vse pripravljeno za centralizacijo vseh ozkotirnih železnic v državi, ki bodo poslej podrejene železniški direkciji v Sarajevu.
Hripa v Pragi
Praga, 26. Januarja h. Hripa divja v Pragi precej na gosto, vendar do sedaj ni bik» težjih primerov. Kakw ugotavljajo v zadnjih dnevih, še ni popustila.
Pogodba za izmenjavo kaznencev
Praga, 26. Januarja g. Češkoslovaška in madžarska vlada sta podpisali pogodbo, po kateri bosta izmenjavali gotove politične kaznence. Prvič sta obe državi obojestransko izmenjati kaznence v Szobu.
Proti odgoditvi bolgarskih reoaracij
Bukarešta, 26. ianuarja g. »Adevernl« poroča, da Je grški ministrski predsednik Venizelos pod-vzel pri rtrniunski vladi korake, nai bi skupno z Orčijo nastopila pri reparacilskl komisili proti temu, da bi bila od«odena reparacijska izplačila Bolgariji.
Letalska nesreča
Atene, 26. januarja, (lo.) V bližini otoka Krfa se je ponesrečilo letalo ki i,e opravljalo službo med pirejem in Brindisijem. Od posadke sta bila ubita dva moža. pilot in 4 neki potnik «ta ranjena.
Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani
Snoči se je vršil v društvenih prostorih v Kazini ustanovni občni zbor Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani. Zbora se je udeležilo mnogo v Ljubljani bivajočih rezervnih oficirjev mnogi so pa poslali pismene prijavnice. Zbor je vodil gosp. dr Žirovnik, ki je uvodoma pozdravil navzoče in izrazil željo. da bi nova organizacija rezervnih oficirjev uspešno delovala v dosego svojih vzvišenih ciljev, prešel je takoj na dnevni red in prečital 32 členov obsegajoča pravila, ki so bila soglasno sprejeta. S tem je bila Zveza ustanovljena. Predsedujoči je predlagal, naj Zveza odpošlje udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko vojnemu ministru. Zbor je predlog soglasno sprejel.
Sledile so volitve uprave, v katero so bili izvoljeni gg.: ing. Ladislav 13 e v c. Etbin В e-ž e, Vladimir J a n u š i б Aleksander K u-h a r i č, Rudolf P 1 e s k o v i č, Milan S t e r-1 e k a r, dr. Leopold V i č a r Josip Z u -n " n č i č in dr. Janko Ž i r o v n i k kot čla-"-гпсе A h č i n, Janko J a r ec. Mihael f n in ing. Ciril pire pa kot namesti V nadzorni odbor эо bili izvoljeni gg.: Matko Brnčič Riko Jug, Maks De-t i f ek in dr. Rudolf Sajovic kot člani ter ing. Leo Mencinger in Avgust P e r-t o t kot name.stnika.
Pri slučajnostih je bil stavljen predlog, naj ustanovni občni zbor sprejme sledečo resolucijo:
Zbor je mnenja, da enotnost vojske zahteva tudi enotnost organizacije rezervnih oficirjev Zato upa. da se bodo v kratkem pomirili duhovi in v doslednem ča«n omogočilo združenje v«eb organizacij rezervnih oficirjev v državi v enotno organizacijo. V ta na-mpn narofa upravi, da ne zamudi nobene prilike, ki ».e ji nudi v tem cilju in po po-trobi skliče izredni zbor. ki naj o podrobnostih sklopa.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
S tem je bil ustanovni občni zbor nkliu-čen in uprava se je takoj konstituirala. Za j.redsednika je bil izvoljen grosp. dr. Janko Žirovnik. za podpredsednika Milan S t e r 1 e k a r. za celjskega podpredsednika dr. Leopold V i č a r. za blagajmika Aleksander Kuharic, za tajnika pa Etbin В e-žek. Predsednik nadzornega odbora je g. Riko Jug.
Predsednik se je ob zaključku v imenu uprave iskreno poslovil od bivšega predsednika ljubljanskega nododix>ra ing. В e v-c a. ki je odpotoval snoči ob 20 na svoje novo službeno mesto v Novi Sad. Izrazil je v imenu uprave in članstva iskreno željo, da bi se gosp. Bevc čim prej vrnil in zavzel v organizaciji predsedniško mesto. Obenem ^e pozval člane uprave, da se na kolodvoru osebno poslove od svojega priljubljenega tovariša. Pozivu so se vsi rade vf Ije odzvali.
Kralju Aleksandru je bila odposlana naslednja brzojavka:
★
Nj. Vel. kralju Aleksandru prvemu — Beograd. — Rezervni oficirji, zbrani danes na ustanovnem zboru Zveze rezervnih^ oficirjev v Ljubljani, izražalo Vašemu Veličanstvu in Vašemu visokemu domu najglobljo vdanost in neomajno zvestobo. — Dr. .Tanko JSirornik predsednik.
Brzojavka, poslana ministru vojske, ее sin si:
Ministru vojske in mornarice srosp. armij-skemu generalu Stevanu Hadžiču — Beograd. Rezervni oficirji, zbrani danes na ustanovnem zboru Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani. Vam izražajo svoje globoko soo-tovanje in sporeajo udane pozdrave. — Dr. Janko Žirovnik, predsednik.
0 agrarni reformi v Sloveniji
Iz krogov agrarnih interesente«' nam pišejo: Izvedba agrarne reforme se je za» ustavila in je v pravnem oziru obvisela v zraku. Zemlja, ki so jo prejeli agrarni in« teresenti v zakup pred leti, je ostala si» ccr večinoma še v rokah agrarnih intere» sentov, toda lastninsko vprašanje pravna še ni urejeno. Zato so preteklo jesen skle» nili agrarni interesenti osnovati svojo in« teresno organizacijo društvo, katerega pravila so predložili oblasti v odobrenje. Pravila sicer še niso potrjena, toda orga» nizacija je potrebna, ker imajo tudi tisti veleposestniki, ki so bili po agrarni refor» mi prizadeti, svojo skupno organizacijo. Nekateri veleposestniki pa mislijo, da je sedaj prišel ugoden čas, da se že započeto agrarno reformo v Sloveniji, enostransko likvidira. Ti razpošiljajo neko okrožnico z vabilom na sestanek, ki bo menda 29 t. m. v Ljubljani. V osnutku novih društve» nih pravil naglašajo, da je agrarna refor« ma v Sloveniji sploh nepotrebna m da ni za agrarne interesente in dobrovoljce v Sloveniji zemlje na razpolago Zlasti pa naglašajo, da morajo ostati, menda v in« teresu lova, zlasti vsa gozdna veleposest» va nedotaknjena od agrarne reforme Zna» no nam je, kako se je poljedelska zemlja skušali, odtegniti agrarnim interesentom z umetnim nasajevanjem smrek, s spremi» njanjem močvar v bajerje itd Nova orga» nizaci,a teh nepomirljivih veleposestnikov «e bo imenovala baje «Letni agrar v Slo* venijiTako bomo imeli poleg že obsto» ječe organizacije veleposestnikov «Njiva», še to novo organizacijo.
Mi agrarni interesenti smatramo agrarno reformo za peieče socijalno vprašanje, ki bi se najboljše in najhitreje rešilo spora» zumno. Nova organizacija «rLesni agrar v Sloveniji» pa noče, kakor govori njihova okrožnica, o tem nič slišati. Mi agrarni in« teresenti bomo pazno zasledovali njeno delovanje, v prepričanju, da se bo to važ» no socijalno vprašanje rešilo v smislu Nj. Veličanstva, ki je proglasil, da bodi zem« lja v prvi vrsti onega, ki jo sam tudi res obdeluje. .
Zahvaljujemo se cenjemu uredništvu za objavo teh VTstic že vnaprej.
Agrarni interesenti
Hmeljski trg
2atec, 26 januarja h. Tendenca Je bila ve» teden mirna. V Zatcu Je bil dn.-vno dosežen pro met 30 do 60 meterskih stotov. Na deželi Je bik) v preteklem tednu prodanih okoli 500 do 600 stotov po 40 kg Kupci so bili večinoma inozemci. Cene so znašale od 1425 do 1700 Kč za 50 kg. V Zatcu Je bilo do danes skupno markiranega 95.300 stotov žateškega hmelja letošnje Setve,
Vladimir Gaidarow
V Ljubljani bo sloviti umetnik gostoval 7. februarja.
Sloviti filmski in dramski igralec Vladimir Gaidarov m njegova soigralka Olga G z o w s k a j a se nahajata na turneji po Jugoslaviji. Pretekli torek in sredo sta gostovala v zagrebškem Narodnem gledališču; prvi večer je bil na sporedu «Živi mrtvec», v sredo pa «Monsieur Lemberthier». Uspeh je bi1! seveda najpopolnejši-
Vladimir Gaidarow je doma iz Pol-tave v Ukrajini. Gimnazijo je doviršil v Mitanu, univerzo pa v Moskvi. Spočetka se je namenil posvetiti profesorskemu poklicu, toda poznanstvo s slovitim režiserjem Stanislavskim ga je pripravilo do sklepa, da se je posvetil odru in začel nastopati pod vodstvom Stanislavskega v Moskvi. Leta 1917. se ie začel z vnemo udejstvovati tudi
II in. ljudje
jKvts' Vy»x
,>ri filmu. Tri leta je v Rusiji glumil za filmsko kamero in proslavil svoje ime, nakar je bil leta 1920. angažiran za Berlin. Mnoge njegove izvrstne vloge so dobro znane tudi slovenski publiki.
Letos se je Gaidarow odločil, da po-seti slovanske države, predvsem Jugoslavijo. Ustavil se je najprej v Zagrebu, kjer je bil s svojo tovarišico Olgo Gz?owsko predmet splošne pozornosti in navdušenja. Iz Zagreba oba odlična dramska umetnika nadaljujeta pot v Beograd, Subotico, Veliki Bečkerek in Novi Sad. Končno pa bosta posetila tudi Ljubljano in dne 7. februarja gostovala v VerneuiHovem komadu «Monsieur Lemberthier». Gotovo bo Ljubljana oba velika ruska umetnika sprejela s toplo prisrčnostjo in simpatijo- M. F.
Radivoj Peterlin-Petruška
slovenski pesnik in pisatelj bo jutri obhaja] 50 letnico rojstva- Obširneje govorimo o njem v «Kulturnem pregledu» _na str. 12 današnje številke.
^зооооосоооооооооооооооооооооооооооооооооооооооооооооооос
trganje v kosteh, giht, išijas. zdravi naj» uspešneje REUSANAL PASTA Dobi se v vseb lekarnah. Proiz» vaja lekarna ARKO. Zagreb, Ilica št. 12.
Revmatizem,
Izplačilo drugega Jutrovega" zavarovanja
Zavarovalnica «Triglav» je 23. t. m. izplačala 10.000 Din najmlajšemu sinu pokojnega g. Dragotina Seliškarja
izkus pa je ostal brezuspešen. Zatvornicc so bile odprte in voda je drla z vso moč« jo na kolo, ki pa se ni premaknilo.
Sodimo, da je g. Seiiškar splezal na za« mrzL kolo in ga poizkusil s sunki svoje» ga telesa spraviti v gibanje. Kolo se je v resnici premaknilo, pri tem pa je g. Seli* škar verjetno zdrsnil z velikih lopat, ki so bile pokrite z več prstov debelim le» dom, in padel pod kolo. Ravnatelj g. dr. Ender, ki je bil v bližini, je slišal oster krik, letel takoj h kolesu in dospel tja v trenutku, ko je g. Seiiškar zginil pod kole» som. Kolo so takoj ustavili, vendar je bila rešitev popolnoma izključena, ker je bilo truplo popolnoma zmečkano v par cm ši» rokem prostoru med lopatami kolesa in pa vodnega korita. Po večurnem napornem delu se je posrečilo s tem, da se je razbilo deloma kolo, deloma vodno korito, izvleči truplo iizpod kolesa na ta način, da so dc» lavci kolo zavrteli nazaj. Zdravnik in žan« darmerija sta bila prisotna.
Pokojni Dragotin Seiiškar.
Kakor smo poročali, se je dne 13. t. m. pri sproščevanju velikega kolesa Marxove tovarne lakov na Količevem pri Domžalah ponesrečil g. Dragotin Seiiškar. To je bil drugi tragični primer smrtne nezgode po novem letu, odkar so vsi «Jutrovi» naročniki zavarovani pri ljubljanski zavarovalnici «Triglav», ki po ugotovitvi formalnosti izplača dedičem smrtno ponesrečenega naročnika vsoto 10.000 Din.
Po sporazumu med dediči g. Seliškarja, da se pripadajoča zavarovalnina izplača najmlajšemu sinu kot študijska podpora, je ravnatelj zavarovalnice «Triglav» g. dr. Lajovic dne 23. t. m. izročil 10-000 Din g. Stanku Selišbarju, študentu kemije na ljubljanski univerzi.
Poročilo tovarne o smrtni nezgodi
Tovarna Marx je zavarovalnici «Triglav» opisala smrtno nezgodo pokojnega g. Dra» gotina Seliškarja naslednje:
V noči od sobote 12. t. m. na nedeljo 13. t. m. je zamrznilo veliko vodno kolo V nedeljo zjutraj smo takoj pričeli s čišče. njem in oprostitvijo kolesa, ki ima v pre< meru 7 in pol m. G. knjigovodja Seiiškar se je udeležil tega dela. Do 2. popoldne so očiščevalna dela toliko napredovala, da smo lahko poizkusili spustiti vodo na kolo. Po»
Akademik Stanko Seiiškar.
Zahvala
Dne 1.3. t. m. se je v tovarni na Količe' vem ponesrečil moj oče, Dragotin Seiiškar. Kot naročnik «Jutra» je bil zavarovan pri zavarovalnici «Triglav» v Ljubljani.
Zavarovalnica «Triglav» mi je />o pred* ložit\i zdra\'niškega spričevala vso zava* r en'dnino kulantno izplačala, za kar se vodstvu zavarovalnice «Triglav» in «Ju* tru», ki je omogočilo zavarovanje, najtop» leje zahvaljujem.
Ljubi j ona. dne 26. januarje 1929.
STANKO SELIŠKAR, stud. chem.
Mučeniška pot slovenske rudarske družine
Obisk pri ženi in sinovih pokojnega Antona Brečka, ki je lani s svojo družino na poti za kruhom doživel strašno tragedijo v
snegu in mrazu
»Jutro« je lanj poročalo o strašni tragediji rudarske družine Antona Brečka, ki se je sredi najhujše zime podala zaradi brezposelnosti iz rudnika Bare preko planine Kočajne v Bogojino iskat kruha in zaslužka, pa je zafalodila v planinj in prenočila v snegu in mrazu ter tako ozebla, da sta oče in njegov najmlajši sin Joško Po rešitvi umrla v bolnici Zaječaru, dočim so mati in starejša dva sinova utrpeii takšne poškodbe zaradi ozeblin, da ostanejo vse življenje siromaki. Vsi tj trije reveži se zdaj nahajajo v očetovi domovinski občin-; na Senovem pri Rajhcnburgu, kjer so dobilj zatočišče v Zemljakovj hiši. Strašna je slika socialne bede, v kakršni se nahajajo ti trije reveži. Nesposobni za vsako delo, navezani zgolj na podporo od strani občine in dobrih ljudi životarijo v preprosti sobici.
Pot preko Kočajne
Najstarejši sin Anton, star sedaj 24 let, pripoveduje o takratni poti preko Kočajne takole:
— Oče je 18 let delal v Essenu v Nemčiji. Po prevratu smo se vsi preselili v Jugoslavijo in našli zaslužek pri Jočičevem rudnika v Bari v Srbiji. Tu smo prebivali pet let. Na jesen 1927 pa je Jočič začel dei'avce odpuščati. In tako je tudi našo družino s 1. novembrom 1927. doletela nesreča, da smo ostali brez kruha in brez strehe. Položaj je postajal od dne do dne obupnejši. Proti koncu decembra se je oče odločil, da se odpravimo vsi skupaj peš preko planine Kočajne v Bogojino, da morda tam zopet najdemo zaslužek
Dane
Hcpolnom-i novo l O
Da. es!
Flms'<o veledelo \> edne lepote ter globoko ganlj ve vsebine. V gkvn vIo_;i dražest e mlade l ydije nepozabna „Bela sesfca" onno _ _ /go
Divnolepi pri/ori, ob katerih se osolzi s>eherno oko 1 Pre isiave ob 3, po 5., poi 6, pol 8. m 9 uri
Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA
I
Odpravili smo se dne 28. decembra za-rana na to strašno pot. Stopali smo drug za drugim: Oče Anton, tnati Elizabeta in mi trije sinovi. Mlajša dva, 14-letni France in 12-letni Jožek sta stopala za staršema, poslednji sem hodil jaz. S seboj smo vzeli samo eno odejo in nekaj perila. Planina Kočajna s svojim obsežnim gozdovjom je državna last. Obsežni so ti revirji. Sneg je bil visok, gazilj smo v celem. Že smo proti poldnevu po 6-uni hoji prešli vrh planine in se začeli polagoma trudni in izmučeni spuščati navzdol. Nesreča naša pa je bila ta, da smo krenili preveč na levo, izgubili orijcntacijo in zašli. Že ie legal mrak, ko smo se vsi izčrpanj znašli v neki globeli ob bregu potoka. Osromna bukev, ki jo je bil podrl vihar in je ležala blizu potoka, nam je postala poslednje zatočišče.
Strašna noč na snegu pod bukvijo
—	Razgrebli smo s.neg pod bukvijo in si pripravili ležišče. Naložili smo nekaj drač-ja za zaščito proti mrazu, ki je na večer strašno pritiskat. Hotel sem zakuriti ogenj, toda žvepienke v škatlji so bile vse zmrz-le in odpovedala nam je tudi karbidna svetili ka.
—	Lačni in premraženi smo se tedaj zleknili na ležišče v snegu pod bukvijo tako, da smo spodaj ležali oče, mati in jaz, preko nas pa sta legla oba moja mlajša brata, da sta vsaj za silo bila pod edino odejo, dočim sem jaz imel noge popolnoma na prostem. Bila je grozovito mrzla jasna noč. Mlajša dva brata sta od časa do časa zadremala, ostali trije pa smo vzdijiovli in drgetali od mraza. Ko sc je bližalo jutro, sem tudj jaz od onemoglosti nekoliko zadremal. Kmalu pa sem se zopet prebudil, — in ko sem hotel vstati, so mi odpovedale moči. Roke so mi obstale na lesu, ki sem se ga oprijel, kakor prilepljene. S toplim dihom sem se polagoma osvobodil. Kakor omotični smo se nato vsi po vrsti skušalj dvigniti pokonci. Pa ni šlo. S poslednjim naporom sem se končno dvignil sam in pomagal na noge tudi bratu Francu. Starša in najmlajšega brata pa sem pustil na ležišču. Položaj je bil obupen, bilo je treba poiskati pomoči in tvegati življenje.
Na pot po pomoč
—	S Francom sva previdno premostila potok in tavala nakreber Ko sva zopet prišla na vrh, zagledava v oddaljenosti kakih 2 km planinsko stajo in sva razločno videla, da se pred njo kretajo tudi ovce. Ce Je tako, sem pomislil, mora biti pri
Matija Kožar
posestnik in mlinar v Veliki Malenci je oh-hajal nedavno svojo 601etnico. Jubilant je bil ustanovitelj in predsednik Narodtie čitalnice, starosta Sokola, dolga leta občinski odbornik ter v najtežjih časih vodja naprednega narodnega življa svojega kraja in širše okolice. Radi tega je bil med vo;no preganjan, zaprt in poslan na fronto, ki pa ni zlomila njegove jeklene možatosti in narodne zavesti. Da bi čil in srečen doživel še dolgo vrsto let!
staji tudi kaka živa duša. Hotel sem za-kričatj na pomoč — toda glas mi je zastal v zahriplem griu. Komaj da seru tiho zaše-petal bratu Francu na uho:
—	Za\\pij na pomoč!
—	На'ю! . . . Halo . . . Pomagajte! .. . je obupno kričal brat France.
Čakala sva, čakala in čez čas se je od staje zares oglasil močan odjek. Nastopila pa je lahka megla, ki nama je zakrfla stajo, da nisva videla, ali nama kdo hiti naproti. Ko je brat vnovič zakričal, sc jc tudi odzšv oglasil bližje — bližala se nama je rešitev. Po nekaj minutah ugledava čvrsto moško postavo, zavito v ovčji plašč, s šubaro na glavi. To je bi! Stojan Granič, premožni posestnik iz Zlota, ki ima tu gori svojo planino s stajo Ko se nama je priblržal, ie takoj uvidel najin obupni položaj. France mu ie v kratkih besedah razloži'!. kaj je doživela naša družina, nakar naju je Stojan Granič podprl s svojima močnima rokama pod pazduho in vodil k staji, kjer naju je spravil na toplo. Okrog velikega ognjišča je naloži sena in nama uredil ležišče, njegova žena, kj se je tudi nahajala v staji, pa naju je začela negovati, da sva se polagoma popolnoma osvestila.
V staji usmiljenega Samaritana
—	Ko sva rešitelju Stojan j Graniču razložila, kje se nahajajo najini starši in najmlajši brat Jožck, sc je takoj zopet odpravil na pot. Vzel je s seboj sekirico in debelo gorjačo ter se okrog 10. dopoldne podal h bukvi v globeli ob potoku. Našel je starša in brata Jožka že popolnoma premražene in otrple. Dočim se mu je posrečilo, da je očeta in brata prebudil k zavestj ter ju spravil na noge, je moral mater Elizabeto že popolnoma negibno naložiti na rame.
Okrog pol 1. popoldne so se vsi štirje po uprav mučeniški potj vrnilj v stajo. Na ležišču okrog ognjišča so se nam vsem počasi začele vračati moči. Posebno previdno nas je Stojan Gramč masiral in nam spravil kri zopet v tek mater pa je prevzela v negovanje Graničeva žena, ki jo je popolnoma precbkkla iti ji polagala mrzle obkladke, da ji vročina z ognjišča ne pride preblizu. Gladu spočetka niti nismo občutili, mučila nas ie samo strašna žeja in venomer smo zalitevalj požirke kuhane slane vode. Ko pa se nam je vrnil apetit, nam je začel Stojan Granič streči z vso zalogo, kar je je imel v staji. Nasitil nas ie s sirom, žena njegova je skuhala fižoia in žgancev, polagoma smo vsrknilj tudi po par požirkov rakije. Tako smo v topli staji prebili noč.
Naslednje jutro 30 decembra je Stojan Granič stavil na razpolago vse svoje ovčje kožuhe in ostalo obleko, kolikor sta jo z ženo imela v staji, da nas je opremil za pot v dolino. Zapregel je sani in na seno naložil našo družino. Za-me ni ostalo dosti več prostora, pa sem zadaj skušal stopati sam Že po prvih korakih pa so se mi na nogah jele razpokatj otekline in mehurji, začel sem izgubljati kri. Prisedel sem torej tudj iaz na sani, s katerih so mi ra.z-bolele noge visele v mraz.
Pot s planine v bolnico
—	Sedem ur je trajala ta pot do Zlota Okrog 4. popoldne so se sani ustavile pred Graničevo lepo hišo, kjer nas je takoj spravil v veliko sobo. nas zopet razmestil po ležiščih in nam izkazoval brezprimerno gostoljubnost. Izkazal se je za pravega svetopisemskega Samaritana. Stregel nam je z vsem, kar je le premogla njegova hiša. Toda nas so mučile bolečine in poželenja nismo imeli po ničemer.
Slučajno se je tistega dne ravno nahajal v Zlotu sreski komisar, ki ga je Granič v spremstvu dveh orožnikov in pisarja pripeljal v hišo, da so si nas ogledali. Zdravnika pa nj bilo mogoče dobiti, a vendar se je vse uredilo za naš prevoz v bolnico.
Naslednjega dne, 31 decembra, nas je Granič prepeljal v Bogovi-no k naši starejši sestri Mariji, kj je tam poročena z rudarjem Ivanom Doiamičem Tu smo prebili Silvestrovo noč. na novega leta dan ob II. dopoldne pa so nas s sanmi prepeljali v Boljevac, kjer so nas okrog 5. popoldne spravili v bolnico. Tu smo ostali štiri dni. Ležali smo negibni, trpeči, a zdravniki so posvetili ves trud, da nam ublažijo bolečine.
—	Težko bo šlo! . . so v globokem sočustvovanju z nami izražali svoje mnenie o našem okrevanju. Napram meni ie bil zdravnik še posebno zaupljiv. Ko mi je ob-
ZA PRANJE. OTROČJIH STVARI
vezoval obe nogi, ki sta nij otekli preko kolen, mi je odkrito dejal:
—	Skoda za vas! Nikoli več ne boste zdravi! Težko sploh, da za silo okrevate .. .
Po tem štiridnevnem začasnem lečenju ie bilo urejeno vse potrebno za naš prevos v oblastno bolnico v Zaječaru Na nosrni-cali so nas prenesli v vagin, spremlja! nas je na transportu občinski pandur, ki ja imel nalogo da na Poti povzroči izvago-niranje, ako bi kdo izm^d nas izdihnil.
Smrt očeta in najmlajšega sina
—	Na postaji v Zaječaru so nas že pričakovali bolničarji z nosihicami. Vse so srečno prenesli iz vagona Ko pa so mene položili na nosilnico, je bolničarju izpo--drsnilo in posledica je bi ia, da sta se mi na levj nogi odbila dva prsta, kakor bi od-drobil košček trhlega lesa . . .
—	Oče in trije sinovi smo se nahajali у skupnj sobi, mater pa so oddali v ženski oddelek. Vseh nas je lotil tetanus, a dočim so mater in naju dva starejša brata rešili z injekcijami v noge, sta bila najmlajši brat in oče že zapisana smrti . . . Dne 10. januarja ob 6. zvečer je prvj iz-dihniS bratec Joško, ob 9. zvečer pa je s tihim zdiliom odšel za njim v večnost tudi oče
Ko sva z bratom Francetom ponoči spala (saj sva skoro itak venomer medlela v nezavesti), so bolničarji mrtvega očeta in Joška previdno prenesli iz sobe v mrtvašnico. Se'e naslednje jutro so nama raz-odeli tragično novico, ki je tud' niso mogli zatajiti materi. Ponoč« se jej je biio sanjalo o črnih črešniah. Ko se je naslednje juiro prebudila, je svoje sanje razložila strežnici in takoj izrazila slutnjo, da js moral kdo izmed nas umreti ln strežnica jj je to slutnjo žal le mogla potrditi.
—	Dajte, da še enkrat vidiva očeta in Joška! sva prosila z bratom Francetom-Toda navzlic najinim solzam nama niso mogli ustreči. Zopet sem se onesvestil... Očeta in Joška brata nismo videlj nikoli več-
Pod operacijskim nožem
—	Šest mesecev smo ostali mi trije še v bo'nici v Zaječai u. Petkrat sem moraü Pod operacijski nož. France dvakrat, o materi pa sam ne vem pokikokrat.
—	Saj se res tudj sama ne vem spominjati, kolikorat so me omotili z narkozo! žalostno pritrjuje mati.
—	Tu poglejte, pravi Tone — na levi nogi so mi odrezal' vse prste, na desni pa poleg prstov tudi peto
—	In meni. pristavlja mlajši brat France, so na desni nog! izrezali peto in prste, na levi pa peto in kosti
—	A meni — počasi pristavlja mati, poglejte, so izrezalj na nogah prste in pete in sklepi so mi popolnoma otrpli.
Pogled na obrezane noge teh treh bed» nih invalidov mora zares vzbuditi sočutje najtršega srca. Posebno starejši. Tone. ki je lep. črnkast in zastaven fant, a si zdaj ne more pomagati drugače, kakor z ber<-gljami. mora vzbuditi pomilovanje. Kako rad bi ravno zdaj v najlepši fantovski dobi prijel za delo. saj je priden in razumem fant, dobro izšolan, obvlada nemščino, slo« venščino in srbohrvaščino, perfektno tudi v pismu! Če bi mu oblast naklonila prote» , zo, bi vendar še lahko opravlja! kakšno primerno službo, morda skladiščnika aH sličnega poklica.
Mati, ki je nekoč morala biti čvrsta in prav lepa ženska, ie zdaj bedna, od trpljenja izčrpana sirotica. ki deli bridko uso-
gospcjgom zdravnikom u vednost!
^SREDSTVO za ZDRAVUEnIÜ in očuvanje
GRIPE
Лчссигс^
>OBIVA SE
ZOPET UVSIH APOTEKAH.
do s svojima dvemi. sinovoma. Od niko» der doslej še niso prejeli denarne podpore.
— Kako živite tu na Senovem?
Trpko me pogleda Tone, solze mu ble» etijo v očeh, ko prižge ponujeno cigareto in privije stenj v mali okajeni Icščerbi, da bi lažje zapisal njegovo besedo.
_ Kaj hočemo, nikoli prej nismo bili v tej občini, od koder je bil doma naš oče. Občina poskrbi za nas, kolikor more. tudi dobri ljudje nam poklonijo kruha in živil. Toda najhujša je zavest, da si sami ne bo* mo nikoli več mogli pomagati!
_ Poglejte, pravi mati Elizabeta in mi
pokaže dva korena: — Dvakrat пя din ku* hämo Za zajtrk črno kavo. za kosilo in večerjo pa, kar nam dajo dobre roke Ljudje imaio usmiljenje z nami A tudi sami »o revni, letina je bila s'aba ..
Ko se razgledam po borni sobici, se /gro» zim ob san:em pogledu na okno Le štiri šipe so cele. vse špranje pa zadelane le s papiriem. Od časa do časi sikne veter v sobo in prnese na ogled tudi drobne snežinke, ki zunaj neprestano že dan in noč naletavajo na tiho, samotno senovsko
pokrajino.	j
Vsaj nekaj obleke in odej potrebujejo 1
ti bedni ljudje. Dobra эгеа, ki še bijejo med nami in bi morda bila voljna naklo» niti kakršnokoli podporo tem trem revežem, naj se pismeno obrnejo na občinski urad Senovo ali pa naravnost na Toneta Brečka v Dolskem pri Rajhenburgu.
Ce Vam 'asle 'zpadajo ali če so P»ln prhljaja Vam b« «dravnik oriporočil •OAMWA.
Iz hajchiškega življenja
Včerajšnja «Го!Шка.> opisuje drastično torišče krutega boja. ki so ga bile orožni. ke in voja3ke čete s hajduško dvojico Barbu-lovič.
Od hiše nesrečnega Vladimirja Diniert ie ostalo samo pogorišče. Iz nogorišča se še kadi in nekatere stene se ^me rušijo Šest korakov od biše je v zemlji rov. ki je bil pravo bivališče obeh hajdukov V hišo sta hajduka prihajala le od časa do časa. Podnevi sta se skrivala v svoji jami. V tej jami so našli vse kar sta rabila za svoio prehrano: godček žgania, komaj načeto svinjsko kračo, razna druga jedila, zaloge tobaka itd.
Za ožganim zidovjem oorušene hiše leži
j truplo ubitega gospodarja Vladimirja Dini-ča, nekdaj premožnega gospodarja, ki je imel hleve polne ovc, krave, celo konja ter pravo blagostanje v hiši. Sedaj je vse tiho m pusto. Najstarejši sin je zbežal v šumo. da ga ne bi zaprli pot tjataka» — pomočnika hajdukov, žena in njena mati ter par otrok so pa v zaporu v požarevcu. Žrtve, ki so padle v boju, so že pokopali. Daleč iz okolice prihajajo ljudje, da bi videli mrtva hajduka.
V	hajdučni jami so našli zanimive stvari. Brata hajduka sta vodila nekak dnevnik, p katerega sta si z znaki, ki še niso razverz-Ijoni. beležila najbrž razne svoje roparske rvihodp in plen ki sta ga nabrala. Največ strani dnevnika je s črto razieljenih in na eni strani je T. — Trifun, na drugi strani ря D. — Dimitrije Barbulovič. Potem se vrstijo številke dobljenih in izgubljenih iger. Trifun »e imel tudi dekleta nekje v Rumuniji in v jami so našli več osnutkov Ijubavnib pisem napol v srbskem napol v rumunskem jeziku. Našli so tudi razne recepte, ki so bili napisani od zdravnika v Lapovi in na katere sta hajduka seveda pod tujimi imeni dvigala tudi zdravila v raznih lekarnah.
V	okolici Požarevca so zaprli več os?b pod sumom, da so pomagale hajduški dvojici, da se je po tolikih zločinih ni dalo izsledili.
Snežni zameti in plazovi po vsej S oveniji
ovirajo ves promet v vedno večjem obsegu
Ljubljana, 26. januarja.
Siloviti snežni vihairji in zameti, W so se pojavili po vsej srednji Evropi in posebno v alpskih deželah, so objeli tudi vse pokrajine Slovenije od Kočev-ia do Jesenic in od Rakeka do Maribora. Snežni val je ponekod povzročil hude nezgode v železniškem in drugem prometu. Glavne ceste v Sloveniji so še popolnoma zasnežene in je zato avtomobilski promet zelo oviran. Na Gorenjskem in Notranjskem, zlasti v kočevskih gozdovi, okoli Snežnika in pa notranjskega Javornika so v zadnjih treh dneh padle ogromne mase nove-'ga sneg a.
Polagoma so prihajala v Ljubljano kratka poročila o snežmh zametih in o množini na novo zapadlega snega. Največ novega snega je gotovo padlo na Goretnjskem. V Kranjski gori mer: nova plast 140 cm, v Bohinjski Bistrici 115 cm. v Mariboru 80. v Kamn ku 80, na Jesenicah 65, v Celju 50, v Ljutomeru 65 in Kočevju 50 cm.
Ponekod so komunikacijske zveze od kraja v kraj popolnoma prekinjene. Vse avtomobilske zveze iz Ljubljane na Notranjsko počivajo- Tudi zveza s Kranjem bo pričela poslovati šele, ko bo državna cesta očiščena snega. Zlasti težavno je čiščenje velikih državnih cest. Pač so povsod poskušali od kra?a do kraja danes napraviti gazi z večjimi snežnimi plugi. Oranje snega pa .ie bilo zelo težavno, kar so bile ponekod ceste zametene. kakor tega ne pomnijo naši stari očanci.
Prvi dan na rahlo padajočemu snegu ni bilo niti zdaleka prisoditi, da utegne povzročiti vel'ke prometne ovire na vseh progah Slovenije. Še včeraj dopoldne je VS2 kazalo, da bodo mogle železniške uprave zmagati vse ovire. Sinoči pa so se poiavile prve večje nezgode na železniških progah, ki so se danes zjutraj in dopoldne ponavljale v veJno večjem obsegu.
Uradno poročilo ljubljanske direkcije
Danes ob 11. dopoldne ie izdala ljubljanska železniška direkcija uradno poročilo o situaciji, nastali na raznih progah v njenem območju radi velikih snežnih viharjev. Poročilo navaja:
Snežni zameti ovirajo železniški promet. Dne 25. t. m. so štiri snežne la-vine zasule progo med postajama Jesenice in Dobrava-Vintgar, radi česar je bil promet ustavljen do očiščenja proge, to je do 3. ure davi. Včerajšnji dnevni brzovlak Monakovo—Trst je bil zato dirigiran iz Jesenic v Ljubljano in Postojno v Trst.
Davi ob 4. je dospelo od italijanske železniške uprave v Trstu obvestilo, da je radi snežnih žametov med postajama Divača in Gornje Ležeče promet na progi Trst—Postojna ukinjen m da naj se zato dirigirajo nočni brzovlak Dunaj—Trst in OSE preko Jesenic in Podbrda v Trst.
Današnii dnevni brzovlak za Dunaj je iz Trsta izostal. Vozil je samo iz Postojne do Dunaia Istotako je bil od-
* г
in BUovilar
trgovsko vrtnarstvo
Ljubljana, Kolezijska ul. 16
priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtneiš;h cvetlic in vsakovrstne zelenjave.
Nasaditev vrtov tn balkonov. Izposojanje dekoraciiskh dreves
za plese in dr Naročila iz dežele se izvršuješ
točno ln solidno. Letošnja špecijaliteta sadike «Chabaud nagelčki».
povedan današnji dnevni brzovlak na progi Pragersko—Velika Kaniža, ker so izostali kurzni vozovi Nizza odnosno VentimieMa—Bnd:mpešta.
Danes zjutraj med 7. in 8. uro je zasul snežni plaz ponovno progo Jesenice—Bistrica Boh. jezero in sicer med postajama Boh. Bela—Soteska na štirih mestih. Proga je bila ob 10. uri 45 min. očiščena. Vsled tega sta čakala na Jesenicah preko Jesenic upotena Ori-jentekspresni vlak za Pariz in nočni brzi vlak Dunaj—Trst ter v Podbrdu Simplonorije-nt ekspresni vlak za Carigrad in brzi vlak Trst—München, da je proga bila zopet vozna.
Na kamniški progi je bil zasnežen drugi jutranji mešani vlak št. 8433 -med postajama Terzb in Cernuče ter je šele s pomočjo pomožnega stroja dospel v Ljubljano ob 9.26.
Na progi Slovenska Bistrica - mesto sta prva iutranja para mešanih vlakov izostala ter je prvi jutranji vlak na progi obtičal v snegu
Inozemski brzovlaki prihajajo s 3 do 4-urno zamudo, v lokalnem potniškem prometu so radi obilnega snega do dveume zamude.
Plazovi na bohinjski progi
Jesenice, 26. januarja.
V četrtek popoldne je pričel tukaj i.n v gornjem dolu Gorenjske narahlo na-letavati sneg. Včeraj popoldne pa so nastali siloviti snežni viharji na planinah in okoli Kranjske gore. Ogromne mase novega snega so se začele trgati na gorah in valiti proti dolini.
Okoli 18- je pridrvel z velikanskim hrumom velik plaz z Mežaklje in zasul železniško progo med postajama Jesenice—Dobrava v dolžini 130 m in 5 m visoko. Plaz se je vsul na progo pri km 63.5, le sto korakov od čuvajnice št. 36, ki bi jo bili sicer neusmiljeno podrl in pokopal s čuvajevo družino vred.
S postaje Dobrava so bile Jesen;ce takoj obveščene o veliki nezgodi. Mobilizirani so bili vsi na Jesenicah razpoložljivi železniški delavci, blizu 70 po številu, ki so se takoj s službenim vlakom odpeljali na kraj nezgode. Očiščevalna dela, ki so trajala od 18.30 do 3. zjutraj, so vodili inž- Emerik Zelen-ko. šef progovne sekcije žel. direkcije v Ljubljani inž. Vozou-Oitbri, načelnik gradbenega oddelka direkcije v Ljubljani in šef jeseniške progovne sekcije inž. Šaolja, Iti je vzlic bolezni do konca vstra'al pri očiščevalni akciji.
Po velikih težavah je bila proga okoli 3. zjutraj na tem mestu toliko očiščena, da so mogli mednarodni vlaki pa-sirati z zmanjšano brzino 5 km.
Mednarodni vlaki, ki vozijo iz Avstrije in Nemčije preko Jesenic v Italijo in nasprotno, so imeli zaradi zasute proge večurne zamude ter so bili na odredbo ljubljanske železniške d:-dekcije dirigirani z Jesenic preko Ljubljane v Italijo.
Promet na očiščenj bohinjski progi pa je trajal Ie kakih pet ur. Nekako ob 8. ziiutraj se je s strahovito silo vsul na bofrn.isko progo nov plaz med nosta-iama Bohinjska Bela—Soteska. Z Mokrega Loga pa so zdrčali nizdoi kar štirje Wlazovi. ki so progo zasuli v dolžini 250 m. Sneg je bil na prog' natrpan 2 do 10 m visoko. Tz vseh blirnnh no-staj. iz Bohinjske Bele. Soteske Bohinjske Bistrice in Jesenic so bili pozvani progovni delavci. da tako? progo provizor?*i?o očistijo in vzpostavijo oromet. Plazov? so se vsul? na progo v bližini žele7m:škega mostu, ki vodi čez Savo. Delavci so deloma metali sneg v Savo. deloma so ga moral? odmetavati. Tudi to akciio so vodil? omenjeni 'nženiier.ii. Na obeh mestih niso plazovi naoravili п'каке materijalne škode ter niso razdrh tira.
Iz Avstriie so oriha'aN vlak? na Jesenice z večurnm? zaludnm?. Tako tudi brzrvTnk? i> fjnbliane nrirnma Beograda Rpograd^V? brzovlak ki nrhaia i v T iuMia"« nb яtn prispel danes na lesende *e!e ob 13 15.
«OAMVU„ le najpop tneUp tfed4tvp и lase dana^niegu ?asa Fdiftc sredstvo ki ga sdravnIM orlpoznavajri 'n predpisujejo j
Snežni plugi v akciji
Proga proti Kranjski gori, kjer je prav minimalen promet, je bila zjutraj za 140 cm visoko zasnežena. Že takoj v prvih dopoldanskih urah so progo s snežnim plugom zorali in se je vršil promet nato povsem v redu.
Z Jesenic so bili takoj zjutraj tudi v vse ostale smeri odpravljeni veliki snežni plugi z lokomotivo in službenim vozom za osobje in orodje. Naleteli so na progah na nenavadno močan odpor ogromne snežne mase. Komaj so se prerili skozi sklade, nakopičene v soteskah in ožinah. Snežni plug, ki je bil odposlan proti Podrožčici. je nedaleč pred predorom iztiril. Delavcem se je opoldne posrečilo, da so ga spravili zopet na tir.
Na Koroškem so divjali včeraj katastrofalni snežni viharji. Pri Bernici (Finkenstein) je zaradi žametov obtičal včerajšnji monakovski vlak, ki bi imel zvečer priti na Jesenice. Pozvani so bili avstrijski železniški de'avci, da so pred vlakom odkopali sneg in je tako vlak končno prispel na Jesenice z zamudo 3 ur.
Železniški de;avci, ki so čistili zasute proge, so bili do skrajnosti izmučeni in izčrpani. Zato se je ljubljanska železniška direkcija obrnila na borzo dela. da preskrbi večje število delavskih sil. Z današnjim popoldanskim vlakom jc prispelo na Jesenice 50 pomožnih delvacev. ki bodo zaposleni pri odki-davanju snega na progi.
Solnce na Bledu ...
Bled. 26. januarja.
Na Pokljuki so divjale včeraj in danes dopoldne silne snežne nevihte. Popoldne je prenehalo snežiti, na zapadni strani se je zjasnilo in je posijalo solnce. Od ljabljanske strani pa so se kmalu zopet privalile goste megle. V splošnem na Bledu in okolici ni beležiti tii-kakih nezgod zaradi snega in žametov.
Zveza Ljubljana—Trst prekinjena
Rakek, 26. januarja.
Na Krasu je včeraj divjala silovita burja z brzino 80 km ter je nametava'a sneg na progo pri Gornjih Ležečah tako visoko, da vlaki niso mogli s snežnimi plugi odriniti srežne kopice. Obtičal je v snegu nočni dunajski brzovlak. Očiščevalna dela so traja'a vso noč in še danes skoraj ves dan. Dunajski brzovlak je italijanska uprava dirigirala preko Gorice na Jesenice. Direktni železniški promet s Trstom je bil prekinjen skoraj 24 ur. Vlaki so vozili le do Postojne. Dunajski brzovlak iz Trsta je danes izostal. Vozil je le brzovlak, sestavljen ni Rakeku in poslan v Postojno, odkoder je privozil proti Ljubliani. Na progi Rakek-Postoina je promet oviran v toliko, ker je na državni meji pri Ravber-komand; ponoči obtičal tovorni vlak, ki ga je danes skoraj popolnoma zasnežilo in se torej vrši promet le po enem tiru.
Popoldne je bila postaja na Ra'keku obveščena, da se je posrečilo odkidati zameteno progo pri Gornjih Ležečah in da je po enem tiru mogoč direktni promet med Ljubljano in Trstom. Dunajski • brzovlak je nocoj prvi zopet direktno pasiral državno mejo. Na Rakeku je padlo do 40 cm novega snega. Po javorniških hribih so veliki zameti. Ukinjen je bil avtomobilski promet med Rakekom in Ljub,;ano. Zjutraj je še poslednji prispel iz Starega trga pri Ložu potniški avtomobil.
Usoda mednarodnih vlakov
Prav ahasversko usodo je doživel monakovski vlak. ki vozi z Jesenic v Trst. Ko je sinoči bila tržaška garnitura odklopljena cd skupne garniture (beograjske), je moral tržaški monakovčan ostati lepo na Jesenicah. Pozneje so ga dirigirali v Liubljano. da ga odtod odpremijo proti Trstu. Imel pa ie smolo. Ko je prispe! z večurno zamudo v Liubljano ie prišlo z Rakeka obvestilo, da je od Postojne dalje direkte železniški promet s Trstom prekinjen zaradi žametov pri Gornjih Ležečah. Poslali so vlak zopet nazaj na Jesenice, kjer i
Proti opasnosti infekcije potom ustne dupline uporabljajte okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera
je čakal, da so od plazov zasuto progo pri Dobravi odkidali.
Mednarodni brzovlaki iz Italije so morali zarad: snežnih plazov pri Dobravi in pri Soteski čakati po več ur, preden so mogli nada'jevati vožnjo. Slične usode so bili deležni tudi ekspresni vlaki.
Kamničan v borbi proti snegu
Ljubljana, 26 januarja.
Prvi jutranji kamniški vlak, ki navadno prihaja v Ljubljano oko'i 7.. je imel težko borbo s snegom. Proga je bila ponoči popolnoma zasnežena. Ker na kamniški postaji ne morejo lokomotive obrniti, ie odrivanje snega s proge zelo otežkočeno. ker se ne more k stroju priklopiti noben snežni plug. Kamničan je z veliko Vežavo porival pred seboj ogromno snežno maso, končno pa pri znamenju Sv. Janeza med Černučami in Terzinom omagal.
Čim je stro.i obtičal v snegu, so se nekateri potniki razpršili do b'ižniih liiš, premožnejši so odšli peš do čer-nuškega mostu, kjer so se vsedli v ljubljanski avtobus in odpeljali v Ljubljano. Pozneje je prispe' pomožni vlak. ki je potegnil Kamničana do Ljubljane, kamor je prispe! šele ob 9.26 dopoldne. Šolarji so seveda zamudili šolski pouk. V večji nepriliki so se nahajali delavci, ki hodijo delat v ljubljanske tovarne.
Plazovi ori Fali
Maribor, 26. januarja.
Danes opoldne je bila javijena prva železniška nezgoda zaradi snežnih žametov. Na koroški progi je med St. Lovrencem na Pohorju in Ealo pri km 21.34. zgrmel s hriba na progo 50 m dolg in 10 m globok snežni plaz. Tovorni promet ie bil takoj ukinjen, potniški promet pa se je nato vršil s prestopanjem na drugi vlak. ki vozi do ogroženega mesta. Iz Maribora so ро-s'ali na kraj nesreče pomožni vlak z 20 delavci. Najeli pa so tudi_ domačine, da pomagajo čistiti progo. Čiščenje se bo vršilo vso noč in bo redni promet v najboljšem primeru omogočen šele jutri.
Prometne ovire v Mariboru
Maribor, 26. januarja
Ko je snoči okoli 6. prenehalo snežiti, se je zdelo, da bo vendarle konec snežnim zametom, ki so že resno oviralj promet, kakor smo že včeraj poročali. Toda začelo je .zopet snežiti. Prvo večjo prometno oviro so prijavili šele danes. Razen mestnega avtobusnega podjetja so ustavila promet tudi zasebna avtobusna podjetja. Tako je bi; danes ustavljen avtobusni promet na progi Maribor-Ptuj, med tem ko avtobusi iz Slov. goric že včeraj niso več prišli v Maribor. Avtobusni promet v, našem mestu sainem se je dopoldne še vršil pod zelo težkimi okoliščinami. Okoli 11. ure pa je bilo mestno avtobusno podjetje prisiljeno, ustaviti promet na proglaii Glavni trg-Pobrežje, Glavni trg-Tezno, Nova vas-Lajteršperg in Glavni trg-Melje. Promet se je vršil le še na prvj in drusi progi, to je na glav.nj in studenški progi. Tudi na teh dveh progah so imeli avtomobili velike zamude. Danes so iz Maribora poslalj velik plug proti Selnici ob Dravi, da očisti cesto. Vendar ne bo mogoče, kakor vse kaže, voziti v Dravsko dolino, dokler se ne bo vreme spremenilo. Ulice so v Mariboru tako zametene, da delavci ne morejo sprotj čistiti nitj glavnih prometnih žH, kakor Aleksandrovo cesto in Vetrinj-sko ulico. V Vetrinj'ki uHci je toliko snega, da ga mestni avtobusi niso zmogli in so morali skozi Jurčičevo in ozko Gosposko ulico na Glavni trg. Pomilovanja vredni so tudi zasebni avtomobili, ki se ne morejo preritj skozi sneg na večjih ulicah. Kolesa avtomobilov se vrte na mestu z veliko naglico, toda ne premaknejo se in gospoda mora s šoferjem vrjd izstopiti.
Vsi vlaki so danes prišli v Maribor z velko zamudo. Kakor so izjavili nemški železničarji, je na nemškem Štajerskem mnogo več snega, nego pri nas. Na progi pri Spieltedu leži na tiru nad 1 m debel sneg. Na mariborskem kolodvoru so morali Pred lokomotive vpreči pluge, ki čistijo progo do avstrijske meje.
Četudi danes sneži bolj južno :n v velikih kosmih, vendar do te ure še ni najavljeno nikako oviranje brzojavnega ali telefonskega prometa. Kakor doznava naše uredništvo, so v nekaterih bližnjih in oddaljenih krajih na Dravskem polju po-po'noma zasnežene hiše ln koče kmetov da prebivalci ne morejo zapustiti svojih domov Okoliško prebivalstvo ni moglo priti niti po najnuitietfih opravkih v mesto Po raznih oddelkih mariborskega sodišča se stranke niso zglasile, ker jih je zadr-
žala višja sila, čeprav jim gre morda za večje denarne zneske
Z največjim zanimanjem pa Maribor povprašuje, kal.o in kaj je s številnimi smučarji, ki so odšli včeraj in danes iz raznih krajev Slovenije na smuške tekme za državno prvenstvo na Pohorje. Mnogi dvomijo, da se bo tekma pri teh vremenskih prilikah sp'oh vršila vendar dazdaj službeno še ni odpovedana Snega je namreč že pri Mariborski koči nad 2 m visoko in okoli Klopnega vrha in na drusih krajih planin mora biti še hujše.
Zobozdravnik
M Bi. If.ua
M kloš čeva cesia 18/1 je okreval in zepe edno ord'nirc.	i«44
PUSTNI TOREK
flM0ULIN ROUGE"
m.Športna maškarada RAKEK
i 4?
Dooisi
D. M. V POLJU. Občni zbor Sokola Po. ljc bo v nedeljo 27. t. m ob 4. popoldne v Sokolskem domu. Vabljene jc vse član» stvo k udeležbi, da s tem dobi v upogied delo odbora. Plesne vaje Sokola se vrše vsako soboto ob 8. zvečer v domu. Za svečnico se pripravlja velika Sokolova mas skerada, ki bo ena nalepših prireditev te sezije.	'	214
ŠMARTNO OB PAKI. Tukajšnja podruž-nicimica Kola jugoslovanskih sester se pod vodstvom gospe Koroščcve iz Gorenj zelo lepo razvija. Društvo obstoja šele dobro leto. a ima že blizu 200 članic Najlepši dokaz agilnosti te podružnice pa je bila bo-žičnica. ki io je Kolo priredilo v prid tukajšnje siromašne dece. Bogato obdarova-II i h je bilo nad 60 otrok, vsi ostali pa so dobili sladkarije. V letošnji hudi zimi je bilo zelo pomagano s toplimi oblekcami posebno najrevnejšim obdnrovancam. V imenu vseh otrok se tem potom zahvaljuje šolsko vodstvo vsem vrlim Kolašicam. posebno oa delavni sospej predsednici. Obenem se zahvaljuje tudi vsem plemenitim darovalcem, posebno še Patilutzovi za izdaten dar.
BREŽICE. Dne 12. januarja je s svojimi dijaki muzikalične akademije gostoval v prid revni šolski deci g. prof. Milan Rcizcr iz Zagreba v Brežicah. \Tudil nam je izvan» redno lep koncert, kateri je obsegal poleg pevskih točk za alt, sopran, bariton in te« nor iz oper Puccinija. Verdija in Leonca» valla tudi skladbe domačih umetnikov, ka« kor Zajca, Kavčiča, Ipavca, Vilharja itd., kar smo pozdravljali s posebnim zadoščen njem. Godbene točke (gosli, čelo, klavir) pa so nas seznanile z Dvorakom, Mozartom, Schubertom, Drdlo itd med njimi tudi s skladbo prof. Reizerja Prednosti tu ne mo-» remo navajati, pač pa lahko smelo trdimo, da je g. prof. Reizer dosegel neobičajen uspeh pri svojih mladih umetnikih, kateri so vsi naenkrat postali ljubljenci našega mesta in da se vsem obeta lepa bodočnost na polju umetnosti. Po koncertu so nam zasviraF mladi godbeniki za ples in s tem pokazali, da so doma tudi v kraljestvu lah» kokrile muze. N'a prekrasnem večeru, ki ga nam je dal g. prof. Reizer, kakor tudi vsej hrvatski sodelujoči mladini najiskreneiša hvala. Nadejamo se, da ste odnesli v Za« greb prijazen spomin na Brežice in da kma> lu, kmalu zopet prihitite v našo sredino. Važno je tudi dejstvo, da se po dolgem, žal po predolgem odmoru prihiteli zopet enkrat mili nam gostje iz Zagreba v Brezi« ce. Pogrešali smo Vas dragi bratje in mile sestre od onkraj Sotle; upamo, da je s tem koncertom napravljen prvi korak in da se bomo od sedaj v naprej videli prav po» gosto! Zato Vam kličemo ponovno, hvala za umetniški užitek, ki ste nam ga nudili v toliki meri in na skorajšnje svidenje. Srč. na hvala g Treppotu. ki je povabil g. prof. Reizerja v Brežice in s tem pripomogel, da se staro prijateljstvo zopet obnovi. Revna deca osnovne šole je pa s tem prejela vred* nost 305 Din.
Gripo odbile
Domače vesti
*	Aktiviranje v vojaški službi. Kakor ob-Javlja »Vojni list« sta prevedena v aktivno shtžbo artiljerijski podporočnik Drago Bre. zovšek in pehotni poročnik Rudolf Hvala, ki je preveden v administrativno panogo ekonomske stroke.
*	Sprememba zakona o prometnem osob-ju. Na brzojavno vest od včeraj, da so 25. t. m. posetili zastopniki Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev gosp. prometnega ministra v imenu uradnikov I. in II. kategorije smo prejeli od oblastnega odbora UJNŽB naslednje pojasnilo: Podpisani odbor konstatira, da je ta notica netočna, kajti 25. t. m. so posetili gospoda prometnega ministra zastopniki «Udruženia železniških činovnikov kraljevine SHS«, ki pa ni identično ter nima nikake skupnost? z »Udruženjem jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodaTjev«. — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
*	Izpremembe v našem osnovnem Šolstvu. V Zgornji dolini pri Tržiču se ustanovi nova šola Razširijo pa se osnovne šole v Št. Juriju pri Murski Soboti v štirirazrednico, v Mekinjah pri Kamniku v trirazrednico. osnovna šola v Cezanjevcih pa v dvoraz-rednico.
*	Iz «Uradnega lista». »Uradni list« št. 8 z dne 23. t m objavi ia zakon o izpre-membah in dopolnitvah k zakonu z dne 23. avgusta 1925 o narodnem priznanju zaslužnim za domovino, zakon o postavljanju, premeščanju in prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpo-loženje in vpokojevanju in odpuščanju državnih uradnikov, zakon o ukinitvi zakona o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino kraljevine SHS in zakona o volilnih imenikih, zakon o ukinitvi zakona o volitvah organov oblastne, sreske in občin-ske samouprave, uredbo o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti dav-kov, uredbo o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj in uredbo o izvrševanju za-копа o državnem sodišču za zaščito države
*	Češki slikar v Dalmaciji. V Dubrovnik je te dni prispel znani češki slikar Joža Uprka, velik prijatelj prirodnih lepot naše riviiere
*	Jugoslavija na svetovni razstavi v Bar. celoni. Iz Splita je odpotoval v Barcelono delegat tamkajšnjega potniškega urada g. Gjurič, ki bo skupno z 'načelnikom ministrstva za trgovino in industrijo dr. Steinmet-zom-Sorodolskim uredil vse potrebno za paviljon Jugoslavije na veliki svetovni razstavi v Barceloni. Splitska Trgovska in obrtniška zbornica je sklicala konferenco zainteresiranih trgovcev, industrijcev in umetnikov, da se določi, kako naj bi Dalmacija sodelovala na tej razstavi.
Španska hripa!
INFLUENCA
Za ojačanje rekonvaleeeen- I a<>jfpr*»fn« tov je iiborno sredstvo ,L»Cv.IICI 1 lil
1797-a	Vj/ralajte zdravnika za «vet!
Dobiva № r lekarnah.
+ «Jadranska Straža» _ januarska številka je izšla v večjem obsegu z zanimivimi članki in slikami. Članki so važni v stro» kovnem in propagandističnem oziru. To n. pr. Alfiredičev »Pogled na razvoi naše vojne mornarice«, prof. Juras: Skrb za potomstvo rib, dr. Letica piše o zdravljenju ob morju itd. Slike so odlične Kot tolmači člankov in po reprodukciji. »Jadranska straža« je reprezentativna pomorska reviia.
*	Srečna šola. Na osnovni šoli v Cerkljah pri Kranju so se v tekočem mesecu poročile štiri učne osebe, in sicer gdč. Bogomila Tev-škova s profesorjem g. Andrejem Kalanom, gdč. Rika Ferjančičeva z rudniškim inž. g. I. Teplim, gdč. Ljudmila Lederhasova pa z učiteliem g. Milanom Pavlovcem na isti šoli.
*	»Jugoslovenski turlzam«. S prvo letošnjo številko je glasilo za propagando turizma v Jugoslaviii »Jugoslovenski turizam« nastopilo drugo leto svojega obstoja. Skrom no se je pojavila ta revija, a že v prvem letu je stopila v vrsto prvih naših revij. Propaganda za prirodne lepote Jugoslavije zlasti za našo rivijero, ni smela obstojati samo v lepih besedah nego tudi v lepi vse-bini in v lepi zunanji obliki, ki te vabi. da jo tudi prelistaš. List je lani v 12. številkah prinesel nad 260 ilustracij, celo galerijo iz> branih slik ne samo naše riviiere, temveč vseh krajev naše države, ki turistu ne smejo ostati skriti in neznani. Prva letošnja številka obiavlia med drugim zanimiv članek »Zima v Jugoslaviji« iz peresa gospe F. Co-pelandove, lektorice angleškega iezika na ljubljanski univerzi. Članek je posvečen v prvi vrsti lepoti zime v Sloveniji ter prinaša portreta dr. Rudolfa Marna. predsednika Zveze za tiiiski promet v Sloveniji, in
Cirkuške Senzacije in atrakcije, ljubezen, prijateljstvo in strast
Hrtisti
v fi'tenu najboljših kvalitet Car manežet Ljubezen pod cirkuškim Šotorom. V glavnih vlogah lepa
MARY JOHNSON
Ш
WERNER FUETTERER
Predstave ob 3., И5., 6.. ia 9. ori
KINO IDEAL
dr. Stera, direktorla zdravilišča Rogaška Slatina, sliko Triglavskega ledenika in enega sedmerih Triglavskih jezer, pokrajinsko sliko Kranjske gore in vrh Stola s pogledom na Triglav. »Jugoslovenski turizam« izhaja v Splitu mesečno in stane za celo leto 100 Din.
* Deputacifa lovcev v avdljenci. Kralj je predvčerajšnjim siprejel v posebni avdijenci delegate osrednje uprave Zveze lovskih društev naše kraljevine dr. Ivana LovTenči-ča, dr. Milana Stojadinoviča in dr. Milana Zoričiča. ki so kraljü obrazložili želje lov-skih organizacij glede na novi lovski zakon.
PREMOG DRVA KOKS .ILIRI 1 A«
V liha r lev* se«ta. ta «Ia* kol. Krells Petra tr« Mikln4l£e*a cesta i TeL 2820.
*	Razvrstitev uradništva pri sinančni direkciji v Ljubljani. Imenovani so: za po-
močnike arhivarja v 2. skupini III. kategorije Anton Lokar, Karol Podboj, Valemm Kobav in Janko Bogataj, dosedanji arhivski uradniki pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; za registratorje v 3. skupini 111 kategorije: Franc Kovačič in Ivan Zore. Iv Kramar in Josip Vedam, pisarniški asistenti dosedanje delegacije ministrstva financ v Ljubljani: za protokoliste v 3 skupini III kategorije: Rajmund Kokot. Vekoslav Čep-lak. Rudolf Večerin, Anton Bračko. Evgen Sušteršič, dosedanji arhivski činovniki pri delegaciji ministrstva financ v Liubljani, in Josip Nabergoj. arhivski uradnik dosedanjega računovodstva delegaciie ministrstva financ v Liubliani; za arhivske pripravnike v 4. skupini III kategorije Slavko Kugov-nik in Vilko Gogala. dosedanja pripravnika bivše delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
»PLAN1NKA« zdravilni čaj čisti ln osvežu-je kri. Originalni paket 20 Din Proizvaja lekarna Mr Bahovec, Liubliana.
*	Novčanlce po 1000 ln 100 Din se vzamejo Iz prometa. Kakor objavljajo »Službene Novine«, bo Narodna banka v roku petih let vzela iz prometa stare novčanice po 1000 in 100 Din državne izdaje, ki so bile izdane po osvoboditvi in na katerih je kot finančni minister podpisan dr. Ninčič Novčanice po lflOO Din so na obeh straneh vijoličaste barve, novčanice po 100 Din pa na obeh straneh višnjeve barve.

N12 NE POMAGA!
Samo tvrdka
GRAMOFON
A. RASBERGER
v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti 34
(v neposredni bližini glavnega
kolodvora) je centrala za splo&no gramofoni'jo
GRAMOFON in GRAMOFONSKE PLOŠČE
svetovnoslovečih znamk COLUMBIA,
HIS MASTER'S VOICE
ODEON in POLYDOR-BRUNSWICK
dobite iz prve roke samo pri nas. Najnovejše plošče dobivamo vsaki dan.
_ Največja zaloga te stroke v lg,~5 _Jugoslaviji-
*	Zagrebški »Merkur« otvoril sanatorij za svoje člane. Uprava Trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu se že dalje časa bavi z idejo, da bi za svoje člane zgradila v Zagrebu bolnico. Medtem pa se ie društvu nudila prilika, da kupi od trgovca Josipa Pogorelca vilo. ki se lahko adaptira za sanatorij. Kupna pogodba je že podpisana. V projektiranem sanatoriju bo prostora za 60 bolnikov. Sanatorij bo po načrtu inž. Münzeria moderno urejen.
*	Pogoj za policijsko službo. Iz Beograda poročajo: V ministrstvu za notranje zadeve so sedai zasedena vsa prazna mesta policijskih uradnikov Odslej se bodo za taka mesta, ako se pokaže potreba sprejemali samo diplomirani pravniki.
*	»Samouprava«, »Uradni list« ljubljanske m mariborske oblasti objavlja v 3. letošnji številki: uredbo o pobiranju občinskih taks v območju ljubljanske oblasti, na-dalje pravilnik oblastne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, pravilnik za izdajanje ribarskih knjižic ter razglas o razvrstitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta Brežice in Rajhenburg. »Samouprava« objavlia tudi razpis mesta upravnega odbora v Črnomlju s terminom do 15 februarja.
*	Lastniki avtomobilov In motornih koles se opozarjalo da vsai do 15 marca 1929 naznanijo ereskim poglavarjem v Liubljani Pa policijskem« ravnateljstvu vse spremembe, ki so nastale glede njihovih vozil od lani In ki morda niso bile že prijavljene Predlože nai istim oblastvom tudi dokazila da so plačali predpisane takse v letu 1928.
In 1939. Kdor želi, da se mu lanske evidenčne tablice zamenjajo za nove, naj to vsaj do 15. marca 1929 naznani zgoraj imenovanemu pristojnemu oblastvu. ker se kasnejša naročila ne bodo mogla upoštevati pri skupni dobavi Za tablice, ki bi se posamezno naročale, zahteva tovarna izredno ceno, ker ima velike stroške in izgubo časa. če mora nastavljati stroje samo za poedine tablice.
*	Uvedba selske dostave pfl pošti Mirna peč. V zrdniem času se ie uvedla selska dostava pošiljk v naslednjem redu: ob torkih, četrtkih in sobotah v vasi Češnjica, Mirna peč (žel postaja). Dolenja vas, Šentjur je, Hmeljčič, Globoč dol. Gor. Kartelievo, Dol. Karteljevo. Seia. Mali Kal. Orkljeveo in Veliki Kal (I. okrai); ob sredah 'm petkih v vasici Biška vas. Gor. Globodol, Srednji Globodol. Dolenji Globodol, Golobinjek in Gor. Podboršt (II. okraz); ob ponedeljkih pa v vasi Biška vas Gor Globodol. Sred-nü Globodol in Dol Globodol. Goriška vas, Jablan, Mali vrh in Malenska vas (III. okr.)
*	Pri vpadlem rjavosivem obraza. utTU-ienih očeh. slabostih in potrtostih, hudih sa-niah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da ie bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijemo na tešče kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. V zdravniški praksi zatorej predvsem uporabljajo vodo »Franz-J'isef« ker na lahko odstraniuie vzroke nrnogih Ь<к lezenskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah drogeri'ah in špecerijskih trgovinah.
«ITO» zobna pasta je najboljša!
*	Obleke kemično čisti barva, pllsira In lika tovarna JOS. REICH.
*	Gg. trgovske potnike opozarjamo na današnji oglas pod šifro »Stalno mesto 3333.«
*	Tkanina »ETERNUM«. glavna zaloga za Jugoslavijo prj J. Medved manufak-tura 185
*	Modni atelje HIty, d. г o. z. Večerni modeli. Kostumi za maske.	221
*	Proti kašlju in prehlajenju sigurno deluje »Jok«. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji.	174
*	Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk, po znatno znižanih cenah, dokler zaloga traia v trgovini PEKO. Ljubljana, na Aleksandrovi c. 131
*	V času epidemije se priporoča za des-infekcijo perila in rok Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.	220
*	Čudežno ozdravljenje je bajka. Izogibajte se predvsem hrane, ki škoduje. Ne bo težko odreči se pravi kavi sai imate v 2iki res neprecenljiv, redilen in okusen nado mestek.	220
*	Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled istotam neobvezen P Magdič Ljubljana.
*	Darujte »Podpornemu društvu slepih« v LJubljani, Wolfova ulica 12.	186
+ Nova številka »Skovirja« je izšla in bo ekspedirana v ponedeljek. Ponovno opozarjamo, da je naročnina znižana od 15 na 10 Din četrtletno. Posamezen izvod stane seda) samo 2 Din. Naročite se!	160
*	Adlerwerke, vorm. Heinrich Kleyer, A. G., Frankfurt a. M. ena najstarejših nemških tovarn avtomobilov, znana po svojih kvalitetnih 6 in 8 cilinderskih vozovih, se je odločila izdelovati cenejšo 4 cilinder-sko tipo. Ti vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od 6 cilinderske tipe, bodo stali fran-ko Ljubljana, ocarinjeni s kompletno opremo, 70.000 Din za odprte in 80.000 Din za zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile. Prvi vozovi nove tipe prispejo koncem februarja v Ljubljano ter bodo promptno dobavljeni pri glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER« Ljubljana. Ahacljeva cesta 10.	37
Lak га nohte
na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova. Ljubljana, Židovska ulica. 15574
Dr. Schaefarjev Epilipsan
proti
HI,
se je izborno obnesel tekom 15 let Dnevno prihajajo priznanja. Pojasnila in naročila
izvršuje lekarna Sv. Stjepanu Mr. M. _Fister Osiiek III.__177*
Kože Mine
so narodno premoženje najdražje plačuje zaice povhe, lisice itd.
P. Semico, LJubljana
Miklošičeva cesta.
Ne mučite Vaših otrok z ribjim oliem. —
Mesto ribjeea olja dajte Vaši deci
ki vsebuje vrlo prijeten okus in duh ter ga deca z največjim veseljem uživa kot kako slaščico. Dobi se v vseh lekarnah v maiiih ovojih po 25 Din in v velikih po 42 Din.
J te.
gripe !
Bacili bolezni pridejo najlažje v naše telo
potom ustne in grlne odprtine Го naueme-Ijitejše razkužite in jo napravite odporno oroti napadu bacilov ako uporabljate okusne
ANACOTPAI
5NAŽI VSE
Ni očesa — katero ni zasolzilo
Ni srca — katero ni zadrhtelo
Ni očeta — katerega ni pretresla velika umetnost
EMILA JANNINGSA
v velefrlmu človeka, ki je zašel na krivo pot
„KRIK MESA"
Oer Weg allen Fleisch«s
Preskrbite si pravočasno vstopnice! Hitite, da ne zamudite! Danes ob ^11.. 3., ^5., б., K 8. in 9. uri.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»Telefon 2730.
Iz Ljubljane
яалгюляя»
Dobe se v vseh lekarnah, cena jim te zelo primernal
u— NJ. Vel. kralj Aleksander Je pokrovitelj III. reprezentačnega plesa slušateljev ljubljanske univerze 2e samo to derstvo jamči, da bo ta prireditev velikega stila, edinstvena v tej seziji. Prireditelji bodo poskrbeli vse potrebno, da bo zabava ne samo elitna, temveč tudi animirana. Prav tako bo dekorativno na višku Reklamirajte vabila na Svet slušateljev ljubljanske univerze osebno ali pismeno.
u— Iz gledališke pisarne. Danes v nedeljo 27. t m. se poje v operi popularna Verdijeva opera »Aida« kot ljudska predstava, kjer nastopi v naslovni partiji naša poznana umetnica ga. Vilfan Kunčeva in kot Amneris ga. Thiery-Kavčnikova. Velikega duhovna Ramfisa poje g. Betetto, Radamesa g. Kovač. etiopskega krai;a Amonasra g. Primožič. egiptovskega g. Sekula. v ostalih partijah nastopijo še ga. Ribičeva in g. Mohjrič. Pri predstavi nastopi celotni operni balet in sodeluje godba dravske divizije. Predstava prične ob 3. popoldne. Zvečer se uprizori priljubljena Bertejeva opereta po Schubertovih motivih »Pri treh mladenk-ih» kjer nastopijo ga. Poličeva, Spanova, Ram-šakova, Balatkova. Schuberta poje g. Bano-vec, v ostalih vlogah pa nastopijo gg. Dre-novec, Povhe, Peček, Sekula Rus J. Si.mn-čič, Erklavec in drugi. Začetek predst.tve izjemoma ob 20. uri na kar posebno opozarjamo.
u— Otočje Fidži. Danes ob II. dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice zanimiv poučen film o življenju na otokih Fidži. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi.
u— Pariz v slikah. Opozaramo cenjeno občinstvo, da bo priredila ZKD predavanje o zanimivostih Pariza 29. L m. ob 20. v malj kazinski dvorani. Predavanje bo pod vodstvom g prof. dr. Pavla Brežnika Vstopnina 3 in 5 Din. za sedež.
u— Ljubljanska sekcija Jugosl. historičnega društva priredi v ponedeljek dne 28. t. m. cb 6. zvečer v Historičnem seminarju (Univerza) svoje tretje redno predavanje Predava g. univ. prof dr Metod Dolenc o temi: Izvršliiva obveza k povračilu vsakršne škode v pogodbenih listinah izza 14 do 18. stoletja (Landschadenbundklansel) u— Akademsko društvo lugoslovenskih tehnikov v LJublJrnl iavlja. da je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen naslednji odbor: predsednik Lah Ivan, podpredsednik Osvald Stanko, tainik I Konte Vilibald tajnik II Gspan Julij, blagajnik Tepež Anton, knjižničar I. črnigoj Lado. kniižnlčar П Grfmfeld Franc, knjižničar 111 Furlani Ljudmil. Stacunar Grujič Nenad in gospodar Petelin Stanko.
u— Sokol L javlja svojemu članstvu, d» je umrla mati naših bratov Ivana in Otona Zupana ter tašča brata Karla Šubica. Vabimo bratsko članstvo, da se udeleži po možnosti pogreba, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. pop. iz hiše žalosti. Masarykova cesta 17 -- Odbor.
u— Prijava psov. Mestni magistrat nujra opozarja vse lastnike in rejnike psov v Liub Ijani. ki do sedaj svojih psov letos še niso prijavili, naj jih prijavijo nemudoma mest. nemu magistratu (Mestni trg št. 2-11, sob» Št 39 na dvoriščnem hodniku levo) ter obenem plačajo pasjo iakso za leto 192i ? znesku 100 Din za vsakega psa. Izrečuo s» opozarja, da bo mestni magistrat s 1. febru^ arjem zaračunal vsem zamudnikom pasj4 takso v dvojnem znesku, to je 200 Din za vsakega psa.
(Potnlad v cvetju
9. rebrna r i» na *Gabvru
u— Slovunskd pridige v evangeljski с er» kveni dvorani izostanejo do konca februar» ia.
u— Hrlpa v LJubljani Kakor nam javlja mestni fizikat, je influenca v stadiju oojc-njavanja. Sedaj se je situacija nekoliko it> boljšala. Ozdravljenj se vračajo v službo, Novih obolenj ie precej nižje število, ki-кот zadne dneve. Na srednjih šolah je pouV ponekod ukinjen do 3 februarja.
u— Vrtnarsko predavanje ljublianske po-družnice Sadjarskega ln vrtnarskega Iru-štva. Za torek 29 t. m. nameravano predavanje se zaradi hripe in drugih zaprek ne more vršiti in je preloženo na prilndnjl torek. t. j. na 5. februarja.
Pridite vsi na
čevljarski ples
ki bo v MESTNBM DOMU dne 2. februarja 1929. — Maske dobrodošle.
ODVETNIK
I785a
џ ALES PERM
vljudno oaznanla otvoritev svoje odvetniške pisarne na Kralja Petra trgu št. 2 v Ljubljani, telefon štev. 22 — 85.
ш
m
o— Policijski drobiž. Policija ni od petka na soboto izvršila nikake aretacije. Bilo je drugače mirno, ker je sneg oviral nočni promet. Policiji je bil prijavljen slučaj po-skušene tatvine perila, za tem slučaj premetene goljufije, dalje ogorčen pretep v neki gostilni in dva slučaja pasjega vgriza. Pri Javljena sta zaradi nedostojnega vedenja kaljenja nočnega miru dva elegantna gospo da a 6 pretepačev je napravilo v neki go stilni velike izgrede. Trije trgovci so pri javljenj zaradi kršenja uredbe o zapiranju trgovin in končno 12 lastnikov vozi! zarad! prestopkov cestnopolicjskega reda.
u— Pomlad v cvetju. Originalni plakati katere Je izvršila tukajšnja Delniška tiskar, na, vzbujajo veliko pozornost. Povsod vlada veliko zanimanje za to pustno prireditev ki bo najlepša in največja prireditev letošnjega predpusta. Vsa dela so v polnem teku Posebno marljivo dela dekoracijski odsek pod vodstvom br. prof. F. Siča. Kratek je letošnji predpust in kdor spoštuje princa Karnevala, naj se poda na pustno soboto na Tabor, da pomiri živce, dušo in srce v кто gu lepih mask pred razkošnim gradičem, i katerem čaka grajska krasotica pustnega ženina.	217
и— V »Japanu«. Obširna dekoracijska dela za veliko Slavčevo maškarado so letos v rokah starih društvenih dekoraterjev, ki bodo občinstvo presenetili s svoio iznajdljivostjo in okusom. Orjaške krizanteme in lampijoni v obsegu do štirih kvadratnih me. itov bodo krasili vrt pred templjem, ki bo krasna japonska stavba. Za maske ni predpisana enotnost, ter Je dana možnost najširši fantaziji. Na pustno nedeljo torej vsi v »Japan«.	22 4
u— Opozarjamo na današnji oglas novega pogrebnega zavoda: I. Gajšek, Vodinat-Ljub Ijana.	213
u_ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da
sem spremenil nazjv svoje tvrdke Mäher in drug, Mirje 2, na lastno ime JOSIP MOKO-REL. Izdelujem vsakovrstne luksusne, štra-pacne in prvovrstne smuške čevlje ter goj-zerce.	219
u— «Počitniški dom» v Ljubljani bo priredil v petek 1. februarja v vseh prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« ob 8. zvečer veliko predpustno veselico z bogatim sporedom: godba, ples, šaljivi prizori, solo-spevi itd. Cisti dobiček ie namenjen za zgradbo počitniškega doma, zatorej na obilno udeležbo najvljudneje vabi — Odbor.
209
u— Plesne vaje SK Primorje se ne vr-
šijo več v »Unionu«, temveč v restavraciji »Ljubljanski dvor« vsako nedelio od 15. do 17. 222 n— Popoldanska plesna zabava Jenkove šole vsako nedeljo od pol 4. do 7. popoldne v Kazini. Pouk: box-anglais in taragrma.
223
u— Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 3 februarja ob 13. v lustično palačo soba 28. v Ljubljani. Pozfvamo gospode tovariše, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odbor.	218
u— Strokovna organizacija natakarjev hotelskih in gostilniških uslužbencev v LJubljani bo priredila v vseh prostorih hotela Uniona 7. februarja svoj 10 jubilejni valčkov ples. K obilni udeležbi vabi veselič-ni odbor.	225
h Celia
e— Očistite pešpot v Gaberje. Pešpot, ki vodi ob državni cesti iz mesta v Gaberje, Je zlasti v zadnjih dnevih, ko je zapadel sneg, v strašnem stanju. Za pot se nihče ne briga, nihče ne :>dkidava snega in nihče Je tudi ne posipa. Državni cestar pravi, da pešpot ne spada k državni cesti in da mora za njeno oskrbovanje skrbeti celjska okoliška občina. Nujno potrebno bi bilo, da b! merodajni faktorji vendarle enkrat poskrbeli za očiščenje omenjene pešpoti, katero mora vsak dan po večkrat uporabljati na tisoče pešcev.
e— Ubegel pomočnik. Leta 1927. Je odprla Marija Dobovičftikova iz Gaberja prt Celju v Kočevju svojo lastno pekarno. Kot pomočnika je sprejela v službo 44 letnega Alberta S., s katerim se je pogodila, da mu bo dajala kot plačilo polovico čistega dobička za prodani kruh. S. je deset dni pekel hlepce, žemlje in rogijičke. nato pa je pri strankah pobral denar in brez sledu izginil. Dobovičnikova p.avi, da ji je odnese! 916 Din. Celi dve leti je iskala Dobovičnikova zaman nezvestega pomočnika. Pred dnevi je pa naenkrat opazila v neki tukaišnii pekarni. Prijavila je zadevo celjski policiji, ki Je pomočnika zaslišala. S. je izpovedal, da je odnesel le 650 Din, kar si ie zaračuna! kpt svojo plačo za 14 dni dela Vzel da si je le polovico dobička, ki je znašal baje 100 Din dnevno. Dobavičnikova pravi, da je dnevni čisti dobiček znašal komaj 50 Din. ker da je S. skoro vsako peko pokvaril. Zadnjo besedo bo izreklo sodišče.
ODVETNIK
DL ANTON NOVAČflN
itn a pi santo CELJE, Glavni trg štev. 9.
Telefcn St. 170.
1788
e— Smrtna kosa. Umrl je 23. t. m. v Celju v starosti 56 let Julij Patnmer, dolgoletni uradnik tvrdke D. Rakusch. V Bab-nem pri Celju je umrl 25. t. m. 83 letni delavec Simon Pilko.
e_ Divji lov za napadalci. Pred dnevi je pripeljal posestnik Avgust Žagar iz Lož-nice s svoiim vozom premog po državni ce. sti v Celje. Na Bregu je bila cesta zastavljena z nekimi sanmi, za katere le bil privezan en prost konj. ki se ie neprestano plašil Vozniki sani so pili žganje v krčmi peleg ceste. 2agar jih le prosil naj nekol ko umaknejo sani, da bo mogel peljati mimo. Vozniki Ivan in Josip Hrastnik ter Alojzij Storman, vsi iz Sv. Lenarta nad Laškim, so pa prošnji ustregli tako, da so Žagarja pre«
pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo
Chinoferrin
Dobi se v vsaki lekarni.	3-a
tepli s pestmi in bičevnikom, nato pa se s sanmi jadrno odpeljali proti Laškemu. Žagar ki je iz več ran močno krvavel, je poklical stražnika in takoj naročil avtotaksi, s katerim so pričeli zasledovati napadalce. Dohiteli so jih šele onstran Laškega in jih izročili tamkajšnjm orožnikom. Napadalci, ki so hoteli Žagarja potem, ko so ga premlatili, še vreči v Savinjo, bodo za svoje junaštvo odgovarjali pred sodiščem.
Zadovoljstvo v hiši
je le tedaj, ako uporabljate pražene kave tvrdke
ANTON FAZ4RINC - CEL.IE
Iz Maribora
a— Prva redna seja nove mariborske občinske uprave bo v četrtek 31. t. m. ob
6. zvečer v mestni posvetovalnici. Ker je prejšnji občinski svet ra?puščen. se bo volitev in konstituiranje odsekov vršilo znova. Javnost na seji nima pristopa.
a— Izročitev odlikovanja g. Knafliču Pretekli teden so učiteljska društva izročila zaslužnemu nacionalnemu in prosvetnemu delavcu upokojenemu nadučiteliu Radosla. vu Knafliču odlikovanje red sv. Save, ki mu ga je podelil kralj. Odlikovanje je izročil okrajni nadzornik g. Koropec. Pri tej priliki je učiteljstvo poslalo kralju tudi udanost-no brzojavko.
a— Obdukcija zastrupljene služkinje. Pod sumom, da ni umrla naravne smrti, je bilo obducirano truplo služkinje Margarete Do-ba.i, ki je umrla v torek v mariborski bolnici. Služkinja je služila pri nekem mariborskem profesorju. Pri obdukciji so ugotovili sumljve vbodljaje z medicinskim injekcijskim aparatom. Notranje organe služkinje, ki ie bila najbrže zastrupljena, so odposlali kemijskemu zavodu v preiskavo. Policija je tudi izvršila hišno preiskavo Pri profesorju/ kjer je služknja služila, ter našla celo zbirko raznih medicinskih aparatov in strupov. Služkinje, ki so služile pred Doba.ievo pri tem profesorju so ga večkrat ovadile zaradi nečloveškega ravnanja. Maribor z zanimanjem pričakuje rezultata te afere.
a— Katoliška mladinska organizacija je prosila prj upravi mesta za podelitev koncesije za kino podjetje. Gospodje pa rohnijo raz prižnic proti brezbožnemu kinu.
a— Pralnlca-svetlollkalnlca Rakuša. Slovenska ulica 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča.	276 я— Naročniki »Jutra« v Mariboru na) vzamejo na znanje, da raznašalke niso krive. da se »Jutro« pozno donaša temveč so krive velike zamude vlakov. Toliko v upoštevanje.
Za predpust!
konfeti. serpentine kreppapir ln girlande za dekoriranle. papirnati krožniki in čepice, razglednice za šaliivo pošto itd priporoča
M. TIČAR, LJUBLJANA.
Društva oooust!	Društva popust!
b K
rama
г— Komisarijat na občini. Ljubljanski ve» liki župan je imenoval dosedanjega župa» na g. Cirila Pirca za komisarja mestne ob= čine kranjske. V sosvet so imenovani vsi bivši člani razpuščenega občin, odbora.
r— V počastitev spomina pokojnega Nikota Štempiharja je darovala rodbina J. Graiserjeva na Primskovem 150 Din za revne dijake v «Dijaški kuhinji». Prisrčna ji hvala.
r— Maškerada Sokolskega društva v ■C ran ju pod naslovom «Kresna noč» bo v soboto 9. februarja. Kakor zvemo izza ku» lis, nas čakajo velika presenečenja. Zbor pastirjev in pastaric se bo zabaval ob kre» su s planšarji in planšaricami, okrog njih pa bo brenčala in prhutala množioa kres» nonočnih prikazni. Pestri lahkokrili me« tuljčki, vešcice in vešče bodo posedale po bujnobarvnih cvetkah, ki bodo košato dvi« gale svoje glavice. Kresnice in razni dru« gi kebrčki bodo sledili njih vzgledu, umi» kajoč se spretno neizprosnemu netopirju in požrešnemu ježu. Veselo pa se bo ogla» šal zbor kobilic in ped*pedi»pet»pedi se bo razlegalo po' dvorani. Kakor se čuje, se bodo na poti na Veliki K 1-е k ustavile na maškeradi tudi čarovnice, jezdeče na met» lah. Bo pa še mnogo drugih tajinstvenosti, katere bo pa videl navadni zemljan le, če bo imel praprotno seme v čevljih ali že» pu. Vsa ta zanimiva družba se bo gibala v veselih zvokih godbe dravske divizije in jaz»banda. Ako še kaj zvemo, poročamo »otovo v prihodnjih dneh. Kdor se torej loče pozabavati, naj si ogleda «Kresno noč» v Kranju.
r— Današnja smuška tekma se bo vršila cakor napovedano. Morebiti bo odpadla tekma za naraščaj in deco.
r— Hripa med šolsko mladino. Pretek» i petek se je pričel na gimnaziji zopet re» den šolski pouk Opaz.ti je, da je med di« jaštvom znatno pojenjala hripa. Nasprotno se hripa še vedno širi med mladino na obeh osnovnih mestnih šolah. Včeraj je manjkalo na dekliški šoli nad 80 otrok; pouk se je vršil le v toliko, da so razdelili šolska spričevala, ker je ravno sklep pol» letja, Sola bo zaprta do 4. februarja. Na deški osnovni šoli je položaj boljši. Od» šotnih je le okrog 45 dečkov. Pred dvema dnevoma so zaprli le 4. razred. Zaradi sklepa polletja bo zaprto šola бе do pri» hodnje srede dne 30 januarja.
r— Ureditev delavske zdravniške služ» >e. Da se je v našem mestu in okolici in« dustriip rapidno razvila, je danes vsako« mur znano in očivi-dno Tukajšnja ekspozi» tura bolniške blagajne Šteje Že nad 7000 zavarovancev delavcev in delavk S:cer je OUZD ustanovil zdravniški am bula torij, v katerem zdravita dva zdravnika, toda samo od 8. do 16. are. Po tem času pa je ambuktorij zaprt ter je treba iskati zdrav« nike, ki vrtijo «voio zasebno prakso v me« st» in v okolici. Täko se zgodi, da za nuj» no pomoč ni mogoče najti bolniških zdrav«
nikov, ker se slučajno nahajajo pri svo» jih pacijentih v okolici. Tak slučaj se je dogodil pretekli četrtek, ko ni bilo mogo» če dobiti v kratkem času zdravniške po« moči za delavca, kateremu je odrezala cir« kularka levo roko. Zaradi tega bi bilo umestno, da bi se uvedla po zatvoritvi am« bulatorija dežurna služba bolniškega zdrav« nika vsaj dokler se ne zaključi delo v obratih.
I
LIPTON-čaj
■apomnne sc, po eno žlico na vsako skodelico čaja 24<
(7 TV^iloa
б— Izprememba vremena. Že v četrtek se je naše to zimo skoro vedno jasno ne» bo naenkrat skisalo in kmalu popoldne je začelo snežiti. Smučarjem se obeta najbolj» ša smuka. Mraz je ponehal in toplomer ka» že samo 9 stopinj pod ničlo. Letošnja zima torej prav nič ne prizanaša. Posebno pri» zadete so naše ptice pevke. Po Tržiču se vidi sicer lepo število krmilnih hišic, ven« dar je to še vse premalo. Vse dobre ljudi prosimo, da redno trosijo zrnje, da obva» rujemo tako naše krilate pevce.
č— Nesreča pri sankanju iz Loma je za» dela hčerko gostilničarja Dovžana iz Doli» ne. Šla je od тая.;. Za njo je privozil tu» di tak božjepotnik na saneh, ki je izgubil glas in ni mogel pravočasno zakričati, da bi se Dovžanova umaknila. Zavozil je na« ravnost v njo in jo podrl. Padla je tako nesrečno na glavo, da je izgubila zavest. Hitro so jo spravili domov. Ko se je za» vedla, jc naenkrat začela odgovarjati na stavljena vprašanja čisto zmedeno. Bržčas so se ji pretresli možgani. Sedaj se je nje« no zdravstveno stanje obrnilo že dokaj na bolje. ^
I
LIPTON-čaj
Najboljši od najboljših svetovnih plantaž čaja	241
I
Iz Trbovelj
t— Umrli so: Bovhan Ivan, rudar v р.. 34 let; Babič Marija, prevžitkarica, 82 let; Jelen Franc, vozač, 20 let; Češnovar Jože, rudar v р., 56 let.
t— Potreba posipanja potov. Na zamr» znjena pota je zapadel svež sneg in pokril vse dTsalice, ki so jih napravili otroci. Za» radi tega padajo pešci kot za stavo. Tež« jih poškodb še ni bilo, vendar bi bilo po« trebno, da se taka izglajena pota posujejo s peskom.
t— Občni zbor Sokola v Hrastniku bo v sredo 30. t. m. ob 20. v Narodnem do» mu. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
I LIPTON-čaj
< naših «namenmh piama? na Cev Ionu direktne v Va« čajnih 241
^лотл«»«» p> O Cf Я
n— Novomeški železničarji 90 si pred kratkim ustanovili svojo knjižnico in so v korist knjižnice peni vodstvom šefa pro» metne službe g. Lojzeta Potočnika m nje« mu zvesto rta strani stoječih tovarišev pri» redili gledališki večer. Predvajali so dve šaljivi spevoigri, dalje nekaj sol0= točk in Havdnov trio. Vsi so pokazali prav dovr« šeno tehniko, katero je tem bolj ceniti, če se upošteva, da so vsi izvajajoči diletanti. Zelo dobro šolo je bilo videti pri ge. dr. Rajhovi in je njen mezzo-sopran zelo uga» jal. Klavirske točke je ga. Olga Tipličeva izvrstno izvajala. Tudi ga. dr. Čuševa je bila popolnoma na svojem mestu. Velik aplavz je pokazal, da so Novomeščani bili hvaležni svojim gostom.
n_ Zdravstveno stanje v novomeškem
okraju. Influenca эе močno širi tudi v No« vem mestu, zlasti med železničarji. Ker primanjkuje železniškega osobja, morajo hoditi železničarji kljub bolezni v službo, j Na Mirni in Trebelnem so se pojavile oš» pice, v okolišu Birčne vasi oslovski kašelj, v Vel. in Malem Kolu pri Mirni peči pa legar.
I
LIPTON-čaj
ahtevaite da se Vam rla ooznai žolti oaket	?4»
I
Sport
Zimski šport v besedi in sliki «Slovenija» 5. In 6. št.
Izšla je zadnja številka prvega letnika naše tujsko»prometne revije, ki je pričela lani izhajati z velikopoteznim programom in z namenom, da z besedami in s slikami propagira naše kraje v tujini Revija je med zunanjim svetom popolnoma dosegla svoj namen. Svet se je zainteresiral za na» šo domovino m dotok tujcev se veča ra» pidno, odkar roma naša tujsko prometna revija v svoji krasotni opremi in s toplo pisanimi članki po širni tujini Neverjetno pa se nam mora zdeti, da revija pri nas samih ni našla upoštevanja, še manj pa ori znanja, a najmanj naročnikov kljub temu da se bavi skoro že ves naš svet s športom in je od prospeha tujsko»prometnc revije kolikor toliko odvisen naš moralni ugled, a še bolj naš gmotni prospeh. To naše brezbrižno zadržanje napram «Sloveniji» more roditi slabe posledice za nas, a mi« slim, da je temu zadržanju nekaj krivo tu« di dejstvo, da je Zveza za tujski promet pač izvrstna pokrajinska propagatorica, a slaba trgovka na knjižnem polju.
Zadnja številka «Slovenije» nosi naslov «Zimski šport» in je povsem posvečena na» šemu domačemu zimskemu športu. Oprema in vsebina je naravnost luksuzna m je po» tolkla v vsakem oziru vse vrstnice po na« šem kontinentu. Tekst je jako zanimiv za za nas vse, a še posebno za armado naših zimskih športnikov, od katerih bi ne smel biti niti eden brez te številke, ki je po» membna za vsakega smučarja in turista, ker najde v nji vse, kar mu je potrebno pri izvrševanju zimskega športa. Najpri» vlačneiše so pa prekrasne slike iz vseh pa« nog zimskega športa, slike iz vseh naših postojank, in je že vsaka zase zimsko do» živetje, zavito v pravljično gorsko roman» tiko m obenem prožeto s pravim športa» škhn humorjem. V propagandne svrhe se je razposlalo na stotine izvodov v tuje dr» žave in vsak izvod bo častno dokumentiral naš napredek in našo dovzetnost za moder» ni šport in bo radi tega rodil tisočere sado» ve. ki jih bomo uživali mi sami.
Ponosni moramo biti na to revijo, ki nas tako častno zastopa po svetu, a hvaležnost moramo na vsak način izkazati samo Zvezi za tujski promet. Veliko je žrtvovala, ko si je naložila z izdajanjem revije ogromno breme na rame; zato pa je naša dolžnost, da preprečimo prenehanje te revije, ki je najboljša in najuspešnejša propaganda za naš dom. V našem lastnem, največjem m» teresu je, da jo kupujemo m širimo po vsod; ves naš športni svet se mora zavzeti za njo; kajti revija je velik del niega sa» mega m zimski športnik brez «Zimskega športa» še daleč ni oni športnik, za katerega bi rad veljal v lastnih očeh in v očeh lastne domačije.	J- V.
Nedeljsko državno prvenstvo v smučanju, ki
se vrši na Pohorju, bo tudi po številu udeležencev največja letošnja prireditev Prijavljenih je že do danes veliko število tekmovalcev, ki so razdeljeni v tri razrede, da se lahko prav ugodno rn dobro plasirajo med seboj in da ni treba začetnikom startati v istem razredu z najmočnejšimi tekmovalci. To je dalo osobito vzpodbudo začetnikom, ki so se vsted tega prijavili v velikem številu. Pokz znanih smučarjev star-tajo tudi letos najboljši smučarji « naše vojske, kakor Predojevlč. Novak, Klavora, Damjano-vič tn dr. ter najboljši zagrebški tekmovalci. Ker so naši najboljši tiriije smučarji, oba Janša in dr. Kmet v Rumuniji, je letošnje prvenstvo povsem negotovo ter bo borba osobito ostra. — Izletniki bodo imeli velik užitek od tekmovanja baš radi gornjih dejstev, cmi pa, И ne poznajo še Pohorja, bodo lahko spoznali ta izredno lep in diven smučarski teren. Ker se jim trudi sedaj najlepša prilika, da se ob priliki te prireditve odpeljejo na Pohorje, tipamo, da store to sedal. Kdor se ne more odpeljati vsaj v soboto opoldne, naj gre zvečer in prenoči v Mariboru, a od tam naprej more iti v nedeljo zjutraj na Pohorje. Oni, ki gredo v nedeljo zjutraj dalje, ie najbolje, da gredo iz postaje Fala na Klopni vrh.
Današnje drsalne tekme na drsališču SK Ilirije. SK Ilirija absolvira dane,s dopoldne tri tekme v umetnem drsanju: tekmo senior jev 1. razreda za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, tekmo dam in tekmo juniorjev. Tekme se bodo izvedle, ako bodo vremenske razmere to količkaj dopuščale, v naslednjem redu: ob 9. obvezne vajb
VRF**™™o POROČILO
Meteorološki ravod » LjnbHari 26. januarja 1929
ViSina barometra 308 R m
Kraj
Cm
opazovanja
Llabljan»
Marlbof
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Oubrovnlli
Skoofle
Spil«
Barom.
75 'O 757-6 7 54
759-3 74 9
Гею per
49
50 -4
0.0
-10
I ►
»5 98
90
-1-8
Smer vetra in bralni T ш ln stk
NF I SE 3 U.)rno
NW n
3 e
P
U) 1 10
10
Padavine
Vrsta
sneg sneg sneg
del in (neg
dež
v mm do J ar*
l4*i> 18-0
20
30
70 S 6
Solnce vzhaja ob 7.29. zahaja ob 16-58, luna vzhaja ob 18.13, zahaja ob 8.49. Naivišia 'fiiiperatnr» lane» v Lmhiinm —1.8, najnižja —6.6; v Mariboru —7.0;
"	w ....................
Zagrebu —5.0, v Skoplju —1.0; v Splitu +8.0.

Za vreme tega tedna je karakteristično, da ее je mraz, ki je poprej preplavil večino Evrope, držal tudi sedaj zelo trdovratno m tud; v precej enaki intenzivnosti. Menjavanje toplejših in mrz-lejših dni se je kazalo le v o-bmejnem predelu m temu so pripadali tudi naši kraji.
Zapadna Evropa je imela ves teden toplejše vreme. Temperatura sicer tudi tamkaj ni bila bogzna kako visoka, a vendarle tolika, da se živo srebro nikjer ni znižalo pod ničlo. Tudi Je tam prevladovalo boli vedro vreme, dežja je bilo le mestoma in ne mnogo.
Meja med mrzlim vremenom na vzhodu m toplim na zapadu Je šla skoro natančno od severa proti Jugu ю sicer od severne Norveške vzporedno i norveško obalo proti jugu. potem čez Dansko, po zapadni Nemčiji do Švice. Sele tu le zavrla proti vzhodu na severni Jadran in Sla ob vzhodni Jadranski obali do srednje Albanije. tod pa zaokrenila čez Solun In Carigrad Kar le bilo zapadno odnosno iužno od navedene črte. je imeki toplejše vreme brez zmrznienj. na vzhodu odnosno severno od niega je imelo pravo zimo. kjer se je temperatura gibala povečini med 10 in 20° C pod ničlo, na najmrzlej-ših mestih pa se znižala celo pod 20°. na Finskem celo na 30 do 40° C pod ničlo.
V vzhodnem ln osrednjem delu Evrope le bil tudi zračni tlak višji nego na zapadu in jugu. Sredi tedna pa se je razvil nizek tlak ravno v mc-Jnem pasu med mrzlim ln toplim vremenom.
Segal Je v dolgi progi od Sredozemskega morja do severne Skandinavije, toda z več samostojnimi depresijekimi središči, enim nad Sredozemskim morjem, drugim nad južnim Baltikom in sosednjo Nemčijo ter Poljsko in tretjim še bolj na sevf «. Ta proga zračnih vrtincev Je vlekla nase toplejši in vlažnejši zrak z Atlantskega oceana in mrztt zrak od vzhoda. V vsej dol gi zoni, kjer sta se različno topli zračni siru ji stikati, so nastale obilne padavine in sicei. ker je vzhodna struja kot težja prevladovala, odrivajoč toplejšo od tal in prodirajoč podnto, po veliki večini v obliki snega. V četrtek zjutraj, ko se je ustanovita ta situacija. Je snežilo na severnem Norveškem in Švedskem, na Finskem. v Leningradu. Stockholmu, na Danskem, v srednji in vzhodni Nemčiji, na zapadnem Poljskem, na Češkem, v Budimpešti. Avstriji in Švici. Se tekom četrtka popoldne se ie snežni metež razširil tudi iužno od Alp ter dalje * spodnie podonavske predele
Situacija se odtlel ni bistveno sprentenila. barometer kaže še vedno na zniževanje, kar ч znak, da smo še temeljito pod gospodstvom depresije. bi dovaja v zgornlih zračnih plasteh vlago od morja, v spodnjih, pa mraz iг kontinentalne notranjosti, in efekt Je vztrajni sneän. metež.
Dunajska vremenska napoved r« nedeljo: Malo manj mrzlo, večinoma oblačno. Mestoma bo še lahko snežilo.
JnnioTjev, pribl. oi» 9.30 obvezne vaje damsk« skupine, pribl ob 10.15 obvezne vaje senior je» za darilo dr. Fuchsa, o-b 11. prosto drsanje vsefc treh kategorij. Med 11. in 12-30 uro igra n* drsališču godba. JZSS je za juniorsko in dam-sko skupino naknadno razpisal po eno darilo — Vstopnina za tekmo je kot običajno za drsališče, odbor pa opozarja, da sezonske in di jaške vstopnice ne veljajo za tekmo. Opozarja se rudi, da tekem ne bo mogoče izvesti, ako bc še naprej neprenehoma snežilo, ker potem ne bi bilo mogoče obnoviti ledene ploskve, kako* je predpisano za tekme. V tem primeru bo drsališče seveda splošno dostopno tud; dopoldne
Za državno smučarsko prvenstvo na Pohorju vlada tudi v Zagrebu splošno za» nimanje. Ker brata Janša in dr. Kmet, kü tekmujejo v inozemstvu, danes ne startajo. so tudi šanse za zagrebške udeležence da« našnje tekme mnogo boljše. Po mnenju li« stov, prideta od Zagrebčanov najbolj res« no v poštev Valentekovič ir Stiasny.
TK Skala. Clane, ki reflektirajo na olajšave pri železniških vožnjah potom JZSS. pozivamo, da se zglastjo v sredo 30. t. m. od 19.—20. pri blagajniku v klubovem lokalu. Prineso naj slike in znesek 20 Din za izstavo legitimacije. — Dalje se poživljajo člani, ki žele naročiti novo izdajo alpinskeea vodiča «Hochtourist» (po znatno znižani ceni), da to prijavijo tekom prihodnjega tedna osebno pri blagajniku ali pismeno kiubovemn odboru. Plačati je na račun znesek 50 Din. Odbor.
— SK Slavija opozarja člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši danes ob 9. dopoldne v gostilni pri «Španu» v Starem Vodmatu. Odbor.
Službene objave LNP. — Zaradi zapadlega snega je reprez. tekma LNP : ZNP, ld je bili sklenjena za današnjo nedeljo, odzodena na prihodnjo nedelio 3. februarja. Ljubljanski igralci reprez. moštva LNP i. s. gg. Jančigaj, Slamri, Jug. Zemijak (ASK Primorje), Verovšek, Zupančič Lado, Košenina, Šiška in Doberlet (SK Ilirija) se pozivajo na kratek, toda važen sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 28. t. m. točno ob 18.36. itri v posebni sobi kavarne «Evropa». — Porrvs se SK Železničar, da nakaže tekom 3 dni pod-savezu protestno takso k svoji vlo^i na JNS z dne 31. dec. m. 1. Tajnik I.
Planinci! Pozor! Smučarji! Danes ob 3 1^7	145 in У28 se predvaja
S У ET A GORA
Športni velefilm v Kino »Sokol« Šiška.
Tehnika v smuških skokih pri Norvežanih
Tu lin Tli am s, Olaf Ruud, Dagfin Carl» sen, Knud Andersen, to so le nekateri med onimi, ki prvačijo svoji severni domovini v smuških skokih!
Prva faza smuškega skoka je zalet Nor* vežani ne vzamejo zaleta stoječi kakor prej, temveč takoj počepnejo, ker le tako lahko dosežejo največjo hitrost. Telo se zdi ne« prisiljeno, brez krčevite napetosti mišic, ob« vladano in zbrano. Radi ravnotežja vise ro« ke nekoliko pred telesom navzdol, noge po« čivajo na smučeh, oči pa so uprte na rob skakalnice. Opazovalec prav čuti, da so vse misli skakača zbrane za odskok. Z vso ener» gijo se otrese pogumni vozač zadnjih po» mislekov in strahu.
Druga faza sledi na robu skakalnice t j. odskok. Od tega zavisi vse. Niti prekmalu, niti prepozno! Ce odskoči skakač prekmalu, je skok krajši, če odskoči prepozno, skok gotovo konča s padcem. Dobri Norvežani odskočijo takrat, ko pogledajo konci smuči preko roha, torej odskočijo kar najpozneje. Odskok je silno hiter Telo se naenkrat bli» skovito zravna in odskoči kot pri skoku v višino. Z odskokom je usoda skoka zape» čatena, ker se običajno med poletom ne da več mnogo popraviti.
Tretja faza je pot po zraku. Bistveno je v tem delu, da se skakač nagne daleč na« prej in pritisne smuči navzdol vzporedno s strmino. Tipično je tudi izleknjenje križa, ki se opaža pri nekaterih skakalcih na naj» višji točki zračne črte. Radi ravnotežja vih« ti skakač roke v mirnem in enakomernem taktu. Tudi tik pred doskokom je skaka* čevo telo še vedno nagnjeno naprej.
Diven je pogled na takega «letečega člo« veka», ki z bliskovito naglico preplava zrač» no pot do 60 ali 70 m in nato izgine v snež» nem oblaku. Nov, močan in pogumen rod'
Po zimskem svetu
Razen Norvežana Ballangruda, ki je v Davosu v hitrostnem drsanju porazil Finca Thunberga in si tako priboril naslov evrop« skega prvaka, so dosedaj v zimskih športih pokazali največ — Finci. V švicarskih zim» skih igrah so odnesli vsa tri prva mesta. Iz Finske in o svojih rojakih so pripovedo» vali naslednje pod"obnosti: Ker se vrše smu» ške tekme na daljše proge vedno po terenu, kjer širša publika ne more slediti posa» meznim tekmovalcem, prirejajo doma hi» trostne smuške tekme na kratke proge Pro» ga (od 4 do 6 km) vodi običamo po oblju» denih krajih, tako la lahko gledalci sprem» ljajo potek tekme. (Slično propagandno tekmo so priredili Finci tudi v Davosu na 6.5 km dolgi progi, kier je zmagaj zopet Lappalainen v času 24:03!). Glede skokov preko 70 m (Carlsen!) so mnenja, da spa» dajo v akrobatiko in naj se opuste. Treba je pol я M ti večjo pozornost na obliko sko« ka. Za Nurmija so trdno prepričani, da ne bo šel med profesijonale; ker na Finskem nimajo kritih športnih prostorov, je odšel v Ameriko, da postavi tudi v takih prosto« rih svoje rekorde. Vsekakor se hoče Nurmi z R'tolo in Loukolo 'fdeležiri o'impiiade le» ta 1932 v maratonskem teku Finska lahka atletika se silno dviga m podoba je. da bo» do Finci v treh letih ugnali vse velike športne narode.
Famozni «Nurmi na ledu» Claes Thun« bero ma letos smolo. Tik pred boji za ev» ropsko prvenstvo je obolel in kratka pavza v treningu ga ie spravil« ob naslov evrop» skega prvaka. Tudi na Dunaju, kakor smo že poročali, se je moral zadovoljiti samO z drugim mestom. — Kligenthal, Zakopane! Od 31 јапиатја do 10 februarja! Naši bo» do tudi startaii': na nemškem prvenstvu med domačini, Čehi in Avstrijci: v Zakopa» nih pa — tužna nam maika — med 14 na» rodi. domačini. Nemci, Čehi, Norvežani, Švedi Francozi. Avstriici. Latiici, F'nci Spanci Rnmuni in Italiiani. Naištevilne'šft brido Z4<str.n4nj Čehi. Nemci. Norvežani in Poliqki H^dlund in ntterström. oba Sve» di ki sta lani tako frapen^no zmapnla v St. Moritzu. bosta seveda na startu.
Zimska olimoiiada 1. 1932 se bo kliub «■aznim pomislekom vendar vršila v Amerl« Ki, in sicer v Lake Placidu pri Mo^trealu. (od se pride tia iz "Pvrope. bo ostalo naj» >rže marsikaterim dobrim tekmovalcem ne» znano če ne bodo Američani poslali tudi kaj dolarjev — za pot!
' •• . . . -
... Л
Pristne francoske pa sti ti e
»Valda«.
za športnike pred, med ki po naporu.
Prodajajo vse lekarne in drogerije.
sveta
Tako daleč še nismo, treba bo še silno dosti podrobnih, izpopolnjujočih izumov, preden bo Wensleyev robot postal resničen robot, mehanično, brez-živliensko bitje, ki samo sprejema ukaze in jih izvršuje, ne da bi se jim moglo upirati in se jih sploh zavedati. Vendar je televox že v sedanji obliki čudo moderne tehnike in človeške iznajdljivosti. V manjšem obsegu je za razna dela celo že prav uporaben sluga.
Princip, na katerem bazira ta duhoviti izum, .ie prav preprost. Žvižgi določenega števila in določene zvočne višine, z običajnimi piščalkami, sprožijo
dal človek svoje žvižgajoče povelje skozi hišni telefon, bo robot naročeno delo izvršil in odgovoril skozi zvočnik v svoji notranjosti prav tako pokorno, I kakor da je človek v njegovi neposredni bližini. Na telefonsko znamenje bo pokorno dvignil slušalo in počakal zapovedi, če pogovor ni namenjen njemu, bo slušalo postavil spet na svoje mesto in klicatelj bo vedel, da gospodarja ni doma. V novejši obliki, ki jo kaže naša slika, je televox celo že tako izpopolnjen, da sam pove. če gospodarja ni doma. Nova oblika se odlikuje pred staro namreč baš v tem. da ji je dan dar go«
Francoska novinarka in Viljem
Televox, pol stroj, pol človek
Robot, ki bo. opravljal fizična dela in lajšal človeštvu življenje Izum se že praktično uporablja
vora — seveda v omejenem obsegu, za neko število določenih stavkov, ki ustrezajo omejenemu številu del, ki jih more ta čudoviti stroj izvršiti. Dar govora pa ie dobil zaradi tega. ker ga je Wensley izpopolnil z govorilno napravo, ki bazira na principu govorečega filma. Poleg tega pa ga je izpopolnil z mnogimi drugimi pripravami, ki omogočajo brezhibnejše delovanje jeklenega človeka in izključujejo razne nezaželie-ne motnje z nepoklicane strani. Pri lanskem televox u je n. pr. zadostovalo, da je zaslišal žvižganje, ki ni bilo namenjeno njemu, a je bilo ubrano na eno izmed njemu namenjenih višin (n. pr. žvižganje kakšne lokomotive) in že je izvršil delo, ki je bilo v zvezi s to zvočno višino — včasi seveda na škodo s" ojemu gospodarju. Kaj takšnega je danes izključeno. Predaleč bi zašli, če bi hoteli na drobno popisati vse priprave in funkciioniranje novega strojnega človeka. Zadovoljimo se s tetni pojasnili in ž njegovo najnovejšo siiko. Poleg njega izumitelj inž. Wensley. ki ga neprestano izpopolnjuje.
Kitajska zgodba
Huang Lit-Saj je bil reven, toda priden in štedljiv delavec v Šangaju Pred nekoliko tedni se je poročil z mlado deklico. Oba sta živela nekaj časa srečno. Tri tedne po poroki pa je opazil Huang svojo ženo v družbi drugega Kitajca, ki jo je bil nekoč tudi snubil. Huang je bil besen. Toda je sk eni!, da pozove ženo na odgovor šele zvečer, ko se bo vrnil z dela. Zvečer jo je našel v postelji. Začel je razsajati, ona pa nič: ni se zganila in ni spregovorila. Še bolj besen je potegnil Huang nož in ji ga zabodel v prsi. V tem hipu so pritekli sosedje in mu pojasnili ženin molk. Ni čudno, da je molea'a, ko jo je popoldne hipoma usmrtila srčna kap. Sosedje so jo bili položili na posteljo. Hu-anga so odvedli policaji, a Šangajci napeto pričakujejo, kaj bodo odločili sodniki.
Ženska — mestna svetnica
Kontesa de Llonteno. imovita Španjolka, je bila te dni imenovana za polnopravo tova-rišico mestnih očetov v Madridu
O »zimskem spanju« lastovic
Znanstvena opazovanja so ugotovila pojav zimskega spanja pri ptičih le v izredno redkih slučajih. Tako zapadejo lastavice, ki niso dovolj krepke za polet v južne krije in ki dobe kakšno pred vremenskimi neprilikami varno zatočišče. čim se pojavijo prvi zimski mra-z iv neko kataleptično stanje, iz katerega se lahko prebude kakor vsi drugi zimski zaspanci. Da pa gre v tem siu-čaju le za izjemo, je razvidno že iz tega, da žive po tem prebujenju kvečjemu še nekoliko dni. Pri drugih ptičih ne poznamo niti takšnih primerov zimskega spanja.
Smrt ameriškega tobačnega kralja
V Newyorku je umrl Benjamin Duke, zadnji iz slovite Dukejeve rodbine tobačnih fabrikantov. Z bratom Jamesom sta se bavila na.iprvo s prodajo tobačnega pridelka z očetove farme, potem sta podedovala njegovo tovarno v Durha-mu. V kratkem času sta si osnovala ogromno imetje in sta dobila vodilno mesto v tobačnem trustu, kakor tudi v raznih drugih industrijah. Toda to imetje sta porabila po večjem delu v humanitarne namene, zlasti za ustanovitev šol, od navadne ljudske šole do vseučilišča. Ko je Benjaminu 1. 1923. umrl sin edinec, je ustanovil vseučilišče v Durhamu. kateremu je brat James ob svoji smrti 1. 1925. zapustil 40 milijonov dolarjev. Ob smrti ie imel Benjamin Duke še kakšnih 60 milijonov dolarjev, ki
f\ltn vodo
H <£> et> Г Ј
Ж - p proti sivim lasem!
\ ^9* /'	Ne barva, temveč vrač»
Vi4---\	sivim lasem prejšnjo na-
ravno barvo.
Zak. zašt.	Odobrena od zdravstvenega
odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeli siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Du ga ulica 32.
Lekarnam, drozerijam, parfumerijam, brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo.
«trd IL ZEP m£tbm
Marise Cuerlinova, francoska novinarka in pisateljica, je imela redko srečo, ki je niso deležni niti nemški novinarji nacijonalno-monarhistične smeri. Dosegla je intervju z bivšim cesarjem Viljemom. Prav za prav ne gre za pravi intervju, ki bi ga ji bil cesar dovolil, marveč ja nenadno presenečenje, ki ga je smela novinarka pripravila staremu gospodu. Iznenadila ga je na sprehodu v okolici gradu Doorna in mu
Bivši cesar Viljem Hohenzollern
obhaja danes, 27. Januarja, svoj 70. rojstni dan. Na ta račun so se vršile zadnji teden v Doornu velike svečanosti. Viljemu so se se prišli poklonit zlasti mnogi bivši vojaški dostojanstveniki s feldmaršalom Mackensenom na čelu. — Naša slika kaže Viliema v izgnanstvu г drugo soprogo in otrokom.
stavila par vprašanj. Novinarka, ki je mlada, živahna in prikupna devojka, pripoveduje, da je Viljem še lep moz, zravnan in po vojaško izbočenih prsi. Je zelo živahen in se trudi biti zapeljiv
Bivši cesar je na sprehodu šel z dvornim maršalom mimo mladenke in. mlada Francozinja je vzkliknila navdušeno:
»Veličanstvo, prišla sem iz Pariza, da vas vidim!«
Viljem se obrne in jo živo premeri od nog do glave. Stisne usta v grenko gubo in Pravi počasi z globokim glasom:
»To se vam je posrečilo, gospodična.«
»Veličanstvo, moj posel je, da obiskujem slavne ljudi.«
Doornski gospod jo pogleda in povesi glavo:
»Sem samo še star mož, ki si želi prebiti svoje dneve v miru.«
»Veličanstvo, saj je vendar nemogoče. da se ne zanimate več za svojo domovino in za druge države!«
»S politiko se več ne pečam. Samo Nemčija me še zanima, ker tam žive
Toda junaška mladenka ne popušča in neusmiljeno pesti gospoda graščaka iz Doorna:
»Ali mislite, Sire, da je mogoča se ena vojna?«
Viljem zapre oči, stisne še nervoz-neje zlato jabolko na svoji palici in po daljšem Presledku pravi počasi in s še bolj zamolklim glasom:
»Gospodična, vojna je etnografski zakon ki ga prepreči lahko samo božja sila.«
Nato ie izgnanec živahno pozdravil svojo sobesednico in. se oddaljil, novinarka pa je bila srečna, da se ji je posrečilo nekaj, po čemer zaman hrepene njeni kolegi moškega spola. Maršal dvora pravi, da moškim ne zaupa, ker vsako cesarjevo izjavo prevrnejo in. predelajo, da ni prav nič podobna njegovim pravim besedam. Moške novinarje sprejema maršal dvora, ki da vsakomur samo podatke, kdaj cesar lega in vstaja, kdai zajtrkuje in obeduje, kdaj se sprehaja in kdaj dela. Nesrečniki se morajo zadovoljiti s to suhoparno oficijalnostjo.
Mister Wensley. inženjer pri ameriški Westingbousenski električni družbi, se je proslavil lansko leto z novim izumom, ki je vzbudil senzacijo po vsem svetu. Njegov aparat ali, kakor ga on imenuje «televox». so proglasili za prednika lx>dočega mehaničnega človeka, robota, ki bo nadomestil pravega človeka — seveda pod njegovo kontrolo — pri vsem težkem fizičnem delu. To bi bil stroj, ki na.i bi človeštvu omogočil srečnejšo, brezskrbnejšo bodočnost.
v noti^aniosti televoxa na določeno število in zvočno višino žvižgov ubrane relaise in električna naprava v zvezi s temi relaisi avtomatično zgane gibljive ude mehaničega človeka, da izvrši določeno dejanje. Ko je to dejanje izvršeno, odgovori mehanizem — vsaj v svoji lanski obliki — z enim ali več zvoki. Po številu zvokov razbere človek lahko smisel odgovora. Človek je lahko prav daleč in televox ie. lahko sam v zaprtem prostoru, toda če mu je
izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi Ln največji pažnji je še vedno potrebno dajati bolniku in rekonvaiescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem.
To se najlažje doseže z
Aman Ullahovo potomstvo
Najnlajit hčerki pregnanega alganistanekega kralja ia njuno gardno spremstvo...
moji. Zaupan v Nemčijo: prej ali slej bo popravila svoje zmote.«
»Sire, in Francija?«
Na to vprašanje se cesar zdrzne, kakor bi ga nekaj pičilo. Bradica se mu zatrese in obraz mu močno pobledi.
»Francija, gospodična, je bita zelo pogumna država.«
»In zdaj, Veličanstvo?«
Nervozna gesta, ki morda znaci »ne vem«, je edini odgovor.
Dajte bolnikom 2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne in južino in povrnili jim boste v kratkem času zdravje in svežost.
Dobiva se povsod!
Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list, pri Dr. A. WAND ER-U D. D., ZAGREB
jih je tudi namenil večinoma v dobrodelne svrhe. Vsekakor je bila rodbina Dukejev ena izmed najsimpatičnejših med ameriškimi dolarskimi dinastijami.
Nežnost iz sočutja
V Budimpešti se je vršil interesanten I>roces za ločitev zakona. Neki občinski uradnik se je hotel ločiti, ker je žena porodila 4 tedne po poroki, ne da bi mu prej povedala, da je noseča z drugim moškim. Žena v ločitev ni hotela privoliti, češ da jo je mož še na porodni postelji večkrat poljubil, kar je ona smatrala za dokaz, da ji odpušča. Sodišče je bilo nazirainja. da je smatrati te moževe nežnosti kot znak sočutja ne pa odpuščanja in je zakon vendarle razveljavilo.	_
Zakoni brez otrok
Dunajski privatni docent dr. Ervin Graff se je bavil s problemom padanja porodov in je prišel do prepričanja, da je ta pojav predvsem v zvezi z umetnimi splavi. Res je. da morejo biti tudi zakoni brez otrok zelo srečni. Odkar se ženske udejstvujejo v raznih poklicih, odkar imata moški in ženska v delu in skupnih duševnih interesih več medsebojnih vezi nego kdaj prej. pomeni že zakon sam na sebi. čeprav ga ne vežejo otroci, ideal tovariškega soživljenja. Vendar pa srečen zakon brez otrok še vedno ni pravilo. Že marsikateri zakon se je razbil zaradi pomanjkanja otrok. Dr. Grafi meni. da pripada naslov «gospe» samo ženi-materi. Mnogo mladih žen si zakona noče kvariti z nosečnostjo in negovanjem otrok. Zanje pomeni zakon še neko posebno priložnost za razno zabavo in sproščenost. Tako žive nekoliko let v teh zabavah, enkrat, dvakrat umetno prekinejo nosečnost, pridejo leta. ko ostane neizpolnjena še tako vroča želja po otrocih in to tudi zdravniška umetnost ne more več pomagati. Dr. Graff nasvetu.ie mladim zakoncem, naj se nikar ne branijo otroškega blagoslova. Da stvar dandanes ni več tako preprosta, kakor si on mis'i. da ni samo želja po uživanju vzrok, da ostajajo zakoni brez otrok, temveč v prvi vrsti skrb za vsakdanje življenje in današnje razmere sploh, o tem nima po vsej priliki nobenega pojma in tako se
je lahko tudi on. kakor nešteto drugih podobnih prerokov, izognil glavnemu vprašanju.
Trenaža v drsanju na ledu
Ga. Brockhoefltova se uri v St. Moritzu
Don Juan — izsiljevalec
V Kasselu na Nemškem so prijeli nekega kabaretnega artista zaradi zločina izsiljevanja. Način tega izsiljevanja i pa je bil pri njem dokaj nenavaden. Mo-I žakar je poizvedoval po poročenih ženah, ki bi imele kakšnega skritega ljubimca. Kadar je katero izsledil, ji je poslal pismo, da bo takoj povedal vse njenemu možu, če mu ne ustreže. Ženske so bile po navadi vse prestrašene in so storile, kar je hotel. Lump jim je za molčečnost izsiljeval tudi denar. V 28 slučajih se mu je namera posrečila, končno je padel oblasti v roke.
V
I
H
ff h
Urejuje dr. Milan Vidmar»
Med modernimi velemojstri je Rikard Rčti brez dvoma najmteresantnejša glava. Umetnik skoz in skoz, velik filozof šaha, prepojil je šahovsko strategijo z novimi idejami in globine igre pozna kot malo kdo.
Rčti, Tartakower in moja malenkost smo biti istočasno študenti na Dunaju. Reil je študiral matematiko, Tartakover pravo. Najmlajši med naini je bi! Rčti in pričel je prav za prav s šahom resno, ko je prenehal s študijem.
Leta 1908. je bil na Dunaiu mednarodni mojsterski turnir in Reti je koprnel po prostorčku v vrsti udeležencev. Tako silna je bila njegova želja po boiu z moistri. da je koncem koncev vseeno prodrl. Pripustili so ga.
V tem prvem turnirju je bil zadnji. Težko je prvikrat v ognju Dve leti prej so mene pripustili v Nürnbergu k moistTskemu turnirju. Izgubil sem od početka pet partij Potem pa sem se viel in dosegel še celo 10 darilo Prvi katastrofalni polom Rčtijev mi ie bil popolnoma razumliiv.
Spominjam se še na razgovor ž njim, ko mi je boieče pripovedoval, da se ie odločil živeti samo za šah. Pustil ie popolnoma matematiko, začel študirati, pisati, misliti }n govoriti o šahu in samo o šahu. napredoval ie počasi, po svetovni vojni pa je bil velemojster.
O n'egovih sfirategičnih teorijah danes ne Ьл:п govoril. Pač pa bi rad našim šahistom polcazal. kai zna Rčti izčarati iz pozicij, ki so na prvi pogled tako jasne, da bi jih človek niti ne raziskoval če bi mu Reti ne zagotavljal, da so vseeno drugačne kakoi se kažejo. Sledeča dva primera Retiievih kompozicij, mi nudita vrhu tega priliko spregovoriti par besed o osnovnih tehničnih pravilih šahovskih končnic.
a bed ef srh
Bell: >va6.
Pozicija diagrama št 1 kaže samo črnega kralia in črnega kmeta. Kmet seveda marši-ra. kak^r šahisti pravimo, v damo Njegov kralj je predaleč, da bi ga podpiral. Bell kralj bo radi tega. kjerkoli stoä. moral teči za kmetom, da ga vjame predno se pretvori v damo
V diagramu je vrisan kvadrat, ki mu začetno polie kmeta in pa polje. kieT se kmet spremeni v datno. določujeta stranico. Le takrat, če beli kralj stoji v kvadratu ali pa če s prvo svojo potezo stopi v kvadrat, bo nevarnega kmeta vjel. To znano pravilo je za neizkušene šahiste važno. Reti je postavil pozicijo diiagrama št 2.
abcdefgh
8 7 6 5 4 3 2 1
žŠž^
m m m
Ш Ш
#11	Ш Ш
^шж&Шт шР Ш


■Ш
Ж ж
s mm я
Ж к
шы ш
////Ж ъОВЯ,
ш ш
YsM7/;/.	'/.v/s;///,

шт.
ШЖ
i m
шж

St. 2. Deli: K h 8, сб. Črni:Ka6, h 5
Beli kralj je daleč izven kvadrata črnega kmeta, črni kralj pa je ravno v kvadratu belega kmeta Kralja sta tako daleč od svojih lastnih kmetov, da jih očividno podpirat! ne moreta.
Jasno bi bilo torej sledeče. Črni kralj vjaane belega kmeta, beli kralj ne more dohiteti črnega kmeta. Zmaga črnega je po-popolnoma sigurna. Tudi mojster bi na prvi
pogled tako sodil. Rčti pa pravi, da le partija remis.
In res tiči v poziciji neverjetna finesa. Beli prične z
1) Kh S—g7	----
Brezupno bi bilo dreti s 1.) Kh8 —h7 na-
rrvnost za kmetom. Pravilo kvadrata nas vrhu tega uči, da je vseeno ali teče kralj direktno ali po dijagonali za kmetom. Naša prva poteza torej vsaj ne pokvari ničesar. Seveda odgovori črni
1.)	—------h5 — h4
na kar nadaljuje beli z
2.)	Ks7 - f6	----
Naenkrat mora opaziti črni. da beli krall
misli podpreti svojega kmeta. Na 2.)---
h t — h3 bi namreč sledilo 3.) Ki6 — сб! h3 — h2 4.) сб — c7 Ka6 — b7^ 5.) Кеб — d7! in beli dobi tudi damo. Črnemu ostane torej samo poteza
2.	)________Каб-Ьб
na kar seveda sledi
3.)	Kf6 - e5	----
Beli krali še vedno misli na črnega kmeta
Ob enem pa grozi s Кеб — d6 podpreti
svojega kmeta. Na pr. 3.)---h4 — h3
4.) Ke5 — d6! h3—h2 5.) сб — c7 Kb6 — b7 6.) Kd« — d7 in partija je zopet remis.
Seveda mora sedaj 6mi vzeti kmeta:
3.	)____ Kb6 X сб
beli krali pa stopi takoj s
4.)	Ke5 - e4	----
ali pa s Ke5 — f4 v kvadrat črnega kmeta Я svo H mi grožnjami ie pridobil dva koraka, ki jih ie moral izvršiti črni kralj in partija ie res neodločena Zelo genijalna ideja! Ko sem bil v decembru preteklega leta na Dunaju, mi je Reti demonstriral varija-cijo teme v obliki pozicije diiagrama §t 3 a b с d e f g h
8 7 6 5 4 3 2 1

ШГ
- /у////?,
ШШ
_.".у.////.
W/m
Шк
Сщ,««^..........™
Шж Шт. a w«fi i N»
mm жйкшжх

Ш Ш Ш
WmJ^J^mJ^md ■ ^ •
ч» ' Шь ЩГЩ!
Шж &&& »J ШЖ
Ш ЙШ
St 3.
Bell: Kf8, еб. Črni: Ка8 Le2, g6
To pot ne beli ne črni kralj ni v kvadratu nasprotnikovega kmeta Črni pa ima lovca ki se očividno lahko vedno žrtvuje na polju e8 za belega kmeta. Da bi ta pozicija bila rt-mis izgleda še dosti neverjetnejše kot zgoraj. Pa je vednar tako. Beli prične s presenetljivo potezo:
I.) KfS - e7	----
m si s tem zastavi lastnega kmeta. Seveda grozi obenem vzeti črnega kmeta s Ke7 — f6. toda to bi grozil tudi na poljih f7 ali g7 Jasno je. da črni odgovori.
1.	)--------g6 — g5
nakar izgleda pozicija še brezupnejša za belega kot poprej. Ta pa mirno nadaljuje
2.)	Ke7 — d6	- --
in se ne briga za pohod črnega kmeta
2.	)---—	g5 — g4
ki pa je seveda izsiljen, ker drugače Kd6-c5 že zoipet vjame nevarnega protivnika Sedaj pa pride udar!
3.)	еб — e7	----
Ta kmet, ki je navidezno brez vrednosti
stopa v akcija baš v momentu, ko črni kmet zapira lovcu polje ho. Radi te neprili-ke mora lovec na polje b5, da zadrži belega kmeta:
3.)---- Le2—b5
Toda ravno polje b5 ni ugodno braneče-mu lovcu Tam ga beli kralj takoj napade
4.)	Kd6 — c5!	----
in črni kmet nima več časa za nadaljno
prodiranje. Po 4.)---g4 — g3 5.)
Kc5 X b5, g3 — g2 6.) €1 — e8 postane dama (s šahom!) bi celo beli dobil partijo. Ce pa se lovec umakne, na pr.
4.	)--------Lb5 — e8
stopi beli kralj takoj v kvadrat g4 — gl — dl — d4:
5.)	Kc5 — d4
in partija je meriš.
Študiji dobro karakterizirati Rčtiia V njegovi igri ni heroizma ali pa nasilnosti in izredne jakosti. Zato pa je globoka, subtil-na, zamišljena. On se ne bori. se ne pretepava, on komiponira. V Rčtiju vidim vodilnega duha najnovejše, hipermoderne šahovske struje.
Naša rubrika mora urediti šahovsko no-tacijo, ki je za literaturo šaha neobhodno potrebna. Razmišljal sem dosti o raznih ži-večjih sistemih, odločil pa sem se koncem koncev za nemškega. Angleži imajo zelo okorno notacijo, Francozi malo nepregledno. Cehi in Rusi so že adoptirali nemško.
Na šahovnici se orijentiramo kakor na zemljevidih Od tabora belega do tabora črnega teče osem linij, paralelno z začetno bojno vrsto figure teče osem vrst šahovnice Prva vrsta je vedno ona, ki tia nji stojs spočetka bele figure, na osmi vrsti stoje črne figure.
Be!i, ki sedi pred šahovnico ima na skrajni levici a—linijo na skrajni desnici h—linijo. Na e—liniji stojita torei ob pričetku boia oba kralja, na d—liniji dami. Kmet pa pred kraljem maršira lahko v prvi potezi na polje e4. na polju e8 pa se lehko prelevi v figuro
Običajno se vsaka poteza notira tako. da se napiše izhodišče figure in polje kamoi figura gre. Kmet pred kraljem izvrši torej orvo potezo: 1.) e2 — e4. v drugi potezi Ы bela dama potem lalikc igrala: 2.) Ddl — ho.
Pri potezah kmetov rabimo samo označbe polj, v notacijo potez figure vnašamo tudi začetno črko imena figur. Te črke bi bile torej:
K----kralj
D----dama
T----trdnjava
L--— — lovec
S----skakač.
Imena figur so sporna stvar. Namesto trdnjave »maio Srbi »top«, namesto lovca imamo mi »tekača« namesto skakača konia Če nečemo v notaciji imeti nejasnosti in če ■tIiu tega skušamo dobiti enotnost nemške in slovenske notacije ki jc važna za nas »aradi kolosalne nemške šahovske literature ostane samo skakač; konjevi in kraljevi K bi se itak bila.
Zdi se mi. da bo težko naitt bppšn uredbo označbo in notacije, sigurno pa je. da je samo začetek malo težak. Radi tega si z mirno vestjo usurpiram pravico do orepotrebnt ^editve in pričakujem da jo bo naš slovenski šahovski svet bre? üfrow-я srvrpj?*!
Hadio
Izvleček b programov
LJUBLJANA 577 ф 4 K») iAliREb 3UV m 0 7 <w) PRAUA !34V ai 5kw) 4RN<< '441 rt i kw> VARŠAVA (1111 m lOltwl BPRl IN '4S4 tr M») PRaNKP' R1 4^4 oi 4*wl LAN(it=N 3F.R0 4ћЧф iOKw» STI TTQaRI iJSOK» i 4wl Ol 'MAJ 517 t I: Kw) U)NI»ON Djvrr -J 1604®	1 RIW 4a. I2!i«l. BI.
»IMPRÄTA '55«чг Яш« STOCK H'Ji V Motal» t VH«!
Ponedeljek, 28. januarja.
LJUBLJANA, 12.30: Reproducirana ßlas= ba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in Ьотгпе ve= sti. — 17: Koncert radio orkestra. — 18.30: češčina. — 19: Francoščina. — 19.30: Štiri osnovne vrste tuberkuloze. (Dr. Fr. Debevc).
—	20: Večer češke glasbe II. — 1. Smeta* na: Trio, op. 15. — 2. Novak: Trio quasi una ballata. op. 27. — Koncert radio <>rke= stra. — 22. Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana sla ba — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Kon* certni večer. — 22: Koncert lahke glasbe.
—	PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert tamburaškega zbora praških Sokolov — 20: Koncert danske glasbe. — Lahka glasba. — BRNO 19: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20: Prenos progra* ma iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Orker stralen koncert lahke glasbe. — 22.30: Pres nos iz Katovic: konccrt italijanske komor* ne glasbe. — 22.30: Lahka godba — Dlb NAJ 11: Dopoldanski konccrt. — 16.: Kon= cert orkestra — 25.05: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra — BERLIN 16.30: Komorna glasba in pesmi — 19.30: Prenos iz opere: Humperdinckova glasbena pravljica «Kraljevi otroci». — La* hka godba. — FRANKFURT 16.15: Kon* cert iz Stuttgarta — 22.15- Bellinijeva kop* certna opera «Mesečnina». * 21.15: Kon* cert iz Stuttgarta — LANGENBERG 17 45: Koncert komorne glasbe = 20: Ve* černi koncert orkestra solistov in zbora. * Koncert lahke glasbe — STI TTGART 16.15: Popoldanski koncert.: 2015: Prenos koncertne opere iz FrankfuTta -- 21.15: Koncert lahke glasbe. — TOULOTSE 21.30: Orkestralen koncert. • 22: Operne arije. * 22.30: Koncert na čelo. > 22.42: Valčkov večer — BUDIMPEŠTA 915: Dopoldanski koncert = 17.40: Violinski konccrt s cigansko godbo * 20: Prenos koncerta z Dunaja. * 21.30: Ciganska pod* ba. * 13: Napoved časa in reproduc. «las* virske sonate. * 20.45: Mešan večer. » 22.35: Orkestralen in pevski konccrt. — RIM 17.30: Prenos klavirskega koncerta iz fil* harmonije. « 20.45: Koncert lahke glasbe
in dramski večer. — STOCKHOLM 18.20: Lahka glasba. » 19.20: Prenos iz gledališča: Puccinijeva opera «La Boheme».
Torek, 29. januarja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas* ba. я 13: Napoved in reproducirana gla^* ba. * 13.30: Stanje vode in borzne vesti. « 17: Koncert radio*orkestra. » 19: Nemšči* na. * 19.30: Kemija vsakdanjega življenja. (Prof. Pengov.) « 20: Drama. * Koncert ra* dio*orkestra. * 22: Napoved časa in po* ročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. * 17.30: Poljuden popoldanski kon* cert. * 20: Koncertni večer. (Sodelujejo člani nar. gledališča.) — PRAGA 16.30-Popoldanski koncert. > 19: Prenos iz sta* nov.-.kcga gledališča: Bellinijeva opera «Norma». * 2220: Koncert lahke glasbe. — BRNO 1630: Koncert iz Prage * 19: Prenos opere iz Prage. * 22.20: Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 17.55: Polju* cen orkestralni koncert. * 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DU* NAJ 11: Dopoldanski koncert. « 16: Kon* cert orkestra. * 17.30: Glasbena ura za mladino. * 20.05: Koncert čelista J. Stu* čevskega. 20.40: Otroške pesmi s sprem*
ljanjem klavirja. * 21.20: Dunajska godba za ples. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert lahke glasbe. * 20: Zabaven ve» čer. — FRANKFURT 17: Koncert operet« ne glasbe. * 20.15: Poljuden koncert fil» harmoničnega orkestra. * Poezija in glasb3 ameriških zamorcev. — LANGENBERG 20: Collegium musicum. (Dunajska godba za ples.) — STUTTGART 17: Prenos koncerta iz Frankfurta. * 20.15: Poljudea koncert filharmoničnega orkestra. * Pro» gram iz Frankfurta. — TOULOUSE 21.30: Lahka glasba. * 22: Orkestralen koncert. * 22.35: Ariie iz francoskih in tujih oper.
—	BUDIMPEŠTA 9 15: Dopoldanski kon» ccrt. * 12.20: Koncert tria. * 16: Pevski koncert. * 17.40: Ciganska gotiba. * 19.30: Mozartov «Requiem». * 21.35: Koncert lah» ke godbe. — LONDON 1945: Beethovne* ve klavirske sonate. * 20.45: Koncert on kestra in solistov. _ RIM 17.30: Vokalen in instr'imentalen koncert. * 20.45: Kon' cert komorne glasbe in Puccinijeva epe* ra «Villi». — STOCKHOLM 1S.30: Lahka glasba. * 19.45: Poljuden koncert orkestra.
-	21.40: Mozartov kvintet za klavir in go* dala.
SlouonsKi svet
Slovanski aktivizem
V praški «Samostatnosti» je 4. t. m. priobčil prof. dr. Dimunj Vergun zanimiv cianck. ki mu je dal naüov «Slovanska razcepljenost». V čianku raz-pravija o slovanski politiki in izvaja:
«Lansko leto je razočaralo Slovan-stvo. Bilo je spominsko leto dveh najznamenitejših dogodkov vseslovanske-ga pokreta, obletnica praškega slovanskega kongresa 1. 1848 in «novoslovan-skega» kongresa I. 190S. To leto bi torej lahko dalo pobudo za osredotočenje slovanskih sil v Pragi. Žalibog pa se ie baš lani pokazala med Slovani taka razcepljenost, da ni našla posebnega odmeva niti proslava tega jubileja. Konstruktivnega smotra nista dosegli niti dve novi podjetji vseslovanskesra značaja v Pragi: ustanovitev Slovanskega instituta in Aluchova razstava slovanske epopeje. Šele v 1. 1929 se nudi možnost, da se ta pogreška vsaj deloma popravi: v Pragi se ima vršiti v spomin na lOOIetnico smrti Jos. Do-brovskega kongres slavistov vseh slovanskih narodov, v Sofiji pa se pripravljajo na proslavo v velikem slogu lOOOetnice carja Simeona.
Ali bi ne bilo morda umestno pri tej priliki proučiti dosedaj neizpolnjene zaključke praškega in sofijskega h.ongre-sa.'» — Dr. Vergun razpravlja na to o teh kongresih, omenja udeležence, navaja programne točKe. poudarja da je večina zaključkov na teh kongresih ostala zgoij na papirju, v glavnem pač zato. ker so vojni dogodki onemogočili njih izvršitev, ter nadaljuje: «Kulturno delo bi bilo mogoče obnoviti takoj po vojni, toda tu vidimo, da ni zadostovalo 10 let svobodnega razvoja novoustanovljenih slovanskih držav, da bs se mog o delo nadaljevati tam. kjer je prenehalo ob vojni. Izmed programn li točk sofijskega kongresa sta bili izve-deni samo dve vse ostalo čaka r,a novo inicijativo. Šele v 10. ietu po osvoboditvi razdeljujejo med slov. učečo se mladino v Pragi načrte o «slovanskem aktivizmu». Kdo je poklican obnoviti slovanski «sensorium commune»? Kriza avtoritete je očividna!
Toda nekaj se mora storiti, da bi vsaj za korak stopili naprej. Zato predlagam kot generalni tajnik odbora, ki je bil izvoljen na sofijskem kongresu. to-L. Naj se naprosijo posamezni referenti praškega in sofijskega kongresa, da z ozirom na nove razmere predelajo svoje referate in izdajo iz njih tak zbornik, kakršen je bil zbornik «Slo-vanstvo», ki ga je uredil takoj no praškem kongresu profesor Bidio. — Bii bi to ne samo spornen k starih sil, marveč obenem tudi priprava za nov slovanski aktivizem, ki ga zahtevata mladina in duh današnje dobe. S takim zbornikom bi dosegli vsaj to, da bi za informacije v neoslavizmu ne bi'o treba segati po Fischelovem «Panslaviz-mu». obenem pa bi s tem dobili tudi že zdavna pričakovani izvirni program.»
Dr. Vergunova izvaianja so prav umestna in le želimo, da bi naš'a dov-sod primeren odziv in uvaževanje. Slovanski aktivizem je nam res nujno potreben, saj je naravnost sramota, da
smo danes, ko imamo razen boljševiške Rusije štiri svobodne nacijonalne slovanske države, v delu za slovanske ideale daleč, daleč za predvojno dobo. Razmeroma malo smo po vojni novega zgradili, mnogo starega pa je propadlo, kar je prav lepo uspevalo pred vojno. Tako je na primer že dvajset let pred vojno obstojala enotna organizacija slovanskih novinarjev, ki je bila za slovansko stvar navečjega pomena. A danes? Deset let smo že svobodni, a doslej se nam še ni posrečilo, da bi obnovili staro novinarsko organizacijo ali vsaj priredili en sam sestanek slovanskih novinarjev! Aktivizem v slovanskih stvareh nam je brez dvoma nujno potreben, toda ta aktivizem ie mogoč šele. ako so podani pogoji zanj. to je ako so prej ustvarjene organizacije vseh onih. ki prihajajo za aktivno delo v poštev. In za to aktivno delo so v prvi vrsti poklicani slovanski žurna. listi. Treba je torej nanovo organizirati slovanske novinarje in preko njih po možnosti tudi slovanske književnike, pa bodo takoi podani temelji za najžf-vahnejši slovanski aktivizem! Uvažuj-mo nri tem, da bi najbrže nikdar nc prišlo do sestanka slovanskih oolitikov 1. 1908. v Pragi in 1. 1910. v Sofiji, ako bi ne imeli ti sestanki svojih predhodnikov v vseslovanskih novinarskih kongresih!
Jubilej M*'b'jjkova
i« *M<rari
Bivši vodji kadetske (konstituei'onalno» demokratske) stranke v Rusiji in bivši ruski minister zunanjih del Pavel Miljukov, ki živi sedaj v emigraciji v Parizu, slavi 27. t. m. svojo 70lelniio. Bil je vseučiliški profesor in je kot tak nekai let deloval tudi v Sofiji. Ko se ie vrnil v Rusijo le ostal dober prijatelj Bolgarov, za katere ie mnogo storil in se prav krepko zavzemal. Bolgari so mu za to hvaležni in razumljivo je. ako ob nieoovi TOletnici nrirede posebno siiaino proslavo v Sofiji. Osnovan je bii poseben odbor za prireditev svečanosti. V ta odbor so vstopili naiodličneiši možje vseh strank, na čelu jim vseučiliški profesorji. Društvo cOtec paizob ;,e ustanovilo poseben odselt, ki ima skrbeti za dostojno proslavo ;.ubileja P. Miljukova. Kulturna društva prirede v proslavo jubileja ruskega učenjaka in politika cDan Miljukova, v Sofiji. P. Milfukov se je septembra 1908 u leležil tudi slovanskega novinarskega kongresa in odkritja spomenika Primoža Trubarja v LjuMjaui.
Iz hvaležnosti. Med ruskimi emigranti, ki žive sedaj v Sofiji, je precejšnje število takih. ki so se udeležili 1. 1876- 77. rusko-tur-ške vojne, katere posledica je bila osvoboditev bolgarskega naroda izpod turškega jarma Ker sedaj, kakor povsod v Evropi, tudi v Sofiji hudo razsaja hripa, je občinski svet v Sofi.S sklenil, da naj dobivajo v Sofiji živeči ruski veterani, ki so se udeležili osvobodilne vojne, vsa potrebna zdravila brezplačno iz občinskih lekaren. Obenem je zaključil, da bo da:al stalno častno podporo v Sofiji v emigraciji živečemu generalu Savojskemu ki je na čelu svoje čete nrvi vkorakal v Sofijo dne 23. decembra 1877.
Jubilejne svečanosti v Sofiji. Letos prirede v Sofiji velike svečanosti v proslavo tisočletnioe carja Simeona in SOletnice osvoboditve Bolgarije. Na proslavo bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov. Г)ап proslave še ni določen. Slavnostni odbor je sklenil, da izda ob tej priliki dve jubilejni knjigi. Prva knjiga bo obsegala zgodovino bolgarskega naroda od carja Simeona do osvoboditve, druga knjiga pa zgodovino od osvobojienja do današnjega dne.
I. Zangwili:
Zaljubljeni zmaj
Na prvi pogled ni bilo na zmaju ničesar, kar bi kazalo na vroče srce in razneženo dušo. Zmaj je bila pošast z dolgim trupom in bleščečimi iuskinami, ki so se svetile kakor ščiti. Glava je bila ogromna, iz gobca je zdaj pa zdaj pogledal dolg nazobčan jezik. Tudi hrbet je imel podobo navzgor obrnjene žage. Noge so bile oborožene s strašnimi kremplji. Zmaj je bil torej pravi t tip zmaja, kakor nam ga opisujejo pravljice.
A kaj ga je bilo navdalo s človeškimi čuvstvi? Poslušajte zgodbo:
Bilo je v času, ko se je ves Cgipet tresel pred okrutnim zmajem. Ta pošast je bila prava kazen božja, rana egiptovske dežele. Prebivalstvo pa je imelo samo eno sredstvo, ki je lagalo strah dežele pred zmajem: vsak dan je bilo treba položiti zmaju na žrtvenik cvetočo devico. Min'lo je štiri in dvajset let in device so šle h kraju. Na vrsto je prišla Sabra. faraonova hči-
In tedai je prišel v deželo lep angleški popotnik iz Coventryia. Imenovali so ga Jurija. Bil je mlad in hraber; v svoji bojevitosti je pozval zmaja na meidän.Ime] je vso srečo. Med bojem
je namreč spoznal, da ima oranžno drevo velikansko zaščitno moč in kadar je bil v nevarnosti, da ga zmaj doseže, se je umaknil pod njegove veje. Zmaj se mu ni upal približati in tako se je zgodilo, da je popotnik pošast ubil.
Taka je povest o zmaju in junaškem Juriju.
Nekai stoletij po tem dogodku pa se je zgodilo tole: našel se je plemenit meščan, ki je, držeč se starodavne pravljice, napisal zgodbo »Sveti Jurij in zmaj«. Zgodba je imela obliko drame in igrali so jo v nekem angleškem gledališču na deželi.
In zgodilo se je, da je dobila viogo princese Sabre deklica, ki je v vsakem pogledu ustrezala zahtevam legende: bMa je mlada, lepa, stasita, čila. krasne rasti, mila v pogledih in živa v besedah. Skratka: bila je taka. da bi delala čast vsakernn plakatu za toaletno mik». Ni torej čudo. da je v gledališču vse norelo za njo, vse. pravim, od ravnatelja do zadnjega sluge. V največji skušnjavi pa ie bil :gralec, ki je r>redstav!ial svetega Jurija-
Menda ni treba povedati, da je bila Sabra tista, ki je napravila iz zmaja sentitftentalen stvor. Na deskah, kakopak; zakaj v besedilu je stalo, d'a hoče
zmaj požreti žrtev, in če bi bi bese. dam zvest, bi moral zmaj ostati krut in strašen. Na odru pa ie postal kro-tak. imel je srce. človeško srce in se ie od miline skoraj razjokal.
Naj povem, kako je bilo.
Polovico zmaja, sprednji del, je predstavljal Davle Brigg. Igral je v zmajevi glavi in spretno upravljal sprednji del života. Kadar je bilo treba, je stresal glavo, plahutal s krili in tulil, da je gledalce obhajala kurja polt. Sikal je tudi ogenj — ko je zažigal v zmaievi glavi petarde. Brigg je bil surov Škot, fanatičen iigralec in zato ni štedil ne fizične ne duševne sile na deskah. Bil je velik stremuh in pred očmi mu je lebdela samo karijera. Njegovo srce je bilo hladno kakor kamen.
Zadnji del zmaja je upravljal Jimmy. Ta se je bil zaljubi] v Sabro-
Kako se je to zgodilo? Težko je povedati! Vendar naj poskusim: med neko vajo za predstavo ie Jimmy gledal Sabro in se je popolnoma zagledal vanjo. Čutil se je nepopisno srečnega, da ie smel igrati z njo. Kadar je imel odmor in ie lahko zlezel iz zmajevega trupa se je ob pogledu na Sabro topi! od miline. Kadar oa je bilo odmora konec in se ie moral vrniti v trup, se mu je zdelo, da se vrača v pekel. Kadar
Pa je sveti Jurij govoril svojo vlogo pred občinstvom, je moral Jimmy čepeti za kulisami in poslušati prosti verz, ki ga je predstavljalec svetnika luščil iz sebe. Takrat je neprestano upiral svoje oči na hodnik n pazil, kdaj bo kraljičina stekla iz svoje sobice mimo kulis ter ga oblagodarila s svojim dihom nalik žarku mesečine. Kadar pa je Sabra izpregovorila, takrat, oh. .ie bil Jimmy kakor začaran. Večkrat je pozabil, da mora migati s kovinastim repom sem in tja. kar mu je donašalo od režiserja nemalo graje.
Nesreča pa je bila še ena: med tem. ko je hladni in malomarni igralec Brigg lahko ves čas igre gledal Sabro skoz! zmajeve oči. je b'I Jimmy zaprt v drugi polovici trupa, ki je bila docela pokrita z luskinami, tako da ni bilo nikjer niti najmanjše reže. To je napravilo Jimimyja strašno ljubosumnega. Zavidal ie tovarišu njegov sijajni položai v sprednjem delu trupa. In nekega večera se je ohrabril ter pomidil Briggu. naj zamenjata vlogi.
»Tepec!» mu je odvrnil Brigg- »Da mi ne ponoviš te budalosti!«
Jimmy ie ves poparjen odšel. Skušal ie Brigea nrelis'citi in je pred njim prihajal v gledališče, toda Brigg je bil kot vesten igralec vselej za časa na svo-
jem mestu in tako ga ni möge] Jimmy nikoli prehiteti Zaradi tekme, ki je tako nastala med Briggom in Jimmyjem, pa se je često tresel ves zmaj, iz notranjosti zmajevega trupa pa so vreli čudni glasovi, spominjajoči na trebuh-liače.
Nekoč sredi predstave, ko je Sabra. pela romanco, je Jimmy zaupal Briggu, da je zaljubljen v kraljičino. Brigg je bušil v smeh.
»Ce ti je kaj do samega sebe. si izbij to neumnost iz glave!« mu je svetoval. »Pomisli tudi. da je tvoj ideal zelo praktičen: že davno je vrgla oči po gledališkem ravnatelju.
Zmaj se je stresel in strašno zatulH.
»Molči, grdoba!« je siknil Jimmy. »Ona je čista kot angel!«
»Lepo te pros'm.« je odvrnila glava, »molči vendar in ne govori o angelih. Povem ti pa. da jo ravnatelj zelo stiska na svoie prsi kadar pride do ti« stega trenutka v igri.«
»Mogoče ne ve, da is ravnatelj ože-шеп?« ie deial Jimmy-
»Nikar ne misli tega! Ona ve vse to zelo dobro!«
»Oh, kolika žalost!«
»Le pazi nanjo, kadar pade svetemu Juriju v naročje!*
1/ zmaja s? je izvil bolesten krik:
гШЁЫЙгь.«
Kulturni pregled
Karneval
V	velikih mestili so bile zadnja leta na-skarade nemoderne in so v primeri s plesi in redutami stopile popolnoma v ozadje prišlo je pa celo tako daleč, da so smatrali maskirane prireditve za banalne in preživele V Ljubljani seveda, ki še nismo svetovni center, je bilo pa drugače
Na skrivaj in v zadnjih kotičkih srca je pa vendar povsod živela želja po pustnih šemab in po preeblačenju, ker je to človeku prirojeno in v navadi že od pradav-nme človeštva, ko smo bili še na najnižji stopnji svojega razvitka
Na drugi strani je pa tudi prirodno. če se radi otresemo puste vsakdaniosti Zato pa ni nobene prireditve prikladneiše kakor maskerada ko se lahko popolnoma pretvorimo in se podamo skritemu hrepenenju po igri za usodo Zabava na maskeradah ie mnogo intenzivnejša in če smo preoblečeni, so nam dovoljene tudi riairazličnejše spletke m intrige ter šale, na plesih ie pa vedno kolikoi toliko napeto, kar ie skoraj istovetno z dolgčasom.
Mogoče je pa tudi da so bile maskerade obsojene samo zato ker so stroški za masko preveliki, plesno obleko je pa mogoče predelati in jo nositi tudi še na drugih prireditvah.
Sicer ie resnica, da si tudi s prav majhnimi izdatki lahko nabavimo originalno in učinkujoča masko, vendar pa to zahteva izrednega okusa in spretnosti Sedai so se pa maskerade pojavile zopet in gotovo bodo letos tudi po velikih mestih po živahnosti prekosile vse prireditve prejšnjih let
Naloga vsake dame je torej. da se ob pravem času preskrbi z vsem in najde dobro idejo za masko.
V	ta namen prevrnemo vse zaloge ostan-kov 'n starih oblek, poten pa prebrskamo še po glavi in našem okusu pa bomo gotovo našli rešitev ki bo zadovoljila nas in fra-pirala okolico.
Nekateri raie predstavljajo abstraktne pojme, kakor »fantazijo«, »barvno harmo-nijo« »boj ornamentu« i. dr. кат je zelo moderno v dobi umetniških boiev Za občinstvo so pa bolj učinkuioči taki kostumi, ki prideio tudi v gneči "elike plesne dvo-rane do veljave.
V	glavnem ločimo dvoje vrst kostumov: Na en način si nabavimo kostum tako. da večerno »bleko okrasimo z emblemi ideie. n pr stilno obleko okrasimo z množino rož in si nak'timo z njimi tudi glavo ter tako dobimo »kraljico rož« Na podoben na. čin stilno obleko spremenimo tudi lahko v »kristal« ali »snežinko«, če na obleko na-šijemo mnogo srebrnih in bleščečih se emblemov in girland. kakršne se rabiio za božično •Irpvosce Тякя maska tndi ni draga
Ce pa tak kostum ni zadosti »maska«, se moramo odločiti za popolno masko, vendai imamo pa tudi tu nepregledno vrsto idej, ki se dajo izvesti lahko in brez velikih
stroškov.
Na naši skici podajemo nekaj osnutkov in
misli.
Na prvem mestu vidimo apartno kaktejo, ki igrajo v modi in umetnostni obrti tako veliko vlogo da bo tudi njih zastopnica v plesni dvorani dosegla svoj uspeh. Najlažje si tak kostum napravimo tako da ob-lečemo ozek sviter z zavihanim ovratnikom iz svetlo zelenega trikoja in na njega nalepimo sive papirnate trnje Iz lepenke, k' ie tudi prevlečena s trikotom in prav tako garnirana s trni in bodicami, napravimo originalno kaktejo, ki jo montiramo na klo bučevinasto čepico Originalnost tega kostuma pa obstoji tudi v tem. da si iz oboda iz žice. ki ie podoben obrnjenemu senčniku za svetilko napravimo nekak moderen lonček za kakteje na ta način da ta obod prevlečemo s svilo žive barve zlasti rdeče, kar deluje prav originalno Krilce, ki se vidi pod tem lončkom, naj bo popolnoma mirne barve in oblike da ne pada v oči in ne kvari vtisa kostuma.
Za vitke postave ie zlasti prikladen »rožni kavalir« Zadaj podaljšanega fraka in malo ohlapnih hlač iz umetne svile, ki se prav zelo sveti, ni težko skrojiti Vezenino na fraku naslikamo ali jo pa napravimo iz debelih kovinskih niti. kar se posebno ie-po odraža od bele lasulje Srebrna roža. simbol »rožnega kavalirja«, seveda ne sme manjkati.
Orijentalske maske še vedno zelo ugajajo, vendar pa pri njih ne smemo preveč kopirati narodnih kostumov Pač pa nam morajo pri njih pomagati fantazija in razne podobe iz pravljic.
Naša srednja slika nam kaže kako je г malimi izdatki mogoče doseči velik efekt Srajca in turške hlače i>z svetle svile tvorijo glavne dele kostuma, ki je izpopolnjen s kratkim svilenim jelekom ali bolerom. s pisano vezenimi rokavi in črtastim pasom Na nogo spadajo pikantne orijentalske pa-pučice na glavo na fantastičen turban.
Mično pijereto si brez truda v naglici in-proviziramo iz vsake večerne obleke, če jo okrasimo z raztresenimi velikimi in malimi črnimi pomponi širokim rišom okrog vratu in s pavjim peresom, ki ie tudi okra-šen s pomponi, na ozki čepici.
Španski kostum si bo napravila lastnica rute z velikimi rožami, ki io slikovito ovije okrog telesa, poleg tega se pa rjavo šminka, pokrije s temno lasuljo z velikim glavnikom ter si glavo ogrne s španjolsko -tit-n i7 rink ki ie пкгя5рпя s krvavo rdečr1
rožo. Vitka rasna dama bo kot Španjolka gotovo senzacijonalno učinkovala, kar smo se tudi v Ljubljani prepričali na glavnih maskeradah zadnjih let.
Na ledu
Za drsanje se lahko oblečemo na dva načina. Ali izberemo enostaven kostum, k! je pa prikladen samo za elegantne postave brez pogreške In lo za najboljše drsalke, ker bi se pri padcu dobro blago preveč pokvarilo, ali se odločimo za volneno modo. ki na ledu izborilo učinkuje. Že dolgo vemo. da pri športu pisane obleke niso po-greška, temveč prednost, ker na svetlem ozadju delujejo izredno živahno. Poslednje
tvorbe pletenin s svoio živo in kontrastno »rnamentiko, zlasti s takozvano intarzijsko vezenino, so najbolj priporočljive.
Na naši prvi skici vidimo plamteče rdeč pulover z raztresenimi, v intarzijskl tehniki izvedenimi pikami v svetlejše rdeči ali temnomodri barvi. Spodnji rob je zaključen s pestrimi črtami, ki se ponavljajo tudi na koncih šala in na štulpah volnenih rokavic.
Kakor apartno prihaja do veljave sviter z ornamentom šahovske deske, vidimo na drugi sliki. K temu svit er ju oblečemo svetlo krilo in svetlo pulnanovo čepico.
Visoki čevlji za drsanje, ki se tesno opri-jemijejo členkov in tako dajejo nogi potrebno sigurnost, bodo letos gotovo zmagali.
Zapestne ure
Ura na zapestnici je zadnja leta postala prav za prav nakit, ki šele v drugi vrsti služi tudi svojemu praktičnemu namenu Zato vzbujajo zapestne ure največje zanimanje zlatarjev in umetnostnih obrtnikov, ki so dali v promet že v resnici krasne male umetnine Ure. kjer je kovina glavni del, so prišle popolnoma iz mode. ker delujejo pretrdo in predolgočasno.
Nasprotno pa vidimo poleg modelov, k? so okrašeni z dragulji, mnogokrat tudi
emajlirane urice, ki so posebno dekorativne Tako vidimo na naši zadnji skici rurr.e-10 emajlirano uro z modrimi žarki, kai -vori izvrsten barvni kontrast. Popolnoma irnamentalna ie srednja ura. Številke so razvrščene v trikotu, ki počiva med bri-Ijanti ali imitacijami na podlagi Iz oniksa Mična je tudi urica na prvi sliki, kjer je na svetlozelenem polju s pentliami Vi tem-rrazelenih kamenčkov ali jekla v slogu Ludvika XV nameščena ura Medtem, ko polagamo vso pažnjo in okus na uro samo, je pa nekdanja zapestnica iz zlata ali druge dragocene kovine sploh postala po-oolnoma nemoderna. Na njeno mesto je -topil preprost trak ali svilena vrvica odgovarjajoče barve, da lepa ura pride še bolj do veljave.	«
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
O. P. S. v В. V stročničuih sadežih (fižol, grah itd.) se nahaja posebne vrste rastlinska beljakovina, ki ji pravimo legumia. Ta beljakovina se pri kuhi v apnenčasti vodi spoji v apnov legu-m'ffl, ki ni topljiv, ampak se strdi v večjih ali manjših, mečjih aLi trših kosih, kakor je že kvaliteta n. pr. boba. To so tista »zrnca«. ki va-n delalo prcglavico, Ln с katerih morda sodite prav, da vam delajo nadloge v želodcu. — Vsi omenjeni sadeži se dajo že izboljšan, če se namakajo v mehki vodi, ki vsebu-je le malo apnenca. Prideva nie sode vodi, v kateri se kuha legtraiinoze, jih ne napravlja boljše. Pač pa postanejo vsi ti sadeži lažje prebavljivi in neprimerno okusneiši če Jib namakaš in kuhaS v deževnici ali strežnici ali destilirani vodi. — Ta poskus lahko izvedete tako, da istočasno kuhate perišče fižola v studenčnici in pa v snežnici — G. D. P. v S. R. (Hpice so za otroke skoro ved-no nevarne; га odrasle, ki sicer red ko obo-le na njih, pa vedno !ako opasne in Izkazujejo izredno visoko amrijivost. — G. M. G. ▼ L Ad. 1. One bezgavke so nabrekle žleze in dokazujejo. da vaš Knfatičnl sistem ni v redu. V splošnem same na sebi ne pomenijo dosti Seveda če so prevelike ra se zdravilom ne umaknejo, se fih le treba rešiti г operacijo; prav tako tud.t če se zagnoje Poskusite si delati ponoči obkladke. namočene v raztopini Darkavske soli (1 žlioo па 1 liter tople vode) Ali si atrije v žleze za lešnik velik kos jodovega mazila. Zraven pijte ribje olje, ev. Jemljite Vigantol Pozneje letovišče, mnogo pohajanja pod milim nebom Ce so pljuča dobra, previdno so-lnčetije (po 5 minut na dan). — Ad. 2. se vredi samo ob sebi, ko se izboljša prva bolezen. — Ad. 3. Izhaja iz ustroja in se ne da odpraviDi S šolanjem volje se pa da sem pa tja pojav ublažiti. — G. F B. v T. p. K. Ne da smo videli liso, ne moremo nič točnega povedati Mislimo pa. da gre za navadno »ognjeno znamenje« — Ce je otrok sicer zdrav, ni treba dosti odlašati; sicer je še čas. toda preje, kot se operira, tem manj se pozneje pozna brazgotina. — G. A. K. v IVI Brez osebnega pregleda ni mogoče povedati zakaj gre. Lahko, da Je kožna, lahko, da Je živčna bolezen. Obrniti se vam bo na strokovne zdravnike, ki prihajajo za te bolezni v poStev Potem bo vaša bolezen bržčas zahtevala sistematične kure. — Za enkrat se poskusite mazati z inotiolom Petem pa se odločite in pojdite k zdravnikom, aH. še boljše, vstopite v bolnico- - G. M. S. v P. »Tamaritida« je nekaka mezga, napravljena iz stročnic, odnosno mesokarpa sadeža rastline tamarindus in-diea. Tamarinde so milo šn nedolžno odvajalno sredstvo, še najbolj upcrabljevano pri obolelih otrocih. — G. dr P. K. v M. S. Skoro vsi, osobito literarni biografi, so zaljubljeni v svoje obo-ževance, katere skušajo v vsakem pogledu Idealizirati in to pogosto tudi za ceno kritičnost! in resnice Nitzsche le bil nedvomno psihopat in je pozneje še obolel in umrl na progresivni paralizi. (F Moebnis-ovo patografijo o Nitzscheju) Da take ugotovitve gotovim avtorjem io krogom ne ustrezajo, ie umevno. — G. M. T v R. Lepra (gobavost) nikakor ni omejena samo na Aziio In Afriko, ampak imamo Jo še vedno tako v Evropi (n. pr pri Laponcih na visokem severa, v Ameriki posebno v Braziliji) V Avstraliji Je menda ni; oceanska otočja pa niso brez wie. — Bolezen povzroča baoil, sličen in soroden bacila tuberkuloze. - G. D. V. v Ž. .Brightova bolezen !e zastaTe! izraz za vse bolezni na ledvicah, katerih ob času. ko jo Je opisa kot prvi avtor, po katerem se imenuje ta bolezenska skupina, še ni bilo tako točno mogoče ločiti druge od druge, kot danes. Značilno za vse dejstvo, da bolniki, trpeči na teh boleznih. Izločujejo bo!| ali manj redno s sečjo večje ali manjše količine beljakovin. — Diagnoza pa nikakor ai napačna. — G. F L. v C. Vsi tudi minutni termometri se še dvigajo vsaj za 0.2 stopinje Celzija v nadaljnih 5—10 minutah Zato naij ima bolnik pri sebi toplomer vsaj kakih 7 minut Merjenje v ustih ne nud; bogve kakih prednosti, če le ono pod pazduho izvedeno s primerno pazljivosti« Temperatura v ustih pod Jezikom, — preje zobe in usta osnažitil — znaša 0.2 stop. C več nego pod pazduho — Težko, da najdete dva termometra, tudi če sta »preizkušena« in se izkazuieta z atestom, — da bi enako kazala. — Sicer pa imajo vsi preizkušeni instrumenti pndejane korekturne podatke, ki so pa vse brez praktičnega pomena Eksakten tak instrument. in za običajno ceno ssloh ne more biti, ne glede na to, da se Živo srebro ne širi enakomerno in torej ne tako, kakor mu to ukazuje raz-predelba пз skali. — Da spravite živo srebro zopet v krogljico. otepate s toplomerom ob sebi Vendar smete to delati samo t ohlajenim instrumentom. ednosno živim srebrom, čegar nit se rada pretrga. — G. B. C. v M. Izumite! zdravniškega zrcalca za grlo )e res taiik; bil je to učiteii petja Manuel (iarcia (1S54) Pred njim je pa že delal poskuse zdravnik Babington (1S29), ki Je že vide! s svoiim zrcalcem razpoke (Stimmritze). — G. č. t. v V. Zlatenica n! bolezen sama na sebi. ampak samo simptrmi (znak) bolezni gotovih organov ali krvi Spremlja pa ta znak lahko precei nedolžne, kot tudi smrtnonosne bolezni. — Vpozneiši živlienski dobi. zlasti ob naglem hujšanlii in propadanju telesnih moči. Je zlatenica vedno iako grozeč znak Bolnik naj se nemudoma odpravi k zdravniku.
»GAMMA« le Izven konkurence гака} je edino sredstvo čigar zdravilni učinek je znanstveno ugotovljen
»Lažeš lažeš!«
Tedaici pa ie prišel trenutek, ko sta morala oba. Jimmy in Brigg, nastopiti svoio službo v zmajevem trupu. Eden je iel užigati petarde, da so se vili zmaju iz gobca in oči plameni in oblaki dima drugi pa se ie začel valjati na vse strani Jimmy je bil nesrečen in si je v tei zmešnjavi zaželel smrti. Sabra. ki je bila pravkar padla svetemu Juriju v naročje, ga je napravila vsega vrtoglavega.
Stara stvar je, da vljudnost vselej zmaga ...
Nekoč se je zgodilo, da le Pnsel Brigg nekoliko pozneje k predstavi. Zakasnil se je bil, ker je poskušal novo modulaciio glasu, s katero .ie hotel presenetiti gledališkega ravnatelja in navdati gledalce z grozo. Ko pa je hotel zlesti zmaiu v trup. mu je povedal Jimmy, da bosta nocoj zameniala vlogi
»Da se ml neutegoma spraviš ven-kaj!« ie zapretil Jimmyiu.
Ta pa, ves srečen, da ]e tovariša le enkrat ukanil, n1 hotel ničesar slišati Ostal je trdovratno tam, kjer se je bil zasidral.	, . ,
Jimmy, prinesel sem s seboj dolgo felo, in Bog mi ie priča, da jo boš ču-
tu če se takoj ne umakneš.« je rekel Brigg
Ura je bila že pozna. Da ne bi trpel začetek predstave, je Brigg zlezel lepo v zmajev rep in igra se ie začela.
Kmalu ie Jimmy začutil, da ga je nekaj pičilo pod koncem hrbta. Zmaj se je stresel in tako zatulil, da je gledalcem planila kri v glavo. V misli, da bi utegnil hov vbodliai pripraviti Jimmyja v besnost, je Brigg odnehal. Tovariš se mu ie smilil.
Jimmyja pa so med tem navdajali čisto posebni občutki. Veselje, ki ga je čutil v začetku igre zaradi tega. ker se mu je posrečilo ukaniti tovariša, se ie polagoma izpreminjalo v jezo. zakaj ko ie opazoval igro iz najbližje bližine, ie moral na žalost ugotoviti, da Sabra res ljubi svetega Jurija, katerega je predstavljal ravnatelj gledališča.
Napočil ie čas za prizor med devico :n svetnikom.
Kraljičina, božansko lepa in v svilenem plašču, je z milim glasom srčila svojega branitelja in ga pozivala, naj se vrže na zmaia. Sveti Jurij pa se le zaradi obrambe pred pošastjo umaknil ood pomarančevo drevo 'n čakal, kaj bo storil zmai. Gledališki tehnik je bil že dal potrebno znamenje. Tedaici pa je Jimmy, zaljubljen in slep, planil na-
prej ter iel kričati in preklinjati, da se je vse treslo. Rigal je ogenj, ovijal svetega Jurija, svojega smrtnega sovražnika, v oblake dima in gledal, kje bi mu več škodil Ravnatelj pa je bil na napad dobro pripravljen. Nosil je čez obraz zaprt šlem.
Končno je sveti Jurij le zabodel zmaja. Kopje se je zasadilo natanko v sredino med Jimmyja in Brigga. Publika je kričala od navdušenja. Pošast se je iztegnila in zavalila čez oder. Bila je genljiva scena. Zmaj je bil vrgel ude od sebe.
Sabra ie tedaj planila v naročje svojega rešitelja, ki jo je strastno objel m jel sipati na njeno lice nebroj poljubov.
Jimmyju je bilo to dovolj, da je v njem zakipelo. In tedaj se je zgodilo nekaj neverjetnega.
Zmaj je mahoma vstal . . • Brigg, ki je čutil, da nastaja katastrofalna atmosfera. je skušal krotiti Jimmyja z Iglo. a zaman. Jimmy pa je divjal. Zmaj |e stal pokonci in se ie bližal svetemu Juriju.
Publika Je ostrmela. V jrledallšču }e nastala tišina. Vsak le čakal, kaj pride Sveti Jurij, ki }e drla! princeso Sabro v naročju. Je bil v veliki nepriliki. Naposled je stal zmaj tik pred niim. Moral se je umakniti v stran, zakaj lote-
val se ga je smešen strah in skrb, kako bo končala predstava s tem nepred-o'sanim koncem.
»Nesrečneži Kako si predrznež!.. •« je obupno zajavkal zmaj in z močnim udarcem šape podrl svetnika na tla.
»Jaz te naučim spoštovanja!« je kriknil ravnatelj.
»Da, spoštovanja do devic!« mu je jezno zasolil zmaj in se vrgel na svetega Jurija, ki pa ie med viharnim odobravanjem občinstva pobegnil z odra.
Gledališče je vrelo, kričalo, se hah-ljalo in ploskalo. Dame so si od smeha brisale solze, gospodje so se držali za trebuhe.
»Sveti Jurij in zmaj« oa ie s to predstavo izginil z repertoarja.
ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ
vsaka zavedna
gospodinja upora«
bija dosledno
АШШЛА
prašek
za pecivo
^ llu (({t ((/x lli. /(/. //л //л Ul.
Rak, veliki narodi in mi
Vsi veliki narodi in tudi mnogi mamil kulturni narodi so se vrgli na kritično vprašanie o feasledovanJn in oobiiamu raka t vso vnemo ne izogibaioč se naivečiim žrtvam samo da orideio do dna tel skrivnostni morilki človeštva.
Zanimanje za obolenie na raku sega daleč nazaj v 18 stoletje Na Francoskem ia že 1. 1740. osnoval kanonik Godinot posebno bolnico za obolele na ггкп. Koncem 19 ln začetkom 20 stol»tia on ^e 'e zhčl-1 uirenziven boi oroti raku. Zaporedoma so se ustanavljala društva, tako zvani »komiteji za raziskavanie in oobiianie raka (blastoma)« V Angliü ie bilo ustanovljeno tako društvo že 1. 1S0U a ^пеје zamrlo in se oživelo sele v začetku 20. stoletja. L. 1900 ie bilo ustanovljeno v Berlinu duštvo: »Zentralkomitee für Erforschung und Bekämpfung der Krebskrank-heit« ki ie predlanskem obhalaln že Det-indvajsetletnico svoiega olodonosnega humanitarnega delovania Enako so vzrastia taka društva 1 1906 v Franciii. 1. 1909 na Danskem. I. 1914 na Holandskem. Po vojn-i so sledile tudi druge države kot: Italija. Češka. Grška. Rumuniia itd.
Rusi so že leta 1897 ustanovili v Moskvi Morosow-ovo bolnico zooer raka s prof, Le\vschin-om na čelu L. 1901 ie bil ustanovljen v Bufflu v Ameriki. N Y. enaki zavod pod vodstvom Parka Ros\ve!l-a a leto pozneje se te posrečilo nemškemu profesorju dr. V Cze-rnv-u zainteresirati javnost za to veliko ideio Plod tega ie bil krasen zavod za raziskavanie in oobiianie roka. tkz. »Samariterhaus« v Heidelbergu. ki ie še danes eno naivečtih in naimoderneiši-h zdravilišč svoie stroke.
Znanstveni zdravniški krogi vseh kulturnih držav so se združevali v omeni enih komitejih katerih namen ie bil raziskavanie in pobiianje raka. Vedno razstoče številke statistik o mortaliteti vsled raka so človeštvo prisilile da se mu stavi z vsemi danimi sredstvi v bran
Na Angleškem so ugotovili že I. 1849. na 100 smrinih slučaiev 1.77% raka. L. 18%. že 7.64% a 1. 1905 — 8.3% Na Nizozemskem 1. 178 — 4.9%. I. 1S97. — 9.1%, leta 1905. - 9.5% V Švici: 1. 1SS9 — 11.4%. 1 1905. celo 12.4%
Glasom Reichmanin-ove statistike umre v Evropi okrog 300.000 oseb letno vsled raka in t?o Droporciii se lahko preračuna, koliko odpade na našo džavo. Ameriška statistika kaže. da odpade na 10 smrtnih slučaiev preko 40 let starih oseb po en slučai smrti radi raka: na Holandskem ca celo 7.
Hofrmanm-ova statistika za 1. 1905—1912
0	umrljivosti r.a raku nam kaže. d3 umre na ЮО.ООЭ orebivalcev v
Švici	124.3
Nizozemski 106.4 Švedski	98.3
Norveški 95.6 Nemčiji	87.1
Franci ii 78.4 Ameriki 74.7
Zanimivo ie tudi da ie rak v severnih krajih mnogo boli razširjen kot v južnih in da se od leta do leta boli širi. V Rušili ie
1	1915 umrlo na raku od 100.000 orebivalcev — le 89 liudi. 1. 1926 že 118. Isto se opaža v Nemčiji, na Švedskem. Norveškem. Danskem itd. a predolgo bi bilo na-v3ianie vseh tozadevnih statistik.
2e iz teh številk nam postane lasno, da le napotilo omenicne komiteje, da so začeli ustanavljati zavede ki se bavijo specialno sam.i s kanceroznimi bolniki. Tako obstoji v Nemčiri nolesr že omenjenega vzornega »Samarrterhans-a« v Heidelbergu tak zavod tndi v Berl%u. ood vodstvom dr Blumenthala in v Hamburgu pod vodstvom prof dr. Biericha Naikrasneiši in naivečii tak zavod ie Da v Buenos-Airesu v Argentini privatna last prof. Roffa.
Angleži so z ozirom na akcilo Proti raku silno agilni. Vodilen le veliki zavod društva »Imperial Cancer Research Fund« v Londonu sedai dck! vodstvom oroi Mu-rrava. Poleg tega obstoja v Londonu še »Middle-sex Hospital« (samo za neoperabilne slučaje) »Cancer Hospital« in še zavod za radi t.
Podobno so si ustanovile svoie ^antikaf-cinomatozne institute Francija. Švedska. Italiia itd.
Veliko krivdo na katastrofalni razpase-nosti raka nosijo vsekakor bolniki sami. ker se ne Podvžreio pravočasni, temeljiti zdravniški oreiskavi neeo smatrata v počet ku nedolžno izgledaioče neboleče novotvorbe (tumoTe) za poiav. *ki bo fe mirnih. Ni mesta na človeškem telesu, kier ne bi rak za čel svoiega Dontrbonosnetra delovanja. Ce ie zanemarjen se razoase še po soseščini Vendar se najpogosteje razvije na nekaterih organih, kot n. or na maternici in prsih v grlu. želodcu, na ustnicah i t. d.
Spoznanie. kako silno socialno zlo te так. umrliivost vsled raka iedva še 7aostaia za rnnrlitvostk) radi tuberkuloze Na Angleškem. kjer ie socialni položaj nižjih sloiev tako vzorno izboljšan tako r'ede orehrane. stanovani kakor radi specifičnega zdrav-lienia tuberkuloze, oa rak že nadkriliuie umrljivost vsled tuberkuloze
Mnogi liudie imaio na telesu male bradavice »znamenja« Doline in rame mehur-ne izrastke, ki se sčasonb začnejo spre-mlniaM. razpadati in se polagoma spremenijo v raka. Gotovo ie težko nredvideti zli značal teh tumoriev zato velia vedno nai-sig-urneiše pravilo: odstranil iih prej ko mogoče.
Razen tem Ie začetek raka često tndi v raznih stalnih draženjih Raku v ust'h in grlu ie često vzrok smilo zobovje, ki do-škodule sluznice, na ustnicah oioa rtd Isto se opaža отј raznih Poklicih, zlasti Dri onih. ki imaio posla s katranom Darafinom arzenom. saiami Rönfgenovimi žarki aH radijem. Na opeklinah zadniib dveh se kai nngnsto ooažaio karcinomatozna oboi en ra. Včasih se razvile rak tudi na starih brazgotinah opeklinah, tuberkuloznih (luous) ali sifilitičnih ranah.
Kako nastane rak (catcmom. sarkom Cancroid)? Dr I. Benčan nam v »Zdravi«, št 1 1927 noiHsniuie niesro-v oostanek tako:
"S nočetka 1e rak navadno malhen izrastek. ki ne boli. ki oožene пэ maternični ustnici na orsih žene ali kot mala ooškod-ba sluznice ki ne obrača na sebe pozornosti ker ne boli. S časoma Dočne ЫФге5е rast? in se širi v sosedie kivo dotičnega organa Naposled Izsrubi nrvotno obliko koma' vidnega izrastka močno oožene h se razširjen tako rekoč vkorenini in sooü г ždravl-n tkivom, tvoreč kasr^ie z niim vred trdo. nepremično celoto. Tako Postane rak kt se bohotno Siri raste. iničuioC zdrave celice sosednlega tkiva. Rak se razvti2 na mestu: nozneie ori razoadaniu rakovih celic v bližini žilnega omrežia kr.i
vavi in se včasih smo'ri. Dalie rožene v globočino napade sosednje tkivo, se razširi да ožilje mezgovne žleze, ki postanejo trde prenehajo v svoiem notraniem delovanju in razpadajo itd. itd.<
Po žlezah in krvi se širi k) odceoki razpadlih rakovih celic dalie do telesu m kier se ustavijo, tvorijo nove kolonlie (melasta-ze) V teh se začenia isti proces in ves organizem človeka zapostane plen teh novotvorb rakovih celic.	, . ..
V začetnem stadiiu ko ie rak se Realiziran ga ie operativnim Dotom mogoče^popolnoma odstraniti Ko Da se razširi dalie po telesu, ie operativna Domoč brezusDesna Interesanhia so izvaiania Larniea uav-pona i7 1 1924 o raku na ženskih prsih Un ie obdelal 20.000 slučajev in oravi:
1)	Da ie od 7029 do stareišib nepopolnih metodah -»periranili bolnic živelo do 3 letih
še 2956. t. i 29.2%.
2)	Od S921 do modernih metodah operiranih bolnic ie do treh letih živelo še 38a7. t j 43.2%. namreč od takih, ki so bile operirane v prvem stadi.ru 80% od operiranih v drugem stadiiu 30%. a v tretjem
sfcadiiu samo 8 do 9 °.
3)	Naivečie važnosti ie za oroenozo stadij v katerem bolnica Dride do operacije.
t0a)S kadar ie bilo obolenje samn lokalno, brez sekundarnih metastaz, ie bil odstotek živih po treh letih in več 65—80/<>: _ b) ko Da ie rak že iako napredoval. >e dosetrlo število bo treh letih živečih iedva
Я-9%.	.,	.
4)	Zdi se da rak na prsih, ki se ne zdravi. uniči živlienie do preteku približno ta
in pol leta.	,
5.) Kadar ne gledamo na Stada v katerem se ie izvršila ooeraciia. se podal isa živlieme za 2—3 leta.	"
6 Podaljšanje živlienia omh. ki so radikalno operirane v času. ko so bih t umoru lokalni, ie ureDorcionalno desetkratno od
r.eoperiramh
Edino deloma usDešno sredstvo on zamujenih rakih ie obsevanie z raduem in Röretgenovimi žarki.
Tu oa se začne za naše domače razmere tako pereče vprašanje, ki se sa hočem dotakniti.
Po zglegu drugih držav so tudi nasi ugledni delavci na zdravstvenem uoHu ustanovili »Jugoslovansko društvo za raz-iskavanie in pobiianie raka« čigar namen je slediti drugim, boli blagodarienim državam na Doliu ki га vsebuie naslov društva Zainteresirali so se znanstveniki a širša javnost mislim, kcmai ve. da tudi v naši državi obstoji ustanova s tako visokimi.
idealnimi ciMi	„.
Slučai me *e zanesel v bolnico v Brežice h. kier sem imel priliko videti mali eks-perimentalno-biološki in oatološko-anatom-ski institut ki ga vodi eden tukaisnnh zdravnikov. Tu ie v eksperimentalne s vrhe na stotine belili miši. Dodean celo psov in zajcev Kolikor mi ie znano, ie oreiel ta zdravnik od države v celoti Din 1500 za vzdrževanje vseh naprav in živali vse drugo pa mora kriti iz lastnesra žeDa. če noče da vsi uspehi, ki iih ie dosegel s svoiim trudom ne odpavain do Savi In vendar ta g. doktor, ki že leta in leta dela za dobrobit celeca človeštva sploh in našega naroda še Dosebei ni niti toliko znan javnosti kot n. or г Polišak v Celiu
Kako velikega Domena so za raziskovanje raka eksDerimentalno biološki in oato-lcški anatomski instituti nam priča tozadevna literatura in oa deistva. usoehi. ki so se dosegli v tovrstnih krasno ureienih zavodih drugih narodov Edino živali so pikladne. da se študirai na niih vsi znaki razvoji in svoistva raka ter se končne ugotovi tudi njihov povzročitelj Na človeku ie to Dosktišanie iz lahko razumliivih vzrokov nemogoče Segati moramo torei do živalih ki so naiprikladneiše za to Sem šteiemo v prvi vrsti bele miši zaice Dse itd.»Značilno ie to da za tuberkulozo tako občutljivi morski orešički na transolantaciio raka skoro ne reagirajo Isto velia tudi za kozo.
Za uspešno zdravlienie raka ie brezpogojno potreben radii Dokazano ie. da za obsevanje z dobrim rezultatom zadostuje 200 miligramov radiia. kar bi stalo ori-bližno 560.000 dinarjev.
Nastaja vprašanje: Je=li pri nas mogoče zbrati tako veliko vsoto, če nimamo niti toliko interesa na tem, da bi vzdrževali mali eksperimentalno biološki institut?
Mogoče je, samo volje je treba in to vo--ljo v prvi vrsti od strani onih, ki so sami najbolj zainteresirani, t. j javnosti, ogro* žene po raku. Predvsem pridejo v poštev one rodbine, v katerih se je rak pojavil. Dokazano je namreč, da se rak ne pojavlja le vsled raznih zunanjih draženj, temveč tudi vsled lokalne in splošne dispozicije. In kaj zmore dobra volja, nam pričajo ma= Ie Brežice, kjer se je zbralo že za dva mi= ligrama radija.
Prelep vzgled nam je v tem oziru ome= njeni «Samariterhaus» v Heidelbergu V tedanjih razmerah zgrajeni institut je stal 924.602 marki, a prostovoljno zbrani darovi so znašali 914.168 mark. Samo dobrih 10 ti* soč mark je znašal primanjkljaj, ki ga je krila država.
Statistika o naših razmerah je silno ne* popolna, če >meo sploh reči, da imamo kako statistiko o raku. Pristojne oblasti, katerih s-eM dolžnost bi bila, da posveti» jo raku vso pozornost, ali vsaj isto pozor* nost kot tuberkulozi, se brigajo prav malo za to Zdi se, da se smatra v teh krogih za bolj potrebno, vedeti koliko ima kak rev« ni kmet kokoši, prašičev in koz. kot pa koliko ljudi hira in poginja zaradi raka.
Iz referata dr. I. Cholevva na kongresu za operativno medicino v Beogradu 1 1927. vidimo vsaj približno stanje v naši državi. Iz izkazov bolnic razvidimo, da je bilo v njihovi negi letno:
V Hrvatski 884. Sloveniji 450. Srbiji 184. Vojvodini 158, Bosni in Hercegovini 144, Dalmaciji 73. -mi gori 23 na raku obo= lelih
Ce primerjamo število prebivalstva v Hr= vatski (2.715 237) z onim v Sloveniji (1 mi« lijon 050 469). vidimo, da je proporcijonab no Slovenija glede na raku obolele daleč na prvem mestu v naši državi
Zadnji čas ie torej, da se zganemo tu di pri nas in ukrenemo kaj resnega proti tej strašni ljudski morilki.
Enakr pa ie potrebno poučevati javnost o raku potom publikacij, predavanj itd Kajti, ko se bo vsak posameznik zajedal, kako opasna, a o pravem času vendar ozdravljiva ie ta bolezen. Wer je boga. tin in siromak enako izpostavljen, bc lažje prispeval svoj obulus za boj proti raku. Z voljö in združenimi močmi bomo na ta način dosegli tudi mi ono, kar so zmogli drugi narodi.	L K
Krvavi mariborski dogodki
pred desetimi leti
Maribor, 27. januarja 1929 Danes pred desetimi leti je bil v Mariboru tragičen dan. Tragično se je udejstvovala velika množica nemškega prebivalstva mesta in okolice. Kruta vojna je minila, karte za meso, moko in kruh so se odpravljale, odpirala se je lepa bodočnost, ljudje pa so bili tako strašno pozabljivi. Prej. ko so se v ranih urah zbirali v dolgih vrstah pred prodajalnami, so vzdihovali iz dna srca: »Vse bo dobro, samo da bi to minilo!« Minilo ie. množica pa ne pozna
General Majster
večje skrbi in važnejšega vprašanja kakor: Ali bo Maribor ostal nemško mesto ali ne?
Med * raznimi zavezniškimi misijami, ki so od začetka leta 1919 obiskovale Maribor in Koroško, je bila tudi ame-rikanska vojaška misija, katero je vodil polkovnik M i 11 e s. Dne 27. januarja je prišel polkovnik Milles v Maribor. Ko šo nemški politični voditelji zvedeli za prihod ameriške misije, so razvili v Mariboru in po vsej okolici od Ptuja do Celja, Slovenske Bistrice, б pil j a in celo do Gradca širokopotez-no agitacijo za velikansko demonstracijo. ki naj bi Amerikancem predočila nemški značaj Maribora in njegove okolice. Propaganda je bila tiha, silno agilna, vršila se je od ust do ust in razširjena je bila celo na šolsko mladino.
27. januar je bil krasen zimski dan. Po mestu je bilo dosti snega in sneg je ves dan polagoma naletaval. Že zgodaj je bilo po ulicah nenavadno živahno in iz vseh vlakov, kj so prihajali v Maribor, so se vsipale množice, katere so takoj prevzeli pod svoje vodstvo reditelji. Na Trgu svobode (prej Sofi-jin trg) je bilo glavno zbirališče. Tja so vrele tudi množice iz Pobrežja, Studencev in Krčevine. Železničarji, ki so bili tedaj močno podvrženi nemškim vplivom, so prišli s svojo godbo.
Učitelji in učiteljice so pripeljali iz svojih razredov šolsko mladino. Množico so vodili stari nemški politični agenti, tvorili so pa jo po večini oni, katerim bi moralo biti po pravem vseeno. ali bo Maribor nemški ali slovenski. samo da si opomorejo od vojnega gorja ter v miru opravljajo svoje delo. Mnoge je- privedla zgolj radovednost in končno so bile besede: ameriška misija, določitev meje. slišane prvič in radi tega tudi pretirano velikega pomena.
Ob desetih je biio razobešenili že mnogo nemških zastav in med petjem in kričanjem se je vil skozi mesto proti poslopju ogromen sprevod. V poslopju okrajnega glavarstva je bilo obmejno poveljstvo generala Maistra in mestno poveljstvo podpolkovnika Cvir-na. Polkovnik Milles je malo prej. predno je množica zagrnila poslopje od vseh strani, prišel na obmejno poveljstvo, kjer ga je čakal general Maister s člani Narodnega sveta. Šef ameriške misije se je čudil veliki demonstraciji, in ko so mu razložili, kaj je na stvari, je odločno odklonil vsako politično akcijo, namenjeno njemu ali njegovi misiji od katerekoli strani.
Potom svojega odposlanca bivšega mariborskega ž/ipana pokojnega dr. Schmidererja so demonstranti prosili polkovnika Cvirna, naj izposluje, da bo šef ameriške misije sprejel njihovo deputacijo. Desetčlansko deputacijo je najprej sprejel general Maister, polkovnik Milles je pa sprejem deputacije odklonil z motivacijo, da se nahaja v Mariboru v strogo vojaški in ne diplomatski ali politični misiji in da radi tega ne more sprejemati deputacij s političnimi nameni. Medtem, ko se je deputacija mudila pri obmejnem poveljstvu, je množica pred poslopjem vedno hujše kričala ter prepevala razne nacionalistične pesmi. Neki pre-drzneži so splezali celo na streho ter razobesili nemško zastavo. Radi tega izzivanja je poveljnik mesta podpolkovnik Cvirn deputaci.ii ob slovesu dejal sledeče-
»Gospodje, izpolnil sem vam željo in dovedel sem vas kamor ste hoteli. Svoj namen ste dosegli, ker ste od naše strani nemoteno izvršili svojo demonstracijo Sedai vas pa prosim, da pomirjevalno vplivate na množico, da se razi de in da nastane zopet red in mir po ulicah, da ne bi prišlo vsled iz-
zivanj do spopadov ali celo do krvo-prelitja. Zagotoviti vam pa moram, da nasilja pod nobenim pogojem ne bomo trpeli in da se ne ustrašimo proti njemu nastopiti tudi z oboroženo silo.«
Clan nemške deputacije Pfrimer je stopil pred zbrano množico ter jo pozval, nai se. po končani demonstraciji mirno razi de. Naenkrat pa so se začu-li iz množice klic' »Naprej na Glavni trg!«- — in po vseli ulicah so ljudje drli proti Glavnemu trgu. Na Glavnem trgu je nastala kmalu velika gnječa. Napolnil se je tudi Rotovšli trg in bila je nevarnost, da bodo demonstranti vsak čas vdrli na magistrat. Na Ro-tovškem trgu je bila mala skupina policijskih stražnikov, katerim je bilo pričleljeno okrog 10 vojakov. Ta straža je bila v največji meri ogrožena in njen poveljnik si ni mogel drugače pomagati. kot da je dal izstreliti nekaj strelov v zrak. Mahoma je množica izpraznila Rotovški trg.
Policisti in vojaki so trg kolikor se je dalo, zaprli ter razpostavili straže pri vhodih na magistrat. Velikanska množica na Glavnem trgu je pa po strelih za magistratom še hujše kričala ter pritiskala proti vhodu. Tam se .ie pa znašel šef mariborske policije in ko je hotel nekega posebno razvnete-ga kričača aretirati, so demonstranti navalili nanj, ga podrli na tla in razorožili. Policisti in vojaki, ki so stra-žili magistrat, so uvideli, da jih čaka gotova smrt, če se ne ubranijo razjarjene' množice. V najskrajnejšem silo-branu so naperili puške proti demonstrantom in začeli streljati. Tudi iz množice je padlo proti njim nekaj re-volverskih strelov. Koliko strelov je bilo oddanih, se ne bo moglo nikdar ugotoviti. Nekateri so jih cenili na 30. drugi pa na še enkrat toliko. Učinek je bil strašen. Množica je začela v paničnem strahu bežati na vse strani. V mlakah krvi pa je obležalo_7 mrtvih in 30
ranjenih, med njimi tudi ženske in otroci. Pozneje je v bolnici umrlo še več ranjencev. Vseh smrtnih žrtev je bilo okrog 15. Ranjencem je nudil prvo pomoč mestni zdravnik dr. Leonhard, ki je bil na trgu, in rešilni oddelek.
Ta tragedija se je odigrala okrog 13. ure in ko so prispeli na pomoč vojaški oddelki iz raznih vojašnic, je bilo že vse končano. Poveljnik mesta je po krvavih dogodkih zaslišal več odličnejših meščanov, ki so se nahajali med demonstranti. Večina teh izjav je obtoževala vojake, da so brez potrebe streljali Mestno poveljstvo pa je po preiskavi našlo tudi dokaze, da so ravnali vojaki v silobranu. Enemu vojaku je bil n. pr. z revolversko kroglo poškodovan bajonet, kar je najboljši dokaz, da so oadli prvi streli iz množice proti šibki vojaški straži.
G .laški listi, zlasti »Grazer Tagblatt«, so hoteli izrabiti te žalostne dogodke v svojo korist pri zavezniških delegatih. Pisali so gorostasne stvari. V prvi vrsti proti generalu Maistru in proti mestnemu poveljniku podpolkovniku Cvirnu. Moralni krivci žalostnega dogodku, ki so zbrali nerazsodno množico. a niso znali v pravem času zaključiti demonstracije, so pa vplivali na neko mariborsko damo, da je pri obmejnem poveljstvu zahtevala preiskavo proti podpolkovniku Cvirnu, češ, da je on zapovedal streljati v množico.
Pred sodiščem se je ta zadeva končala na ta na^in, da so ovaditeljico postavile na laž lastne priče.
Po krvavih dogodkih je nastal popoln mir, ki se ni nikdar več kalil. Nemško prebivalstvo je spoznalo, da je bilo zapeljano od hujskačev in da razne demonstracije nimajo nobenega uspeha. Prebivalstvo se je tudi o tem prepričalo, da krvoprelitje na Glavnem trgu ni v nobenem oziru krivda odgovornih slovenskih funkcijonarjev.
Glavni trg z rotovžem v Mariboru
Socijalna politika
Gospodarski krogi in socijalna vprašanja
Gospodarski krogi so objavili spomenico, v kateri razpravljajo o gospodarski krizi S tem v zvezi izražajo tudi svoje pomisleke glede socialne zakonodaje, ki po njihovem mnenju neugodno vpliva na razvoj gospodarstva v državi.
Gospodarski krogi trdijo, da je posebno zukon o zaščiti delavcev potreben revizije V javnosti ni znano, kako si gospodarski krogi predstavljajo revizijo, zakona o zaščiti delavcev in katere določbe tega zakona bi imeli predvsem radi spremenjene.
Glavne določbe zakona o zaščiti delavcev. ki so najbolj v spodtiko gospodarskim krogom že od nekdaj, tičejo delovni čas. ki je predpisan za industrijsko in rudarsko delavstvo po osem ur na dan. Že po mednarodnih obvezah je bila naša država pri-morana uvesti osemurnik vsaj za delavstvo. od katerega se zahtevajo največji fizični napori. Osemurnik ni samo v korist prizadetemu delavstvu, ampak tudi procvi-tu industrije. Znanstveno ie dokazano, da izčrpa delavec vse svo.ie moči tekom osem-urnega dela. Ako se od delavca več zahteva, potem tega več kratkomalo izvršiti ne more. Vsled tega prekomerne zaposlitve delavstva bi ne propadale samo delavne moči. ampak bi nazadovala tudi produkcija Za vsa lažja opravila pa itak že tudi zakon o zaščiti delavcev predvideva več kot osem-umo delo Tako n. pr. predpisuje naredba o delovnem času v trgovskih in obrtnih obratovalnicah tudi devet, deset in celo er.ajsturno delo. Ako bi bil kdo upravičen pritoževati se glede delovnega časa, potem bi bili to delavci in nameščenci navedenih vrst obratov, za katere je v naši državi go-tovo izmed vseh evropskih naprednih držav predpisan najdaljši delovni čas.
Ali mislijo mogoče gospodarski krogi na spremembo določil zakona o zaščiti dela ki obravnavajo nočno delo žensk in mladostnih delavcev minimum starosti za spreie-manje otrok na delo. delo ž^n pred porodom In po porodu, dečja zavetišča higijenske pogoie za delo. določila, ki so prav v interesu države nedotakljiva? Ali zasledujejo gospodarski krogi nanen. da se ukinejo г 1 zakonom o zaščiti dela ustanovljene borze
dela? Ali bi se naj potem trume brezposelnih zglaševale v industrijskih zbornicah za delo in podporo v najhujši bedi in pomanjkanju? Ali mogoče hočejo gospodarski krogi. da se ukinejo delavske zbornice? In to v času, ko se postavlja ideal bodoče ureditve državnega življenja s predpostavko, da bodo pri tej ureditvi izločene pokvarjene politične smeri in da bodo odločevale predvsem gospodarske in socialne korpora-ci.ie? Predstavnice našega gospodarskega življenja pa niso samo delodaialske korpo-racije, ampak prav tako delojemalske in v pivi vrsti delavske zbornice.
Gospodarski krogi postavljajo trditev, da stroški za socialno politiko preveč obremenjujejo industrijo, obrt in trgovino. Državni in oblastni proračuni so bili dosedaj v pogledu socialne politike najnižji. Institucije kot borze dela in delavske zbornice so delavci in nameščenci vzdrževa'i z lastnimi prispevki. Le pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju prispevaio delodajalci polovico od predpisanih prispevkov. Tudi v tem slučaju ie dokazano, da je obremenitev našega gospodarstva vsled bolniškega in nezgodnega zavarovanja izmed vseh naprednih držav pri nas najnižja. Izven diskusije ie. da imajo delavci in nameščenci polno pravico zahtevati od svojih delodajalcev, da prevzamejo s. plačevanjem prispevkov za bolniško in nezgodno zavarovanje del rizika, ki ga ima delavec in nameščenec s tem, da daje svojo delovno moč na razpolago. za ustvarjanje dobrin, ki tvorijo vir splošnega blagostanja v državi. Delavec in nameščenec ima pravico, da je zavarovan za slučaj bolezni in nezgode in da mu nudi družba pomoč v najhujši stiski Prav po ureditvi socialnega zavarovanja se sodi kul turn ost države. Z prikrajšavanji socialnega zavarovanja gotovo ne bomo hoteli, da vstopimo v vrste najbolj nazadnjaških držav na svetu.
Zahteve gospodarskih krogov so v pogledu socialne zakonodaje enostranske in sebične. Našo gospodarsko krizo ne bomo rešili, ako bi uproDastili delovni narod. Zahteve gospodnrsk'h krogov izzivajo nezadovoljstvo. V današnjih časih pa iskreno želimo prav v interesu naše ljubljene države socialen mir. zadovoljstvo vseh in stremljenje in napor vseh. da vstvarimo v nrši državi ugodnejše pogoje za srečnejšo
bodočnost. Gospodarski krogi se ne smelo postavljati na stališče, da. rešijo sebe in državo, ako prikrajšajo in oškodujejo drugega in celo ne delovnega ljudstva, ki je steber države.
Nj. veličanstvo kralj se ie v svojem zgodovinskem manifestu obrnil na ves narod, na delovno ljudstvo. Vsi brez izjeme, brez razlike stanu, poklica in gospodarskega položaja moramo sodelovati na ureditvi novega življenja državi Zato so gospodarski krogi prav tako kot drugi stanovi poklicani, da delajo sporazumno in vzajemno z vsem! stanovi na rešitvi gospodarske krize. Vsi hočemo biti zadovoljni. Ni rešitve, da bi bi! samo del naroda zadovoHen in če so to tudi gospodarski krogi. Ne bo drugače, da tudi gospodarski krogi v prihodnje, ko po* stavl.ia.io svoje zahteve, mislijo na splošna blaginjo in ne samo nase.
Proračun Delavske zbornice
Institucije delavskih zbornic so bile uzakonjene z zakonom o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. Predpogoji za razvoj zbornic so pa bili ustvarjenj šele z odlokom ministrstva za socijalno politiko, da se od 1 septembra 1924 dalje pobirajo v svrho kritja zborničnih izdatkov 0.3% doklade od mezd onih oseb, ki so podvržene zakonu o zavarovanju delavcev. Navzlic temu, da je Delavska zbornica v Sloveniji obstojala že leta 1922, moremo govoriti o nienem delu šele od leta 1925 dalje, ko je imela za svoje udejstvovanje primerna sredstva na razpolago, izdelan in odobren poslovnik in pravila.
Naloga Delavske zbornice je, ščititi ekonomske, socijalne in kulturne interese delavcev in nameščencev. Te svoje velike naloge je Delavska zbornica za Slovenijo tudi v polni meri vršila, ko je izročala pristojnim državnim in samoupravnim oblastem številne znanstveno in strokovno utemeljene predloge o ureditvi delovnih od-no-šajev med delodajalci in delavci, ko je ini-cijativno sodelovala o vprašanjih delavskega zavarovania, delovnih trgov, delavskih stanovanj, socijalne higijene. delavske prehrane in o vseh ostalih vprašanjih, ki se direktno in indirektno dotikajo interesov delavcev in nameščencev, Delavska zbornica je z neštetimi intervencijami sodelovala v sporih med delavci in nameščenci na eni in delodajalci na drugi strani. S posredovanjem delavske zbornice so se sklepale tudi kolektivne pogodbe. Ni bilo važnejšega dogodka na delovnem trgu, pri katerem bi delavska zbornica ne sodelovala.
Posebno vidni so uspehi Delavske zbornice pri zbiran.;u gospodarske in mezdae statistike. Dragoceno je študijsko delo Delavske zbornice o raznih gospodarskih in socijalnih problemih, ki daje javnim faktorjem in strokovnim organizacijam nove poglede na delovni trg in pobude, kako .ie pravično in pravilno rešiti delavska in na-meščenska vprašanja.
Vzgledno je delo Delavske zbornice s širjenjem prosvete, ustanavljanjem delavskih kuhinj. Prosvetne institucije Delavske zbornice so žarišče delavske kulture in je posebno ljubljanska javna knjižnica in čitalnica najmodernejše urejena in založena s tisoči kniig in časopisov.
V	spričo ogromnega dela, ki ga je izvršila Delavska zbornica, so naravnost skrom na sredstva, s katerimi razpolaga ta najvišja delavska in nameščenska institucija za vršitev svojih nalog.
Proračun za leto 1929-30 o katerem bo končno sklepala prihodnji mesec skupščina Delavske zbornice izkazuje le 2,450.000 D:n dohodkov, ki se zberejo pri OUZD, Merkurju in pri Bratovskih skladnicah. kot 0.3% prispevek zavarovancev.
Redni izdatki izkazujejo pri računu inventarja 40.000 Din, pri računu upravnih stroškov 534.285 Din, pri računu stroškov za samoupravne organe 142.000 Din. pri računu stroškov za publikacije in statistiko 30.000 Din, pri računu za ljudsko vzgojo in izobrazbo 582.845 Din, pri računu stroškov za socijalno politiko 380.870 Din. pri računu stroškov za posle v prenesenem delokrogu 150.000 Din in pri računu za odkup stavbe v Ljubljani 140.000 Din. Izreden proračun za statistiko predvideva še 80.000 Din izdatkov.
V	upravi Delavske zbornice za Slovenijo so zastopane vse večje obstoječe strokovne organizacije. Navzlic različnim idejnim smerem v upravi zbornice zastopanih članov Delavske zbornice, lahko ugotovimo, da je bilo dosedaj še vedno doseženo soglasje v pogledu udeistvovanja Delavske zbornice. Vsi delav. in nameščenski zastopniki so imeli vedno le pred očmi interes Delavske zbornice in so s složnim delom vse storili za napredek najvišje delav. in nameščenske ustanove Ko je v vseh tudi podobnih institucijah divjala strankarska borba, je vladalo v Delavski zbornici hvalevredno premirje in je bil strankarski interes vedno podre, jen višjim strokovnim, razrednim intereso-n delavcev in nameščencev. Vsi proračiml Delavske zbornice so bili sprejeti skoraj soglasno in je pričakovati, da bo tudi letošnji.
Eden mnogih vzrokov prometne krize. Ta vzrok je socialnega značaja Tiče sa socijalnega, pravnega in materijelnega po« ložaja železniškega osobja. Tako je ugotov« Ijeno, da znaša povprečni mesečni zaslužek nekvalificiranega delavca 700 — 800 Din, kvalificiranega pa 1000 — 1200 Din, plačtf nižjih nameščencev dosegajo 1000 Din, sred* njih. ki predstavljajo 90 odst vsega osobja pa 1600 — 2000 Din Od 70.000 železniških uslužbencev prejema mesečno plačo le 45 odst t. j. nad polovica osobja so delavci brez zadostne preskrbe za starost, bolezen in oremoglost. Na osebne izdatke odpade 40 — 50 odst budžeta, na materijalne 50 — 60 odst., dočim ie v drugih državah raz» merje obratno. Tudi pri drugih prejemkih je železniško osobje slabše dotirano kakor marsikatera druga kategorija javnih name» ščencev Ta dejstva morajo biti pri reform» nih stremljenjih o naši saobračaini politiki zelo poučna in dragocena — in vsega vpo» števanja vredni», ako hočemo promet mo» dernizirati.
Nekaj o krotkih slonih i.
Vsak, kdor ie kdaj opazoval konje, ve. kako se zdrznejo, kadar bi morali stopiti na živo stvar, ki ji nočejo storiti žalega — recimo, na otroka ali na psička. To je tem bolj zanimivo, ker bi se vendar zdelo, da konj ne vidi. kam mu ie postaviti zadnje noge Enako spreten kakor konj ie tudi slon.
V pariškem Jardin des Plantes. ki je zveriniak in prirodoslovni muzej, oboie hkratu. so imeli ogromnega ukročenega slona, ki ie bil velik prijateli z majhno deklico Bila je ravna teljeva hčerka in se je zato smela vsako dopoldne s svojo varuško izprehaati po zverinjaku. še Dreden so ga odprli drugim ljudem. Pazniki so večkrat dovolili slonu in deklici da sta se zabavala drug z drugim; predražestno ie bilo opazovati velikanovo skrb da ne bi pohodil drobcene stvarce. Pogled na slona in niegovo mlado prijateljico, kako io ie z do!_g;m rilcem Ijubeče_ držal pod pazduho, ie bil zanje najljubši prizor. Dekl ca se je ozirala v slona ter mu pripovedovala vse mogoče o svojih punčkah in mačicah; bila je prepričana, da io razume.
Sicer ie bi! pa tisti slon vajen rah'e hoje. Iz Vzhodne Indije so ga bili z ladio Drjpeliali v Bordeaux in mornar-ček Pierre, ki mu ie stregel med vož njo. ie dobil nalog, da peš odvede slona oo vse.i Franciji v Pariz. Pierre ie bil ves srečen. S slonom sta bila že velika nriiatelja in Jumbo ie imei Pier-ra za edino svetTb zvezdo na temnem nebu svojega ietništva.
Veselo sta se odpravila na pot. Kjerkoli sta se pokazala, povsod so ju pozdravljale. občudovale in spremljale trume radovednih otrok. Toda trde francoske ceste očividno niso prijale Jumbovim nogam ki so bile vajene mehkih ta! domače džungle Čez nekaj dni ie P erre strahoma opazil, da njegov prijatelj šepa Čim bolj je Jumbo lepa!, tem bolj je ljubil udobnost. Ka-
dar sta se ponoči ustavila v kakem skednju, je slon odrival mornarčka z njegove slamnice, dokler se ni udomačila navada, da ie spal Jumbo na slam-nici. Pierre pa na trdih t'eh Slonove noge so se naposled do dobra razbo-lele in Pierre že ni več vedel kod ne kam. ko ga je zdaici obšla rešilna misel: peljal ie Jumba k čevljarju in mu naročil čevlje četvorico pravih pravcatih črevljev s podplati in zaponkami, v kater h ga ie potlei srečno privel do Pariza. Ti črevlji so še dolgo viseli v zverinjaku in ljudje, ki so prihajali gledat slona, so jih občudovali malone bolj od Jumba samega.
II.	_
Slon ima sila dober spomin. Žalitev, draženja, udarcev in zasmehovanja ne pozabi nikoli in pri prvi priliki se osveti tistemu, ki mu ie stori! krivico. Z druge strani oa ie nepopisno hvaležen za vsako dobroto.
O tem se ie uverila gospa, ki je imela slona v nekem zverin.iaku silno rada. Prihajala ie k n.iemu skoro vsak dan in \i?elei mu je prinesla kruha, jabolk in drugih priboliškov.
Nekega dne ie slon nedvomno začutil ootrebo. da ji pokaže svo.io hvaležnost. Ob;e! jo ?e z rilcem in si jo posadi! na hrbet. Ta prijaznost ie bila tem bolj znamenita. ker običajno ni maral, da bi ljudje iahali na njem. Toda gospa io ie sprejela .drugače. Misleč, da ie prišla njena poslednja ura, je za-vriščala na vso grlo in jeia klicati na pomoč Paznik ki ie prihitel. ii ie dejal. nai le miruie: nič zalega se ii ne bn zgodilo In res ko se ie slonu zazdelo da ie dobrotnico dovoli obmi-loval io ie snet prijel z rilcem in jo postavi na tla.
Drugače oa >e naoravil slon. ki ie romal s Dotuiočo menažeriio križem sveta in se ie z n.io za del j časa ustavil na nekem kmetskem semniu. Mladi tiu-die Iz vse okolice so ga trumorn^ prihajali gledat in so ga seveda dražili v svoji nespameti. Slon je to z dostojanstvom prenašal In se delal, kakor
da ne opazi njihovih objestnosti. Toda prišel je trenutek, ko je bila mera njegovega potrpljenja polna.	.
Mlad dečko mu je prinašal medenja-kov. ki so šli slonu, posebno v slast. Ko ga ie nekajkrat tako pogostil, mu ie da! iznenada velik kos medenjaka. v katerega je bilo zapečeno kar celo prgišče popra. Slon. nič hudega ne sluteč. ga ie vzel in ga zadovoljno pogoltnil. Čez nekaj trenutkov pa ie glasno zarjovel; v njegovem glasu je razločno odmevala bolečina. Nato ie poda! vedro pazniku, kakor bi ga prosil vode. Podajali so mu vedro za vedrom in slon jih .ie kar zaporedoma zlival vase.
Hudobni dečko pa se ie grohotal. »Jeli. prijatelj.« je dražil slona, »moj medenjak je bil malce vroč za tvoj želodec?«
»Glej. da se spraviš s poti.« ga ie iezno napodi! pazn:k »Gorje ti, če boš čakal, da slonu odleže «
Dečko ie res krenil proč. A tisti mah ie slon za vihti! vedro z rilcem in mu ga vrgel v glavo. Da ni porednež v zadniem trenutku odskočil, bi bilo po niem.
Minilo je leto dni in trenažerja se je do nakliučiu snet ustavila v tistem kra-;u Dečko ie b;l med tem prebolel svoj strah jn ie oriše! s polnimi žepi mede-niaka. v enem sladkega, v drugem opo-nrane?a. da bi ponovil svoio lansko ša-'o. Da! ie slonu narp-rei sladkega mede-ninka. к' га ie ta z vesel'em poiedel nato na kos or>opranega. Tist' mah ko ie slon zaduba! pooer. ie pograbil zli-kovca za sukniič in ga treš?i! ob tla. Suknjič je ostal slonu, dečko pa .ie trenetaioč od straha odnesel pe!e.
Slon ;e nato skrbno preiskal ves su!< njič. Sladke medeniake je oojedel. opo-orane pa ie stresel na tla in iih razten-tal tako da ni bilo niti sledu o njih. Ko ie brlo to opravljeno, je raztrgal sukniič na kose in iih — kakor v posmeh — vrgel za ubeglim lastmkom.
Неге*) m sultan -
(Srbska nar. pripovedka.)
Него ie prinese! sultanu vsako leto najboTišega sadja s svojega vrta v darilo. Neko leto reče ženi: »Jutri pone-sem sultanu kutine, ker so prav dobro obrodile in so lepo debele.« Žena mu reče: »N'kar kutin, škoda jih ie. pozimi bodo naši deci v slast nesi mu rajši košarico smokev: te mu bodo ljubše od kutin.« On jo posluša, nabere košarico najboljših smokev in se pnda na pot. Ko pride k sultanu, ie sultan že poobe-doval. Dobre volie je, pa reče Heru: »Lepo od tebe Него, sedi tu. meni nasproti!« Ко Него sede. spustivši se na kolena prekriža roke na ors:h in pogleda sultanu v oči. Sultan pa vzame košarico s smokvami in jih drugo za drugo z vso močjo !uča Heru v glavo Vselej, kadar ga sultan s smokvo zadene v glavo, reče Него, da ga sultan ču-ie: »Bogu bodi hvala!« Sultan se začudi in prestane obmetavati Hera s smokvami. »Hudimana,« ga vpraša, »ali se ti meša. ka-li? Jaz te obmetavam s smokvami. ti na: Bogu bodi hvala! Po-vei mi. zakaj?«
»He. he čestiti sultan! Da sem ti prinesel v darilo kutine, kakor sem se bi! nameni! bi bi! zdajle mrtev. Ali žena mi ie ubranila. Bog ii daj dobro, kakor ji je dal pamef bolišo od vsake druge!«
(Prevel dr Alojzij Gradnik )
Palček Riavček
Nekoč sta živela palček Riavček in njegova ženica Stanovala sta pod veliko strupeno gobo in bila sta marljiva kakor dve čebelici. Palček Riavček je tkal iz oajčevine olatno ženica oa ie šivala iz platna obleke za rusalke.
Kadar nista imela česa tkati ali šivati, sta obdelovala vrt. Palček Riavček je kopa' zemljo in njegova ženica ie kuhala. Če ie bil Riavček lačen, je stopil k vratom in vprašal:
»Prav prijetno d šj iz kuhinje, draga Mariana. Ali ie obed že skuhan?«
In zvečer sta legla v posteljico in spala, dokler ju ni prebudi! solnčni žarek.
Nekoč, ko sta bila izgotovila mnogo oblek, je prišla mlada rusalka in vprašala:
»Težko življenje imata! Ali se nikoli ne zabavata?«
»Oh. drago dete.« je odvrnil palček Rjavček, »še nikoli nisem mislil na to.« Odslej pa ie mnogokrat premišljeval svoje življenje in se čutil nesrečnega.
»Za danes si vzamem domist.« je dejal nekega dne Mariani. »in po.idem v širni svet. da se malo pozabavam in razvedrim.«
In tako ie tel iskati rusalk. zakaj one so mnogo vedele Ko so ga zagledale so se razveselile in se Tele igrati z njim Moral s; ie seznti čevlje in plesati z njimi do travi Oh kako so ga bolele nožice ker ga ie trava zbadala v podplate! Potem so sedli vsi skupaj v čoln in veslali po potoku. A čoln se ie nre-vrnil in štrbunk! — je ležal palček
*) Skrajšano: Hercegovec.
Rjavček v vodi; malo je manjkalo, da ga ni riba pojedia.
»Meni se to ne vidi Bog zna kako zabavno,« je rekel palček Rjavček, ko se ie posušil na solncu. »Rajši se vrnem domov in bom kopal na vrtu.«
In vrnil se ie domov, kopal vse dopoldne na vrtu in se čutil srečnega. In ko ga ie ženica poklicala h kosilu, ji je dejal:
»Marijanica. svetujem ti, da ne greš nikoli v svet iskat zabave, zakaj najlepša zabava je doma in najbolj srečen ie človek, kadar dela.«
. Mlček Tiček
piše in riše Ksenija Prunkova.
1 *
.JiWtfJtata
1.
To jo Miček Tiček. ki Je po eTetn hodil io prodajal zlato ništro, iidano voljo in smeh iz meha Zraven pa je bil junak, da nič več lakih.
Ne poznate njegove povesti? Naj vam jo povem.
Prav pod solnrem je ležal griček, ves posejan -j sinjimi pelersloliki. Vrhu grička je čepela bajtica, tako nizka bajtica da so tri -lolnfnice. ki so ra-le ob njej. segale više ko petelin na njeni strehi. V tej bajtici je mela babica a svojim vnukom Mičkom Tič-koin in muco Godrnjjavko.
3.
Babica je predla, muca ji je pomagala. Miček Tiček pa je pasel dolgčas.
A lepega dne se je Mičefc tega naveličal Nataknil si je škornje rajnega deda, «i poveznil njegov klobuk na glavo in zbasal v tepe ve» svoj imetek: iidano voljo in meh «a »meh Potem je stopil k babici slovo je mat Bablea mu je dala na pot šmarno pe-tieo — izkupiček tega. kar je hllu napredla če» zimo Muca Oodrnjavka pa mo je dala za slovo in spomin zlato ni»«ro _ tndi izkupiček tega, kar Je bila napredla vso dolgo zimo.
Krojaček v nebesih
(Po Grimmu.)
Ko je nekoč solnce prav prijetno sijalo in grelo, je šei Bog Oče na Se t njo po nebeških livadah. S seboj ie povabil apostole in vse svetnike. Le sveti Peter je moral ostati doma. in Gospod Bog mu ie naročil, naj v njegovi odsotnosti nikar nikomur ne odpre nebeških vrat.
A komaj so bili odšli, ie nekdo potrkal. Sveti Peter je vprašal, kdo je m česa želi.	. ..
»Ubog. pošten kroiaček sem. ki m rad v nebesa!« ie odvrnil tenek glasek.
»Ti. pa pošten!« se ie usajal Peier. »Ali misliš, da ne vemo. da si s svojimi dolgimi prstmi odščipnil ljudem nekateri košček sukna in svile? Ti že ne prideš tako kmalu v nebesa- Sploh pa mi ie Gospod Bog prepovedal, da bi v niegovi odsotnosti komurkoli odprl nebeška vrata.«
»Usmili se me. ljubi sveti Peter.« ie moledoval kroiaček. »saj ni vredno, da bi govorili o listih krpicah, ki so same odletele pod mizo. Glej. sveti Petrček. na eno nogo šepam, a druga mi je vsa žuliava od dolge in strme poti. Ne morem več nazai! Omagal bi sredi poti. Odpri mi. vsakega dela se bom lotij: otroke bom pestoval, plenice pral. prtič-ke. kier so se igrali, bom umival in brisal. in krpal jim bom raztrgane hlačke n nogavičke.«
Svetemu Petru se je otajab srce in je spustil k roja čk a v nebesa Moral pa je sesti v kotiček za vrati in obünbiti da bo tih in miren, da ga Gospod Bog. ko se vrne. ne zatiazi. Kroiaček ie hi! ves ponižen. A ko ie stopil sveti Peter za hip pred nebeška vrata, se ie izmuznil iz svoiega kotička in malo pogledal'po nebesih. Prišel ie do zlate dvorane. Tam so stali v krogu srebrni stoli, a v sredi ie bil prestol iz suhega zlata, po-
sut z lesketajočimi se dragulji. Pred njim oa ie stala zlata pručka Na tem prestolu ie sedel OosDod Bog. kadar je bii doma. in videlo se ie z njega po vsem svetu. Kroiaček je strmel in strmel. tako mu je prestol ugajal A slednjič ga ie zamikalo in zmamilo. približa! se ie orestolu in sede! nanj.
Tedaj ie lahko videl vse, kar se je godilo na zemlji. Na.iprei je zagledal grdo. staro perico, ki ie prala ob potoku in je skrivai vtakmla v svoj žeD prelepo tančico. To ie kroiačka tako ujezilo. da ie zvabil zlato prttčko in io za-lučil na zemljo proti stari tatici. A ker ie bila pručka predaleč od'etela in ni mogel nonio. se ie pritibotaml r.azai za vrata in z nedolžnim obrazom sedel v svoi kotiček.
Ko se ie Gospod Bog s svojim spremstvom vrnil s sorehoda. ni onazil kroiačka: a ko »e sed«1! na prestol, mu ie manikala pručka. Poklical ie svetega Petra in ga vprašal, kje ie pručka. A sveti Peter ni ničesar vedel o mej Nato ga ie Bog vprašal, če ie med tem kogn spustil v nebesa.
»Nikogar drugem ni bilo.« je priznal Peter, »kaknr šennv in ožulien krojaček. ki še zdai sed? za vratmi.«
Gospod ie ooklical kroiačka predle in vprašal, če on ve. kam ie izginila ortička.
»O Gospod.« se fe postavil krojaček. »zahiči! sem io na zemlio oroti grdi stari perici-tatici. k? ie izmaknila med nraniem najlepšo tančico. Tako me je berilo «
»Ti prebrisanec.« ie rekel Gospod »Ko bi 'az tako sodil kakor h" sodiš se tebi ne b' b!1o dobro godilo na zemlii V nebesih ne b; ЬПо ve£ stolov ne kloni. ne oručk n't* burVeli. ko b? fih hotel metat' na greSn-Ve. Zate ni nrostora v nebesih, kar izgini odtod! Tu sem Jaz gospodar. Ie jaz imam pravico soditi in kaznovati.«
Sveti Peter je odprl vrata in krojaček si ie izposodil palico, ker ie imel r< trgane podplate in ožuljene noge, ter ie odšepal v tisti kraj, ki mu pravijo »Malpočaj«.
Danilo Gorinšek: •
Polžek leze у svate
Polžek, polžek — moder ded, ves svečan čez trate; bratec si je zbral žen6t k njima leze v s\'ate.
Leze, leze - - kaj bi le; ne gori še voda, misli polž: saj pridem v čas, teče le prismoda!
Leze, leze, pride v čas, pa da leto mine; ko prileze v svate polž, evo mu — sedmine.
Polžek. polžek — moder ded glave si ne ubija: bodi zdaj karkoli že, — da je le gostija!
Šale za male
Mitja: »Oh, mamica, jaz bi bil straš« no rad Jurčck Čudež!«
»Mama: »Zakaj pa. sinko? Tebi gre v šoli boljše ko njemu, lepše igrače imaš ;n ob mesecu dobivaš 10 dinarjev drobiža. Jurček pa nič.«
Mitja: »Toda Jurček Čudež zna mi* gati z ušesi!«
Pavličevi deci je bil pred leti prine» se! striček s Sušaka želvo, ki se poleti sprehaja po vrtu, zime pa prespi v ko« tičku drvarnice.
Ob novem letu so dobili Pavličevi novo kuharico. Lepega dne začnjeio iz drvarnice strašen vik in krik. Prestre« šeni planejo pogledat, kaj se sodi. Bleda in odrevenela stoji tam kuhari» ca in kaže v kot na želvo, ki se je pre« bud;l~ iz zimskega spanja in kobaca naravnost proti Micki.
»Križ božji.« vrešči Micka, »kamen je oživel, tisti kamen, ki sem z njim doslej vsak dan tolkla premog!«-
Drejček je nekje slišal, da na luni prebivajo ljudje. Rad sedi ob oknu :n gleda vanjo.
Zadniič, ko je bi! na nebu zadnji krajec, je vzdibnil: »Joj, kakšna gneča
orn biti zdai na luni!«
KRIŽANKA -KUKALO-
Križanka »Kukalo«
Po m ud besed. Vodoravno: 1 Kemični глаК za lahko kovbo 3 Ca-sovn' veznik 5 Nočna žival. 7. Keimöni znak za žlahtno kovino. 8 Protivni veznik. 9. Osfbni zaimek 10. Medmet. 11 Medmet. 12 Kemični гпак га element 13 Verska dolžnost 14. Sorodnik 15 Cut. 17 Barva 19. 2ila 20 Pristanišče v Italiji 21 Mestece v Albaniji Navpično: I. Medvitiska veda. 2. Vojak 3 Dolžinska rwa 4 Les 6 Prislov 14 Jugoslovan. 16. Medmet IS- Osebai zaimek. 19. Kratica.
Ыбмгаб
! Radivo j Peterim Petruška -petdesetletnik
Dne 28 t m. se bo sreča! z Abrahamom pesnik Rauivoi Peter-Petruška Naglo minevajo leta: še nedavno poet mlade generacije. »Moderne« ie zdaj že med n*i-lanti Rodil se e dne 28. ianuaria 1877 v Kamniku Študira' ie na Ijubiianski gimnaziji dokler ga niso potrdili k vojakom. Prav ni<* navdušen za cesarsko suknjo ie prišei v Boko Kotorsko Odttod ie pobegnil dvakrat v Črno eoro: prvi übe? so mu nagradili z osmimi meseci vojaške ieče »Panslavizem« na mu ni dal miru: pobegnil ie vnovič 1 1902 Na Cetinju se ie zavzel zam knežev nečak Stevo Petrovič Niegoš Zbrali sc denarja in mu izdali črnogorski potni list. Tu se začenja Pctru-škina Odisejada Kot Črnogorec se ie sin slovenskega Kamnika napoti! v Italijo, odtod pa v Grčijo. Malo Azijo v Carigrad Iz Stambula se ie odpeljal v matuško Rusijo in ostal ondi dobrih 17 let Prepotoval io ie križem-kražem: kakor nekoč Gor-kij, ie bil tudi Petruška vse mogoče: učite^. delavec na cestah, zlatarski pomočnik, poljski delavec, dijakon v cerkvah in naposled bančni uradnik v Caricvnu nn Volgi kjer za ie zatekla revolucija Poldrugo leto ie delal pod boljševiki I. 1919 pa so ga vesti o osvobojeni domovini zvabile v Jugoslavijo.
Naš naivečji Ahasver se nii omejil na ogromno Rusijo: hote! ie spoznati še za-padno Evropo. Z denarjem, ki ea ie bij preiei za svojo pesniško zbirko »Po cesti in stepi« se je napotil I 1911 iz Rusije na zapad Prepotoval ie vso Evropo, izvzemši Pirenejski polotok Po zapadnih deželah ie r2bil kolo Rusijo in ostale dežele ie Prehodi' per pedes apostolorum. večinoma brez denaria v žepu Ponekod se le moral vdinjati na kakšni kmetiji da je zasluži' za nadaljnjo pot Ni čuda. če ie zapisal v neki pesmi, porojeni v Stockholmu da se mu ie »luna videla kos sira« Ni ga menda Slovenca ki bi prehodi! toliko tujega sveta kot naš Petruška 2al da o teh potovanjih ni napisal toliko kot bi bil ah-ko napisal- vide! ie mogn lepega doživel veliko zanimivega in kot pesniški duh je vse globoko občutil Neka,i potopisov ie izšlo v »Planinskem Vestniku«. največ pa v »Jutrovih« podlistkih
Pesnikovati ie začel že v 4 gimnaziji, psevdonim Pa si ie bil izvolil po Petruški iz Gogolievih »Mrtvih duš« Sodeloval je prj vseh naših časopisih, zlasti pr »Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu« L 1904. so izšla v »Zabavni knjižnici« Sovenske Matice niegovi krasni prevodi narodnih pesmi »Slavjanska Нта« Posredovalca med njim. ki ie bil v Rusiji ali ie hodil po svetu. sta bila niegova najožja prijatelja Cvetko Golar in Milan Pugelj L 1912. ie izdala Slovenska Matica njegovo pesniško zbirko »Po cesti in stepi« leta 1925 pa ie izdal v lastni založb' zbirko »Znamenje« Prevel je Korolijevo »lugano vilo naimlajšo« (izdala Tiskovna zadruga) in Mickiewiczevo najslavnejšo pesnitev »Konrad Wallenrod« ki še čaka v rokopisu založniška Ta naci-jonaino silna kniiga bi bita Slovencem potrebna zlasti v času ko naše iužno krilo toliko trpi Pod tujim iarmom
Petruška ni pesnik velikih koncepcij in močne izvirnosti, a to. кат napiše nosi vse znake pristnega liričnega občutja Hodil ie Po brazdah ki so 'ih Izorali Kette. Murn in šupančič vendar ie hodil iskreno in pošteno: njegove pesmi niso bile nikdar prisiljene. nikdar drugačne koi ie on sam. Iz njih veie zdrav, preprosti slovenski in slovanski duh Ljubezen do prirode ie pri Petru ški močneiše od erotike: ruske stepe in kavkaške gore ie občutil prav tako si?no kot domača polja, h katerim se ie vrnil v »Znameniu« Brez Petruškinih Desmi ne bo nobene antologije slovenske lirike.
Širokosrčno slovanski naroden do kosti, »dobričina« in veseljak, živi Petruška mirno v naši Liubliani kier že deseto leto službuje pri Okrožnem zavarovalnem uradu. Tu predaja in sprejema odjave članov, sedi za Hno in dnevi mu minevalo, da sam ne ve. kdaj ie postal petdesetletnik.
Seda nie stanie jugosloven-ske narodne ешке
V šesti številki pariške revije «La Monde Slave», ki jo izdaja knjigarna Felix Al-can v Parizu, je izšel na uvodnem mestu ponatis predavanj, ki jih je imel lani v maju na pariški Sorbonni naš rojak. praški vseuč profesor dr. Matiin Murko. Ta predavanja so strnjena v obsežno, mestoma še izpopolnjeno razpravo <L'£tat actuel de la poesie populaire čpique yougoslav» ki prva nudi širšemu svetu — do neke mere pa tudi nam samim — pregled sedanjega stanja jugoslo-ven=ke narodne f»pi?ne pe=nn
Uvodoma podaja učeni pisec kratko zgodovino. kako se je zbiralo in zapisovalo na rodno pesništvo na slovanskem jugu, kak šno presenečenje je prineslo zapadnemu svetu (Nemci. Francozi) in kako dalekose-žen je bil njegov vpliv na srbohrvatsko li lerarno tvorbo. Nato pa poroča obsežno in dokumentirano na osnovi lastnih raziska vanj. proučevanj in osebnih vtiskov v kra jih kjer narodna pesem še živi. o njenem sedanjem stanju.
V Vojvodini je že docela izumrla, v Srbiji skoro takisto, izvzemši gorate kraje na jugo vzhodu; v Slavoniji, kjer je bila koncem 18 stoletja še zelo živa. je ni več. na Hrvatskem bo kmalu izginila v goratih delih Dalma ciie se še krepko drži. Najbolj živa je na rodna epika v Bosni, potem v Hercegovini in Črni gori ter v sandžaku Novi pazar. Med bosenskimi muslimani še obstoje profeeijo nalni pevci guslarji.
Pisec nato izčrpno opisuje način petja značaj pesmi in druge karakteristične stra ni ter navaja znanstvene izsledke lastnegp. raziskavanja v Bosni. H koncu pojasnjuje zakaj narodna pesem propada čedalje bolj Vzrok je globoka izprememba političnih, so cijalnib in kulturnih razmer Epični boji 1 Turki so minili med ljudstvo prodira na prednejša civilizacija ki ustvarja nove po trebe in nov način življenja. Vzlic temu b' narodna pesem živela še dalje kot važen ele ment narodne literature in civilizacije; št bolj ko doslej bodo črpali iz njene zaklad niče probude in motivov epični in dram pe sniki, pa tudi drugi umetn ki kol opažam' n. pr. pri kiparhi Meštroviču Se dolgo tx nudila obilo snovi domačim in tujim znan stvenim raziskovalcem.
Razprava prof. dr. Murka, plod obsežm erudicije in solidnega znanstvenega dela, jf lep in tehten prispevek k propagandi jugo slovenske kulture v francoskem svetu.
Literarno pismo iz Prage
Praga, 19. januarja. Na našem knjižnem trgu se po božiču zmerom čuti nekaka izčrpanost. Ne samo s strani založnikov, ampak tudi s strani kup cev. Vzlic temu lahko zaznamujemo neka? nomembnih novosti.
Na prvo mesto bi uvrstil studijo dr. Arne Novaka o Dobrovsfcem. ki ga je dr. Zubatv imenoval »naigenijalnejšega slovanskega fi-lologa Novakova knjiga ni baš obsežna in izčrpna zato smo se nekoliko razočarali Tako n pr nI omenil kakšen vpliv je ime' Dobrovsky na mlajšo generacijo na Havlič ka itd Nemara je ta spis zgolj priprava zp ■zčrpno studijo ki pa io je iuhilei prehitel Sin dr Alojza Rašina dr Ladislav Rašir ip izdal «Spomine» svojega rajnega očeta Knjiga vsebuje vsakdanje beležke in zaznam ke enega izmed resničnih ustanoviteljev na še države Te beležke je pisal dr Rašin v avstrijskih lečah. Knjiga ie imela velik uspeh: bila fe v enem tednu razprodana. Za •ožništvo pripravlja drugo izdajo V tem pogledu je treba pohvaliti naš narod: na ta način, ki je nemara najlepši, dostojno časti spomin svojih zaslužnih mož
Založba Otto je izdala že zdavnaj razpro dano pesnitev .Tarodava Vrchlickega «Bar Kochha», knjiga ki so po nii liudje mnog« vpraševali Dejanje tega eposa se odigrava v židovskem narodu in v marši Sem epomi nja češke usode po bitki na Beli gori. «Bar Kochbo» štejemo med najlepše p<»snitve Ja-roslava Vrchlickega.
V založbi J Zieglosera je izšla knjiga «Duh češke žene med vojno». NaSi možje pišejo svoie spomine- V tej knjigi so nanizale spomine naše žene. Več ko trideset žena in deklet pripoveduje v nji o svojih prigodah zdaj veselih, zdaj zalitih s solzami posebnr zanimivo je pripovedovanje ge. Renate Туг šove. kako je izstopila iz vseh društev, kjer bi bila morala kakorkoli sodelovati pri iz avah lojalnosti Pripoveduje se tudi o mli narici iz Si m pahne, ki je v vojnem času delila revežem poleg dobre besede 'n nasvetov tudi moko in zdrob po zelo znižani ceni; včasi ji je tako zmanjkalo vsega, Ja si e morala sama izposoditi pri sosedah.
«Psihologija brez duše» je posmrtno delo K. M. čapka - Choda. Knjiga ne zataji svojega pisca: v nji »e poleg filozofije tudi obilo humorja s katerim -e Ca pek - Chod zmerom gledal na življenje in tako pozabljal njegove nevolje.
.Tarndav Kvapil je izdal v knjigi svoje pesmi, ki so izšle v raznih časopisih. Knjiga «Na zatonu oktobra»» je posvečena pesniku Janu Nerudi. tki sem ga v dneh velikih na rodnih skrbi najbolj gorko občutil.» V zbir ki, ki vsebuje nacijonalne motive, je objav Ijen tudi govor, ki ga je imel Kvapil ob grobu Vrchlickega.
Neumorni Ferdinand Strejček je spisal knjigi «Ljubezen in ljubice naših pesnikov» in «Pozdravi preteklosti». Arne Novak je izdal knjigo «Nositelji babe I,i». V teh knjigah je polno spominov na naše stare pisale lje in njih naslednike v minulem stoletju Izmed mjaših piše Novak v Jiriju Wölk er јм V kolikor re Strojček intimnejši in toplejši
v toliko je Novak globlji in kritičnejši. Pozdravljamo take knjige ki naj vzpodbujajo mladi rod in ga seznanjajo z našo preteklostjo.
Legijonar major Rykl ie izdal pesnitev «O neznanih rojakih». Tu govore vojak iz Francije, Anglije. Rusije. Srbije, Italije. Belgije. Amerike in junak z Zborova. Govore potomci taboritov in «božjih bojevnikov», umirajočih za narodno svobodo
V zvezkih izhajajo zbrani spisi Jiraska. Raisa, Božene Nemcove in nekateri spisi Jana Nerude — vsi krasno opremljeni in ilustrirani.
Dr. Goth JarkoTskv. bivši ceremonijer prezidenta Маяагука, piše svoje spomine Pravkar je izšel prvi zvezek, v katerem pripoveduje o mladih letih. Letos izideta dva dela Posebno zanimiv utegne biti sred nji del. vendar se zdi da pisec tu ne name rava iti v porobnosti; najzanimivejši zapi slu iz poslednje dobe bodo shranjeni v de želriem muzeju in izidejo šele po njegovi smrti.
Dr. Fiseher je prevel Goethejevecra «Fati «ta», to je že četrti prevod v češčino. Fi «cherjev prevod pričuje, kako gibčen je če Ski jezik in kako verno ume izraziti najsub 'ilne'Sa mesta originala.
Pridni Fr Bibl je izdal prevode pesmi dovečega angleškega poeta Keatsa simbo 'ika. gorečega lhibiteba prirode. lirika par ^xcellence Biblov prevod je skrbno opiljen in velja kot zaslužno dejanje za našo literaturo.
Skoro enako posrečeno {e počeši 1 prof. H Jedlifka verze starega francoskega tru badurja Pierra de Ron tarda pesnika ven-Jdmske pokrajine solnčne lepote njenih •nest in plemenitosti njenih žena.
Polkovnik Nedeljltovi/ je spisal obsežno Studijo «Prelom solunske fronte I 19|R>.
Stanislav Zima.
Češki pisatelj František Herites
Id )e pred nekaj dsevt umrl v Pragi
Srbohrvatske književne novosti
Na beograjskem književnem trgu so se pojavile naslednje novosti:
Vseslovenska knjižara je izdala roman Sibe Miličida «t Vel i čast ven i bdi bik Sv Juraj», ki je spisan v modernem duhu in stilu: Z uživljanjem v podzavestno življe» nje nastopajočih oseb. — Stanislav Krakov ki je prvotno mnogo obetal, je izdal zbirko povesti «Poslednje pobede» — pisanih po vsebini, nacionalistično pobarvanih, a umet« niško manj značilnih — V založbi časopisa «Život i rad» je izšla druga izdaja Krkle» čeve pesniške zbirke «Srebrna cesta» Sila redek pojav, da izide srbska knjiga mo> dernih poezi, v 2. izdaji; nedavno so M.
—	čeve pesmi zastonj delil na neki zabavni prireditvi, pa še te izvode je darežljivi za» ložnik prejel naslednjega dne — vrnjene
—	Pozornost je vzbudila zbirka novel na* darjenega pripovednika Milana Kašanina «Zaljubljenci». — Izhajati je začel novi prevod Tolstega romana «Vojna in mir» Prevaja ga Jovan Maksimovid. — Založni» štvo «Narodno djelo» je stopilo na plan s prevodom celotne izdaje Willsove «Zgodo» vine sveta» Prevd bo izšel bogato ilustrb ran. — Posebnega pomena je največji slo= var, kar jih je kdaj izšlo v srbohrvaščini-«Rečnik srpskohrvatskog i nemačkog jezi» ka». o katerem poročamo obširneje, — Z .el'kim /? Miniem se pričaknie' natwcda-
na izdaja Zbranih spisov največjega srbske« ga lirika Jovana Dučida. — Izdaja zbranih spisov Rorisava Stankoviča se je nagnila h koncu. Prevkar je izšel šesti zvezek.
Na zagrebškem književnem trgu je ie vedno opaziti, da zasebni založniki ne ka» žejo posebne podjetnosti, ki nas pri beo» grajskih včasi uprav preseneča; izdajajo po večini le «praktične» knjige in take, ki ima« jo že same po sebi svoje občinstvo. Tem živahnej- delujejo književne družbe «Za» bavna biblioteka», ki jo urejuje in izdaja dr. N. Andrid, ne more tožiti o neumeva» nju publike; njeni zvezki izhajajo redno
V	poslednjem času je izdala prevode Del» lyja. Stanleya. Griče, Gantier»ja, Greya. Steosa, Osendowskega. Aneta. — Tekmeca je dobila v zbirki »1000 najlepših novela» ki jo je začela izdajati tiskarna «Merkan» tile» v redakciji pesnika Ljuba Wiesnerja Zbirko je otvoril pred leti Lj VViesner v lastni založbi, a po treh zvezkih je njego^ va akcija prenehala, dokler je ni «Merkan^ tile» obnovila z izdatnejšimi sredstvi in z večjo nadejo na uspeh Omeniti je, da эо prevodi vedno orvovrstni in izbira vešča — xMatica Hrvatska» je izdala zgodovinski roman Milutina Cihlarja»Nehajeva «Vuci» Klaičeve «Slike iz hrvatske povjssti». Bre* verjevo razpravo o hrvatskem pustolovcu Antonu conte Zanoviču. povesti Mirke Jur kida, studijo dT Lozovrne o Macchiavelliju novel« Side Košutičeve. prevod I. dela Rey-montoHh «Hlapcev» (ki ga ie napovedala tudi «Slov Matica» za 1 1929!) in zbornik «Kolo» Revija «Mat Hrvatske» «Hrvatska revija» se je dobro upeliala — Obnovlje* ne edicije Društva hrvatskih književnika «Savremeni hrvatski pisci» so prinesle Be-govičevega «Hrvatskega Diogenesa» in dra mo M	«rGospoda Glembaie -i» Pes« mi Tresiča»Pavičica «Plavo cviječe» so v ti» sku — Vošički v Koprivnici je izdal ro^ man Avgusta Cesarca «Zlatni mladič» —
V	splošnem pa je opaziti, da je številčne prevodna književnost jačja od izvirne; vse kakor prevajalci dobe lažie založnika nego domači pisatelji, zlasti oni, ki se še bore za priznanje.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Nedelja. 27 ob 3. popoldne: «Kukuli» Ljud ska predstava po znižanih cenah. Izven
—	Ob 8 zvečer: «Volpone». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek 28.- «Herman Celjski». A.
LJUBLJANSKA OpERA
Nedelja. 27 ob a popoldne cAida» Ljud ska predstava po znižanih cenah Izven
—	Ob 8 zvečer: epri treh mladenkah» Lludska predstava po znižanih cenah Izven.
Ponedeljek, 28.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja. 27 ob 3. popoldne: «Adieu Mimi» Znižane cene Kuponi. — Ob 8. zvečer «Učiteliieca». Kuponi.
Nedeljske predstave v ljubljanskem gleda-li&n. V nedeljo dne 27. t. m »prizor' ljubljanska drama dve predstavi. In sicer poooldn« ob 15 nri velezabavno veseolizro »Kukuli« v režiji z Šesta Nastopijo ea Nablocka, га Marti» Vera, ea. Medvedova, ea Mira Danilova ln ea Bal al котла te* ее Levar. Cesar, Drenovec. Jet тая. Smerkolj m Potokar Zvečer ob 20 nri pa se nprizorl zopet »Dobri vojak švejk« z e Cesarjem v elavni in naslovni vloei V operi se poj« popoldne ob 15. trr; velika Verdijeva opera »Aida« г eo Vilfan-KnnSevo v naslovn vlogi V ostalih vlogah sodelujejo za Thierryleva in ea Ribičeva ter ее Betetto. Primožič. Kovač. Sekula Pri predstavi sodelule baletni zbor in muzika Dravske diviiske oblasti Opero dirieira kapelnik e. Neffat Zvečer ob 20 uri pa se uprizori Schu-bert-BerteJeva opera »Pri treh mladenkah«, ki se Je našemn občinstvu izredno priljubila Schu-berta poje e Mohorič- tri mladenke ea Poliče-va ter ena Ramšakova te ena Spanova, itall-lansko divo ea. Balatkova in drastično hišnicc ?a Rakarjeva ln го Chelovo ena Strniševa. V moških vlogah sodelujejo Se gg Povhe, Drenovec, Simončlč. Erkavec. Jelnikar. Rus in Sekula. Opereto dirieira kapelnik e Nefal Vse štiri predstave so ljudske m veljajo tnižant cene.
Operna premtlera. V torek, dne 29 t. m bo v ljubljanski operi premijera italilanskeea opemeea dela »Ljubezen treh kraljev«, kater« ie uelasbil Italo Monte Mezzi Deb le krasno napisano. odlikuje se po lepih arijah in izvrstm instrumentaciii Qavno in največjo vlogo poje S Juli) Betetto Ta vtoea je brez dvoma ena najlepših basovskih v сей operni literaturi te» dajt pevcu najlepšo priliko pokazati vse vrline svetega elasu. Prepričani smo. da bo e Betetto naravnost idealen interpret te basovske partije Glavno žensko vk>eo nosi ea. Zinka Vilfan-Knn-čeva, polee nje nastopita v elavnih moških vlo zah tudi 5e tenorist Marčeč m baritonist g. Grba. Opero dirigira kapelnik e Stritof, režilo ima г ravnatelj Polič Premilera bo na premijerski ibonma
' Velik slovar srbskohrvat-ske?a in nemškega iezika
Prav pred Božič 1928 ie izšel v založbi beogradske knjigarne »Raikovič i Cukovič« srbskohrvatsko-nemški slovar, ki šteje v velikem leksikonskem formatu 1263 strani. Avtoria sta mu dr. Svetomir Plstič in Jovan Kangrga (načelnik ministrstva orosvete) Razjasnjenih ie v njem preko 70.000 besed.
Rističev-Kangrgov slovar ie največii slovar srbskohrvatskega iezika. kar jih imamo doslej Drugih maniš;b slovarjev ni vrednn v tej zvezi n:ti imenovati: omenjam le Vtrkov Ri.iečnik in Brozov-fvekovičev Ta dva slovaria imata v znanstvenem oziru velike odlike, ali v praksi slabo služita: omeiuieta se namreč v glavnem na besede »narodnega blaga«, ki ie na rriem Vuk gradil zgradbo kni!?nega iez:ka. a to ie že davno premalo Umetnost, znanost in tehnika so šle čez to naravno podlago knjižnega iezika ter rmi dale sestavine, ki si jrm v dosedaniib slovariib zaman Iskal potosnila Izmed vseh travnih slovanskih iezikov sem največkrat or srbsko-hrvatskem iez'ku prišel v zadrego, če sem v poed:n:h sltjčaiih želel dobiti informacije. »Pleteršnfk« ie služil mnogo bolje nego »Vuk« ali »Broz-Ivekovič«.
Sedai bo v tem oziru bolje. Rističev-Kangrgov slovar ni omejen samo na en dialekt, niti samo na narodne umotvo-rine, nego obsega razne pokrajine in budi strokovne izraze: da navederp en primer: ni v slovarju samo beogradska »jestastvenica« nego ie tudi zagrebški »prirodopis«, ni v njem samo »ubedje-nje«, nego tudi »uverenje«. V knjigo je sprejeta na pr. tudi botaniška in zoološka. fizična in geografska terminologija (na pr. uspon, moreuz — to zadnje (= morska ožina) je sicer nestvor. alt ie faktično v rabi). Razume se, da so v knjigi na pr. »bakal« in »telak«; da ni zagrebačko - beogradskog »šnajdera«, tega ne obžalujemo.
Tako urejena knjiga bo posebno dandanes dobro služila, ko smo v nepo-srednjih in vsakdanjih zvezah med seboj, ko se časopis, tiskan v Beogradu, ne črta samo v Srbiji, nego po celi Jugoslaviji. ko se izraz, domač pred vsem na pr. na Hrvatskem, tudi v Beograd« mora razumet5, ko inserati gredo od Bitolja do Maribora бе posebno dobro bo slovar služil slovenskim redakcijam.
Ba5 Slovencem Dride nrav tudi to da so hrvatskosrbske besede akcentuirane
Razume se. da v tako velikem slo-varju poedinim srbskohrvatskim besedam niso dodani samo poedini. gtevn-1 pomeni, oeeo da se besede tolmačijo v
najrazličnejših, pomenih (diterencijaci-iah): navajajo se cele fraze in stavki ter tolmačijo s primernimi nemškimi frazami in stavki. Pri vsem tem pa o navajanju in razvrstitvi pomenov ne odločuje znanstveni, nego praktični moment. na pr. potreba trgovca, ki bi hotel kaj dobro nemški reči: samo s stališča praktičnih potreb onih. ki bi radi z.roali točno nemško obliko imena, si moremo tolmačiti to, da so v knjig; tudi internacionalni izrazi kakor: imitacija. impresija itd.*, kolikor ni pri tem odločevala želja, da bi slovar bil obenem nekaka stvarna enciklopedija pomena besed srbskohrvatskega jezika.
Kakor vidimo iz vsega tega, ima slovar praktično svrho in to svrho bo tudi dosegel.
Avtorja sta delo začela že 1. 1913, ali med svetovno vojno ga ne samo nista mogla nadaljevati, nego je še to. kar ie dotedai bilo izdelanega, propadlo, a gradivo, plod več let, je bito uničeno. Trebalo je torej po vojni delo iznova začeti. In mora se priznati, da sta pisatelja opravila naravnost ogromno delo. Ze zato iima Stre vsa čast in hvala.
Slovar je pisan ekavski. V uvodu či-tamo: »Istovetnost srpskega f • hrvat-
* Vseh besed. Id м v slovarja tolmaöio, Je 71.300, «ned «mi M47 «tatilh«. л «6.862 маИк«.
skega jezika postoji i pored toga što hrvatski jekavski zvuči (Tudi »srpski« doni včasi jekavski!)... »Ko u tu istovetnost suimnja, ili dokazuje i suprotno ovoj. mora se najpre potruditi da po-jam istovetnosti ili neistovetnosti odredi, a §to če mu. svakako, teško ispasti za rukom.« To ie istina in v smislu te istine je treba besedo »vjera« iskati taim, kjer je »vera«. Za one. ki malo vedo. kaj je ekavščina in jekavščina, bi bilo vsekakor bolje, da je tudi »vjera« uvrščena, ali samo navedena ter da je dodana: »gl. vera« — seveda bi to vzelo nebroj prostora in še bolj razširilo obseg knjige.
Pričujoča knjiga je en del »Rečnika srpskohrvatskog i nemačkog jezika«**; obratni del. namreč nemško-srbohrvat-ski del. nameravata pisatelja pač sedai izdelovati. Sedanji del imenujeta »drugi del«: naravno bi bilo. da bi smatrala ta del. ki izhaja od našega jezika, za prvi del. ne obratno.
Slovar ie tiskan v cirilici in stane vezan 300 Din (v polusnjati vezavi 360 Din).	Dr. Fr. Ilešič-
Nestroy v Ljubljanski dra mL V četrtek,
dne 31. t. m. uprizori ljubljanska drama Nestroy-evo tridejansko veseloiero »Utopljenca« (De* Zerrissene) Kakor vsa Nestroyeva dela se tud» to odlikuje po izraziti komiki Za naš oder j« dek> zrežiraj prof. t. Sest. posamezne osebe p« predsravljajo naši najboljši člaoi Prepričani srn«, da bo veseloigra v vsakem poeledn nspela.
Gostovanje 8- Uublša lllšlča v ljubljanski operi. Kakor že javlleno, eostuje nekdanfc ljubljenec slovenskeea eledališča t Ljubiša llišič * naši operi v prvi polovici meseca februarja, ie sicer 3. februarja v operi »Carmen«, 6. februar« v operi »Tosca« io 9. februarja » »Manon«. Vse tri predstave bodo izven eledaliikeea abonmaja. Predpro<i;ja vstopnic se ie vrši v operi.
Gostovanj« slavneea roškega Igralca Gaj-darova bo v IJub!)anskem eledaliiču definitivno dne 7 februarja Nekdanji član slavneea Hil-doJestveneea teatra igra i eo. Oleo GsowsV.aJo dramo »Gospod Laberthier« Umetniška dvojica, ki Je minule dni nastopila s nalvečlim ametm-Skim uspehom v Zaereba. In vse zaerebško časopisje ne more prehvalitl iere obeh odličnih ■imetnikov Predprodaja vstopnic v opert.
Nedelja v mariborskem gledališču. V i» fleljo 27 t. m bodo v mariborskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. (3.) uri se vprizori velezabavna. moderna opereta »Adieu Mirni« pri znižanih cenah- Zvečer ob 20. (8.) uri pa efektna komedija • Učiteljica«, ki je žela pri premijeri izvan-reden uspeh. Za obe predstavi večajo kuponi.
•• Popotni srbskohrvmtsW naslov se (äist: »Refitrik srpstohrvatskoc ' nemačkog Iezika. Drogi deo. srpekohrvitsko-nemačkl. Izradil' Dr. phll. Svetomir Ristič 1 Jovan Kaagrga. Beograd !г-davačka kajtiartrici Raikovida i Cukovid*. 1928.
Razgled no slovanski kulturi
Prvi kongres slovanskih filologov bo v "Ineh 6. do 13 septembra t 1- v Pragi Posvečen bo spominu očeta slovanskega jezikoslovja Dobrovskega. Razpravljalo se bo o «nanstvenih in praktičnih vprašanjih. Pri-nravljalni odbor priporoča med drugim tole snov ea predavatelje- slovanska bibliografija. nove struje v lingvistiki, naloge in sredstva slovanske primerjalne kniižpvno zgodovine, pospeševanje medsebojne tarne-n.iave knjig in časopisov, slovanski jeziki v Solab itd Naslove in kratko vsebino predavanj je treba sporočiti do 15. marca t l. Pri-oravljalnemu odboru predseduje naš rojak
vseuč. prof. dr. M. Murko.
•
Da pesnik Ot Brezina zbog globine svojih poezij še vedno nima med Čehi široke po pularnosti. pričuje članek J- Brambora * (Razpravi Aventina»» kjer beremo: Sedaj skoro vsi literat.re ocenjujejo lepoto Brezino-vih verzov dočim širša javnost, tudi iz vrst inteligence, še vedno ne kaže umevanja za
Brezino in ga celo odklanja.
•
V zgodovinskem arhivu kneginje GorSa kove v Leningradu so našli doslej neznane skrbno prikrite rokopise pesnika A S. Puškina. Med njimi je mladostna erotična pesnitev «Menih» ki šteje 240 verzov. •
«Rusija in slovanstvo» se imenuje novi ruski tednik, ki sta ga začela izdajati v parizu
Struve in K- Zajcev.
•
Beloruska sovjetska vlada je proglasila Institut beloruske kulture, ki deluie od L 1914. v Minsku, za Belorusko akademijo znanosti in umetnosti.
Sofijsko vseučilišče je stopilo v drugo Stiri-Jesetletnico svojega obstoja. Danes šteje sedem fakultet: bogoslovno, fizikalno matematično. zgodovinsko filološko medicinsko, »ravno poljedelsko in živin^zdravniško. primanjkuje pe profesorjev ;od 117 etolic so zasedene samo 104 in le polovica z rednimi profesorji, predava j 5 ruskih profesorjev večinoma v ruščini ki je na bolgarskih srednjih šolah obvezen predmet, število slušateljev presega 4000.
Novosti Šentjakobske kn jižnice v LjubHani
Priobčuje knjižničar Matija Rode.
(Nadaljevanje). Jeram Jože: Zastava v vetru. Povest.
4382.
Lovrenčič Joža: Pereči ogenj. Povest
4383.
Sovre A.: Gospodarske razmere pri starih narodih. 4384 r.
Prepeltih Albin: Kmetsiki pokret med Slovenci po prvi svetovni vojni 4385r. Adamič Ant.: Znanci Črtice 4317. Dr. Nemo: Veseli anekdotar. 4321. London J.: Zgodbe z Južnega morja. 4322 Pivko Ljud.: Rame ob ramenu IV. Drnp. 4386.
Jeglič Ciril: Naše prijateliice. O življenju in cveteniu sobnih rastlin. 4387r.
Brod Max: Zauberreich der Liebe. Ro. man. 10334n.
Hichens Rob.: Bacchantin und Nonne. Roman. 10335n.
Pawlowa Anna: Tan2ende Fösse. Der Weg meines Lebens. 10337z. Seeckt: Oedanken eines Soldaten. 10338z. Arien M.: Der grüne Hut. Ein Roman für Wenige. 10339n. Fönhus M.: Die Widnis braust. 10340n. Smith H J.: /ohn Pierpont Morgan der Weltbankier Dir Geschichte seines Hauses. Vom Werden der grössten Wirtschaftsmacht Amerikas 10227z.
Ehrenburg Uja: Das bewegte Leben de» Lasik Roitschwantz. Roman. 10243n.
Woldstedt-Lanth R.: Renate Fln Frauenschicksal aus unseren Tagen. 10242n.
Reck-Malleczewen F: Sif Das Weib, da» den Mord beging. I0231n.
Stieler H.: Monika Molander. Roman !0232n.
Zobeltitz F.: Der Mann In feurigen Ofen. Roman. 10224n Zahn E.: Tochter Dodais. Roman. 10223tt Ehrenburg Uja: Die Gasse am Moskau» t'luss. Roman I0203n.
Ibanez Blasco Vic.: Valencia. Di zwei Romane For de Mayo und Die Huerta <Bar„ raca) 10199n.
--: Amphltrite. Roman. 10145n.
Paldolougue M.: Civour ein grosser Realist. 10054z.
Velde Т. H. van de: Die volRcommene f^he Eine Studie über Ihre Physiologie und Technik 10043z. Reclam praktisches Wissen 9990? Mayo K.: Mutter Indien. 10000z.
V letih 1925—1928 je Izposodila knii* nica 170.854 strankam 654315 knjig.

Pohorski Žagarji m drvarji
Po štirinajstdnevnem »šivanju« visoka delovna sezona — Naporno in nevarno delo
lesni podjetniki. Krčme se spremenijo v borze dela. Z božičnim dnem je shižbeno razmerje med gozdarjem in Žagarjem končano. Napravi se obra-
V Lehna, koncem januarja
Ob potoku, ki spremlja cesto skozi dolgo dolino, se vrsti žaga za žago. Zage, ki so si jako podobne, po večini dolge in nizke, polnijo dolino ves dan jn skoraj vso noč s svojo rezko brnečo pesmijo. Preko polnoči še padajo iz malih oken črez cesto dolgi prameni joči Ti rdečkasti prameni so nemirni, polni življenja. Na obeh straneh ceste so pa v temo gozda od žgoraij navzdol zarezani beli pasovi — drče ali riže, po katerih se spušča les v dolino.
Sedaj je visoka drvarska sezona. Ostra in suha zima z obilnim snegom je za drvarje in Žagarje najživahnejša doba. Od zore do mraka se razlegajo po dolini čudni glasovi. Najprej kakor šum in tulenje težkih granat, potem treskoviti udarci in padci. Debla in blodi drčijo z veliko naglico po gladkih rižah, sipodaj pa treskajo drug od drugega. Vmes donijo kakor udarci sekire visoki klici: Hopla hop! — Нор!
Ko je sneg enkrat dovolj visok in trd, se začne delo v velikem obsegu. Velike množine lesa je treba spraviti v doline do žag in. v največji meri je treba izkoristiti prikladno vreme. Po-
horski drvar ne pozna ne barometra, ne drugih vremenskih oznanjevakev, na katere se zanašajo meščani in kmetje, ima pa zato svoje posebne vremenske preroke. Njim zaupa, pred drugimi pa jih prikriva z nekako ljubosumnostjo.'Nezaupljivi in molčeči ljudje so drvarji. Samo eno ie gotovo: vse svoje vraže, vse svoje vedeže. zdravila, vse svoje .nazore imajo iz gozda in njegovega življenja. Smatrajo se za edine poznavalce gozdov in so radi tega še boli ponosno molčeči.
Sneg še trdo škriplje pod nogami, mraz reže v nos in ušesa. Nam se zdi, da bo' ostra zima še dolgo trajala, drvarjem se pa . silno — mudi. Mnogo hlodov je še treba spraviti do žage, dnevi gladkih riž pa so že šteti. — Kako to? Kdo bi ob taki zimi mislil na naglo spremembo? — Odgovor: Kaže, da se bo spremenilo. — In nič več. Zastonj vsa vprašanja, kdo in kako to kaže.
Družabni pohorski drvarji in Žagarji niso. Večina da skupiti krč m ar jem le enkrat na leto in sicer od božičnega večera do najdalje sv. Treh kraljev-Tedaj »šivajo«.
Na božični večer prihajajo polagoma gozdni možje v krčmo. Eden kakor hoja. drugi kakor nizki, jekleno žilavi dren. Kvečjemu da si zamrmrajo kako
besedo v pozdrav ali nemo pokimajo; vsak se vsede, kakor bi nameraval takoj zopet oditi. Nekaj časa obdrži celo svoje ogrinjalo okrog vratu in ušes v topli sobi ter tiho pije svojo merico vina ali žganja. Polagoma se odmotava in polagoma začno padati kratke besede od soseda do soseda, od mize do mize ...
Oni, ki so prvi prišli, so se že pomaknili skupai in v primeri s svoio prvotno redkobesednostjo postali celo živahni, novodošli pa se počasi razgre-vaio. Nihče bi jim ne prisodil, da so ppiä: na »šivanje«. »Šivanje« ie rekordna gostilniška »seja«, ki traja lahko 14 dni. So drvarji in Žagarji, ki prebi,iej'1 ves ta čas v eni in isti krčmi Takoj po prihodu s; tak možak poišče v gostilni primeren kotiček, kamor se vle-že, ko ga zgrabi spanec Od trše ne gre. Kvečjemu da se pred njo malo sprehodi
Krčme, kjer »šivajo« drvarji in Žagarji, obiskujejo posestniki gozdov in
čuri in če se pogodita še za eno leto, izplača gozdar Žagarju še »aro«. Kdor se ne pogodi, čaka v krčmi na službene ponudbe. Vsa vas ve, kje »šiva« ta, kje oni in podjetniki lahko najdejo primerno delavno moč. Ko se drvar pogodi ter sprejme »aro«, gre takoj z nov;m . (gospodarjem, ali pa »šiva« do kraja _ do Treh kraljev.
Dolgotrajno »šivanje« ni pijančevanje. Ljudje so zelo zmerni ter imajo skromne zahteve od svojega prazni-kovanja. To praznikovanje je tradicio-
nalno, predstavlja pa tudi neko organizacijsko uvedbo v svrho samopomoči. Praznikuje se tik pred veliko sezono in gospodarji in podjetniki nimajo časa za dolgo razmišljanje ali celo za najem cenejših delovnih moči iz drugih krajev.. Delo je. tako, nujno, da morajo vzeti moči, ki so doma na razpolago in dela popolnoma vajeni-
Ker se pohorski gozdovi enakomerno izkoriščajo, ne preti domačim Žagarjem in drvarjem brezposelnost. Samo zaslužek je slab in delo je nevarno. Letos je bilo že mnogo nesreč pri spravljanju lesa iz pohorskih gozdov. Po kakršnemkoli nesrečnem naMjučin si lahko najspretnejši drvar zlomi roko, nogo. ali pa zadobi težje notranje poškodbe.-
Tudi idila na šib gozdov in drvarjev ima svojo temno stran: nizek tečaj človeškega življenja, preveč socijalne politike, premalo socialne skrbi.
ПЛ
Meščan misli, ker se. je tako naučil iz berila v ljudski šoli, da kmet pozimi počiva, kar se pravi, da sedi pri peči in kadi tobak ali pa spi . za pečjo. Ce ne pase lenobe, pa koleduje, .kolje prešiče in se baše s klobasami, vsaj po dva dni v tednu pa pleše in svatu-je po ohcetih. Zlasti mestna inteligenca in »bolijši« so prepričani, da kmet.ni za drugo na svetu kakor za vzdrževanje narodnih običajev in šeg. Po tem merodajnem mnenju-kmet nima drugega pomena, kakor, nameravani živalski vrt, kjer bomo videli vse naše živali živeti kakor v svobodi. Seveda samo »kakor« v svobodi.
Ali je pa milostljiva pri zajtrku, .ko oblizuije debelo smetano, že kdaj pomislila, kako romantično je pozimi, pri —20° in čez imeti opraviti z živino in nositi mleko v mesto. »Zakaj pa bab-nice ne kurijo,« bi odvrnila, »saj imajo toliko drva preveč, da jih vozijo še v mesto in nam jih prodajajo po oderuških, strašnih cenah, čeprav jih ne stanejo prav nič.«
Samo en dan bi rad poslal to milost-Ijivo in njenega gospoda soproga na kmete, da bi poskusila, kako prijetno je tam življenje pozimi Gospa naj bi samo en dan opravljala živino, pomol-zla in nesla mleko v mesto, gospod naj bi pa šel v les posekat bukev in si napravit drva tudi samo za en dan. Tudi zlekel naj bi jih sam iz gozda,, kakor bi se mu zdelo najpripravnejše. Glavo stavim, da bi že do južine ponudila spokornrka vse svoje mesečne dohodke za odkupnino, da bi se rešila tega jslenarjenja«.
Druga visoko izobražena dama bi se zopet obregnila ob kup knjig, ki jih je na izletu videla v kmečkem domu. češ, kako bi pa mosrli brati, če bi imeli toliko in tako težkega dela pözimi. Pa bi kulturni dami potrdi), da celo, poznam, kmečko- nevesto., ki je imela v bali pravo omaro za. knjige in v njej zelo lepo knjižnico prečitanih knjig- In bi miiost-Ijivi moral še povedati, da sem slišal-že za nekaj takih nevest in prečitanih knjižnic, v mestu sem pa našel knjižnice večinoma Ie za dekoracijo salonov. Sploh bi bilo zanimivo, če bi naši knjiga rji in knjižničarji javnih knjižnic na deželi objavili statistike svojega poslovanja in v marsikateri glavi bi posijalo poznanje, da za kmeta ni vse dobro. V mestu je namreč splošno mnenje, da je za kmeta vse pretežko in nerazumljivo, pa vendar so kmečka dekleta že po dvakrat in trikrat prebrala vsega Cankarja, ki je mestnem damam prete-žak in nezanimiv. Vsaka »literarna« stvar v ljubljanski drami ie riskantna, pa prečitajte repertoarje Špicarjevega in drugih malomestnih teatrov, ki so vedno polni.
Čudno. Čudno, saj smo prav za prav vsi s kmetov, pa kmeta tako malo poznamo. Sai smo vendar samo gosposko oblečeni kmetavzarji, na deželi pa postajajo pravi kmečki gospodje. Če nI res. oogleite samo po ljubljanskih go-st:lnah. Kam zaha'a naša gospoda in kako se vede, zlasti kako je..-.-Prav res, da se nas še mestna politura ne prime. Al; naj se spomnimo na obnašanje mestne mladine, če pride na deželo. O. naša olikana ln omikana mladina. koliko bi se lahko naučila od vaških paglavcev.
Ob šestih zjutraj in prej morajo pozimi ustajati otroci, da ne zamude po celo uro oddaüene šole- Š-kornjice so cele ali oa tudi ne — navadno so sta--reišef" brata ali sestre — pa vendar po temi gazijo na celem sneg. da pridejo upehani in premočeni k pouku. Sukeni nimajo, kvečjemu io jim nadomešča večji oonošen suknjič, ki ga ni več škoda. Deklice so zavite v rute. zadai zadržane z vozlom, da se komaj gibljejo. Č'"m bolj oddaljeni so. tem bolj točno pr'haiano v šolo, s težavo in muko odrgnejo obuvalo in pribobnajo s nodkovanimi oetami no veži v razred. Odvežeio rute in slečejo stikniiče ter sede goloroki, če nimano dveh. Peč sooiha. da se otroci oariio in se kad! od rut. sirkniičev 'n škoreni. Titih ie po razredoi. da učiteljica omedleva, a okna ne sme odrir^ti ker bi se premočen! nfrori пгрЫяЗФ Pa so vam veseli in
ŽiVah™' kpk,nr vrabc' i" 5 p ПЯ rrticpf "m tip rvVjp	№ redko v hri-
V>vsk;b v^cph 'la т>гМр večii d°ček v Solo s nrvv'to <riavo da se тпц v'rMo Vorriai oč; in nos zama7ane rute
Kai ti ря .'e,. M"+5;a?« »Hrva Je d'•ад 1« па кг,я+кп zacvrč' razred kai bi tudi razkladal' tako vsaMank> male^knsr. če vsakfv zimo koga ubiie pri vljtčenju hlodov. Se govora ni vredno, če manj-
ka na glavi za dlan kože, da se učiteljica onesvesti, ko fant odvije cunjo.
Kaj pa, če pozimi v hribih kdo zboli, vprašujejo meščanje. Nič. No, če nič več ne pomaga in zaradi govoric, da niso vsega poskusili', pošljejo še po zdravnika- Edini ti. izpovedniki in efkse-kutorji vedo povedati, kaj je zima v hribih. Namreč taka zima, da je snega do strehe.
Pokojni slikar Ivan Grohar, bog mu daj dobro, je bil s Heblarjiev nad Sorico in mu. je lahko žal. da je pusti] »hol-canje« v Jelovci. Bi bili danes vsaj vedeli, kje leži, če bi ga bilo zmečkalo v Ratitovcu kod. Mesta se ni mogel privaditi nikoli in še pri sv. Križu v Ljubljani se ie izgubil. Ko je slikal v mali sobici pri Homatru. od koder se tako lepo vidi po vsem škofjeloškem trgu, svoj slavni »Snežni metež«, ga je pograbilo. da je zaškripal-z zobmi in jel pripovedovati, kako je lepo pozimi gori doma. Tunel skopliejo skozi sneg iz hiše čez dvorišče v hlev. Kakšna imenitna l*uč pada skozi debeli snežni strop v predor! Slikati mora ta predor, ki je tako toplo v njem in v hiši, da kurijo samo za kuho, Ženske vredevajo ži-
vino in krote otroke, zvečer pa predejo, molijo roženkranC in pravijo sto-rije. Moški pa spravljajo les in »ravb-šicajo«.
Tak sneg zapade, da še krojač komaj prigazi v štiro, ženske pa svoje morajo nesti same k mojškri v vas. Čakale so teden in dva na njo, pa je ni bilo, čeprav se je priporočala že v adventu. ko se jeli govoriti; da bo pred pustom ohcet. Nazadnje Rotija ni več zdržala, kar gnalo jo je, saj vendar še nikdar ni bilo slišati", da bi nevesta ne šla v novi obleki v cerkev- Prej se babnice ponujajo in silijo, sedaj pa taka ghada! Še prositi in kako prositi se puste, da .ie do poroke vse, kakor biti mora. Nazadnje je pa Rotiji vendar prav, da mojškre ni v štiro. drugače ves teden ne bi videla fanta pri dnevu. Kar se noči tiče, je drugače, pa na kmetih ponoči nimajo navade prižigati leščerbe v kamri. Kakšen bi pa tudi bil fant; če bi ne prišel-Vsak večer te uboge dve urici daleč. Še dekleta bi ne bil vreden. Sicer bi brez krpelj ril vso noč skozi sneg, o, s krpl.rami pa gre hitro, da se lahko vse zmenita. Je tudi treba tolko pripraviti za poroko, da ni nikoli dosti. Da gre mizarju od rok, že oče skrbi, za perilo in druge ženske stvar! pa mora nevesta sama vse obleta ti, ker mati težko hodi. Še šestdeset jih nima, pa je že vsa betežna. Ja. otroci in delo človeka na kmetih hitro postarajo. Bog bodi zahvaljen, dosti iih je spravila po koncu in hlev sta zidala s starim, tudi hišo popravila, da so večja okna. pa še malo sveta sta prikupila in tisti part, ki tako raste smreka v njem, da lesa ne bo nikoli kraj, saj tudi plazu ni nikdar na onem kraju. Pa tisti mecesnl pri vrhu. ki niso nikol! brez ruševca. da ima. Martin najlepše krivce, daleč nkoü Prav ie tako prem š'ia mati da gre Roti'a od h:še ker po Veliki noč! Mart'n oriD^lie svok) na dom Tudi toliko z'ekarMe ni. бе sta dve poroki do vrsti. Prešičev ne .bodo letos prodajali in nekaj smreke se bo posekalo, pa bo vse 51 o.
Klobas je treba prrpr.avftf dosti ln mesovja, ker tudi ženin in drug Ze dru-
gi teden vabita po treh farah, toliko je žlahte aa njegovi strani in raztresena je po vseh hribih, kar se jih vidi, in še v dolini jo je nekaj. Rotija, ki gre z družico vabit, seveda obe v novih ln čisto enakih oblekah, bo kmalu opra-
vila, ker k hišnemu sorodstvu ni toliko potov.
Zaklali bodo šele nekaj dni pred poroko, ko pride Janez iz Sarajeva na dopust od vojakov. Oh,, kako je smešen ta fant! Ker ga zaradi ohceti ni bilo o božiču domov, so mu poslali potico in koline, pa je pisal, naj se ga spomnijo tudi pri drugi krstni slavi. Tak tako
sedai pravijo vojaki, kadar doma koljejo. Moraš se mu smejati, čeprav ni Sel v lernen a t. Še elektriko, pravi, bo naredil, ker je napeljava iz vasi gori na samoto predraga. Kar na veter, da ne bo nagajal mraz, ko grapa zamrzne.
Vse gre po stari navadi in po vrsft s poroko in ohcetjo, samo kdo bo gnoj znosil v reber. Tod ne gre z volmi v tei strmini, vsega je treba znositi v košu na hrbtu- Bo že šlo, saj prihodnje leto ne bo več teh skrbi, ker bo že »ta mlada« gospodinjila. Trdna je i« prav nič razvajena, čeprav je bila štiri leta pri nunah v šolah. Zakaj naj bi jo bilo sram koša z gnojem, saj taka go-spodinja, ki dela, gre lahko v rokavicah na sokolski bal. To se bosta postavila z Maitinom, čeprav ne bo več per la in igrala, ki tako imenitno zna, da_ so se vsi jokali, samo če je stopila na oder.
Jug buči po gozdovih, plazovi grme po strminah, nov Čas prihaja in mati se poslavlja. Za »ta staro« bo, pomagala bo mladi in zibala, bog daj. Za pečjo bo sedela pozimi in prebirala jagode rožrega venca in spomine med njimi. Samo da ne bi prišla smrt po njo pozimi. Nemogoče bi jo bilo ob tolikem snegu spraviti k cerkvi in samo zabili bi jo v krsto ter postavili na pod. Zmrznila bi ter morebiti morala čakati ves mesec, da bi naredili pot v vas. Samo luSka bi ji svetila iz gostega, zmrzlega olja . • .__
Ne dajte se zapeljati po drugih »čudežnih sredstvih«; »GAMMA« Je edino sredstvo,
kj hrta uspeh pri vseh lasnih boleznih.
Pri prleški „Kapeli" po zimi
Radenski vrh in Paričjak, Kapelski, Tur-janski in Bihtarovski vrh eo imena onih obmejnih stražarjev in čuvarjev, ki jih je narava Slovenskim goricam postavila na njihovo severno vzhodno stran, da jih čuvajo in zabranijo vsakemu nepoklicanemu tujcu dohod in dostop do njih- Kdor je prehodil vse najrazličnejše predele naših Slovenskih goric v vseh štirih letnih časih in dodobra pozna vso njihovo ljubkost in krasoto, različnost njihovih dolinic in goric, pa pride z železniške postaiie Slatina - Radenci h »Käpeli« in se ozira s planega prostora, ki, ves obdan od vinogradov, leži okoli masivno zadane cerkve Kapelske, dobi takoj utis, da je hotela stvarnikova roka vse ono, kar tako lepo in prijetno odlikuje Slovenske gorice, zlasti pa »priekijo«, tu okoli »Kdpe-le« na majhnem prostorčku še enkrat združiti in kakor v kalejdoskopu пл eni sami točki v veliko veselje in uživanje predočiti onemu, ki tu občuduje ta krasni kotiček па-бе lepe slovenske zemlje. !: Ko zapade sneg in so vse oeste« poti in 9teze, ki vodijo preko goric radijalno sem h »Käpeli«, dobro izhojene ln izvožene, in narod, svež, zdrav in vesel, praznuje »voje zimske, zlasti božične praznike in prehud iz starega v novo leto, pa zašije zimsko solnoe in zasvetli vso pokrajino, da se vidi izpred KApelske cerkve petindvajset božjih hramov, sto in sto belih hišic, zasneže ni vinski grički, širno, valovitemu morju podobno Prekmutie, tedaj vlada pri >K4peli< zdrava zima v vsem svojem sijajnem veličanstvu. Narod prihaja semkaj molit od blizu in daleč: ne samo zato, ker ga tako lepo, milo in ubrano vabijo zvonovi; hi ti ne samo za to, ker je to njegova dolžnost; da prihaja v ta božji hram, ker Je hoja zanj semkaj naravno in potrebno opravilo, naraven in sestaven del njegovega življenja in delovanja, zanj ravno tako potreben, kakor obkopavanje vinogradov, krmljenje živine in delo t gozdu.
Zima je. Tu pri >K£peli< vidiš sama rdeča, zdravje prekipevajoča lica; sliSiš prepevati ptičji zbor, kakršnega bi po zimi zaman iskal drugod v naših krajih in lahko občuduješ cvetlice v cvetju, ki drugod ttnr-zujejo in vene, tu pa rasto, cveto in diše.
Turjanski vrh se v stranski panogi znižuje proti Prekmurju; to je Račjek ali Rački vrh. Oba tvorita velikanski amfite&ter, kojega obiskovalci poleti lahko sede v hladni senci vinskih trt V »grabit, v ktero to naravno gledališče prehaja med obema vrhovoma, je cela vrsta mlak in bojda tudi dosti rakov; ni čuda, da se naijprikupljivejša domačija na RaČjeku imenuje Mlakarjeva; vsa svetla, eolnčna in zračna; eredd žlahtnih sadnih dreves, vrh skrbne obdelanega vinograda, ki daje vsako leto najboljšo kapljico. Ce dospeš sem na zimski praznik in vstopiš, sedi oče Mlakar sam za lepo pogrnjeno mizo in »šteje« v bukvah, ki jih je ravnokar prejel iz Ljubljane ali Celja; v kajbici, ki visi blizn velike, kamenite peči na eteni, pa mu drobi drobne pesmice, grli in ga razveseljuje milovidna grlica, sedaj njegova edina družica. Vsi ostali so odšli v cerkev h »Käpeli«. Le na čednem dvorišču raca гасак в svoc'rmr družicami, vsi v tako novih, pisanih oblekah, da divje race nima.jp lepših, veseleč se. da so srečno preživeli za nje tako nevarni čas zimskih praznikov.
Steza, ki pelje s Račkega vrha ▼ Turjan-sko grabo, je že gladko izhojena. Sanke najrazličnejših oblik in seetavev, kmeteke in mestne, drčijo sedad tu doli; med tednom, v delavnikih, v šolskih dneh pa frče pisanke, žvezld, knjige in katekizmi po zraku in snegu, da se vzgojitelj v šoli pri »Kipeli« ne more vzdržati grajalne besede nad deco. ki prihajajo vesela, zdrava, rdečelična, v&>-si brez knjig, pač pa s sankami k njemu učit se za življenje.
V amfiteatru, ki ga tvorita Turjansld ls Rački vrh. grejje solnce kaj toplo tudi po zimi Vsi liečki so že davno odleteli iz drugih krajev na toplejši jug; če ne delj, pa vsaj v vrtove in parke solnčne Gorice. Tu pe sedi družina štirinajstih članov tega ptičjega rodu v sijajnih, debelih, pisanih zimskih kožuščkih na goli {rešnji in prepeva, ne meneč pe ne za zimo in zimski mraz. pe tudi ne 7Л hrušč in trušč preglasne, sankajoče sfi mladine, vesele Jn po«k£ne pesmi kakor v ljubi vigredi. Malo više gori pa. rastejo-in
cveto cvetlice, da misliš, ako jih slučajno ugledaš, da si sredi pomladi. Ne samo hija-cinte, primule, oleandri in pelagonije; tudi Amaryllis Belladona s povešenimi suliča-stimr listi cvete v krasnih cvetih, v tako ži-vorudečih kakor je pravi karmin; zraven pa simbol mladosti in lepote. Ktera hoče postati nevesta, je ne sme gojiti eama; kot častni kras poročnega dne jo mora dobiti k.l& drugje; beli cveti, majhni in okrogli, zlasti pa popki se kaj lepo blišče med vedno zelenim, drobnim listjem; tu pri »Kapeli« cvete sedaj sredi zime, seveda skrbno negovana čislana mirta (Myrtus oommunis).
Da zvedo bodočnost, posebno pa vremen» ske razmere prihodnjega leta »postavljajo pri »Käpeli« v Prlekiji luk«. Na sveti večer ali pa na predvečer sv. Lucije (12. dec.) napravijo iz razpolovljene ali razčet vor jene čebule dvanajst čebul j nih obročkov in jih kakor skodelice potrosijo a soljo in po vrsti postavijo na mizo; prva je januar, druga februar i. t. d Drugo jutro si Jih ogledajo in »bajajo« vreme za vsak mesec prihodnjega leta, in sieer iz soli, kakor se je pač v v&a-ki čebuljčni skodelici spremenila preko noč L Ce oetane suha, znači to suho vreme; če pa se jie raztopila, pa vlažno vreme. »Letos so pri Kapeli dobro bajalic januar bo suh; februarja bo snežilo; marec, april in maj bodo deževni; od drrge polovice junija naprej bo zopet suho vreme«.
To vse epada v »baje«-slovje; pa tako so »bajali« pri »Käpeli«, a tudi drugod stari Sloveni že pred več kot tisoč leti; kaj;[>ada v le mnogo večjem obsegu; pa od vsega tega se je le malo še ohranilo. A vendar hrani 5e Käpelska župnija vidne znake onih časov, sedaj po ziini pokrite z ledom in snegom: Kocjanovo gradišče, obdano z visokim nasipom in globokima jarkoma; Atilov grob z velikimi, neizkopanimi zakladi in njegov grb, sedaj vzidan v steno gosposke hiš« na Turjanskem vrhu. Kadar je zima pri »Käpeli«, v dolgih zimskih večerih, ve domače ljudetvo o vsem tem kaj mnogo in zanimivo pripovedovati.
Taka je zima pri »Käpeli«. V Horvatovl gostilni lahko poceni ješ okusno pečene piščance; doli v Radencih pa se brez skrbi za svoje zdravje skoplješ v vroči mineralni vodi — po zimi.
Dr. Fr. Mišic.
Za desinfekcijo ustne dupline In grla
panflaviB pestile uničujejo vstopajoče povzročitelje bolezm. Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto
predpisane.	... __
V zgoraj narisanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
Najboljše, naltrajnejše, zato
13 najcenejše!
Štiridesetletnica maverlinške tragedije
V sredo, 30. januarja 1889. zjutraj «e je podil v divjem diru zaprt voz od cesarskega gradiča Mayerlinga proti Železniški postaji Baden pri Dunaju. Pred vhodom na kolodvor so se sunkovito odprla vrata, iz voza je skočil žospo^ico oblečen lovec in tekel naravnost v pisarno postajnega načelnika, kateremu je vrgel svojo vizitko na mizo. jPostajenačetaik je prečita! znano trne: grof Josef Hoyos. Prišlec je bil eifoo razburjen. V presekanih, zapove-
? Cesarjevi Rudolf
dujočih besedah je zahteval, da se mu takoj pripravi poseben vlak na Dunaj, ker potuje v važnih državnih poslih. Postajenačelnik je bil v veliki zadregi: pred grofom ga je navdajal strah, vedel je, da je Hoyos intimen prijatelj prestolonaslednika, želji pa le ni mogel ustireči. Na kolodvoru ni bilo lokomotive. Končno je uradnik našel izhod. Baš se je bližal tržaški brzovlak, ki sicer v Badenu ne stoji. Postajenačelnik ga je ustavil in grof Hoyos je planil v kupe I. razreda.
Štiri del poprej
se je vršila v palači nemškega veleposlaništva na Dunaju sijajna soareja na čast 30. rojstnega dne cesarja Viljema. Udeležil se je te slavnosti tudi ves dvor. Posetniki so opazili, da sta se cesar Franc Jožef in njegov edini sin, cesarjevič Rudolf, navidezno zelo prisrčno razgovarjala ian Rudolf je bil videti posebno dobro razpoložen. Proti 11. se je poslovil od očeta, kateremu je še spoštljivo poljubil roko. Videla sta -se takrat zadnjič — štiri dni pozneje
grof Hoyos v kupe ju tržaškega br-zovlaka drhte premišljal, kako naj cesarju sporoči grozno vest, da je ponoči njegov sin v mali spalnici gradiča Mayerling po veselo prekrokanem večeru
ustrelil sebe in svojo ljubico, konteso Vetsero
Ob 11. dopoldne je bil grof Hoyos v dvom. Poiskal je grofa Bombellesa in grofa Paara, najvišja dvorjanika, ter jima zaupal, kaj se je zgodilo. Nihče si ni upal povedati grozne novice naprej. Končno so se odločili, da najprej obvestijo cesarico. Ko je čula iz ust grofa Hoyosa, da je njen edini sin mrtev, je kar okamenela. Medtem je cesar nič hudega sluteč sedel v svojem kabinetu ter podpisoval akte. Tudi cesarica se mu ni upala sama povedati grozne novice. Poslala je po dolgolet-iio cesarjevo prijateljico igralko Ka-tharino Schratt in obe skupno sta stopili pred Franca Jožefa.
Panika na dunajskem dvoru
Kako se je ta razgovor vršil, ostane tajna. Že po par minutah je cesarica zapustila cesarjev kabinet, Sohrattova je ostala pri cesarju. Kmalu na to so preplašeni adjutanti in lakaji videli cesarja, kako zapušča opotekajoč se svojo sobo ter smrtno bled odhaja v kapelo. Nihče se mu ni upal priskočiti na pomoč. Po hodnikih in. galerijah pa se je bliskoma raznašala vest: Rudolf je mrtev ...
Proti poldnevu se je pojavila v dvoru
v črne pajčolane zavita dama
Bila je to baronica Vetsera, mati mlade komtese, ki jo je bil Rudolf ponoči ustrelil. Zahtevala je, da jo cesarica sprejme, kar je dosegla. Kaj se je godilo med obema materama, nihče ne ve. Pripoveduje se, da je cesarica izjavila: »Jaz sem mati in vi ste mati — med nama ne more biti ne krivice, ne odpuščanja . ..«
Medtem so se po Dunaju razširile
najsenzacijonalnejše vesti
Listi so v posebnih izdajah poročali, da se je cesarjevič Rudolf smrtno ponesrečil. Bili so zaplenjeni. Telegraf in telefon sta bila zaprta. Le iz dvora ni bilo nobene vesti . . .
Šele po 2. popoldne je cesar izdal prve odredbe. Ukazal je, da se obvesti Rudolfova soproga princesa Štefanija, ki je ravno veselo igrala na klavir, ko so ji prišli sporočit smrt njenega moža. Ob 3. so se sestali na Dunaju navzoči nadvojvode, kmalu nato so bili poklicani ministri. Cesar je odredil, da se
prave okolnosti in vzroki Rudol-
love smrti z vsemi sredstvi zata-000 J1JO
in da se zlasti odstrani vsaka sled ubite Rudolfove ljubice kontese Vetsere. Zvečer ob 6. je izšla posebna izdaja uradne »Wiener Zeitung«, ki je javila, da je »prejasni gospod cesarjevič ponoči zadet od kapi izdihnil svojo plemenito dušo«. Vladarjem in papežu so bile poslane brzojavke, da je Rudolf na lovu nenadoma umrl »najbrž od kapi zadet«.
Nikdo ni verjel
da je službena vest resnična in kmalu se je na Dunaju razširila govorica, da je bil Rudolf pri ljubezenski orgiji, ki jo je priredil v Mayerlingu, od svojih tovarišev ubit, in sicer s šampanjsko steklenico.
Kontesa Vetsera
Medtem so se posebni zaupniki cesarske pisarne podali v Mayerling. Vso okolico gradiča je zasedlo orožništvo, ki je strogo pazilo, da se ne približa nobena nepoklicana oseba.
V spalnici gradiča
so dvignili z okrvavljene postelje Ru-dolfovo truplo in ga spravili v pločevinasto krsto. Glava mrliča je bila popolnoma razbita. Poleg njega je ležala s krvjo oblita mrtva komtesa Vetsera. krasna njena glava z razpuščenimi bujnimi lasmi je počivala na Rudolfovi. njene ustnice so se dotikale njegovih. Rudolfa so odnesli v voz. ki je prepeljal krsto v Baden, od tam pa so truplo z vlakom ponoči odpremili na Dunaj v dvor.
Drorec t Mayerlingu (v prvotnem stanju)
Žalosten je bil pogreb
osemnajstletne komtese Vetsere. Njeno truplo so začasno spravili v koš, ki so ga postavili v sobo. Ponoči sta po cesarjevem naročilu grof Stockau in baron Baltazzi sorodnika umorjene, odpeljala truplo v viharju in snegu iz Mayerlinga. Posadila sta mrliča med sebs ter ga držala pokonci, kakor da gre za živega človeka. Medtem so na pokopališču v Heiligenkreuzu skopali grob in stesali surovo krsto. Proti jutru je bilo vse gotovo in v spremstvu policijskih uradnikov in detektivov so hitro zasuli grob... Danes se nad tem grobom dviga priprost kamen z napisom: «Kakor
ftudoii na mrtvaškem odru
cvetlica vzcveti človeško življenje in odtrgajo jo. Tu leži Mary baronica Vetsera, rojena 19. marca 1871., umrla 30. januarja 1889.»
Polovično priznanje resnice
Dne 31. januarja popoldne se je vršila obdukcija Rudolfovega trupla. Dvorni maršal grof Bombelles je sporočil profesorjema Kundratu in Hofmannu cesarjevo željo, da ugotovita «srčno kap» kot vzrok smrti. Zdravnika sta to odklonila in Ie pristala, da na podlagi pregleda možgan pripustita «duševno zmedenost». Tako so končno morali vendarle vsaj s polovično resnico na dan. «Wiener Zeitung» je dTugi dan objavila komunike, v katerem na podlagi je cesarjevič Rudolf v duševni zmedenosti sam ustrelil... Da je bila od njega ubita tudi mlada komtesa Vetsera, niso nikdar priznali. Listi so morali objaviti tiste dni notico, da je kontesa Vetsera nenadoma umrla v Benetkah in da so njeno truplo pokopali na domačem pokopališču v Pardubicah ...
Zdravniki so po možnosti zopet sestavili razbito Rudolfovo glavo in bal-zamirali truplo, ki je bilo nato v nedeljo 3. februarja ponoči položeno na katafal'k v dvoru. V torek se je v mrazu in vetru vršil pogreb. Rudolfa so položili v kapucinsko grobnico.
Neprodoraa tajna
Avstrijski dvor je poskrbel, da se tajna Rudolfove smrti nikdar ni do kraja mogla razkriti. Vse priče tragičnega večera so morale v prognanstvo. vsi, ki so imeli količkaj opraviti z Rudolfovo smrtjo, so se morali s prisego obvezati k najstrožji molčečnosti. Familija kontese Vetsera je bila z grožnjami prisiljena. da je molčala. Akte o Rudolfovi smrti cesar ni zaupal niti svojemu tajnemu dvorskemu arhivu. Izročil jih je v čuvanje svojemu intimnemu zaupniku grofu Taaffeju, ki jih je deponiral v svojem gradu Elišov na Češkem. Nekaj let pozneje je tam izbruhnil požar in papirji so zgoreli.
Rudolfov ljubezenski roman
Smatra se kot sigurno, da je Rudolfova smrt zadnji akt ljubezenske drame. L. 1887. se je Rudolf, ki je živel s svojo ženo Štefanijo v zelo nesrečnem zakonu, resno zaljubil v 17 letno konteso Mary Vetsero. ki jo je spoznal na nekem plesu. Rudolfova daljnja sorod-nica lepa grofica Marija Lariseh, nečakinja cesarice Elizabete, ie vneto podpirala stike med Rudolfom in mladim dekletom. Na njenem stanovanju so .se vršili prvi sestanki zaljubljencev. Marija Lariseh je bila kot dekle na dvoru svoje tete in se ie sama smrtno zaljubila v takrat še neporočenega Rudolfa. Med obema je prišlo do ožjih stikov, ki jih je cesarica presekala na ta način, da je prisilila nečakinjo, da se poroči z grofom Larischem. Zatrjuje se. da je Lari-scheva pozneje iz maščevalnosti podpirala vse Rudolfove ljubezenske avanture. hoteč s tem motiti odnošaje med cesarjevičem in njegovo ženo Štefanijo.
Ljubimkanje Rudolfovo s konteso Vetsero pa se je kmalu spremenilo v resno ljubezen in Rudolf se je od'očil. da se loči od Štefanije in vzame Mary za ženo. Med njim in cesarjem je zaradi tega prišlo
do silnih konfliktov
in Franc Jožef mu je zagrozil, da ga da zapreti kot duševno bolnega. Več nego leto dni je bila mlada Mary Rudolfova ljubica, a ko je cesar zapovedal. da mora ž njo definitivno prelomiti, je najbrž dozorel v njem sklep, da ubije sebe ш njo.
Usodepolni lov
V	ponedeljek 28. januarja popoldne je odšel cesarjevič Rudolf v Mayerling na lov in je povabil v lovski dvorec veselo družbo. Za njim je prišla Mary Vetsera. V torek sta ostala sama doma, zvečer pa se je jedlo in pilo. da je šampanjec tekel po mizah in se je zlival na tla.
Veseljačenje h trajalo pozno v noč, vendar je Rudolf dal višjemu logarju povelje naj se zjutraj začne lov že ob 8. in ne ob 9. uri. kakor je bilo prvotno domenjeno. Naročil je tudi, naj ga vzbu-de zjutraj ob 7.
Ponoči je bilo zelo šumno in hrupno. Šele proti jutru so gostje zaspali. Komorni služabnik je ob 7. zjutraj potrkal na vrata Rudolfove spalnice. Nič odgovora. Potrkal je drugič. Tišina. Prijel ie za kljuko, kajti Rudolf ni imel navade, da bi zaklepal duri za seboj. In obšel ga je strah, zakaj soba je bila zaklenjena. Nihče se na njegovo trkanje ni oglasil. Alarmiral je nekatere goste, nasilno so otvorili vrata. Nudil se jim je grozen prizor: na krvavi postelji sta ležala cesarjevič Rudolf in baronica Vetsera — mrtva. Rudolf je bil ustrelil najprvo svojo ljubico, potem pa sebe v glavo. Revolver je ležal ob postelji na tleh.
V	sobi je bil težak vzduh od dogorelih sveč. Na mizi so ležala poslovilna pisma cesarjeviča Rudolfa — še danes se ne ve. koliko jih je bilo in komu so bila adresirana, izvzemši ono na prijatelja grofa Szögenyja, ki mu piše: «Moram v smrt. Bodite srečni —» in pa tri pisma kontese Mary: materi, sestri in bratu.
Mnogo mesecev uboga mati ni smela niti na grob svoje umorjene hčerke ...
Mayerling — politična drama?
Novejša raziskovanja postavljajo dramo v Mayerlingu v novo luč. Bivši kabinetni direktor cesarja Karla grof Pol-zer namiguje v svojih ravnokar izdanih memoarih. da je cesarjevič Rudolf snoval zaroto proti lastnemu očetu ter mu celo stregel po življenju. Grof Pol-zer pripoveduje karakterističen prizor z nekega dvorskega lova. ko je Rudolf, zapusti vsi odkazani prostor, streljal naravnost na cesarja. Zdi se. da je bil ž njim v zvezi tudi nadvojvoda Ivan, poznejši Johann Orth, ki je. kakor znano. pobegnil v inozemstvo.
Tajna Rudolfove smrti menda ne bo nikoli popolnoma razikrita. 30. januar 1889. je bil črni omen velike katastrofe. ki je 30 let pozneje pokopala moč in slavo cele habsburške dinastije.
Kmetijski uesfn Ii
Gnojenje hmelja
Zaradi slabega vnovčenja pridelka zadnjih dveh let se pričenja polaščati naših hmeljarjev brezbrižnost in vem, da bo marsikateri hmeljar skomignil z rameni, češ: »Kaj bi nam govoril o gnojenju? Dobrih cen nam daj!«
Mimo drugih ukrepov, o katerih smo že govorili in še bomo, pa je pravilno gnojenje za dosego dobrih cen neobhodno potrebno. Saj vemo, da se da s pravilnim gnojenjem povečati količina in izboljšati kakovost pridelka ter tako doseči večji izkupiček. Mnogo je nespametnih hmeljarjev, ki so sklenili, da puste svoje hmeljnike stradati, češ: Ti mi ne daš, ti pa še jaz ne dam. Bridko se bo to maščevalo, ker bodo rastline na ta način shirale in obnemogle ter bo imel hmeljar le prazno delo. »Ga bom pa potem pognal z umetnimi gnojili,« porečeš. Dvakrat napačno, ker ti bodo dale take sestradane rastline potem preteglo in prera-ščeno blago, ki ga težko prodaš.
Hmeljišča je treba oskrbovati in gnojiti kakor vrtove. Zato je tudi dobro, da skrčiš svoje nasade, ako ne moreš pravilno oskrbovati obsežnih nasadov. In videl boš, da lahko pridelaš isto količino na manjšem zemljišču in z manjšim trudom. Pravilno gnojeno blago pa je mimo tega tudi boljše kakovosti, lepše v barvi in bogatejše na lupulinu.
S čim pa gnojimo hmelju? Temelj vsega gnojenja je hlevski gnoj. Vendar pa ta nikakor ne zadostuje za vse potrebe, posebno ne pri naših izčrpani h zemljiščih. Brez umetnih gnojil ne moremo nikoli doseči tistega največjega pridelka na polju, ki nam napravi naše kmetovanje dobičkanosno. Gospodarsko stopnjo države merimo po uporabljenih umetnih gnojilih. Tu zavzema prvo mesto Belgija. Tudi pri hmelju je pri njih hektarski donos največji in tako lahko konkurirajo s sosedi.
Naši hmeljarji so poznali do nedavnega le čilski soli ter. Hmelj ljubi počasni. a staln' dotok dušika, dočim čilski soliter deluje prenaglo in nam da puhel pridelek. Zato se zadnji dve leti opaža, da hmeljarji pridno posegajo po apnenem dušiku, ki je najboljše dušič-nasto gnojilo za naše razmere, posebno ker da pridelku živozeleno barvo, dočim je hmelj po čilskem solitru ru-menozelen. Kaj znači barva za ceno hmelja, «ve vsak hmeljar!
Najmanj uporabljajo hmeljarji kalij. Kje je vzrok temu, ne vem, mislim pa, da je kriva temu le nepoučenost. Hmelj je izrazita kalijeva rastlina. Kalij krepi celo rastlino. Brez kalija je kakovost pridelka slaba, steblo šibko in vonj nepovoljen S kalijem gnojene rastline se lažje upirajo suši in vsem škodljivcem ter prenesejo brez škode za 2—3 stopnje nižjo toploto, kar nam pride posebno v prid pri »ledenih možeh« v maju, da nam ta mraz ne ovira hmelja v rasti. Velik del uspeha pri nekaterih naših res naprednih hmeljarjih,
hripavosti; katarju
pomagajo sigurno
Kaiser jeve
prsne karamele
V lekarnah, drog. in.Kjer so vidni plakati.
ki imajo najboljše blago, izvira baš od uporabe kalijeve soli. Vaši tovariši ši-rom sveta so to že zdavnaj spoznali, zato uporaba kalijeve soli neprestano raste.
Za kaikovost pridelka je — kakor znano — posebne važnosti tudi fosforjeva kislina. Hmelju jo dajemo najče-šče v superfosfatu. nekaj pa tudi v Thomasovi moki.
O apnu in apnenju se je že dosti pisalo. Apno je ono, kar nam pomaga k pravilni uporabi vseh gnojil. Poskusite na par vrstah in vem. da boste z uspehom zadovoljni.
Kako pa gnojimo? Pri nas še vedno dajemo umetna gnojila k posameznim sadežem. Ker so vsa ta gnojila ostra in jedka, nam lahko preblizu sadeža mnogo škoduje. Zato gnoje hmeljarji v drugih krajih vse hmeljnike na široko kakor travnike, saj prepletajo koreninice ves hmeljnik. Apneni dušik in apno trosimo pozimi ali v zgodnji pomladi, da ga spravi vlaga v zemljo. Po obrezovanju ne gnojimo nikoli z apne-nim dušikom! Kalijevo sol in superfos-fat trosimo pred obrezovanjem.
Poleg hlevskega gnoja dajemo na 1000 rastlin: apnenega dušika do 80 kg, kalijeve soli do 1000 kg. superfosfata do 150 kg. apnenega prahu do 300 kg.
Razumnemu hmeljarju ni treba ol> upavati, zakaj res dobro blago se vedno lahko proda._
Lesniki
V	zadnjih letih, zlasti sedaj po vojni, se je zanimanje za kulturo lešnikov izredno povečalo, posebno v nekaterih državah (Italiji, Franciji, Turčiji). Kaj bi pa tudi ne, ko zavzemajo lešniki v sadni trgovini posebno mesto in se prav lahko prod? jo.
Leska zavzema med našim sadnim drevjem prav skromno mesto kljub temu, da donaša skoro vsako leto bogat pridelek. Glede zemlje ni prav nič izbirčna. Žlahtni lešniki uspevajo povsod, kjerkoli raste tudi navadna divja leska. Pri nas na kmetih je vse polno takih prostorov, ki bi se lahko zasadili z žlahtnimi lešniki; s tem bi taka zemljišča, ki ne donašajo nobenih dohodkov, kultivirali. Tak svet je n. pr. kak nasip ,kamenito pobočje, bregoviti in kameniti travnik ali pašnik, nasip itd., ki ga drugače le težko izrabimo. Na takem svetu uspeva leska prav dobro ter donaša zelo debele in okusne plodove-Tudi na vrtovih in v sadovnjakih najdemo tu pa tam primerne prostore, ki bi se dali z lesko imenitno izrabiti. Kaže pa bolje, da gojimo na vrtovih lesko v drevesni obliki, ker zavzame potem manj prostora, a poleg tega donaša v^č sadeža nego grmičevje.
V	trgovini, na svetovnih tržiščih, imajo prednost le debele vrste, to so 2/aht-ni lešniki, katere moramo posebno vzgajati Na splošno razločujemo dve vrsti lešnikov, in sicer: laške lešnike, katerim pravijo Nemci Lambertnüsse (beseda pride od Lombardei in ne od sv. Lamberta). So to debeli lešniki, okroglo-šiliasti, po večini z rdečim jedrom. Dalje so španski debeli, ki so bolj široki in kratki. Laških in španskih lešnikov poznamo več sort. Od laških sort je menda najboljši Webbov lešnik.
V	naši državi ne pridelamo dovolj lešnikov niti za lastno potrebo, temveč jih uvažamo. Letni uvoz znaša vrednost okoli tri milijone dinarjev.
Marsikdo je že uvidel, da uspevajo žlahtni lešniki pri nas prav izvrstno, ali v večjem obsegu se tega ni še nihče poprijel. Ker je vzgoja lešnika zelo lahka, bi se njegova kultura pri nas gotovo izplačala. Žlahtni lešnik uspeva povsod, kjer je le količkaj rodovitna zemlja- Le težke ilovce mu ne prijajo. V prisojnih legah rodi prav okusne sadeže, v senci in goščavah pa ne uspeva. Posamezno grmičevje vzgajamo po 5 do 6 metrov narazen, torej toliko, da se pozneje med seboj v rasti ne ovirajo. Ce vzgajamo lesko kot drevo, potem zadostuje razdalja od 3 in pol metra.
Lešnike razmnožujemo z vpognjenci, ko se vkoreničijo, ali pa tudi s semenom. Seme položimo v jeseni v pesek ter ga sejem© pomladi na pripravne grede z namenom, da si vzgojimo enoletne sadike. Nekatere sorte potem tudi cepimo na te podlage.
Pri kulturi lešnrka moramo upoštevati tudi njihovega največjega sovražnika. to je lešnikovega rilčkarja, ki ga je treba zatirati. So pa sorte, kakor na pr. hallski debeUak (španska sorta), ki je izredno vztrajen proti temu škodljivcu.	Гг. K.
v
Sokolstvo
Občni zbor Sokola L na Taboru
Včerai se ie vršila redna slavna skupščina Sokola 1 na Taboru эЪ udeležbi, ki priča da se članstvo društva zelo zanima in zasleduie vse pojave v društvenem življenju Kokol 1 vstopa v 23 leto svoiega plodov i tega in za vzhodni del ..;ui*;ane zelo оотетЬпека delovanja lud: pravkar obrdržana skupščina ie pokazala vkliub velikim materiialnim težavam, ki se mora z niimi boriti društvo, da postaja Sokol 1 velevažen činitelj za organizacijo kot tako kakor tui* za napredek v >bče v tem delu mesta. Podčrtati je treba, da se taborsko vprašanje vendar premika iz mrtve točke ;n polagoma vendar pa go-tovo približuje ugodni rešitvi kar je velika zasluga Taborianov. ki tudi v dobi največje nevarnosti za ljubljeni dom niso klonili, temveč storili vse da ne propade trud tolikih 'et Prava ljubezen naših severnih bratov Čehoslovakov se ie poka-kazal v najčistejšem siiaiu ravno v primeru reševanja Tabora Njihova pomoč ie bila tolika da preseca vse primere Dali so mnogo dosti vse kar so mogli To nas zavezuje vse Sokole z globoko bratsko nvaležnostjo — Vsa poročila raznih funk-cijonariev so pokazala da ie organizatorji o ves ustroi Sokola 1 dobro in premišljeno konstituiran ter da ves stroj kljub težkemu gmotnemu ooložaiu brezhibno in uspešno deluje Malo ie v Sokolskem savezu društev ki bi imela njihovo delovanje razpleteno tako mnozostransko. kakor baš Sokol na Taboru.
V nas'ednjem podajamo Izvleček o poteku skupščine:
Kmalu po določeni uri otvori starosta br dr Pestotnik 22 redno glavno skupščino pozdravi po uvodnih formalnostih zastopnika ljubljanske župe lir Marolta. izreče zahvalo naprednemu časopisju za nak'omienost društvu presrčno zahvalo vsem dobrotnikom Tabora in vsem društvenim aktivnim delavcem Po obuditvi spomina vsem leta 19?8 umrlim bratom in sestram ря spaia br starosta v nekoliko krepkih stavkih ves soko'ski program m očrtuie nato veliko nalogo ki si io ie postavil Sokol I ob svoji ustanovitvi kot cilj za preporod vzhodne Ljubljane S kritičnimi besedami omenia br dr. Pestotnik že dosežene uspehe bodri k nadaljnjemu delu ter žeU tud' mnogo zdrave premišljene in k večiemu delu usmerjene kritike med članstvom samim Glede internega položaja v društvu Pa omenja, da se ie kliub težkemu materijalnemu stanju delalo s polno paro Uspehi so zadovoljivi, morajo pa postati oo ureditv: gospodarskega položaja Tabora še mnogi večji toi:ki ki pritičejo Sokolu l oo številu članstva in delavnosti Starostovim besedam ie sledilo burno odobravanje
Po prečitaniu savezne novoletne spomenico po br Flegariu je sledile skupno sestavljeno
tajniško poročilo
br. Trataria ki ie poročal, da je imel odbor 12 redn:h in eno izredno sejo Naštel je vse važneiše dogodke iz društvenega življenia v letu 192S Omeml^e vredna ie namera Sokola I. da proslav' vsako leto 1. novembra s primerno spominsko slovesnostjo spomin vseh umrlih zaslužnih članov Sokolstva — lz članskega sta'eža posnemamo, da šteje društvo koncem leta 92~i člarov n S'anic ter ie število nekoliko nazadovalo, ker se ie črtalo iz imenikov vse netočnp plačnike društvenih prispevkov — Osobifo mnogo de'a pa 'e izvršil nrlreditveni odsek, ki ie tekom leta pri 17 prireditvah v izdatni meri pripomogel do lepega gmotnega uspeha.
Načelniško poročilo Je poda' br Pretnar, ki je poudaril, da je vladala v vseh oddelkih društva vedno Primerna disciplina in precei redno obiskovanje telovadnice, kar izpričuje tudi statistika, k> pravi, da znaša število vseh telovadnih ur 551. celoletni obisk 20.573 oseb Društvenih javnih nastopov ie bilo troje, sodeloval pa ie Sokol I v celi seziji 19-krat pri raznih sokolskih društvih. Vršila se ie interna naraščajska tekma, dve izbirni notranji tekmi za sestavo amsterdamske vrste. Olimpiiade so ад ude^ežiil društveni člani br Primožič, Malej in Poren-ta. ki so vsi prav uspešno zastopali društvo v vrsti. — Dela pa ie пя Taboru še mnogo več. kakor se ga izvrši Zato je br. načelnik pozval k nadaljnji delavnosti vse članstvo z geslon;: »Manj besed, več dela!,
Prosvetar br. Baiželi se ie dotaknil v svojem izvestju dejstva, da se članstvo mnogo premalo zanima za prosvetno delo. Omenjal ie pri tem razne težkoče. ki so ovirale uspešnejši razvoj prosvetnega udeistvovania nato pa ie prečita! poročila uspešno se razvijaiočeia lutkovnega c'e-dališča. k: se pod vodstvom br. Zidariča prav lepo udeistvuje v društvu in postavi letos ob podpori raznih dobrotnikov svoj lastni oder — Nadalje ie podal poročijo o društvenem godbenem odseku, ki se je tekom nekai let razvil v krepko društveno •nstituciio. važno tudi za druga sokolska društva, saj iim ie orkester in pihalna godba na razpolago. — Glede knjižnice bi bilo želeti, da sp preseli v ugodnejše, prostore, da br odziv čitateliev večji
Naslednii dve poročifli bratov Lozeja in Lovšina pa sta obravnavali vsestransko, točno in pregledno.
letni obračun in gospodarsko stanje Sokola I
kier se ie razvidelo i.z podanih detajlnih postavk, da se gospodarsko stanje društva vsestransko izbojuje, tako da ni tiikakega dvoma, da bo veličastna taborska stavba
ostala rešena Sokolu I.
In le pripravljeno doprinesti še tako težke napore in žrtve samo da se osiigura društvu krov nad glavo Navzoči zborovala so z velikim veseljem vzzh na znanje ugotovitvi brata Poročevalca Lovšina
Po kratkem referatu br Maicna v imenu revizorskega odbora ie občni zbor odgla-soval soglasno absolutorii odboru br blagajniku in računovodji pa še posebno pohvalo za vzorno vodstvo poslov
Nato se ie ozlasil k besedi zastopnik žu-Pe br Marolt ki le v kratkem pozdravu podčrta1 vezi ki spaiaio župo z njenim eaimočnejšim društvom katero vrši kl'uh velikim gospodarskim težkočam svojt de-lo v nezmanjšani meri da'je Župa bo Sokola I. tudi v bodoče podpirala, kolikor bo mogla.
Takoi nato se je pričelo razpravljati o
proračunu za leto 1929, ki je bil soglasno sprejet Po obravnavanju raznih, za interno društveno delovanje važnih skiepov in predlogov odbora ie bilo sklenieno poslati Češkoslovaški Obci Sokolski v Prag) brzojavno zahvalo za bratsko pomoč v najtez-
iiih časih	. ,
Zatem sledeče volitve so pokazale enotnost v vrstah Taborjanov Izvoljen le bil po večini stari odbor z nekaterimi spremembami s starosto dr Pestotn.kotn na čelu Načelnik ostane br Pretnar prosve-to pa prevzame br dr Bajič Vsi stebri društva med njimi br Türk Josip hočejo tudi nadalie vztrajati na braniku Tabora in dokončati ogromno delo ki nai osigura Sokolu I. nemoten razvoi pod lastnim kro-
V<Brat starosta dr Pestotnik ie po zaključenih volitvah pozval vse č'anstvo na ponovno najširše zasnovano delo v letu 1929 ter nato zaključil izredno uspelo zborovanje.	__
Poziv na II. smučarski tečaj JSS
Zbor župnih načelnikov ie sklenil v svoji seji 15 decembra 1928, da se osnujejo v področju soko-lskih društev kier so dani pogoji smuča? ski odseki Lansko leto nameravani smučarski tečaj se je moralo radi neugodnih vremenskih razmer opustiti. — Ker pa ie potrebno da sc ;zvežba oo:rebne Število smučarjev-krmarjev, k naij nato po druAlvih poučuleio članstvo v smučanju. priredi J'rfgoslovenski sokolski savez II. smučarski t«čaj od I do 10. II. t. I. na
Veliki Planini pod vodstvom br Rudolfa Badiure ia Ljubljane
Prijave na] se pošlje na JSS do 29 t. m Celotna oskrba bo stala dnevno okrog 50 dinarjev za osebo. Skupni odhod v tečal bo v petek. 1. februarja ob 7.54 min. z glavnega ko-lodvora v Kamnik
Vsak udeleženec naj prinese poleg kompletne smučarske opreme tudi zadostno Ste vilo potrebnega perila in odgovarlaločo. smučarskim predpisom ustrezajoče obleko Sai je vsak uspeh v mnogočem odvisen ravno od pravilne opreme in obleke
Oni bratje, ki s! nameravalo nakupiti in dopolniti svojo oipremo v Ljubljani, nai se zglase že dan poprej pri save.ru, da lahko to store Število tečajnikov le omejeno z ozirom na pro-storovne razmere v koči
Vsako sokollsko društvo lz bližnjih žup na) pošlje po možnosti vsaj enega člana v teča) Bližnia navodila so prejela vsa društva direktno od JSS.
Za tehn odbor JSS: dr. Murnlk.
Sokolski glasnik j=e otvoril letošnje leto novo rubriko: TI vsesokolski zlet v Beogra du Tamkaj čitamo v drugi Številki deset za-povedi ki jih je sestavil starosta br. Gangl Vsebina zapovedi je važna za vsakega posa meznika. ki se bo udeležil zleta kol Sokol Najipoglavitneje je. da prične že sedaj vsakdo izmed nas štediti za pot. bivanje tamkaj fe lovadno obleko, slavnostni kroj, za prevoz naraščaja in članstva. Pripraviti se je treba najtemeljiteje v prostih vajah in ostali telo vadbi, izpolniti vse obveze, ki jih zahteva organizacija od vsakega posameznega Mana. da bo ziel v vsem verna slika naše sokolske vdanosti in delavnosti
Učiteljstvo in telesnovzgojne organizacije v CSR delujejo roko v roki Iz neke statistike na razstavi sodobne kulture v Brnu je razvidno. <1a je izmed 100 učiteljev ali učiteljic sodelovalo v omenjenih institucijah na Če äkem od liudskošolskega učiteljstva aktivno 74 odst učiteljev in 44 odst učiteljic, na meščanskih šolah 72 odst moškega in 75 odst ženskega učiteltetva. Na Moravskem na osnovnih šolah 97 odst. odnosno 59 odst.. meščanskih šolah 85 odst (55 odst) in v šleziji na osnovnih šolah 7S odst (ОС odst.), na me sränskih šolah pa 90 odst. (83 odst.) Iz navedenih številk sledi, kako se zaveda češkoslovaško učiteljstvo svojega vzvišenega poklica med narodom in vrši na polju telesne vzgoje tudi izven šole ogromno nalogo. Sko da. da ni pn rokah iste statistike za jugo-slovensko učiteljstvo, ki je vedno pomagalo pri izvenSolskem vzgojnem delu zlasti med Sokolstvom. Prepričani pa smo, da tako krasnih rezultatov še nisme dosegli, dasi je naš narod potreben vsesplošne in tudi telesne vzgoje še bolj kakor češkoslovaški.
Sokol v Kamniku je imel pretekli četrtek zvečer svoj redni letni občni zbor ob zadovoljivi udeležbi članstva Po uvodnih besedah staroste br. dr. Karbe, ki |e pozdravil delegata ljublj. sokol, župe podstarosto br. Mesca, so podali svoja skrbno sestavljena poročila društveni funkcijonarji. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo društveno delovanje v minulem letu precej živahno ter da šteje kamniški Sokol koncem 1. 1928 H4 članstva Blagajnik br. Justin Je poročal, da se le društvena imovina zvišala za ca. SOOO Din, Načelniško poročilo br. Hribarja izkazuje, da so telovadili vsi oddelki sicer pretrgoma, to pa nalveč zaradi pomanjkanja prednjakov. Br. prosvetar se je sicer trudil poglobiti članstvo v prosvetnem delu, toda med članstvom n.i našel pravega razumevanja in odziva. Po podelitvi absoltnorija revizorjev staremu odboru so se izvršile volitve novega. Ponovno izvoljen je starosta br. dr. Karba in ostali odbor z nekaterimi izpre-membami Župni delegat br. Mesec Je podal nato svoje utise hi nekaj dobrih nasvetov za bodoče delovanje društva, ki praznuje letos svojo 25 letnico z večiim okrožnim zleto-m in event. razvitjem društvenega prapora. Novi odbor, ki je prevzel nalogo, voditi Sokola v tekočem letu, kaže mnogo volje za uspešno delovanje, vendair pa bo ves trud in delo zaman, če meščani sami ne bodo Soko-la podpirali. Strankarska nestrpljivost le bila doslei v Kamniku tako občutljiva, da so morale zaradi tega trpeti tudi one organizacije, ki same nimajo političnega obile-žja, kakor je to ravno Sokol, upati pa je. da se bodo razmere v tem pogledu obrnile na bolje in bo s tem tudi kamniški Sokol pro šteje razprostrl svoja krila po vse) kamniški okolici. V tem znameniu želimo kamniškemu Sokolu ob 25-letnem jubileju plodonos-nega razmaha Zdravo!
Sokolsko društvo na Jesenicah je priredilo 20. t. m lepo uspelo društveno smučarsko tekmo na progi, dolgi 15 km Doseženi uspehi vzbujajo najlepše nade. da se bo v sokolskih vrstah polagoma vzgoiilo mnogo dobrih smučarjev. Udeležencev tekme ie bilo 22, dva i-zmed teh izven konkurence, ostalih pa je bilo 5 iz Javornika in 15 iz Jesenic Med tekmo le odstopilo iz raznih vzrokov četvero bratov Organizacija tekme le bila prav dobra, disciplina vzorna Doseženi rezultat! jo sledeči: I br Smole! France. 1 tira. 18 min.. 30 sek. II br Ravnik Jože. 1 ura. 25 min.. 12 sek.. III br No{ Franc. 1 ura. 26 min Ostal' ttm orece) tesno slede po rezultatih Teren je bil orece! hud zato moramo smatrati rezultate kot zelo dobre Sneg sicer ni bi! prvovrsten in na sončnih krajih slab. Zdravo!
arstvo
Sestanek slovenskih upnikov Slavenske banke
Ljubljana. 26. jan. 1929.
Danes dopoldne se je vršil pod predsedstvom g. dr. Vinka Gregoriča. predsednika Mestne hranilnice ljubljanske, sestanek slovenskih upnikov Slavenske banke d d. Zagreb katerega so se udeležili razen večjega števila upnikov tudi konkurzni komisar, sodni nadsvetnik g. Golubič iz Zagreba, konkurzni upravitelj g. dr. Ivica Kovače-vič, odvetnik iz Zagreba ter polnošte-vilni člani upniškega odbora s predsednikom dr. Romanom Ravniharjem na čelu. Po dališem poročilu, ki ga ie podal g dr Roman Ravnihar o stanju konkurza Slavenske banke d. d. Zagreb, se je razvila dal ša debata, katere so se med drugimi udeležili gg dr. Zdolšek. dr. Sabothy, Dragotin Hribar. Jožef:na Volkart, dr. Šalamon. dr. Rgon Stare, ravnatelj Zolger. dr. Vidic, ie bilo sklenjeno naročilo upniškemu odboru, da z vsemi silami po-sDeši konec konkurza v smislu stavljenega predloga. po katerem naj se čim-oreie sklene med upniki in upravnim odborom Slavenske banke kot z re-orezentantom prezndolžene banke poravnava. ki naj bi upnikom prinesla takojšnjo izplačilo čim večie kvote.
Iz poročila gesp. dr. Romana Ravnihar-ia o stanju konkurza «-Slavenske banke d. d.. Zagreb» posnemamo naslednje:
S prodajo nepremičnin in industrij Slavenske banke iu potom izti rjevanja dolžnikov se je do danes nabralo gotovine IS milijonov 47.873 Din.
Iz prodaje zagrebške palače Slavenske banke Državni hipotekami banki za 9 milijonov Din, ho ostalo čistih 8.500.000 Din ka tera vsota pride v konkurzno maso tekom prihodnjih dni, tako da bo po tem vplačilu znašala nabrana trotovina skupaj 26 milijonov 927.873 Din Razen navedene gotovine se nahajajo v konkurzni masi še različna aktiva, ln sicer v glavnem razni dolžniki, vo-lašnica v Mariboru in dve industrijski pod etji. Današnjo vrednost vseh teh nerealiziranih aktiv ocenjujejo s ca 10.200.000 Din Potemtakem razpotn^a konkurzna masa "kupno z Din 37.127.873.
Tem aktivam pa stoje nasproti sledeča pasiva :
1.)	Konkurzni upniki II. razreda s pravi-o izplačila v kvoti po odbitku protiterjatev tl9.163.433 Din. Se neprijavljene terjatve po odbitku protiterjatev ca 1.600.000 Din; skupaj 120.763.433.S7 Din.
Za slučaj, da Pokojninski zavod v Ljubljani uspe s svojo pravdo prati konkurzni masi zaradi izročitve obveznic 7 % državnega posojila. bi se od gornjih kvotnih upnikov, med katerim le upoštevan tudi Pokojninski zavod, imelo odbili 1062.500 Din. tako da predstavljajo upniki II. razreda, ki prihajajo v poštev za Vplačilo kvote, vsoto 119 mili-:onov 700.934 Din.
Ker Trboveljska premogokopna družba na svojo prijavljeno, toda niej od konkurznega upravitelja nepriznano terjatev, ki znaša v prijavljenem znesku 14,102 124 Din, še ni resignirala. obstoja po hrvatskem kaz. zakonu še vedno možnost, da Trboveljska vloži to svojo terjatev na priznanje v drugem razredu konkurznih upnikov.
Od konkurznega upravitelja je še nepriznanih za približno 6 500.000 Din ter;atev. katerih pa se zaenkrat ne jemlje v poštev. ker do danes niso vložene.
2.)	pasiva, ki se imajo izplačati s 100 % znašajo 6.567.657 Din. in sicer: obveznosti konkurzne mase 491.975 Din. neplačane terjatve konkurznih upnikov T. razreda 344091 Din (doslej že izplačano 5 882 570 Din), ne-likvidiran davek 225.000 Din. dosedanji oravni stroški 800.000 Din. konkurzneniu upravitelju bo za njegovo delovanj» treba izplačati še okrog 1.000.000 Din. upniškemu odboru okrog 750.000 Din. režija za dva meseca naprej znaša 560.000 Din še neplačane dividende od komitentskih delnic Trboveljske 584 592 Din. še neplačane odpravnine nameščencem 1.615.000 Din in neplačani uoniki dunaiske Slavenske banke 112.000 Din.
Razen lega je računati ie 9 pravdnimi stroški 300.000 Din in z eventualno izgubo oravde Pokojninskega zavoda 1 062.500 Din, tako da ho treba izplačali s polnim zneskom še 7.870.158 Din ali okrok 8 milijonov Din.
Glede na opisano stanje ie upniški -xlbor sklenil, da se more pristopiti k izplačilu pkontacije na kvoto, ki pripada upnikom TI. rezreda. Ker znaša nabrana gotovina 26 mi-!ЮО.ООО Din fn je treba izplačati s polnim zneskom 8 milijonov Din ter za šestmesečno nadalinie konkurzno postopanje rezervirati 1.6S0.000 Din. znaša ostanek 17.220 000 Din, dočim je vseh upnikov II. razreda, ki r>rihajojo v pošte za izplačilo kvote., 119 milijonov 700 000 Din. Eventualna akontacija bi tedaj mogla znašati 14 %
Ker kakor že omenjeno obstoja možnost, da od konkurznega upravitelja nepriznani upniki vložijo tožbe no priznanje, je treba za te terjatve (brez terjatve Trboveljske) v skupni vsoti 6.500.000 Din iz previdnosti rezervirati prav tako 14 %, to !e 910 tisoč Din. tako da ostaae končno 16.310.000 Din. katera vsota prihaja v poštev za izplačilo akontacije upnikom drugega razreda, ki bi torej znašala glede na njih skupno vsoto 13 %.
Po izplačilu akontacije ie treba realizirati še ostala aktiva. Da bi se potem mogel konkurz dvigniti, bo na podlagi dosedanjih izkušenj potrebno še najmanj pet let. Navzlic zmanjšanemu obsegu konkurzne mase. bi znašali stroški konkurznega postopania na semester najmanj 600.000 Din Ker so že računani stroški za nadaljnjih šest mesecev, bi znašali za devet semestrov skupni stroški a.400.000 Din. Poleg tega je računati, da se bo vrednost nerealiziranih aktiv zmanjšala ker so zmožneiši debitorji svoje terjatve že poravnali Od vsote nerealiziranih aktiv v višini 10.200.000 Din bi po odbitku stroškov likvidacije v navedeni višini 5 milijonov 400 000 Din. ostalo še 4.800.ППП Din. ki bi se ▼ nekai letih mogla še razdeliti med upnike II razreda. Ce ее vzamejo v poštev Se nepriznani upniki TI. razreda, bf «kupna vsota teh upnikov tnašala 126 200.000 Din. чя katere bi se moglo razdeliti Se 4,800.000 Din, kar bi znašalo 3 In pol %. ёе se pe teh nepriznanih upnikov ne prišteva, pa 4 in pol odstotka. Upniki II. гя*го»'л imajo torej za
slučaj celotne likvidacije, upoštevajoč akontacijo od 13 odstotkov, računati g sku(>-no kvoto od 17 in pol. odnosno 16 in pol %.
Tako je sedanje stanje konkurza Slavenske banke in taki so izgledi za bodočnost ako Se bo likvidacija mase provajala do konca v konkurznem postopanju Zlasti glede na velike stroške konkurznega postopanja je stuliii upniški odbor mi^ienia, ca j »e brez ozira u« že sedaj možno izplačilo i» % akontacije na kvoto, sklene med upniki in upravnim odborom Slavenske banke kot г reprezentantom prezadolžcne banke, čim preje poravnava, ki naj bi upnikom prinesla takojšnje izplačilo cele kvote Le la pn bi morala biti vsekakor mnogo višja kakor ona na podlagi likvidaciie konkurzne mase ker se z dvigom konkurza stroški likvidacijskega aparata znatno rwee"^© in ker je upravni odbor Slavenske banke dolžan nudili upnikom izplačilo primerne kvote, ki bi iim vsaj deloma naknadila njihove itak ogromne izgube, tem bol1, ker je upravni odbor banke po zakonu olgovoren za poslovanje in s tem tudi za poL»m Slavenske banke.
г= Uvozna carina na vino v trgoviuski pogodbi s Francijo. Kakor doznavamo so bile za navadna vina v pravkar sklenjeni trgovinski pogodbi s Francijo določene ;ste uvozne carine, kakor v pogodbi z Grčiio ki 'e stopila 1 novembra pret. leta v veljavo. V pogodbi z Grčijo so bile. kakor smo =voje-časno poročali, določene naslednie avtonomne carine: za prevreta vina do 14% alkohola v sodih, balonih in cisternah 45 zlatih Din za 1П0 kg. v steklenicah in drugih posodah pa 65 zlatih Din za 100 kg. pri čemer se n? vina ki vsebujejo ml 14 do 18?« alkohola, poviša uvozna carina za 5 zlatih Din pri kg. Te pogodbene carine veljajo že od 1. novembra za vse države, s katerimi imamo trgovinske pogodbe na podlagi največjih ugodnosti.
= Izvoz sadja je za gospodarstvo Slovenije, zlasti pa mariborske oblasti, velike važnosti. Ker se v Sloveniji pridela v sred-njedobri letini okrog 15.000 vagonov raznega sadja (10.000 vagonov v mariborski in 5000 vagonov v ljubljanski oblasti), bi se povprečno lahko izvažalo na leto dve petini letine ali okrog 6000 vagonov, dejansko pa se izvaža, ker trgovina ni organizirana le 2500—ЗЛ00 vagonov Po uradni statistiki je bilo lansko jesen naloženih samo na postajah Maribor, pesnica. St. Iii in Ptuj 13)4 vagonov (po 10 ton) jabolk za kar so dobili tamošnji posestniki, če računamo povprečno le 2.50 Din za kg okrog 32 milijonov dinarjev.
= Tarifa za pasivne kraje. Iz Beograd? poročajo, da je prometno ministrstvo na šte vilna vprašanja glede tarife za pasivne kra je odgovorilo da velja ta špecijalna tarifa za prevoz hrane v pasivne kraje samo še do 1. marca t. 1.
= železniški popust za izwoz žita. Iz Beograda poročajo, da je na predstavko vojvo dinskih izvoznikov prometno ministrstvo do volilo 25 % popusta na železniške tarife za prevoz žita do obmejnih postaj. Izvozniki so kakor znano, zahtevali, da se zaradi omogocenja izvoza dovoli 50 % popust
— Kmetijsko ministrstvo sestavlja nove zakone. Iz Beograda poročajo da se v kme tijskem ministrstvu dela na načrtu zakona o gospodarskih zadrugah in пэ načrlu zakona o dirckciji za kmetijski kredit. Oba na-f i ta bosta v kratkem gotova in predložena kmetijskemu ministru dr. Frangešu.
=r Trgovce, obrtnike in industrije« c»po zarjamo na predavanje o vprašanju, kako se naj izpolni davčna prijava za odmero pridob-nine po novem davčnem zakonu, ki se 1» vršilo jutri v ponedeljek ob 8. zvečer v pro-slorih Zbornice za TOI (Beethovnova ulica 10). predaval bo zbornični tajnik gosp. Žagar. Predavanje je za gospodarske kroge izredno važno, ker je tekom februarja prvič izpolnili prijave za pridobnino po novem zakonu o neposrednih davkih in se izpolnitev te prijave bistveno razlikuje od dosedanjih pridobninskih prijav.
= Druga organizirana predaja kož divjih živali. Dražba kož divjih živali, ki se je vršila 2l. in 22. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma in ki jo ie priredila «Divja koža», ie. kakor znano, prav dobro uspela povpraševanje ie bilo zelo veliko in so poleg domačinov kupovale avstrijske, nemške italijanske, češke poljske in angleške tvrdke. Tendenca gre v splošnem navzgor in so cene čvrsle Interesente opozarjamo, da se bo druga organizirana prodaja kož vršila 25. marca, za katero se bodo kože sprejemale do 23 marca.
Telefonska naročnina za obrtne prodajalne- Poštni minister je izpopolnil odredbo glede razvrstitve telefonskih naročnikov, po koleri se v 4. razred telefonskih naročnikov livrste poleg ostalih poklicev tudi prodajalci lastnih obrtnih izdelkov pod nazivom obrtne prodajalne. Cgodnost tega razreda uživajo tisti obrtniki, ki izdelujejo svoie izdelke na svoj račun in iih polem na istem mestu prodajalo. Oni morajo bili hkrati izdelovalci in prodajalci, prodajalna in delav niča pa morata biti v istem ali v neoosred no sosednih prostorih. Öe pi sta delavnica in prodajalna ločeni (v drugem poslonjil ali ulici), se telefon v delavnici uvrsti kot ^obrtna delavnica», v prodajalni pa kot «obrtna prodaialna».
= Praška efektna borza nadkrilila dunajsko in hudimpeštansko liorzo. Stremljenje praške borze da se polagoma osamosvoji od dunaiskega efektnega tržišča, sp je lani uresničilo. Dočim je bil v bivši Avstro - Ogrski Dunaj središče efektnega prometa vse monarhije, je danes Praga od vseh nasledstve-nih držav na vodilnem mestu. Efektni promet praške borze je v prvih 11 mesecih pret. leta znašal 10.3 milijarde Din, efektni promet dunajske hrze pa le 6.5 milijarde Din, dočim je efektni promet budimpestan-ske borze znašal celo samo 5.4 milijarde. Računa se ,da bo promet praške borze v doglednem Času nadkrilil skupni promet dunajske in hudimpeštanske borze.
= V osmih letih se je produkcija umetne svile pošestorila. Včeraj se je otvori la v Olimpiji razstava izdelkov iz umetne svile, ki kaže velik napredek te nove industrijske panoge Razstavo le otvoril sir Robert Hörne ki je v svojem nagovoru povdarjal, da je znašala leta 1900 skupna svetovna produkcija te industrije le 1000 meterskih ton: 1 1910 ie narasla na 8000. leta 1920. пя 25 tiso« in leta 1928. na 154.000 ton pred desetimi leti fe bila Anglija četrta v vrsti drŽav ki so proizvajale umetno svilo, danes pa zavzema drugo mesto Anglija le v produkciji umetne svile tako napredovala, da krije potrebo tega blaga na lastnem tržišču io obenem zalaga tudi druge države. Letno proda v inozemstvo za 7 milijonov funtov umetne
svile. — Kakor znano, bodo Angleži tudi v Jugoslaviji ustanovili tako industrija Nedavno smo poročali da ie neka angl finančna skupina kupila od prve hrvatske štedio-niče večino delnic Destilacije drva d. d. r Tesliču v Bolni in da namerava tam zgraditi prvo tvornico umetne evilc v naši drža* ri. Kakor doznavamo, so Angleži že pr^vz«» li vodstvo obratov v Toiliču ui belo v Ural' кет prič di graditi tvorniške objekte za produkcijo umetne svile ki bodo stali okrog pol milijona funtov ali okrog 1-10 milijonov Din.
= Dobave. Prometno komercijalni od delek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 11 februarja ponudbe glede dobave 5000 kg belih in pisanih cunj *.a sn«ženje- (pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 6. februarja ponudbe glede dobave lapetnikega materijala Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema d» 7. februarja ponudbe gbds dobave 1 trofaz-nega motorja Vršile se tv !o naslednje ofer-talne licitacije: 9 februarja pri upravi smod nišnice v Kamniku glede dobave 30.000 kg trinitrotolnola; 14. februarja pri direkciii drž železnic v Sarajevu glede dobave 20.000 komadov bukovih pragov; 13. februarja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave žičnikov: 14. februarja pa glede dobave električnega materijala; 14. februarja pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 22,700.000 komadov spojnic. (Pogoji so na vpogled v Zbornici ^а TOI v Ljubljani.) Dne 14. februarja se bo vršita pri komandi 8. žandar merijskega polka v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 120 m» bukovih drv. (Pogoji so na vpogled pri navedeni komandi.) Dne 14. februarja se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemuuu ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg bei' cina. (Pogoji so na vpogled v pisarni navedenega skladišča.)
r= prodaja Dne 1-5. februarja se bo vršila pri komandi mesta Ljubljana ofertalna licitacija glede prodaje 2000 kg kosti. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.)
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 26. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil v početku preteklega tedna devizni promet znaten, v drugi polovici tedna pa je bil zelo slab. Skupni tedenski promet je znašal 15 8 milijona Din. napram 22.8. 22.2. 24.6 in 12 milijonom Din v zadnjih 4 tednih. Napram koncu zadnjega tedna s= je dvignil tečaj deviz na Curihu od 1005.75 na 1095.50, deviza na London pa ie popustila od 27G.3S na 276.19 Tečaji ostalih deviz so tekom tedna le malenkostna variirali. Iz ponovnega povišanja devize na Curih moremo sklepati, da je Narodna banka opuslila svojo dosedanjo politiko trdne relacije dinarja napram švicarskemu franku.
Na zagrebškem efektnem trgu so se pretekli teden v zvezi z vestmi o nameravanih novih pogajanjih za veliko inozemsko posojilo vsi državni papirji močno dvignili. V investicijskem posojilu in agrarnih obveznic že delj časa primanjkuje na trgu materijala. V preteklem tednu pa se je pojavilo pomanjkanje materijala tudi v Vojni škodi, zato navzlic večjemu povpraševanju skoro ni prišlo do prometa razen za terminske dobave Vojna škoda promptna se je tekom teuua dvignila od 444 na 456—1.)«; za februar brez kupona in možnosti dobitka pa od 422_ na 437 Investicijsko, ki se jc koncem zadnjega tedna trgovalo še po 86.25 je bilo predvčerajšnjem zaključeno po 88. včeraj pa se je nudil denar po 88.25 brez blaga. Končno _so se agrarne obveznice dvignile od 53 na 54.
Ker se ima z novim posojilom izvršiti tudi zakonska stabilizacija dinarja in ker bo v kratkem prišla v izplačilo dividenda (400 Din) se je močno dvignila tudi Narodna banka, ki se še koncem zadnjega tedna notirala 7050—7150, včeraj pa že 7475—8000. Med ostalimi bančnimi vrednotami so se tekom tedna trgovale praštediona po 922.5 do 925. Union banka po 56.5. Ljublj. kreditna po 125—126. Srpska 152—153 in Jugobanka po 91. Tržišče industrijskih vrednot je bilo bolj zanemarjeno. Nekaj prometa je bilo v Slaveksu. ki je za malenkost popustil na 100—101. Slavonija se je pri nekoliko prijaznejši tendenci trgovala po 5.50. Trboveljska pa pri nespremenjenem tečaju 480. Šečerana se je v skladu s tendenco na ino. zemskih borzah trgovala pri višjem tečaju 490 Tudi tvornica vagonov v Brodu se je okrepila na 320—350 brez prometa.
Curih. Zagreb. 9.1275, Pariz 20.32. London 25.205, Newyork 519.8. Milan 27.105. Praga 15.385, Dunai 73.05, Budimpešta 90.67 Bruselj 72.275, Varšava 5S.20, Bukarešta 3.115, Sofija 3.75.
Žitni trg
Ljubljana. 26. januarja.
Žitni trg je bil ves pretekli teden v juia-me-iju hose, ki je imela svoje izhodišče v stalnem naraščanju terjatev na cikaški iu budimpeštanski borzi in v poročilih o argentinski letini, ki baie ni izpadla tako dobro, kakor se je prvotno pričakovalo. Na cene r Vojvodini jja je vplivalo tudi dejstvo, da so v zadnjem času dovozi na trg zelo slahi, ptedvsem zaradi neugodnega vremena, pa tudi zaradi tega, ker vojvodinski producenti dovažajo na trg predvsem koruzo, ki je bolj izpostavljena pokvarjenju. Zaradi slabih dovozov se j« povpraševanje le slabo kril^\ Tudi za poznejše mesece ni pričakovati veü jih dovozov ker bodo vojvodinske ceste, čim se sneg stopi, kakor vsako leto. zelo ilabe. V splošnem je bil promet pretekli teden precei živahen in se je kupovalo predvsem za Srbijo, Bosno in Hercegovino ter deloma za Slovenijo Glede na razpoloženje na svetovnem tržišču in na pričakovano uveljavljanje Železnikih refakcij za izvoz pšenice, zaenkrat ni pričakovati, da bi cene pri na? nazadovale.
Danes se ?e na novosadskem žitnem trga trgovala baška pšenica po 247.50 (koncem zadnjega tedna po 242.5). gornjebašlta celo po 250. banaška po 242.5 in sremska po 247.5. Rž ?e plačuje po 245 — 250. oves po 247.5 — 250 in moka po 350 _ 355 (zadnji teden po 337.5 — 340V Tudi koruza se je dvignila na 255 — 257.5 za promptno blago in na 265 za februar. Vest da se bo v bodoče pri uvozu argentinske koruze uporabljala avtonomr a'(maksimalna) carina, ker ъ Argentino nimamo trgovinske- pogodbe, je povzročila veliko zanimanje ta tako blago. Doslej se je argentinska koruza uvažala t tujimi certifikati Na tfnblianski borzi se je cena za prompfno Ьябко pšenico dvignila ie od 285 — 287.5 aa 287.5 _ 290.
lajvečja razprodaja na vsem svetu radi svoje prvovrstne kvalitete
LIPTON
i
241
Društvo Lipton Ltd, London
Zastopstvo >n skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo. Bosno. Hercegovino in Črno goro
Nikola Stankov, Zagreb. Prilaz 75
Prodaja iz skladišča in direktno iz ondona. iščejo se 'okalm zastopniki
fdkdj se zadovo ^ , Ijitč б drugimi . izdelki Ki 50 baje,
, ravno tako dobri*
[ako možete vendar pogodi .dobili pravi original:
МЕГСШГШ
MILO
Lepota nog.
Nogavica iz gume daje nogi vitko in dra žestno obliko Današnja moda zahteva lepo in graciozno oblj ke noge, t to se doseže samo t noš-njem sumnatiti aogaric. Noga se ne utruja a obenem so pokrite vse oa .ake, kakor tudi krene žile (Krampfader*) Sogavic- iz 6i.-te ameriške gume brez šiva. ten)"*. poj-olnoni:, prozorne, dajo lepo vitko nogo do koleri od št 2 lo 7 Par Din IGO — lite nogavice ÖTtz šiva T barvi kuže (1 lewehfarbe) par Din ISO.—. Z» ifležnje par Din 95.—.
Pletene gum nogavice ii najfinejšega trikoja za krč ne žile do kolena do št 10 par Din 290.-. . Nogavice čez koleno tn stegno samo po men oa Pin 390 — naprej
Povoji iz najtanjše gume dajejo nogam lepo ш e?tct«ko draž Ne morejo se o^-iziti «jti izpod najfinejših flor nogavic 1 par do kolena Din 95.—. 1 par čez kolena Dm 150.—. Lea hlačice (Monatebose) istočasni ideal v-ake go.-pe. ker so elegantne, lahke, iz najfinejšega batista, prevlečene z najtanj šo gumo. Dobro oristoje, varujejo perilo io posteljnino Po zdravnikih priporoče ве lzvsredna higijena Din 120.— Kavno držanje telesa se doseže * nosit vijo »Saša Geradehalterja« Pospešuje nor malno dilianje in pravilno delovanje pluč V 14 dneb se pripognjen in grba^ti hrbet
popolnom» poravna. Din 52
> ^	«CENTIFOLIA« kozmetični
zavod, Zagreb, Jurišičeva ulica 8. — Zahtevajte brezplačne iluitrovane prospekte
§	Pristno
□	slivovko, droženko brinjevec, konjak
§rum vse vrste likerjev sadn b sokov, špirita, vinskega Kisa, esenčnega k>sa
□	*aj v zavitkih in odprt po ugodnih ^	cenah v 'rgovini
g	Jakob Perhavec,
□	Maribor, Gosposka ulica št. 19
n	опта i» ideisiinji .ikir;et, leželnih vin m stroeov □
n	□
И	Na debelo! 15742-a Nadrobno' §
O	□ глпппппппппппппппоопппппппппг
)in 48, 50
Zahtevajte brezplačen cenovnik ur
nam znih, žepnih, s'enskih na odplačala in v gotovini	1726
,Odplata' K. D. A.
В E O G H A O, Kralja Petra 64, mezanin.
Din 58-—
Enodružinsko vilo
v Mariboru proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na upravo «Jutra», Maribor, pod «Vila».	17S9-a
Dobro uvedenega	——
trgovskega potnika
mlaišega, erfektne a v slovenskem 'n nemškem jeziku, neoženienega šče za Soven jo v?l ka tovarna s svetovno znamko v kolonijaln trok'. Re^lektanti naj podle jo ponud e v obeh gjinlih ezikih na cglasni oddeiek „Jutra" v Ljubljani pod šifro: „Stalno mesto ЗЗЈЗ".
ASTOPNIKA
dtbro vpeljane a pri konfekcijonarjih, modnih tiso v n in in trtovmah s krojaškimi potrebščinami išče za Slovenijo in Hrvatsko, vtlika
eehoslovaška tekstilna tvornica
Ponudbe v češkem ah nemškem jeziku pod „Kete-ience" takoi na ogl. odd „juira".
fuškar f. K. Kaiser, Cjubliana
Kongresni trg št- 9, kupuje in prodaja stare puške, samokrese ter prevzema iste v Komisijsko prodajo
PERJE!
Na naročila, ki se vršijo obzirom na ta list razpošillamo
Mehko purie perje . . . mehko kokošje perie belo . mehko kokošje perje pisano eosle oerie račie perje sivo
Din 15.—	za	ks
Din 25.—	za	kg
Dm 15.—	za	kg
Din 80.—	za	k?
Din 50—	za	кг.
franko Maribor oroti onvzetiu vreče zaračuniene oo lastn' ceni. V paketih oo 5 ke razpošiljamo oo onšti:
5 кг purie ali oisano kokošje oerie . .	Din 110.—
5 ke belo kokošje oerie......Din 160.—
5 кг gosie perie ...... , »	Din 440.—
5 k? s'vo račje peije......Din 290.—.
iruto za neto franko oo pošti oroti Dovzetiu aH	predplačilu zneski
Pxoortna družba Mathels Suooanz 'o drug Maribor Cvetlična al. 18.
-ЈПППППППППППППППППППППОППППОППГЈППППППППППОПО
jüauaaaaaaauaDaDrjaDaanDDGGaaaanüün!^ioc3Daüc:iaL
vseh vrst divjin Kupujem in pla-	C
čujem po naivišjih dnevnih cenah in	с
sicer- lisičje, dihuneve, Kunje, zajčje.	q
vidrove, jazbečeve in kože divj'h mačk	g
C □
C □
□
Ljubljana Kongresni trg 7 (Zvezda) с
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ппаппппппппг
E LI Gl J ЕВЕ
Dolgoletni trgovski zastopnik, ki je dobro uveden v Beogradu, Srbiji in Južni Srbi.il sprejme poleg svojega zastopstva še zastopstvo tovarn tekstilne, galanterijske ali čevljarske robe Žarko Pavlovič. Beograd.
Palata Jugosl. Banke III. 1764-n
„SPECTRUM" d. d.
INŽ. KOPISTA, DUBSKY IN KRSTIČ tvornica ogledal in brušenega stekla.
Ljubljana VII. se nahaja od 1. novembra na Celovški cesti 81. teleion 2313.
Zagreb, Osijek. — Središniica: Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin» sko steklo 5—6 mm ogledala, brušena v vscH^eiikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med — Fina, navadna
ogledala.	82
S» d I« »parat»
ca priključek a» ejtekMiSnJ tokln »»e radio p* . crebi&ia» / V Tu nu /.^Ч" di naj- / /V eenej» /,/V
k/> £ /-.D /TONE
/ POUŠAK
O / Strokovno podjetje «a tplošno radlo-tehniko LJUBLJANA Aleksandrova c. 6.
ff nad г,<м«».0 0 stroiev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti tn vsled tega najcenejši
LUDVflK BARAGA
ииШАКй
nisalni stro- «ша svetovni sloves Selenburgova Ulica štev. 6/1.
I eietoi' t	'
Čitajte vedno
naše oglase!
Kupimo
velike količine tesanega lesa
13/16 8 m in 18/24. 21/24, 21/26, 24/26 6 m dolgega in vse druge dimenzije, ter tudi 18 in 24 mm deske III/IV. vTSte — Ponudbe prosimo na tvrdko »Vila« d d Zagreb Primorska 12	«r*
se pojavljajo na nogah in na rokah Prično se z rdečkasto*vijoličastimi pegami in po» vzročajo zanemarjene hude rane. Za odstra= nitev ozeblin je treba vroče kopeli okoli treh litrov vode, ki vanjo vsujemo jedilno žlico soli sv Roka za noge Prizadeti del kopljemo 20 minut, ga nato vtrimo s čisto vaselino in ovijmo z mehkim blagom. — Tedenska poraba soli sv Roka prepreči ozebline.
Veliki zavoi soli sv. Roka za noge stane Din 16.—. Dobi se po vseh lekarnah in drogerijah.
Nogavice Kravate Toaletne potrebščine Nakite
Kuhinjsko posodo Igrače
V
^I BAZAR
MiijIm
////ljubljana
Vodnikov 5,
(Sv. Petra c.)
й I	auiom leguiaiorie, zatvornice, opreme za žage in
lAf^ HO	mline i z del u j e in dobavlja
fUUEIG G p SCHISJEITER, Škof ja Loka
U^ lllIlO podjetje za zgradbo vidnih turbin
^	Konkurenčne cene Zanievd le oonudf>e Prvovrstne reterence

Zahvala.
Za premnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčnoijubljenega soproga, starega očeta, brata, svaka, in strica, gospoda
пса Sreča
krojaškega mojstra
za poklonjcno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravniku g. dr. Arku, čč. duliovščini, pevskemu društvu «Slavec» za amljivo žalno petje, stanovskim tovarišem, zastopnikom raznih organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega po* cojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem naša ponovna zahvala!
V Ljubljani, dne 26. januarja 1929.
Žaluroči ostali.
1834

л Ж / I • ђш щ.
У!-:' .''•■V-: Ц•'•"	'■' "
I
Franc Globočnlk kot biat in Vilma Globočnik kot žena naznanjata pretužno vest, üa je njiju brat ol. fopiog, gospod
Ivan
posestnik
danes, dne 25. januarja 192Э ob pol 12. uri dopoldne, po kratk in mučni bolezni, mirno v Gosporu -aspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedelio, dne 27. januarja 1929. ob 3. uri рои. iz hiše žalosti na mestno pokopal šče Kršk< m.
Sv. ma>e zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah v Krškem in v Kostanjevici.
1
Krško, dne 25. ;anuarja 1929.
H28a
ŽALUJOČI OSTALI.



Brez posebnesa obvestila.
Potrti globoke ža osti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je r>aša skienoljubljena sestta, teta in svakinja, gospodična
Albina Koch
dne 25. januarja t. 1. po da'j;em trpljenju bogu-udano preminula.
Pogreb drage pokoj lice se bo vršil v ponedeljek, dne 2s. januar,a 1 '29 ob 2. uri popo.dne i/p ed mrtvaške veže splošn- bolmce na роЮра-lišče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 2\ januarja 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod Občini Ljubljana
18 3

2AHVALA.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob prerani izgubi svojega ljubljenega moža, gospoda
Ivana Pušarja
strojevodje drž. žel. v pok.,
izrekam s tem svojo aajiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa izrekam vsem prijateljem, prijateljicam in č. Patru g. Bogdanu za tolažilne besede ob njegovi bolezni, vsem za pomoč ob smrti, vsem za nepričakovano veliko in častno udeležbo na njegovi poslednji poti in med drugim: godbi iti pevskemu zboru «Sloga» za prelepe žalostinke, UJNŽB, Društvu strojevodij, Sokolu, Čitalnici, C.\1D, Društvu za zgradbo sokolskega doma v Šiški, vsem zastopnikom ostalih organizacij, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev in gg.. ki sta se ganljivo poslovila ob odprtem grobu za Društvo za zgradbo, za Društvo strojevodij in za Nabavljalno zadrugo usl. drž. žel. v SIo-
V Ljubljani, dne 25. januarja 1929.	Marija Pušar
1
Zahvala.
Cb težki nenadomestljivi izgrbi našega ljubljenega soproga in predobrega očeta, gospoda
Josipa Bandel
poštarja v pokoju
bod' izrečena za vse mnogoštevilne izraze sočutji in to ažbe n sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadn po.' naša najpri-rčnf jša zahv. la.
Prav posebna z^hva'a bodi z e:ena prečasttemu gospodu župniku Barletu za nje ovo du^no tolažbo med bolezn jo poštni d;rekci|i, celokupnemu poštnemu osobju, po;,t. pevsk-mu dru:tvu za ganluve žalost nke, poštnim vpoko ene m za častno spi emstvcj kakor tudi vsem da-ro»a!cem prekrasnega cveta.
Ljubljana, 26. januarja 1929.
IS35	Globoko žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem, ki so z nami sočustvova4 ob pre bridki izgubi naše zlate, nepozabne mamice, gosp
Marije Uremšakov
jo spremili na n eni zadnji poti in ji pok'onil ■epo cvetje, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
P sebei se zahvaljujemo čč. duhovščini, višjemu okrajnemu zdravni«u dr. Po'cu za njegovo ljubeznivost in tiud v dolgi dobi njene težke 1 olt-zni in pevskemu društvu „L^ra" za ganljive 'alost.nke in častno spremstvo.
V Kamniku, dne 24. januar a 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mlcbel Zčvaco:
37
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Kje je tisti zakon,« ie nadaljevala Favsta, »ki bi prepovedoval ženi, da sedi na Petrovem prestolu? Učeni bogoslovci so zaman iztikali po svetih knjigah: nobena besedica v njih ne opravičuje mnenja, da bodi žena izključena! Cerkev jo dopušča na vse stopnje svoje h erarhiie. Če imamo opatice in svetnice, zakaj ne bi imeli tudi papežinje? Sicer pa to ne bi bilo prvikrat. Listine dokazujejo, da je papežinja Ivana гр<гпТбг^ vjadala. Zakai se ne bi smelo ponoviti, kar se je enkrat že zgodilo? Ali je ženski spol ovira »a velike zasnutke? Ozrite se na papežinjo Ivano in na Devico Orleansko, ozrite se na svojo Izabelo Katoliško, poglejte mene in povejte mi, če mislite, da bi bila trojna krona pretežka za moje čelo?«
Obraz ji je kar žarel od smelosti in goreče vere,
»Gospa,« je resnobno odvrnil Filip, »uverjen sem, da bi de-manti kraljevske krone zelo obledeli ob bleščeči belini vašega čela... Toda tiara! .. Oprostite mi, gospa, če pravim, da tako Krasne ustnice ne morejo biti ustvarjene za toli resne besede.«
Te besede so bile za Favsto udarec, ki jo je neusmiljeno str-moglvit] iz višine njenega poleta. Hotela se je predstavili kralju kot izjemno bitje, on pa je videl v njej samo žensko!
Toda ona ni urnela odnehati kar tako.
»Ako sem jaz po Bogu izbrana v to. da vladam dušam, ste vi določeni, da vladate narodom. Naloženo vam je, da uresničite sanje, ki so vznemirjale že tolko silnih duhov... da jih uresničite s pomočjo poglavarja krščanstva in namestnika božjega. S tem ne mislim papeža, ki ie ves zaverovan v svojo častno oblast in jemlje z eno roko. kar je podaril z drugo, samo da širi svojo državo... Papeža mislim, ki vam bo opora v vsem, ker bo ime! potrebno neodvisnost in se bo moral naslanjati na vas. kakor boste
tudi vi potrebovali njegove moralne zaslombe. In česa je treba, da nastopi to stanje? Samo tega, da postane papeževa država dovolj velika, da bo mogel igrati svojo vlogo kot najvišji vladar vseh duš in zastopnik božji na zemlji. Dajte vi njemu Italijo, pa vam bo dal v zameno ves krščanski svet. Vi, Veličanstvo, lahko postanete ta gospodar sveta, a jaz lahko postanem ta papež...
Filip io .ie poslušal z napeto pozornostjo, ne da bi pokazal, kako učinkujejo nanj te besede.
»Ali, gospa,« je izpregovoril, ko je Favsta umolknila, »Italija nj moja. Treba bi ю bilo šele osvojiti.«
Favsta se je nasmehnila-
»Nisem tako poražena, kakor ljudje mislijo.« je dejala. »Se vedno imam mnogo odločnih pristašev, raztresenih po vsej Italiji. Denarja se mi ne manjka. Zato vas tudi ne prosim, da bi mi pomagali zavojevati Italijo, ampak samo, da bi ostali v moji borbi s papežem nevtralni. Ako imam vašo obljubo, da me bo Vaše Veličanstvo priznalo, če zmagam v tej borbi, mi je uspeh zagotovljen. Vse ostalo, vštevši ujedinjenje Italije, je moja stvar...«
Kralj je bil videti globoko zamišljen.
»Za tako podjetje bi bilo treba milijonov,« je zamrmral. »Naše blagajne so prazne.«
Favstine oči so se zaiskrile:
»Vaše Veličanstvo naj reče le besedico, in preden mine deset dni, bo ležalo v njegovih blagajnah deset milijonov,« je dejala prezirljivo.
Filip ji je strmo pogleda1! v oči. Nato je zmajal z glavo:
»Vidim, česa želite,« je dejal, »a dati vam tega ne morem, ker ni moje... Vprašujem se tudi, kaj bi mi mogli ix>nuditi v zameno.«
»Francosko krono prinašam Vašemu Veličanstvu... Mislim, da boste z njo bogato odškodovanj, ako se odrečete milanskemu ozemlju.,.«
»Eh, gospa, če se odločim, da sprejmem to francosko krono, jo bom moral osvojiti. In če jo dobim, bom zanjo dolžnik svojim vojskam in topovom, ne vam!«
»Vaše Veličanstvo pozablja na izjavo kralja Henrika III!« je živahno rekla Favsta.
»Na izjavo Henrika III ?« je zategnil kralj, kakor bi se domišljal »Ne razumem vas.«
»Ta izjava je jasna in slovesna. Z njo dobi Vaše Veličanstvo gotovost, da vas bosta priznali vsaj dve tretjini francoskega kraljestva.«
»To bi bilo seveda druga stvar... A treba bi bilo, da vidim tisto izjavo. Ali niste rekli, da mi jo mislite izročiti?« je malomarno rekel kralj Ln ji srepo pogledal v obraz.
Favsta je vzdržala njegov pogled, ne da bi trenila z očmi.
»Vaše Veličanstvo menda ne misli, da nosim tako važne listine pri sebi?«
»Vem, gospa, da niste zmožni take lahkomiselnosti!« je odvrnit Filip s popolno resnobo.
favsta je čutita, da se bliža nevihta, toda v svoji neustrašenostl ni niti pomislila na umik.
»Vaše Veličanstvo dobi iziavo še tisti dan, ko mi sporoči svojo odločitev o moj h predlogih.«
»Odločitev je nemogoča, dokler ne vidim pergamena «
Tedaj mu je pogledala naravnost v oči:
»Morda b; mi lahko vsaj neobvezno kaj povedali o svojih namenih.«
»Oh. gospa, vse, kar ste govorili zastran papežinje, me je silno zanimalo. A vendar: v tem, da naj bi sedela na prestolu sv. Petra ženska, je nekaj, kar se upira mojemu prostodušnemu verskemu Čustvu... Pa to bi se morda še uredilo, če bi bili bolj... častitljivih let... A tako? Mladi in čudovito krasni, kakor ste? Mi ubogi grešniki se niti ne bi upali dvigniti k vam oči, zakaj ta pogled ne bi vzbujal v nas dolžnega spoštovanja do namestnice božje, ampak goreče in ljubosumno češčemje do važe ženske'lepote- Za en pogled vaših oči bi vstajali verniki s kolen in si prebadali srca; za en smehljaj vaših ust bi prodajali duše satanu... Namestu da bi reševali duše, bi jih prgubljali na vekomaj. Ali je to mogoče? Vi sanjate o prestolu sv. Petra? Vi, ki ste s čarno ljubkostjo svoje krasote vladarica nad vladaricami — tako silna in mogočna, da se moja oblast nehote klanja pred vašo!«
IZ
lili U
hrastov in bukove
TRSTJE Ш STROPfc
.ajboljšega materijala
Ji Ж (leseno pletivo) IL.	za strope in stene
Sirešno eoenko in tesni cemen
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. PUH, LjobJiana
Oradaška ulica št 22. - Tel M >513
Najbo'jse volnene
косе
odee za posielje in
nudi	18-1
Ist: kupuje udi vsakovrstno
ovčjo volno.
PETES MAJDiČ
- CELJE =
kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini
E. V AJDA, Cakovec (Medjimurje)
Telefon 50, 3, 60.	*	34 a
Najpopolnejši
Stoewer
šivalni stroji
za Šivilje, Krojače m čevljarje ta ta vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si tc iziednosl pri tvrdki
Lud. Baraga, uuDisene
Selenburgoea ulica 6 I.
Srezslačen jou* iS-let m germlji Telefon št. 980. л
specijaina tovarna strojev za oöaeiavc lesa
KLEIN & STIEFEL v Fuldl
Zastopnik
Peter Angelo, Liubl ana
Gledališka ulica. 4/1.
Specijaliteta mizarski m ko-larsSsi stroji posamezni tn v vsaki kombinacij' t vdelani* m? elektromotorji pogon brez jermena) kakoi 'ud' vsi stroji za jermenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezpiačn: obisk '.asiopnika
ie
NAJB0ÜA!
Dokazano najpopolnejša!
«■■нжвммашмншмжнтмм»
Rasi brade pn damar*
in vse nadležne dlačice na tilniku pod pazduh in na obrazu odstranite sami na najpripro-irejši na^in z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak--
Kompletni samo f>0 Din franko ako pošljeet denar naprej Kosm laboratorij W. ECKHARDT Augsburg. Deutschland Ravensp»irzer«trasse 12-03.
'-■kr у i	v' .-. ? •*> * 'v*'''
inventarjem ter delavnico
na jako prometnem kra u v Uubiieni se odda.
Dop s pod . Mesnica' пэ oglasn cddsiesc .Jutra",	isu- з
1.	VEDI, da saj enkrat dnevno temeljito ■izprazniš želodec in čeva.
2.	VEDI, da mnogo bolezni nastane radi neredne prebave.
3.	NE POZABI, da zdravje in moč dobiš samo, ako imaš zdrav želodec, ki dobro prebavlia.
4.	BODI OPREZEN tudi v izberi zdravi! za čiščenje öreves in pojačamje želodca.
5.	VZEMI kot sigurno preizkušen lek proti neredni prebavi, zaprtju, boleznim v žekidcu ter vsem ž njima zvezanimi -bolezni leter, ledvic, glavobola, hemoroidov itd. znani FlüOL-lexir dir. Seimeliča. Figol izdeluje in pošilja po pošti lekarna dr. Semellč, Dubrovnik 2. Cena: tri stekenice 105 Din, 8 steklem с
245 Dm, a poskusna steklenica 40 Diu,
Zahtevajte na ogled prospekte m mnogoštevilne zahvaJice in priznanja o FIQOLU.
Ku9>n> stalno vsako гпло/.то
kostanjevega tau nskeqa lesa,
mrekove skorie cele 'n drobi iene smrekove titnei|eve drog« abi ene dobro ot raniene sode od strojnega tn edilne a olja. po naivišjih cenah Akreditivno plačilo.
?гялс Oset 1? Peter o	dolini
Obratovodja
za manjšo Industrijo za mehek les se išče. Pogoji poštenost, samec, strokovna izobrazba. Stanovanje, luč, kurjava prosta. V poštev pridejo le možje dela. Ponudbe s prepisi spričeval in referenc na upravo lista pod «Lepa bodočnost».	1771-a
1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih
TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI
Prvi del velja broširan 100.— Din
vezan v platno 134.— Din Drugi del velja broširan 100.— Din vezan v platno 124.— Din
■ez&p»;

Samo iz omg; jugobangr pq		inalne	•ke
^ sc dobiva naj	bol	\Še pecivo!	
%e£im& feme^ito-i&fiwßmti!
LJUBLJANA — Dunajska cesta 1 a
»Petovla«, MARIBOR — Gosposka ulica 17, CEL.IE — Aleksandrova с. I, PTUJ — Slovenski trg. »Petovla«.
PREŠERNOVA
■Пса. poleg frančiškanska cerkva
H. SUTTNER
Lastna, prototollran* tovarna UR f Svld NajvečU caloza b'R, l\.ATNINE la SREBR. NINE
NIZKE CENE.
dinarje*
60
para
St 100. Knrlnast» infter-Roskopf Din <9.60 &L IIS. Koviiiasta «nker-RosbopI t radiu m
ttevilk:-ml i» kazale! Dm «9.2« &L IM. Budilka. U cm »Isoka. g prvovrstnim
ankcf-«trnjem. Din 64.2P ZAHTEVAJTF ВООАТО ILUSTRIRANI CENIK S KOIJEDARJEM. GRATIS IN FRANKO! od
H. Suttner, Ljub jan • 4
Kopnite samo KINA SRE-BRNO JEDILNO ORODJE. S PETDESETLETNO TO-VARNlSKO OARANCUO pr)
Я. SUTTNER Ljubljana, Prešernova ulic«
WMF
/	Zahtevajte
T J	гпатКо
i	Mm"
i 9 b	gaioše
	in snežne
	čevlje.
—	Jfim" nimaio tekmeca
№a Oistt №1
Maribor, Mesarska ulic* 5
toči ravnokjr pri«p-'a dalmat nska v na naj' boljše kvalit-te, Delo črno m орою. p-dite n poshmite ter se bodete pttptičai, da tiko dobrih vin splch n Kjer n? dobite. R. vno t m oobite dnevno več vrst morskih rib kakor tudi ri'jo >alato in marinaJo, vse po n jružji ceni. Priporuda se astn k
Josip Povodnik
18:»
n t A a« rs4j- ti-s»„
Kupimo ifi (irnj
460 grede tesane 5.35 dolge 18/26. 21'26 ali .'4'26. 180 g-red (tramov) tesanih 13/16. 15 m dolgih — Ponudbe na tvrdko »Vila« d. d.
Zaareb Primor«k Ьт 12 ШЯВНЯМОННПЯ

HaroiblcL IA itn tLoph/ъ hi&oi** X. maUk. oglasov, /* podat*' ял OgLas/u. oddtUk J&TRA. Ljubljana, Prešernova, mL 4 Cdufvu, гаЉл ратЫл Imjubue* LfuNfn*<K rf nŽ4 3
Telefon st&udka 2492
Jkiii roloji
trgovskvpa ah rtklaeuuqa značaja, usaka benda йд ^ ЦајпшЈџпг ъгшшк Duvtar- РпЛсуЬиъа tah/roDuzs^- Ure рплЫл ял, ft vpodah оЬлпля, я tianoidoob.sictr s* офалшл.ргихаЈ<т
_rnahh, oglasa» ьа, рп^
fUinLko JUTRA и. гаМ/иЉ dasi prmcL vzuiom, Lsia, ob r/ us* ßoxjup. sprtf<h, oylas*, boxlo pru оЫллс 11	fluntkis usta,
TaUfarb sUudka 24 g 2
» ПТ7 i'rji fi; tf
Učiteljski par
аргејпц služkinjo, vajeno kuhanja in opravljanj* domačih del. Plača 230 Din. Ponndbe na naslov ZdolJek, Letuš, Savinska dolina.
1914
Učenca
pridnega, poltenih «Sprejmem xa brivsko Dragan Lisac, Hrastnik
staršev obrt. 1918
Modlstka vajenka
hiše
se
>m 1930
poštena, ii boljše — sprejme. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Sobarico
bi «na	tudi dobro šivati,
iščem k	boljši družini Na.
slov v	oglasnem oddelku
»Jutri«.	1932
Mesarski učenec
močan in iatel genten t» boljše rodbine dobi mesto pri R Woisk, mesarija Ga-berje-Celje.	1929
Služkinjo
pridno, zanesljivo. zmožno opravljati samostojno vi a gospodinjska dela. sprejme učiteljski par Ponudbe pod iifro »Zanesljiva« na pc družnico »Jutra« v Celju 1928
Učenko ali učenca
za krojaško obrt z oskrbo v hiši za Din 1000 »premem. Ponudbe na podruž nico »Jutra«, Celje pod »Krojač«.	19-7
Strojnika
sprejmem k stabilnemu parnemu stroju, ki je izučen strojni ključavničar, dobro ▼erziran in se razume tudi na električno instalacijo. Ponudbe je poslati J navedbo referenc in plače pod žitro »Strojnik« na oglasni oddelek Jutra«. Stanovanje, kurjava in električna razsvetljava prosta. 1920
Sobarica
prvovrstna, vtsča tudi ser-viranja se išče za odi čno družino izven Slovenije, Ponudbe na oglasni oddelek > Juti a« pod »Prvovrstna sobarica/20«.	1921
Natakarico
x večletno prakso z nekaj jamščine sprejmem. Preti nost imajo ase. ki so vešče nekoliko kuhanja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1753
Žagarja
(gaterista) takoj sprejmem, prednost imajo oni, ki znajo brusiti in nekaj manjših popravil opravljati. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Žagar«.	1817
Prodajalka
dobro izvežbana dobi mesto v galanterijski in modni trgovini Ponudbe z na vedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mesto prodajalke».	1847
Moderna pivnica
in delikatesa s slaščičarno, t kateri koncertira vsak večer prvorazredni kvartet, išče dve elastični, simpatični io solidni natakarici Stanovanje, hrana in solidna mesečna plača zagotovljena. Napitnine dnevno najmanj 100— Din. Ponudbe s sliko na »Delikates«, Krango-va palata. Skoplje. 1905
Vrtnar
izučen, dri v pokojen« — oienjeu. dobi mesto. Brezplačno stanovanje takoj na razpo'ago Plača P*» dogovoru A Sušmk, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 1804
Zobotehnik
perfekten in samostojen v t s e h pcolih. dobi takoj službo, «пјпд ponudbt na naslov; Dr Kajganovič — Brod na Sari	1850
Prodajalko
Iti nekoliko razum, šivanje, sprejmem za šivalni oddelek v nadziranje šivilj Ponudbe na poštni predal It 28. Kranj.	1772
Kuharico
prvovrstno, dobro vpeljano
plačilno natakarico
servirarico in zmožno
sobarico
ki morajo biti čedne zunanjosti in zmožne nemškega jezika, sprejme sa sezijo od 1. julija do 1 septembra 1929 prvovrsten, erodnjevelik hotel v velikem letovišču Potrebna je primerna kavcija. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Letovišče».
Trg. poslovodkinjo
t» trgovino mes. blaga, v starosti 85—50 let, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1810
Vzgojiteljico
k trem deklicam od 3. 5 in 7 let sprejmem Zahteva s« perfektno znanje slovenskega in nemškega je-tik» - po motnosti rodi
francoskega in klavir V pošte» pridejo go-todične * letnimi «pričevali Predpogoj lepo ravnanje s otroci Pismene ponndbe s sliko katero se takoj vrne je.. oos.l»tl na poštni preda! It. se, Celje,	1653
Mesar, pomočnika
l>rekajev*lca in izdelovalca raznih klobas, dobrega m treznega iščem Ponndbe na oglas, oddelek «Jntra» pod «730».	16Ю
Zanesljivo služkinjo
veščo meščanske kuhe in drugih gospodinjskih deL sprejme takoj boliša hiša Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1689
Tamburlrko
lobro izurjeno n» uunbn rimi stroj sprejmem takoj ■», hrano ln stanovanjem " hiši Lojze Kristan Za-,л te. pošta Leee	1661
Pozor! Redka prilika!
Iščem Praktikant». ki bi lahko prevzel čez 3 leta moj ie več let obstoječi, po vsej državi dobro vpeljani obrat Zahtevam takoj 25 tisoč Din. pri prevzemu pa 75.000 Din Ponudbe Pod »Eedka prilika 908« na o?!, oddelek «Jutra». 1908
Učenca
•tarega 14 Ist zdravega, močnega t\ J» dovršil 8 -azreds meščanske Iole sli vsaj osemrasredno osnov jo šolo i dobrim uspehom ■prsim* tskoj v trgovino manufskturs to galanterije Vinko Savtiik Radovljica 1451
Kovinska industrija
Jakš-i & Oo. Ljubljana VII «prejme vajenca za kovinskega struzarja in vajenca za kovinskega orodjarja
1562
Inseratnega
zastopnika
išče zastopstvo Dober zaslužek in trajno zaposlenje. Pismene ponudbe z naved bo dosedanjega delovanja na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takoj 100».	1994
Posredovalnica
Ogrinc. Miklošičeva c. 28
išče šef kuharico, več pri-v.itrih kuharic, služkinj in natakaric — priporoča pa restavracijsko in kuhinjsko blagajničarko.	2003
K otroku čez dan
iščem pošteno in zanesljivo starejšo žensko. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2013
Strojnika
ali izkušenega kurjača iščem za parno žago v bližini Maribora. — Prednost imajo izučeni ključavničarji Ponudb^ na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Strojnik».
2047
Delavca
ki raz'ime delati n3 stružnici (Hobelmaschiene) in tudi druga žagarska dela, iščem Ponndbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Stružnica». 3046
Dobro dekle
ki zna samostojno kuhati, iščem za vsa hišna dela. — Biti mora dostojna, čista in poštena ter vešča nemščine. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Nemško konverza cijo in pouk
daje izobražena gospa po 10 D'n uro Vprašati na Poljanski cesti 13/11 levo 1650
Nemško
konverzacijo
po urah daje poceni Nemka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra». 1973
Za zastopnike
velika okazija!
Koloeaien takojšen	zaslužek! Dnevno najmanj 100 Din ln poleg tega	visoka provizija. Nikak'ga	rizika — nikake kavcije!	Zum-bulovid, Ljubljana,	Miklošičeva cesta 14.	1961
Deklica
;z ugledne družine, doma lz predmestja, stara 14 let, čvrsta, j© dovršila 7 razr osnov šole želi poduka ? kaki trgovini, najraje v mestu ali trgu. Poizvedbe na oglasnem oddelku Jutra pod šifro »Deklica iz predmestja«.	1887
Obratovodja
za rudarstvo šolan, 201etna praksa pri rndnici na premog in rude Seli stalne službe. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiv in točen« 24. 1924
Prodajalka
izvežbana. močna Ieli pre-meniti službo s 1. marcem »li aprilom Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena prodajalka«.	1915
Praktikant
išče mesta v večji manu-faktumi trgovini v Ljubljani. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«.	1936
Izurjena pletilja
išče mesta v Ljubljani ali izven nje. Doba pletenja 6 let, spretna v nogavicah, pleteninah in volnenem šivanju Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Spretna« 1844
Pridna pomivalka
želi mesta v kaki kuhinji v meetu ali tudi izven mesta. Cenjene ponudbe prosim pod »Pridna« na ogl. odd Jutra.
1797
Prodajalka
želi službe, najraje na deželi Vajena je tudi domačih del in kuhe. Ponudbe na podružnico Jutra T Celju, pod šifro »Zanesljiva«. 1814
Izučena šivilja
poštena ieli mesta pri dobri šivilji kot pomočnica Ponudbe na upravo »Jutra« pod «Šivilja«.	1818
Mesto gospodinje
išče 29 let stara ne po lastni krivdi ločena gospa k samostojnemu gospodu Re-flektira le na boljša mesta. Gre tudi izven Slovenije. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Poštena« in zanesljiva«.	1819
Bivši mornariški podoficir
24 let star. vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine išče primerne službe т pisarni ali skladišču Cenjene ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Marljiv 67«.
1867
Službo v trgovini
želi 52 let stara žena ki bi obenem tudi uomagala pri gospodinjstvu Je že 90 let v trgovini ter vajena v«eh del. zanesljiv» in poštena Cenjene ponudbe pod «Poštena» na oglasni oddelek «Jutra»	t848
Prodajalka
^pecerij-ke in delikatesne stroke, vešča slev in nemškega jezik», želi preme-niti službo Cenjene ponudbe n* oglasni oddelek «Jutra» pod «Marljiva 20» 1836
Potnike
zanesljive jn pošten«, zastopnike ter a g en t e sprejme proti dobri proviziji tvor-nici pijač — Ponudbe pod «Zaneeljlv 28» na oglasni oddelek «Jutra». 2002
Zastopstvo
dobroidoč»ga predmeta sprejmem. sprejmem pventuelno tudi komisijsko blago v prodajo Naslov r oglasnem oddelku Jutra.	1919
Maserka diplom.
se priporoča sa masiranje. Na željo pride sa dom Naslov pove ogl. odd »Jutra«.
1893
10.000 Din
mesečnega zaslužka se Budi resnim Interesentom — Nobena lai ali temu podobno Reelen taslutek — Samo de konca februarja sprejema ponudb» podrut niča «Jutra» v Mariboru pod «Eksistenca» Priložiti 10 Din za stroške 1627
fttem osebe
sa obisk privatnih strank, v svrho prodaje vsakemu gospodinjstvu potrebnega predmeta Zashrtek dob« Naslov v oglasnem oddelku «Jatra».	1800
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želi m<«ta v trgovini — Ponndbe na naslov: Ivan Marki Zidani most.	1811
Gospodična
izurjena ▼ trg. mešanega Maga. želi slnžbo v večji trgovini — radi nadaljne prakse Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Mlajša moč».	1776
Žagar
v 32 letu. dobro vajen samice in sploh vodnih Sag, Ieli premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dober l»gar».	1766
Absolvent
učiteljišča
išče primerne službe Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «V»šč nemščine»	1737
KniigOvodia-
bHancist
Službo išče
301etno dekle, z dobrimi spričevali, kot samostojna go»pWinja k starejšemu gospodu ali manjši druž ni v Ljubljani Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Marljivo dekle» 1869
Samostojen vrtnar
izurjen v vseh kulturah, s dobrimi spričevali, želi službe Reflektira samo na samostojno mesto na kaki graščini Vprašanja n» ogL oddelek «Jutra» pod šifro «Vrtnar».	1601
Izučen mehanik
s srednjo tehniško oa obrazbo zmoten Stirir tu jib jezikov teli premeniti ■luibo kot obratovodia trojni 'isai ali «lično — Cenjen^ ponudbe pro** oa oglas oddelek «Jutra» pod
Elektriker
26 let «tai * prakso vseh vrst ia napetosti toka ab solvent tehn «rednje iole. zmoien slovenskega orvat skega ia nemškega jezika išče stalno službo kot vod ja elektiarne ali kaj slič nega zs takoj all oozneje - Cenjene dopise prosim pod šifro «Trezen 83» na oglasni oddelek «Jutra»
1583
Mlada gospodična
vešča slov., srbohrv in nemškega jezika, išče slul-bo vzgojiteljice k enemu ali dvema otrokoma. Igra tudi klavir — Dopise pod «Vzgojiteljic» 90» na ogias. oddelek «Jutra». 1790
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, v vseh ozirih zanesljiva in poštena, zmožna vaditi tudi samostojno trgovino, teli premeniti mesto, gre tudi kot blagajni-čarka v kavarno ali restavracijo — Ponudbe pod šifro «Prodajalka 27» na oglasni oddelek «Jutra».
1978
Oskrbnik
želi službo na večjem posestvu Sposoben je vseh panog kmetijstva, vinogradništva, sadjereje, poljedelstva in živinoreje. Nalov v oglasnem oddelku Jutra.
1977
Učenka
za strojno pletenje išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pletiljska vajenka». 1986
Spretna prodajalka
stara 26 let, s popolnim znanjem nemščine to slovenščine. išče mesto prodajalke у modni ali konfekcijski trgovini. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Prodajalka».	1970
Knjigovodinja
izurjena, čamostojna kore-spondent;nja v več jezikih, želi pre&ieniti službo Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Lahko takoj».	2012
Absolventa
tehnične srednje šole. telita takoj nastopiti službo uradnika ali kaj primernega. Naslov na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko «Uradnika».	2009
Knjigjvodinja
z večletho prakso, želi mesto pri večjem podjetju. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Knjigovodinja 1200».	2022
Kot varuhinja otrok
ali obenem kot pomoč pri gospodinjstvu ieli mest» boljše dekle (Nemka). Ponudbe na ogl a-ni oddelek «Jutra» pod «Februar»
1984
Trg. pomočnica
vešča mešane strok*, teli premeniti eluibo s 15. februarjem — tudi na detelo Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Dobra trgovska moč».	1988
Mesto vzgojiteljice
želi Nemka iz dobre rodbine. Gre »adi izven Ljubljane. Ponudbe na ogla&ni oddelek «Jutra» pod iifro «Kinderlieb».	1972
■ večletno prakso samo stoj en koreepondent « slovenščini srbohrvaščini ia nemščini dober organizator io «kvfziter ver ti ran v vseh trgovskih panogah — : 18 e «luibo knjigovodje, loplsnlka ozir notnika nri veii»® oodjetju Cenjen» ixinudbe na ogla» oddelek »Jutra» «Dober Ir sa nesliiv»	t «И
žago vod ja
samostojen tel' premeniti sedanje mesto takoi al! pozneje — Gre tudi izven Slovenije Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Zagovodja».	1856
Absolvent
vinarske in vinogradniške šole, z večletno prakso ia prvovrstnimi spričevali — oženjen, brez otrok, teli službo oskrbnika vinogradništva in kletarstva. Sprejme tudi samo službo kletarja. Zmoien je najhitrejše obnove, kakor tudi vsestransko sortiranja in v dopustnih legah s plugom obdelave vinogradništva. — Dcbe se tudi informacije drt. višjih strokovnjakov. Cenj. ponudb« aa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Poštenost in treznost».
1969
Kdo pomaga
drutiniei brez najpotrebnejšega in da čimprej kakršenkoli zaslužek — vsaj enemu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mlada izobraženca» 1946
Trgovski nomočnlk
mlad. vojaš&n« prost Izučen v trgovini mešanega blaga, let! službe na dete-li ali v mestu. Cenjen^ po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» ped «Marljiv».
ГШ
Knjigovodinja
vešča vseh pisarniških del, veetna in zaneeljiva. delavna sila, ieli mosta Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	2048
Slaščičarski ln lec-tarski pomočnik
išče mtsta Gre tudi kot pomoč v kuhinjo ali natakar. Naslov: Vladimir Sporar, Maribor, Frankopanova ul. št. 11.	2040
Modistinja
z večletno prakso, želi mesta za gezijo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
2054
Trgovski pomočnik
star 28 let. izučen delikatesne in specerijske stroke, z najboljšimi referencami, zmožen tudi samostojno voditi trgovino. Seli name-ščenja v mestu ali na deželi Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Soliden pomočnik» 1943
Juridične knjige
naprodaj Seznam knjig je reflektaiitom na ogled v oglasnem oddelku «Jutra» kjer se dobi tudi naslov.
1947
Recept
za izdelovanje najboljše terpentinove kreme poceni odstopim. Trajna in sigurna bodočnost. Knez. L ub-Ijana, Ahacljeva 10/11 1934
Kmečka peč
starinska, poceni naprodaj. Ponudbe pod »Peč« na oglas. odd. Jutra 1846
Premogovnik
«Belokrajina»
v Črnomlju, dobavlja prvovrsten premog (6700 kalorij), kosovec in druga sortiranja promptno. — Cene zmerne, postrežba točna.
1796
Pozor, brivci!
4 dobro ohranjene brivske štele t naslonjači proda Drag. Ivaniševič (prej Der gane). Ljubljana. Frančiškanska ulica 10. 1787
Gospodinje!
Podgane ubija RATOL poljske miši ubija ARVICIN ščurke ubija GAMADIN stenice ubij« STENOL bolhe obija PULEKSIN Dobiva se povsod — Biokemia Zagreb. Ratzova ulica it 85. Telefon 59 69.
Puhasto perje
razpošiljam po о o v s e 1 j • najmanj 5 tg ao D.n 38 kg - Izkon.-tite oriliko. lokler traja saloga — L Bropovlč Zagreb. Elles 82. bemiča» čistilnic» perja
189
Recepte
Za izdelovanje kreme za čevlje, muholovce, iganje likerje itd. proda Leban. Spilfeld. Avstrija 1628
Neveste!
Da boste dobro spale, kupite timo to vzmeti za modroce pri tvrdki Fr Stupica v Ljubljani Go sposvetska ceeta 1 1762
Prodamo:
i veliki itlezni peči. 2 hrastovi pisalni mizi, 4 kompletne postelje » posteljnino 4 nočne omarice. 4 omare ia obleko. 3 lesene umival-ne m lat, 2 motor a (3 HP, 110 Volt), motor (10 HP 110 Volt), tovorni avto «Fiat» IMitoneki iestsedelni osebni avto «Praga», štirisedeini osebni avto «Adler» (starejša tip»), 8 skobelnika za mizarje, stroj za šivanje leeenib zabojSkov. skobelnj stroj (širina 400 mm. dol-tina 2000 mm), univerzalni stroj u frezanje to cika ne (900 X 900) Naslov v ogl. oddelkn «Jutra». 1573
Gašperček
prodam po jako nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1997
šablone
za krasne kuhinjske garniture po 30 Din razpošilja I. Podboj ml., Ljubljana, Sv. Petr» ceeta 95. 1981
Železna blagajna
ugodno naprodaj. — Ogled vsak delavnik od 14. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1993
Hmeljarji!
Hmelovt droge (hmelovke) smrek >ve jelcve to borove — v vseh dolžinah m množinah dobavlja Vlastelia-stvo Mokrice. Jesenice na Dolenjskem. tel. postaja Brežice — po jako povolj-nih pogojih to cenah In formacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo
193»
VinogradarJ»
Vinogradarsko kolje smrekovo. l<agremovo (akar.ije-vo) to kostanjevo, v vseh 1o°ttoah to mnot nah do-baVJa Vlastelinstvo Mokri» re. Jesenice ns Dolenjskem — Sel. postaja Brstiče — po jako povoljnih pogojih ln cenah. Informacije na vprašanja daje dnevno vla-•Miaatv».	tSie
Radio
štricevnj po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1865
Poltovorni avto
v dobrem stanju kupim. Pismene ponudbe na naslov. Podbevšek, Ljubljana — Ižanska ceeta 67. 1999
Šoferska šola
obiastvent кипсемјошгапа Camernik Ljubljana. Du najska 96 Telefon 2236 -Permanentni tečaji za vse 254
Kupim auto
štiri, pet ali iestsedeini, malo rabljen, moderne tipe in dobro ohranjen. Obširno ponudbo z navedbo skrajne cene je po-lati na oglasni cddelek »Jutra« pod šifro »Jamčim-Auto«.	1922
Avto
Austro-Daimler, 60 HP, v najboljšem stanju pripraven Za preureditev v poitovor-nega ali avtotakso, prodam Natančno se poizve pri Viktor Bohinecu, Ljubljana, Dunajska cesta.	1833
Kdor nrodaj» «h Kanale
AUTO
aaj m obrne a» aaslov Ksrol C«mernik Ljubljana Dunajska eesta 36 Jngo Auto telefon 28S6 in vvo 41 j* dud!» voza kakršnega teli orodatl ali kupiti Pri leib «».edovarjn se najbolj varufeji, interesi prodajale«
'S k«pra	88
Zaprt avto
štiri ali šestsedeien, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zaprt avto». 1854
Avto
dvosedeini potniški in šti-risedeini osebni. Tvpe Fiat Torino, po ugodni ceni proda «Alko». Ljubljana
1893
Avto hladilnike
»v vr»le strokovne po pravil. Gu-tav Puc .plo Snn kleparstvo Trlašk» "••ta	1R45
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Kolo». 1949
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih eenah
Čer tre — Juvelir
Ljubljana Wotfova ollcs S
Orehe
domače, kupuje A Sarabon v Ljubljani.	1802
nmmm
Omaro
z» shranjevanje trg. knjig, dobro ohranjeno, ognjavar-no. kupim. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	1707
Pohištvo
lastnega isdelka, v vseh slogih, i najpriprostejSi to najfinejši izdelavi, v vseh vrstah lesa — mehkega, trdega in eksotičnega — je v solidni id strokovno najvišji izvedbi, z enoletnim jamstvom pri Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov v Mariboru. Vetrinjuka ul. št. 18	«842
črešnJevo spalnico
popolnoma nove po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
1830
Ženini in neveste!
Vsakovrstno pohištvo vedno v stalni zalogi na razpolago. Solidno blago to priznane najnitje cene — Josip Kuhar, mizarstvo — St Vid 79 nad Ljubljano 1779
2 spalnici
javorjevo in hrastovo proda Ivan Novak, Vitmarje. poleg postaje.	1777
Divan fn
knjižno omaro
kurH Josip Oblak. Glince XIII.. eesta ti.	1857
Stelaže
v dobrem stanju, pripravne tudi za špecerijsko trgovino prodam Naslov v 07I. oddelku «Jutra». 1980
Preprogo
8 У 1 Ц. rdeč» barve, dobro ohranjeno, za рол mizo VnrHra Ponn-tbe na orla».
«Jutra» ДИ 4feo »Tetfh»	186'
Moderna snalnfca
hrastova, politima, pod garancijo z. 6000 Din naprodaj. — Bafcun, Jesenice Ь. Ш.	4M!
v 4 '4 SSZSISM
Krasno masko
črno-belo posodim Naslov v oglasnem oddelku ,Jutra.
1911
Svileno masko
(ciganko; prodam ali posodim. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1899
Smoking obleka
skoraj nova in dobro ohranjena iaket obleka po ja ko jako niski ceni napro daj na Poljanski cesti 13. U nad str levo 1649
Plesno toaleto
popolnoma novo ugodno prodani Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	1871
Več mask
oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2001
Črna obleka
(moška) malo nošena več oblek in površnik naprodaj Ogleda se v ponedeljek in torek od 12. do 2. nre. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2010
črno obleko
in zimsko suknjo proda Kveder. krojač, Slomškova ulica 12	2011
Plašč in obleko
ponošeno kupim za 151et-nega dečka Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Obleka».	1952
Kožuhast plašč
(Fahrpelz) dolg, ugodno prodam Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1964
Plesne moške čevlje
št. 42 (Pumpsl. skoraj nove prodam Naslov v ogl. oddelku «Jutra».	1965
Dve mask]
porodim. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1959
Smoking
П. velikosti, podložen s težko svilo, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1953
Les
rezan in tesan kupim. Dobava po dogovoru. Tudj dobava suhih bukovih in hrastovih drv takojšnja. Po nudbe P°d »drva 904« na ogl. odd. Jutra.	1904
Kupim
večji smrekov GOZD. Osu-šene bukove DESKE 60 mm nežamane. 15 vagonov FRI ZE hrastove, PRAGE 14X24 XL"60. Smrekov REZAN LES. Jamske DROGE Po nudbe: »Export Cassa« na oglasni oddelek Jutra. 1909
Drva
bukov« In hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom psrna žaga V Scagnetti Ljubljana. as gorenjskim kolodvorom	36
Bukova drva
kupim. Ponudbe na ogtas. oddelek «Jutra» pod šifro «Suha».	2037
Vse vrste moko
iz najboljše banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran Juvan. valjčni mlin. Srednje Gameljne — pošta St Vid nad Ljublja no. Zahtevajte ceniki So lidna postrežba.	35
Sir
la Trapist sir, polnomasten po Din 26 kg; Ia Grogjer sir. polnomasten po Din 30 kg; Ia Tiziter sir. pol-nomaMen po Din 80 kg; Panonija al4 Edamer sir po Din 86 kg; Ia lajno maslo, po ielji v omotu po Din 66 kg razpošilja franko mlekaena Panonija. Deianovae. Slavonija
1750
Pristen brlnjevec
slivovku in hrušovec lastne kuhe nudi gostilna Ha ček. Cankarjevo »hreij«.
1708
Dobrega krompirja
večjo množino oddam Od jemale) naj stavijo pismene ponudbe s cenam) na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Krompir».	1570
Dobrega sena
prodam 8000 kg. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
1989
Modlstko in šiviljo
sprejmem v družahnižtvo Ponndbe ns orlas oddelek «Jutra» pod «Ugodno*
8005
Samostojna dama
srednjih let prosi 500 Din posojila. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «HvaMaa».	1971
Kdo bi posodil
proti garanciji in dobrim obreetim 40.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Mesečne obresti».	1623
Udeiežnika (со)
r. ev sodelovanjem iščem za rentabilno solidno podjetje Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Udeležba 902».	1902
Mlad gospod
podjeten in simpatičen, z lastnim podjetjem, p r o e i dobro situirano damo a'i ■rospoda za posojilo 10 000 Din Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro «Prav» srčna hvaležnost» 1910
Družabnika
- 25—50000 Din gotovine sprejmem takoi v lesno stroko — Ponndbe na po-Iružnico «.tutra» v Mariho m pod «Varno».	2041
Vodno žago
event tudi mlin « posestvom kupim kjerkoli na deželi. — Pogoj je gozdni kraj. Ponudbe z opisom in navedba cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vodna žaga».	1957
Hišo
1 obširnim vrtom (etavbi-ščem) nasproti dolenjskega kolodvora v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji takoj prodam Pojasnila daje notar M Hafner, vis-a-vis- ho tela »Union« Ljubljana. 18BU
Večjo trgovsko hišo
v sredini industrijskega trga tik ceikve in glavne ceste v mariborski oblasti z zaiogo in vsem trgovskim inventarjem radi bolezni takoj prodam Tudi pogoji ugodni. Ponudb» na oglasni oodtlek »Jutra« pod 350.000.	1931
Hišo
v sredini mesta z večjim trgovskim lokalom kupim za ca. 300.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. Značka »300.000«. 1925
Ključa vničarija
in zemljišče
20 oralov se nuili priženiti. Prednost ima obrtnik predvsem ključavničar, mizar, ali kolar, star nad trideset let, ki hoče nadeželjno iiv-ljenje. ki je zmožen samostojnosti to ima gmotnih sredstev 40.000 Din. Even-tuelno se oboje ugodno proda v Studencu-Ig h št 83 44560
Naprodaj Je:
KAVARNA z restavracijo, velikim vrtom, gospodarskim poelopjem, z inventarjem Din 550.000.
GOSTILNA z velikim vrtom mesarijo, z opremo Din 500.000, v gotovini 300.000
KRASNA VILA. 17 prostorov 400 ООО Din. mala vila 260.000 Din, poeestvo 24 oralov. 36 hI vina, 45 hI mošta. Din 220.000.
Realitetni biro «Rapid» — Maribor, Gosposka ul 28
Majhno hišo
(vilo), dvoßtanovanjsko z vrtom, v obmestju Ljubljane. ktip!m Plačam takoj Din 75.000, ostalo tekom leta Ponudbe z natančnim [»opisom pod »Prisojna lega« na ogl. odd. Jutra. 1373
Novo hišo
z vrtom, novim inventarjem, poleg kopališča, na prometnem kraju Ljubljane prodam za 230.000 Din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »lepa bodočnost 9« 1883
Novo vilo
ali hišo z vrtom kupim v mestu. Cena do iSO OOO Din. Pismene ponudbe pod »Takojšnje plačilo 903« na ogl odd. Jutra.	1903
Posestvo
obstoječe ii hiše s 8 sobami. kuhinje, 2 zidana šte-delnika. pralnice, kleti in svinjaka, prav poceni naprodaj Pobrežje - Maribor. Gozdna ulica 41. 1339
Trgovsko hišo
z vpeljano trgovino, v prometnem kraju na d«Aeli kupim ali vzamem v najem. Ponndbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Prometna točka».	ЭД9
Hiša s pekarno
rad! bolezni naprodaj v Zagrebu. — Vprašati ХТП.. TreSnj»vka št. 9. 20S9
Mala trgovina
galanterijske stroke in ročnega dela v sredini mesta Maribora na prometni točk! a (rod no nsprodaj. Naslov v o?1a*nem oddelka »Jutra«.
1758
Lokal za mesnico
proti primerni odškodnin! oddam. Dopise pod šifro «Takoj» aa oglasni oddelek «Juto».	--
Lokal
1 majhno preureditvijo pripraven za vinsko klet »11 vinotoč oddam v Ljubljani vinogradniku ali Dalma tincu Koncesija na hiši. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Vinogradnik» 1792
Lokal
pripraven za pisarno, oddam s 1 majem 1929 na Sv Petra cesti 24 Informacije pri hišnem gospodarju	1851
Gostilna
v Zagrebu, z dobrim nočnim prometom radi bolezni poceni naprodaj — Fr Krošl. gostilna «Mignon». Zagreb, Dalmatinska ul 3 1842
Mlekarno z delika-teso prodam
Dobro valjan' mlekarno > novo čisto opremo po leg krasna kuhinj», tepa stanovanjska sobica, takoj prodam na prometn točki » Ljubljani Potreben ka pital 10—12 000 Din Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mirna eksistenca».	1744
Prostore
ki se dajo preurediti v lokale. oddani na prometni cesti v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Prometna ceeta»
1791
Lokal
tudj manjši iščemo ta detajlno trgovino — najraje: Mestni trg. Stari trg. Flo-riianska nlica. Pred škofijo. Sv Petra ali Poljanska cesta, ali je v bližini Ponudbe na naslov. Fr. Rakovec, Šiška, Zibertova ulica 27.	1564
Trgovski lokal
oddam na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe pod «Lokal» na oglasni oddelek «Jutra».	1990
Trgovski lokal
z dvema stranskima prostoroma in velika klet za ca. 6—10 vagonov blaga, uporabljiva tudi za skladišče. center med kavarno Evropo in Slonom oddam z majem Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Prometno središče». 2006
Tapetniki!
Prodaaj svojo dobro uvedeno delavnico in trgovino tapetirinega pohištva — z vsem inventarjem, radi bolezni in odhoda v inozemstvo. Dober obrtnik ima sijajno bodočnost Inventar stane 8000 Din Naslov: Pavao Santruček, Sisak — Gajeva 87.	1940
liEESSB
Čevljar, delavnico
kompletno urejeno, z le-voročnim in cilinder strojem, v centru lesne Industrije oddam z lokalom vred za več let v najem. Več pore Kračun, Poljčane. 1916
Lep soinčen vrt
pripraven za vrtnarsko obrt ter če mogoče s stanovanjem. cvetličnjakom in gor-kimi gredami iščem za takoj ali pozneje in sicer ta daljšo dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cvet-ljlčnjak«.	1838
Gostilno
na prometnem kraju oddam v najem Oni. kj ima-|o osebno pravico, imajo predno-t. — Ponudbe pod «Goetiln» 228».	1900
Več pisar, prostorov
v lepi legi in na prometnem prostoru oddam s 1. avguetom. — Vprašanja na poštni predal 169. 1992
ЙЗЯ5Э23Й
Stanovanje
8—3 sob v bližini cerkve sv. Jožefa za 2 osebi iš&em za marec »li maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirno«. 1926
Stanovanje
S sob * teraso to pritfkli-nami v novi hiši oddam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1933
Stanovanje
r vüi v Tivoliju, na julni strani, 2 veliki sobi. po selška sobic», kuhinja, priti-kline, kopalnica in pralnica (souporabo z drugo stranko) vodovod, elektrika fn p'in. oddam s 1. majem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 1509
Stanovanje
v novi vili, obstoječe !i 8 lepib sob — ▼ eno sobo se lahko poeta v! štedilnik — oddam za februar Naslov v ogL odd. Jutra.	1877
Stanovanje
8—8 sob ieli za marec tričlanska družina bret otrok Ponndbe na ogla- oddelek •Jutra» pod «Solidna 45» 1840
Stanovanje
1—8 »ob. kuhinje In pritl-klin išče mirna stranka v meetu Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod Šifro «L marec»,	1816
Stanovanje
išče gospa, ki j» ves da» odsotna. Pismene ponudbe na oglasnj oddelek «Jutra» pod «Odsotna 47». 1747
Stanovanje
S reükiti sob Kuhinje, kopalnic* n vseb orittkliB uddam takoj ali pozneje sa 1001' Din mesečno Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»	1370
Lepo stanovanje
sobe in kul inje, ali samo sebo oddam e 1. februarjem 1929 v Rožni dolini V/24.
1979
Drž. uslužbenec
mirna stranka z enim otrokom. išče stanovanje sobe in kuhinje ali sobe e štedilnikom Naslov v oglas oddelku «Jutra»	1998
Stanovanje
2 sob kuhinje in pritiklim-v mestu — najraje bliža frančiškanov išče mirna uradniška družtna. Event. popravo naredi stranka. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Središče».
2004
Stanovanje
4 sob in kuhinje, poli, pošte oddam z majem Mesečin najemnina 1200 Din. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod značko «Prvo nadstropje».	2007
Stanovanje
2—3 sob, ne predaleč od centra išče za katerikoli selitveni termin dvočlanska rodbina višjega uradnika. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Dober 60sei» 1937
Boljši zakonski par
brez otrok, išče stanovanje 1—3 sob s kuhinjo, v centru ali blizu njega, • 1. februarjem. — Ponudbe n» oerlas. oddelek «Jutra» pod «Boliša mirna stranka».
2051
Zakonski par
brez otrok, išče lepo opremljeno sobo v centru meetv Ponndbe na oglas oddelek «Jutra» pod Iifro «Boljš» stranka 1929».	2050
'tzTllIü U'llJ Lil
Dijakinjo ali visoko-šolko
sprejme boljša rodbina —• Mirna in fccpla »oba z elektriko. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	i960
Vrehrana
Tri gospode
sprejmem na dobro doma?« hrano. Vodnikova e. 12. pritličje (Blizu stare šišenske cerkve.)	1825
7letnega sinčka
bi oddala za svojega dobrim ljudem, bolna mati. Vprašati: Maribor. Slovenska ulic» 4 — od 13. do 14. ure.	2045
'iti
Prazno sobo
oddam v Zeleni jami št. 274 191T
Prazno sobo
veliko z balkonom in posebnim vhodom takoj oddam. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«.	1339
Sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam* 1. februarjem v Florijan-ski ulici 31.	178Я
Krasno sobo
oddam v novi hiši t balkonom, ložo to prostorom, kjef se lahko štedilnik postavi ter posebnim vbodom in električno razsvetljavo takoj, naslov pove ogl. odd. Jutra.	176S
Prazno sobo
s posebnim vbodom te» električno razsvetljavo v novi hiši oddam takoj. Naslov pov6 ogl. odd. Jutra.
1767
Separirano sobico
pri sodniji oddam boljšemu, stalnemu gospodu — Naslov v ogl. odd Jutra 1855
Dve opremljeni sob!
t elektriko In posebni vhodom, v bližini univerze oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra«.	1874
Kabinet, ev. s hrano
oddam gospoda s 1. februarjem v Tavčarjev! ulid
št. 4/П, desno.
1803
Sobo
parketlranr in a električno razsvetljavo. Cisto od< lam 8 gospodičnam» na Starša trgu it 84 /П levo
tone
Pisarniško sobo
v drugem nadstropju, s centralno kurjavo odda s februarjem za 5WiS Din letno Pokojnin*! (»vod. Ljub-!јаац Gledališka a lfiOf
Separirano sobo
t dvema posteljama oddam T centru. Naslov v oglae. «ddelku «Jutra».	l98o
Lepe sobe v Trstu
pri boljši družini v nepo-gredni bližini glavnega kolodvora in proete luke se oddajajo; soba г eno po-«teljo 10.- Lir, x dvema posteljama 20,- Lir. Via Valdirivo 3-1.	I803
Prazno sobo
event. 9 sonp&rabo kuhinje »d dam Informacije «Singer», šelenburgova ul. ^
Prazno sobo
reliko, z električno razsvetljavo takoj oddam -Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Lepo sobo
opremljeno, v centru mesta tikoi oddam mirnemu boljšemu gospodu. Ponudbe na offlae oddelek .Jutra» pod Šifro «Centrum».
Znanja želi gdč.
srednjih let, z drž. uslužbencem do 60 let starim. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Znanje».
1832
Katera mlada dama
boljša samostojna iz Maribora bi hotela diskretnega prijateljstva s starejšim boljšim gospodom. Ponudbe z naslovom na upravo pod »Avtomobffist« 1843
Dve mladi črnolaski
želita dopisovanja z inteligentnima gospodoma v svrho krajšania časa Dopi-. «e pod žilro »Venera, Diana« na ogl, odd. Jutra. 1886
Opremljeno sobico
zračno in svetlo takoj oddam mimi in solidni go-epodtfm. Naslov v oglae. oddelku «Jutra».	1™
Prazno sobico
s Štedilnikom oddam go-(tpodiSni га 200 Din. Naelov pove oglasni oddelek Jutra».	19io
Opremlieno sobo
lepo. i posebnim vhodom, v bližini glavne po?t,. oi-dam. - Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	19S2
Dve lepo opremljeni mesečni sobi
komfortni * električno razsvetljavo, centralno kurja-▼o in posebnim vhodom takoj oddam - tudi posamezno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1055
Opremljeno sobo
oddam takoj. Naslov nove oriasni oddelek «Jutra».
1058
Sobo
prazno ali opremljeno, s kabinetom, serparatnim vhodom. г uporabo kopalnice in elektriko oddam pod Rožnikom s t februarjem Ponudbe pod «300» na osrl. oddelek «Jutra»	1003
Kabinet
% elektr. razsvetljavo oddam. . Naslov v oglasne-n oddelku «Jutra». . 1097
Sobf>
t posebnim^ vhodom, ev. z vse oskrbo, v centru mesta ižJe gospo<i e 1 februarjem Ponudbe z navedbo rene na oglasni oddelek «Jutra» pod «1. februar».
1045
Snažno sobico
e posebnim vhodom od^ajn solidnemu go«podu na Rim-ibki cesti 23, levo. 1054
Opremlieno sobo
e separatnim vhodom la ^lektriSno razsvetljavo, lep razgled, polee drevoreda oddam s 1 februarjem stalnemu sroepodu na Bleiwejso-vi cesti št 27/П, nasproti muzeja.	2053
Čevljarski mojster
-odnijt-ko ločen, išče za skupno gospodinjstvo, oziroma bi poročil simpat.čno in dobrosrčno gospodično ali ločenko brez otrok, staro Ž5—82 let. Pogoj: dobra gospodinja in vsestransko poštena. Samo resne in neanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova sreča«.	1023
Soliden gospod
v stalni službi s 4000 Din mesečno bei malim posestvom se želi seznaniti v svrho ženitve t gdfi., ki bi imela veselje do gostilne. Le resne ponudbe s sliko, ki še na zahtevo vrne, je potJati rta .oglasni od. Ju'ra pod »Mirno srce«. 1695
Tehniška uradnika
mlada, v Dalmaciji, želita znanja z inteligentnima gospodičnama v svrho poznejše ženitve. Neanonimne dopise, 6e mogoče s sliko, poslati na ogl. odd. Jutra pol značkama »Slovenec—:Primorec.	1585
Kmečko dekle
27 let staro, pridno in pošteno £ 15.000 Din in opravo želi znanja v svrho ženitve z gospodom, ki bi imel stalno službo ali obrt in majhno posestvo. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne. Da ogl. odd. Jutra pod »Sreč' n zakon«. 1872
Gospodična
srednjih let, lepe zunanjosti i n čiste preteklosti, e precejšnjim premoženjem in svojim stanovanjem, želi гпалја, radi poznejše ženitve, z re#nim gospodom drž. uradnikom ali trgovcem. — Re^ne ponudbe na osrlas. oddelek «Jutra» pod «Srečr. 51».	1951
Obrtnik
90 let star. kateri prevzame večje posestvo, želi znanja z gbspodično od 25—35 let siaro. z nekaj premoženja, v svrho takojšnje ženitve. Le resne ponudbe s sliko na podružuico Jutra v Mariboru pod «Takojšnja ženitev»,	2042
Pisalni stroj
še dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Pisalni stroj» 1780
Parni kotel
ali lokomobilo z dobrim kotlom za proizvajanje pare kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1912
Električni motor
6 k. «., skoro nov, vrtilni tok, na telo finem vezu, s krožno žago ter 80 m ka-belna, vse v najboljšem stanju prodam radi preureditve. Vse skupaj vaga S00 kg Pojasnila daje Leopold Mohar, Kranj 73. 1268
Šivalni stroj
«Singer» poceni prodg C.
R„ Selo št 45 - Moste.
1710
Dieselmotor
znamke Klimak, 15 к. »., v najboljšem stanju, riek-tro-dinamo. enakosmerni. tok 220 volt. elektro-motor 61/2 HP naprodaj Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
1592
Radi likvidacije
poceni prodam Links Links stroj, kakor tudi Ober lock stroj ter razno opravo Vprašati 19 in 20 jan v Zagrebu. Kolodvorska u! St, 7.	1018
Vata, odeje
izdelovanje in popravila — Rožna ulica 10.	1S79
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wölling, urar, Gosposvetska с 12.
1997
Za kovanje konj
voz in kolarstva se priporoča Matija Terlep, Ljubljana УП, Sv. Jerneja c.
21
Za Izvršitev vsakovrstnih
kleparskih in kovi-nostlskarskih del
se priporoča tvrdka Jo* Otorepec Z» Gradom št 9 (ob koncu Streliške uiice), Ljubljana.	1662
Stabilen trgovec
posestnik, z večjim premoženjem. 43 let star vdovec brez otrok, želi poročiti gospodično ali gospo s primernim premoženjem in primarne, »tsrosti Ponudbe na podružnico «Jntra v Mariboru pod «Stabilen trgovec» 2043
Opozarjamo
da Se Jože Škofič iz Rožne doline neupravičeno izdaja ta posredovalca in • koristi z našimi klijenti Odpustili smo ga že pred meseci — sam pa kot bivši čevljarski pomočnik nima nobene kon cesije za posredovanje — «Posredovalec» — realitetna pi-arna — Ljubljana. Sv. Petra ceeta 18.	2000
Dva mlada gospoda
temperamentna, želita zna nja г enakimi, samostojnimi gospodičnami, v svrho za lave. Ponudbe na cglas. oddelek «Jut; a» pod šifro «Graf von Туро» na oglas, oddelek «Jutra».	1044
Tolstoj
Dvignite рЬыо v oglasnem oddelku «Jutra»	1963
«1915»
Moja duša vasuje vedno pri Tehi — samo k Tebi hrepeni srce Se snideva dragi? Javi pravočasno! Boža in steza roke v objem — samo Tvoja . . . 2053
Gospod
z dohodkom, ter lepim kapitalom. želi znanja г gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti do 35 let in imetjem. — Ponudbe na Carlas, oddelek «Jutra» pod «Značajen».	1974
Kdo
reši duševnih bojev me — zato poklonim mu zaupanje. Le tisti, ki poseduje zna-čajnost
naj se odzove za to slučaij-nost.
Ponudbe na o*Ia<8. oddelek «Jutra» pod «Sklavin».
1948
«Mutterle»
Oh! pa sen, re« pozabljivec! — Hvala za pozdrave vse; družini in sorodnikom, posebno «Grossvaterlu» in Pele-tu Zaradi prihoda na bal sme še v pogajan ih «Vaterle»	1991
Gospodln
ieli trajno prijateljstvo slobodiu, bolje dame koja govori hrvatski ili nje-mafki. Ponudbe Па oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Ramona».	1860
Ribje olje
svele, najfinejše norveško iz lekarne dr G Piccoli ja v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam 257
Razpošilialnica gramofonov in plošč
Я Kenda. Ljubljana. Mest oi trg 17 Vam pošlje po jahten brezplačno zelo zanimiv obširen cenik 44633
Gitaro in vijolfno
nrodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra št. 300-2. 1882
Klavir
zelo dobro ohranjen, »lovi-ta znamka Schweighofens Söhne, Dunaj prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 1906
Kratek klavir
z obrambno ploščo, povprečnimi strunami in lepim zvokom proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21.
20+4

Dobermana
čistokrvnega psa z rodovnikom, starši večkrat odlikovani. ugodno prodam radi pomanjkanja prostora Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1897
Psa volčje pasme
čistokrvnega mladiča, za dresiranje sposobnega, kil pim. Ponudbe pod značko «Čistokrven» na oglas, od delek «Jutra».	1829
Gospe In gdč.
pridite takoj jutri na Kongresni trg št. 5 — čaka Vas prijetno iznenadenje Oglejte si še danes jzložbo okasijske prodaje tvrdke A. Patilin. Kongresni tror št. б. 2008
N. Sadlucki
hirosof psihografolog ir
fizionomist — Po skupnih podatkih J dlani pisave jn lic čita značaj, prošlost, sedanjost in bodočnost — Sprejema vsak dan od 9 do 12 ia od 2 do 7 are v Ljubljani, hotel «Slon» soba št 21, I nadstropje 1960
ZAHVALA.
Kreditna zadruga reg. pom. blag. v Mariboru, pri kateri smo zavarovani za doto, nam je po 4 mesecih članstva izplačala izdatne zneske kot poso« jilo na račun naše -	— — ^т mm
DOTE
dasiravito imamo pravioo na izplačilo iste šele po 8 mesecih članstva.
Ker nam je omenjena zadruga na ta način priskočila na pomoč takoj po poroki, ko smo pomoč najnujnejše potrebovali, se isti srčno zahvaljuje« mo in vsakomur priporočamo, da čimprej postane član te občekoristne ustanove in si na ta način zasigura za slučaj poroke veliko pomoč.
Markovič S. Živojin, 36. peš. puk. Varaždin, Stern Amalija, Račje št. 25; Rozman Urška, Jesenice št. 131, Nor mali Joško, Višnja gora št 3; Forte Ernest, Potoška vas, Zagorje.	. / - -	I 4/-a
Zimnice
nutnrn). posteljne mret« '.elezn» oosteljs ; zložljive' 'tomane, divane m tapetni <ke izdelke andl najceneje
Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7
poleg И est neg» loma 86
Vreče
nove ta rabljene neb Trst ter
uto za embalažo
uns vedno t talogi
Mirko Mlakar
Ljubljana. Slomškova 11
зтншяямяхма
J. Stjepušin, Zagreb
Jnrjevska nllca 57
priporoča najbolje tamburjee — strune, partiture. šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi
Ceniki franko O
■■■■■■■■■■■■■■
D
a
S. pller
- i sinovi -
prvi hrvats4i graditelji oiijardov
Zagreb
2 Istrska braka
triletno osico petletnega psička в Štiriletnega ptt
čarja deloma	dreširane
'zborne čuvaje	ugodno
prodam Naslov	v oglas
oddelku «Jutra»	1740
Lepa papiga
s kletko naprodaj v gusovi ulici 17.
La.n-1890
Kitaiskega slavčka
proda VinVo Vidmar. ' Zelena jama 197. < ■ 1?»»5
najboliS pisalni stro
Sstnoprodaja:
van i«g*t, Maribo?
Vet irijSka ul. 30 Tel nt 434
SIFILIS
se leči š „SIGMARGYL"
pastilami
najnovejšo hi najboljšo Iznajdbo francoskega učenjaka dr. Pomaret, Pariz. Po Četrti Skatljici, (180 pastil) postane kri čista. Odobreno z teše-njem Ministai narod, zdravila br. 43367 Navodil s pošilja po pošti po vposlatvi i Dia znamke: JosH Pa n ti C, Beograd, Kr. Natalije 5 (11 dvoriStu).. 42-a - ....../...
Pleša
ада
HLESA ш izpadanj« i» Je aajvečj» oosreč» za staro Ш mlado V 24 urat usta. oimo izpadanje l»? гл red* со, • odpravimo ve» prhljaj «rbfi nraste ш netna. go t «ESPARCEITE» od it Dorraiu. ft Cle Pari*
Lasje bodo ozdraveli in zopet trajno snetll Za «»pet-
garantiramo Garnitnra Я0 Din
CENTIFOLIA, kozmetlškl zavod, Zagreb,
Jurišičeva ul. в. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospektel
Oblastveno potrjena
Šoferska šola
J. GASERŠČEK
LJUBLJANA, Bleiweisova št. 52
prične s podukom novega tečaja dne 4. iebruarja.	1841 »
Pristni Harzer}!
Od 9 M	(irmlpvvei
plemenski peri «nežaubel kanarčki čl^Ue ličj, kr me. idravtl» l« ti i» — Ilustriran* eentk «a«tonJ Veleptlčjerela Heydenrelel Bad Sederod» 1Я Наг»
Delikatesna trgovina
xa'utrkovatnlc* na zelo pr metnem Kraju Maribora z velik m krogom sta1 nih odjemalcev se vsled bolezni iastnka ugodit» proda Ponudbe pod „Takojšnje p'ačilo" na anončno upravQ HlfiKO SAX, Matlbor. 1830
Dehurje. lisice, kune, zajce itd. pla ču e po n a j vi š ji h с t nah.
L. ROT, Mestni trg
makulahkga
PAPIRJA
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za -dustrijo
Iror 4 Din
Išče se
dobro Izvežban rutiniran stalni
akviziter
event s stalno plačo, prednost imajo železničarji upoko.ienci. Ponudbe pod šifro »Indeks« na upravo »Jutra«. '	1818-a
Dekleta, ženske in moški
cenijo dobri učinek, le 32 let pre« iskušanih proizvodov: Fellerjeva Eisa-pomada za obraz ter zaščito kože, za negovanje obraza, .Vrata in rok, Proti solnčnim pegam, sojedavcem itd, nadalie Fellerjeva Clsa-pomada za rast las. za kožo glave» Proti prhljaju, ispadanju las itd. — 2 lončka ene ali po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnaprei poslanih 40 Din pri lekarnarju Feiler, Stubica Donja, Elzatrg 245, Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej,- se priloži бе eno Fellerjevo milo zdravja in lepote »Elza« 245.
Najboljše tamhurice
Farka&evega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja ob jamstvu
stara hrv. tvornica tamburic
Stjepan M. Gilg sisak ei s?.
Katlteva 174 (Hrvatska)
Cenovnik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zladma kolajnama.
Za takoj se Išče ,
prodajni lohn!
.4'
v centrurrra mesta proti dobremu plačilu. Oglasi na oglasni oddelek" «jutra» pod »Dobro plačilo».
Мне ored 10.let
popisn e 9r. Jvan Ca h v
spominov.
broširana velja Dm 30.-, v - platno vezana Din 40*- -
Jzdala	23/
Knjigarna Jiskovnc zadruge v t\ubijam
Prešernova 54 fnasoroti poste)
v*
vecia množina na raz^'avo oo n?odni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
f&evmatizem!
akuten bi kroničen, jriht. SS1-j*s, trganje, kostobolje. gla vobol najslgurneje ozdravi
RUSKI MELEM
uporabljajo ga že nad 18 lat z najboljšim uspehom, kar dokazujejo razne za hvalnice, ki prihajajo dnev no. — Cena originalnemu omotu s poätnino vred 25 Din. Dobite ga v vseh lekarnah ln drogerijab po vwj državi Po poUj ga Vam poSlje dvorska apote ka Ы. Bogojevič, Skoplje.
Go«p. Bogojevič. — 2e od 16 leta naprej trpim na
revmatizmu Sele pred" 15 dnevi »em popolno ozdravel. zahvaljujoč «Ru^ftemu Melemu», katerega sem dobil iz Vaše lekarne Hvaležen Vam bom, dokler živim, ker ste me reSili trpljenja.' Svetozar Rlitovič, krojač, Djevdjellj».
Dobi te v LJubljani v apoteki BAHOVEC te v Mariboru v apoteki ALBANEZE
Zahvalo
ob priliki nenadne smrti našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka, gospoda
Adolf Sattlerja
izrekamo vsem darovalcem vencev, društvom, pevcem, prijateljem in zna cem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti
RODBINA SATTLER

prevzema v izvršitev vsakovrstne pogrebe v Ljub'iani in zven Ljubljane; oskrbi prevoze mrliSev iz Ljubljane na deželo al obratno preskrbuje ekshnmacije in spioh vsa v pogrebno stroku spadajoča opravila
po Konkurenčnih cenoh
ter strokovnjaško in strogo po dogovoru.	184Ca
Na razpolago zaprti, odprti in stekleni mrliški voz.
Stajališče: Vodmat-Moste; stanovanje: Zaloška с. 1 Ljubljana, nasproti Splošne bolnice
Г
4Ш že imate

ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba. krotisku. — Zastopani šo leposlovni, znanstveniki, narodni budit elit uredniki in publicisti od oajsta. rejšib časov do danes.
Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—v broširana Din 140.-—. Naroča se ▼
Knjigarni Tiskovne zadruge
v Einbliani
PreSernova ulica itev. 54 fnasproti glavni pošti),
Marija Putick naznanja, potrta globok žalosti, v svojem ter v imenu svoj b oirok GRETE, HANSA VI LI J A in MARIJE, sinare MILENE in vnuka HANSIJA prežaiosmo vest, da je n.,en ne* pozabni, srčnodobri soprog, gospod
In$. Viljem Pulit!
airar. oll. nadzornik o. p.
im^jitelj reda sv. Save II, ki. in zlatega zaslužnega križca, Franc Jožefovega reda itd.
danes ob 7. uri po daljšem trpljenju, nepričakovano v gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. januarja 1929 » b 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica št. 15. na. p kopal š če k Sv. Križu, kjer se položi truplo k večnemu počitku. Prosi se tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 26. januarja 1929.
Zahvala.
O priliki težke izgube našega prerano umrlega, dobrega, jub jenega soproga, s na, brata, zeta ln sva.-;a, g spoda
bivšega uradnika К. I. D. na Jesenicah
se Iskteno zahvalinjemo vsem, ki so nu kakorkoli lajšal bol '.a časa njegovega trpljenja ga sarem И na njegovi zadnji poti, mu loxlou'ii cveije, nam oa izrekli sož^lje :
Zlasd smo dolžni zahvalo g. dr. Obersnelu, ki se je v top ih be ed 'h v imenu So^ drušva in uradništva К. I. D na J semcah poslovil od pokojnika ter godb» Sok draštva Jese-iice za sprem tvo. Bog plačaj vsemi
L j ob a o, dne 25. januarja 1929.
Globoko žalujoča soproga Ela Pogačn-k roj. Peršin in rodbine Pogačnik, Prosšn, Poliö.
Zahvala.
Za premnoge izraze sočustva, ki smo jih prejeli ob priliki prerane smrti našega nadvse ljubljenega sina in brata, gospoda
Mono Znpono
prlT. nradnika
Ier za poklonjeno cvetje, se vsem najtoplejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni Čast-gosp. župniku Janku Barletu za tolatilne obiske ter vsem prijateljem n znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti
V LJUBLJANI, 26. januarja 1929. Žalujoča rodbina Zupanova.
"I

Zakaj novi Ford ni šestcilinderski voz?
Lahko bi bilo Fordu zgraditi za novi voz šestcilinderski, mesto štiricilinderskega motorja. Samo njegov princip, nuditi dober voz za splošnost, ga je napotil, uporabljati štiricilinderski motor.
Prednost šestcilinderskega motorja, enakomeren tek brez vibracije, je dosežena tudi pri novem Ford-štiricilinderskem motorju vsled njegove posebne in precizne konstrukcije.
Večje število gibajočih delov šestcilinderskega motorja povzročuje ne samo večji konzum goriva, temveč tudi obrabo številnejših sestavnih delov in s tem obsežnejša in večkratna popravila, kot pri štiricilinderskem motorju.
Zahteve, katere naj izpolni ekonomični voz, so: nizka nabavna cena — nizki vzdrževalni in obratni stroški — dolgo življenje.
Predpogoji za moderni automobil so: este-
#
tična zunanjost — komfort — sposobnost in moč — sigurnost in zanesljivost «— brzina — akceleracija — gibčnost v gostem prometu.
Novi Ford izpolni vse te zahteve. Prepričajte se sami o tem pri najbližjem zastopniku, kateri Vam je vedno na razpolago s pojasnili in predvedbo voza.
Č O R D MOTOR COMPANY, TRIE STE
'Jrejujt Davorin Ravljcn Izdaja za koazorcij «Jetra» Adoli Ribmkar. Za Narodno tiskamo d. d. Iu>t tiskai uaija Franc JezeržcL Za in^eratni del je odgovoren .\iuj*ij Novak. Vsi ? Ljubljani.
MMHHSttniüiL'---,.?-.	л,- -	ЧИИМймйИ ^м^^&таашНиаиЕвнИнИ	...