PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za "pravico tn resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 11, 1944 LETNIK (VOL.) LIII NEMCI 0BKR02ENI V NOVEM MESTU Gerilci ne dajo nazijem ven iz Novega mesta. — Boj za Ba-njaluko. — Novo skrivno zavezniško orožje, ki mu ni primere. Možnarska skupina na nekem italijanskem grebenu urno nabija 4J2 moinar, is katerega šviga blisk in strela med Nemce spodaj t dolini. Sgl. Allen White, is Cincinnati zadaj na desni, je dvignil roko. kar pomeni: Ogenj! RUMUNCI PRESELJUJEJO SVOJE TOVARNE OB MEJI Berne, Švica. — Preko Ogerske došla poročila javljajo, da rumunski industrijalci zadnje tedne selijo svoje tovarne in delavnice na zapad v bližino ogerske meje. Dan za dnem razdirajo stroje po rumunskih tovarnah v bližini ruske meje in jih nakladajo na železniške vozove, na katerih jih prevažajo v zapadne kraje Rumunije. Iz Indtabula pa omenja poročilo, da Rumunija pričakuje mirovnih pogojev od strani Rusije. Rumuni bi baje sprejeli vsake pogoje, samo da bi jim jamčili kako bodočnost. Vodja ru-munske kmečke stranke Juliu Maniu baje načeluje skupini, ki išče stikov s zavezniki, kakor tudi z Rusijo glede mirovnih pogojev. Rumunsko prebivalstvo v Besarabiji in Bukovini se umiče v notranjost. Dolge karavane beguncev se vijejo na vseh cestah. Novo skrivno orožje j| zaveznikov ^ London — Novo in skrivno letalo, ki nima nobenih propelerjev ali vijakov, je bilo ravnokar izpopolnjeno v Zedinjenih državah in v Veliki Britaniji ter ga bodo začeli v kratkem izdelovati v velikem obsegu tako za ameriško kakor za briti-ško letalstvo. Na stotine poskusov so napravili s tem novim letalom, v Ameriki in na Angleškem, pa ni bilo nobene nezgode. Novi aeroplan leti z velikansko hitrostjo in v neverjetnih višinah. Podrobnosti so skrivnost, pravijo pa, da preleti ta aeroplan od 500 do 600 milj na uro in je velikanska stopnja naprej v letalstvu. ,, ANGLEŽI NAMIGUJEJO NA PRESENETLJIVE DOGODKE NA BALKANU SAMO PAR STO Baragovih Pratik za prihodnje leto je ie na roki Kdor jo te nima. naj zdaj hiii, da ne bo prepozen s naročilom! BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos je povečana za celih 32 »iranL Krasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami. Povedni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA • 1849 West Cermak Road, CHICAGO (8). ILL. Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! / "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE S3 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL AMER1KANSKI SLOVENEC p^icTotr ^fifl mnS KUPUJTE VOJKE BONDE I ŽTEV. (NO.) 3 Ruse občudujejo s pomislekom RUSI DROBIJO NEMŠKO MOČ; AMERIŠKI USPEHI V ITALIJI London, Anglija. — Neusahljiva moč in sila ruskih armad pritiska neprestano naprej proti zapadu. 2e v začetku zadnjega tedna so Rusi prodrli v predvojno poljsko ozemlje pri Olev-sku. V tem delu fronte se ugotavlja, da so Rusi okrog 35 milj globoko v poljskem ozemlju. - Zadnjo soboto so prestopili poljsko mejo še na drugem mestu kakih 80 milj južno od prve točke in tudi tu gredo neprestano naprej po načrtu. Tudi na severu so Rusi začeli s živahno ofenzivo pri Vitebsku v okolici Dvine in bo večji udar tudi tu. V največji krizi se nahajajo armade nazijskega maršala Fritza Mannsteina vseskozi od pripetskega močvirja doli do Črnega morja. Hitler je poslal baje cvet nazijske vojske, da bi z njim zadržal ruski pritisk, ki se veča iz dneva v dan in katerega vsa nemška tehnika in iznajdljivost ne more zaustaviti. Po sedmih tednih najhujših bojev, je nemška vojska pod maršalom Mannsteinom popolnoma _r disorganizirana in popolnoma nesposobna, da bi ustavila ruske armade. Edino je še kar se trudi nazijski maršal je to, kako bi rešil svoje armade pred ruskim zajetjem V južni Ukrajini. Na kako zmago ni med Nemci upanja več. Iz Stockholma poročajo, da so nazijski strategi popolnoma obupani. RiAija jih razočaruje iz dneva v dan. Neusahljive ruske sile prihajajo naprej, kakor veliki parni valjar in nemške sile jih zaustaviti ne morejo. Med Nemci samimi je mnenje, da bodo Rusi do spomladi na Balkanu. V Londonu te velike ruske uspehe občudujejo, zdi pa se, (Nadaljevanje na 4. strani) > Rumunski kapitalisti, ki so so zadnje tedne pribežali v Švico, so pa mnenja, da je rumun-ska bodočnost za dalj časa zgubljena. Rusija ne bo upoštevala nobene rumunske želje, pač pa bo z Rumunijo postopala kot sovražno deželo. V resnici je Rumunija tudi res Rusiji sovražna dežela. Ko je Hitler napadel Rusijo so bili Rumunci prvi, ki so se mu pridružili in mu dali v pomoč več divizij svojega vojaštva. Ali naj tako državo Rusija potem upošteva za vredno za kako priza-našanje ? - i London, Anglija. — Angleški vojaški strokovnjaki kažejo ] po svojih izjavah presenetljivo mnenje glede dogodkov, ki se razvijajo zadnje tedne v vzhodni Evropi. Nekateri izmed teh 1 celo prerokujejo velike spremembe, ki pridejo z napovedajočo invazijo Balkana od strani ruskih armad. Vsa ta izražanja kažejo, da na zapadu Evrope med zavezniki je to, da Rusi mažejo Nemce dobrodošlo. Z neko bojaznijo pa gledajo na to, kaj bo potem, ko bo nemška moč zrušena in ko bo velika ruska sila stala ob Donavii mogoče celo ob Jadranu in Reni? Neki diplomatski dopisnik izraža vf'Sunday Expressu", da so premnogi v strahu pred novimi dogodki, ki imajo priti. Dalje povdarja taisti dopisnik, da nemški voditelji imajo v mislih tri večja vprašanja, ki so: 1. Nemci upajo, da bodo preprečili zaveznikom zasega vojnih letalskih postaj na Balkanu. 2. Za vsako ceno si Nemci prizadevajo, da preprečijo Rusom zasego rumunskih oljnih vrelcev. 3. Upajo, da ruski vpad v Poljsko bo povzročil zapletlja-je med zavezniki, radi rusko-poljskega spora radi medsebojnih mej po vojni. Smelo se domneva, pravi do^-pisnik, da sovjetsko višje poveljstvo ima načrt za vpad na Balkan in iz zanesljivih virov se poroča, da nemška civilna morala v nemških mestih je radi neprestanega bombardiranja na taki nižini, da je radi nje nadvse zaskrbljen Hitler sam. t ■ ' " rK --V" • !« NABIJTE — USTRELITE I PRESTRAŠENI NEMCI ZAČELI SMATRATI RUSE ZA LJUDI Berne, Švica. — Iz urada { Rdečega križa v Ženevi «e oh- < iavlja, da ao Nemci začeli bolj t lljudno postopati z ruskimi u- j jetniki. Do zadnjih časov so , Nemci postopali z Rusi kot z ži- £ rino. Izjavljali so, da so težki j in zverinski in niso postopali z t njimi kot s civiliziranimi ljud- i mi. Zadnje čase pa se spreminja nemško obifašanje napram Rusom, omenja poročilo. Začeli i so jim servirati tudi boljšo hra- 8 no in jih tudi drugače bolj spo- * štujejo, kakor so jih. Poročeva- 5 lec omenja, da vse to so posle- ^ dice velikih ruskih zmag in da 1 Nemci računajo na to, da bodo J prišli prej ali slej v njihovo de- 1 želo Rusi, ki bi znali njihovo 1 ostro in nečloveško postopanje z ruskimi ujetniki vračati s ši- \ lom za ognjilo. 1 -o--i POMEN LETALSKE TRANS- i PORTACIJE Alžir, Afrika. — Letalstvo igra v tej vojni največjo ulogo. ' Pravkar objavljeno poročilo -j amer. poveljstva v Sredozemlju pravi, da je zavezniško letalstvo prepeljalo iz bojišč v Siciliji in Italiji zadnje leto več, kakor 70,000 ranjencev. Tako letalstvo nudi hitro transportno postrežbo ranjenim in tudi za mnoge druge namene. -o- NEVTRALNE DEŽELE ZGUBILE BLIZU 1000 LADIJ Stockholm, Švedska. — List "Svenska Dagbladet" poroča da so nevtralne dežele v tej vojni zgubile na podlagi sestavljene statistike 994 ladij vseh raznih tipov, ki znašajo 4,714,721 tonov tonaze. Izmed teh je bilo do 250 švedskih ladij. Z ladija-mi vred je zgubilo življenja 8,621 mornarjev. -o- NEAPELJSKI KARDINAL OBSOJA SODELOVANJE Z NAZI JI New York, N. Y. — Britanska radio oddaja je objavila, da je neapeljski kardinal As-^ calessi javno obsodil vsako sodelovanje z naziji. To obsodbo je izpovedal v svojih pridigah v neapeljski katedrali. KRI2EM SVETA — Berne, Švica. — Iz zasedene severne Italije poročajo, j da se-je začel aotinrproces pro- ti grofu Ciano, bivšemu italijanskemu zunanjemu ministru v mestu Verno. Z Cianom je po- i stavljenih še 19 drugih protifašističnih osebnosti, ki so ob- , toženi, da so sodelovali proti j. Mussolinijevemu režimu. — London, Anglija. — Angleška admiraliteta poroča, da , so angleške patrolne ladje potopile dva nemška submarina . severno od azorskega otočja. . Potopili so jih z globočinskimi j1 bombami, katere spuščajo na i submarine, kjer zaslišijo s po-.1 . sebnimi aparati submarin pod j1 i površino. — Ankara, Turčija. — Bo-• gatejši sloji v Rumuniji zadnje tedne prodajajo vse križem posestva in druge imovine. Bojijo se približajočih se Rusov in pa sovjetizacije Rumunije, v kate-^ ri bo privatna lastnina skoro gotovo odpravljena. Mnogi bo-' gatejši Rumuni odhajajo iz de-' žele, omenja poročilo. " — New York, N. Y. — V tu-kajšnem Waldorf Towers hotelu je zadnji petek večer premi-J nula Mrs. Herbert Hoover, sta-} ra 68 let, žena bivšega predsed-nika Združenih držav. Odpravljala se je na neko slavnostno večerjo, ko jo je napadla srčna kap in je izdihnila. — Boise, Idaho. — Pet milj od Gowen Fielda, kjer tranira- ^ jo vojaške letalce, je strmogla-1 vil težki vojaški bombnik na le-" talskih vajah. V nezgodi so se " ubili 4 letalci. Imena ponesre- " čencev še niso objavili za jav- > 1 nost. ^ _ New York, N. Y. — Ka-" kor zgleda, se bodo republikan-1 ci odločili za Chicago, kjer naj se vrši njihova letošnja narodna konvencija. Za Chicago se " zavzema tudi Willkie Wendell, ki upa, da bo ponovno nomini-ran za republikanskega kandi-L- data za predsednika, t, — Philadelphia, Pa. — Ame-i- riške jeklarne so tekom leta 1943 producirale 88,872,585 to-o nov jekla za razne namene, kar h je rekord dosedaj. Prejšnje leto se je v Ameriki produciralo POLJAKI V ZADREGI RADI SPORA Z RUSI London, Anglija. — Poljaka zamejna vlada se trudi na vso moč, da bi pridobila naklojjjja^-nost Anglije in Zdrulenm dr-l žav proti načrtom Sovjetske Rusije, ki namerava zasesti in I obdržati nekatere dele vzhodne Poljske. Poljaki se zanašajo, češ, da je Anglija dolžna braniti meje Poljske tudi napram Rusiji, kakor jih je bila napram Nemčiji. Na to pričakovanje so angleški vladni krogi že podali izjavo, da Britanija se je zavezala braniti politično neodvisnost Poljske, ni pa dala nikdar nobenega zagotovila tudi za kak določen teritorijalni obseg Poljske države. Rusi trdijo, da v ozemlju, ki so ga Poljaki zasedli po rusko-poljski vojni 1920 je nad pet milijonov ljudi, od katerih je komaj 15% Poljakov. Kako se bo ta poljsko-ruski spor rešil, še ni mogoče ničesar predvidevati drugega, kakor da Poljaki se bodo morali pač udati svoji usodi. -o- NOVA VOJNA LETALA New York, N. Y. — Kakor se poroča, so na Angleškem s sodelovanjem ameriških inženirjev izboljšali in dogradili zelo praktično novo letalo brez "propelarja" (vijaka za pogon). Sestav letala je kajpada vojaška tajnost. Toda novo letalo ima silno hitrost do 600 milj na uro in bo zelo uporabno za vojaške namene. Poleg tega pa so začeli te dni dajati v promet za vojaško uporabo nove težke bombnike P-61, ki so jim dali ime "Black Widow" in so najmodernejše opremljeni in oboroženi za nočne borbe. Tako zavezniška ženijalnost in tehnika že daleč nadkriljuje Nemce. -o-- 40 DUHOVNIKOV IN 3 REDOVNICE UBITE V HRVATSKI Zurich, Švica. — Tajni podzemski list "Pravica", ki izhaja na Hrvatskem poroča, da so hrvatski ustaši v letu 1943 ubili 40 duhovnikov in 3 redovnice. Poročilo pristavlja, da usta-še dominirajo naziji/ nekaj nad 86,000,000 tonov je-Ikla. ____ Nemci poraženi v Ba.nja.luki i London. — Na dan sv. Treh ] kraljeT je prišlo sporočilo iz < glavnega stana maršala Josipa i Brozoviča ali Tita, da njegove j sile neprestano izganjajo so- ^ vrpžnika iz Banjaluke, ko je že ;; šesti dan divjal ljut boj po uli-j cah tega hrvatskega oporišča ^ druge nemške tankovne vojske. "Naše edinice zavzemajo poslopja ulico za ulico kljub trdovratnemu odporu", se je glasilo ] uradno poročilo po radiu. j Bilo je tudi povedano, da so ; vse sovražne edinice pregnane 1 iz doline reke Cetinje, ki se vije : po dalmatinskih planjavah ter se izliva v Jadransko morje ta- ! ko j južno od splitskega prista- i j nišča. i Partizani rabijo baje tank* ki so jih vzeli Nemcem in Italijanom. S temi tanki so pregnali Nemce iz pretežnega dela mesta. (Tako se glasi Titovo poro- j čilo. Berlinski radio, ki so ga < slišali v New Yorku, pripovedu- ' je pa spet drugače, namreč, da so Nemci zavrnili Titov napad na Banjaluko in da je bilo pri tem na stotine partizanov pobi- , tih, 200 pa ujetih.) Objava tudi pravi, da so obkoljeni Nemci poskušali prebiti se iz Novega mesta v Sloveniji, kjer jih imajo partizani v precepu, toda močni krog partizanov jih je pognal nazaj, pri tem pa jih je ubil več kot 50. Po drugih krajih se vrše le navadni spopadi. -o- Italijani so se uprli Nazijem na Reki Barcelona, Španija. — Potniki, ki so te dni prispeli sem iz severnovzhodne Italije, so potrdili prvotna poročila, da se je 2000 italijanskih vojakov, ki so jih bili Nemci potisnili v svojo armado v reškem okrožju, u-spešno uprlo dne 30. decembra. Potniki so povedali, da so se Italijani, oblečeni v ravnokar izdanih novih nemških uniformah in opremljeni z nemškim orožjem, postavili po robu, ko so jih hoteli naložiti na železniške vozove, da bi se šli bojevat na strani nemških čet nasproti jugoslovanskim partizanom v južni Bosni. Italijanske čete so, tako pripovedujejo, premagale nemške častnike, ki so nadzorovali vlakov odhod ,toda niso mogle pobegniti predno so prišle nazijske čete. Vendar v pet ur trajajoči bitki takoj izven Reke je 500 italijanskih vojakov baje strnilo svoje rogove z Nemci, da so . med tem njihovi tovariši lahko . pobegnili v severni smeri proti , Št. Petru. Tam so se pridružili . kompaniji hrvatskih in italijan-. skih gerilcev z obilnimi zaloga-. mi orožja in streliva, ki so ga pobrali iz vojaškega vlaka. : Italijani so pri tent uporu iz-- gubili 100 mož, tako so povedali potniki, Nemci pa so jih po vsej priliki morali izgubiti več; Italijani so se namreč zabarika-dirali v poslopjih, katera so morali Nemci naskočiti, če so jih hoteli zavzeti. Pri tej priliki .sa Nemci vjeli okrog 300 Italijanov; tako poročajo potniki. | —o— Franco pohvalno omenja jugoslovanske gerilce Madrid, Španija. — General Francisco Franco, vrhovni poglavar države, je te dni javno pofivalil neustrašenost in stanovitnost jugoslovanskih čet, ki se že tri' leta borijo proti osišču. to pohvalo je izrekel med svojim govorom o priliki posebne slovesnosti, ko so mu španske čete kot svojemu vodji izročile maršalsko palico. "Po treh letih težavnega na- r*kel Frtftcp- "so „ jugoslovanski gerilci pridobili ugled in so postali celo priznani. To dokazuje, da je nemogoče boriti se proti žilavosti in duhu celega naroda." K nemi trditvi, da je Nemčija izgubila svojo bitko, ko je hotela streti odpor gerilcev v Jugoslaviji, je Franco dodal, da je evropejska vojna postala "bojevanje brez obzorja". _n__>i Stran 2 AMER1KANSKI SLOVENEC Torek, 11. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja rsak lorsk In paiak Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto______________________$4.00 Za pol leta________________2.00 Za četrt lete_______1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$4.50 Za pol lete_______2.25 •Za četrt lete_______________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, ■ Established 1891 —— Xssuad every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ————__________.$4.00 For half a year----------2.00 For three months____________1.25 Chicago, Canada and Europe: For one year------...$4.50 For half a year---2.25 For three months___________1.50 Dopisniki so protest da dopise poiljejo vedno malo preje' kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkazneje do zrede jutra. — Ra dopise brez podpiza se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ •_ POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: KAK0 DO PANSLAVIZMA? Ali naj zapišem nekaj o — panslavizmu ? Saj še nismo v pustu in roba izgleda hudo pustna. Well, star sem, bom težko učakal, kako bo, zdi se mi pa, da bo le flikarija z novimi zapletijaji in homatijami, ako prav v politiki ne pride do nekega panslavizma, ki bi reprezentiral na svetu močno moč, odločujočo silo. Trenotno izgleda, da bo med Titom (partizani) in Mihajlovičem (kraljevsko vlado) še več krvavih glav. Dosti se govori in tudi v nekih "round tables" govori o Zedinjeni Evropi, Vzhodni konfederaciji, balkanski zvezi. Hm? Če pride do takih novih tvorb, in ne bo nad njimi sile, se že jutri ponovi stari pretep. Starega očeta Rev. Voduška so disciplinarno kaznovali, ker je že pred 50 leti v Mariboru trdil, da "je bodočnost slovanska". Kako naj bo slovanska? Pri nekem mehkem in romantičnem in prismojenem panslavizmu? To bi bilo bolj za pust. Pan-slavizem mora postati politična moč, potem bo "bodočnost slovanska" v Evropi in na vs&n svetu, potem pride lahko do svetovnega miru, vse drugo je le krparija, ki se jutri zopet raztrga. Kako naj pride do takega panslavizma? Z romantiko, vzdihovanjem, navdušenjem ? Vse to je več ali manj le pri-smodarija. Politično moč mora prinesti močna roka, kakršna je bila Bismarckova pri Nemcih, roka, ki udari, ako je treba, saj je sam Bog udarjal z gromom na Sinaju, ko je dal svoje zapovedi. Ali se bo našla taka roka, dasi bi ne bila niti slovanska? Morda bi bila prav radi tega boljša, ker že v naravi Slovana je, da se zlecava pred "tujim". Močna roka sama bi pa tudi ne zadostovala, ker strah traja le nekaj časa, ljubezen pa je večna. Med Slovani mora priti do neke notranje ljubezni, potem bo politična moč učinkovita, in v ti ljubezni je nekaj dobrega in potrebnega panslavizma. . Kako je dozdaj med Slovani? Morda nekaj pri časi, ko nič ne stane, kjer je treba naporov za zbližan je Slovanov, je več odporov ko naporov. Amerikanci slovanskega pokolenja so prišli do nekega "odbora". Dobra roba, še bolj potrebna. Podpora? Odpora dosti, podpore malo. Nič jamrati. Slovani smo šele od včeraj, za vse smo takoj, za lastnega slovanskega soseda pa nismo. Poljak ni naklonjen Čehu, Čeh ne dosti Poljaku, Slovenec ne dosti Hrvatu, še manj Hrvat Slovencu, o Hrvatih in Srbih pa sploh ni govora. To je kos slovanske narave. Dobrohotnost Slovana do Slovana pa je ljubezen in privede do panslavizma, in politična moč bo uspešna, ko pride do drugačnega nazi-ranja med Slovani drug do drugega. To je delo, ne delo enega dneva, delo let je, pa bo šlo to delo skokoma ako pride prej do neke politične slovanske moči pod odločno in neizprosno roko. Močna roka mora udariti na Balkanu, kakor je zdaj, ako je Tito na pravem, na zavoženo vlado, in če je vlada na pravem, udariti zavoženo partizanstvo, in če ne bo take roke, bodo le neštete krvave glave. Tako v malem na Balkanu, in tako tudi v velikem med vsemi Slovani v prvi vrsti, in kadar bo red med Slovani, močna ta roka udari lahko tudi na ves s^t in le tedaj bo mir, in se uresniči, kar je na sebi bolj neka sanjavost, da "bo bodočnost slovanska". Svoje dni so se Madžari in Habsburžani gledali kakor pes in mačka. Ko je prišel polom, je pa prifrčal Korl po zraku med Madžare, le oditi je moral na medsebojno ža-, lost. Medsebojna polomija pač. Zdaj praznuje v Ameriki "pretendent" na avstrijski in madžarski tron svoj 31. rojstni dan pri madžarskem prelatu. Morda le uljudnost, saj smo civilizirani. Vreme pa slabo kaže za oba trona, in skupna mizerija druži, pri poplavah celo najbolj divje, zv^-ri. Zoper tisto salamensko ateistično Rusijo mislijo na močno trdnjavo: 6 miljonov Avstrijcev, 15 Madžarov, en in pol Slovencev, 4 Hrvatov... Sijajno bi "bilo za Madžare in Nemce, saj drugi ste le hlapci, zadovoljiti se smete kveče-mu s koriti. Ogenj in voda se lahko združita, le Slovan se ne sme s Slovanom, pobijati se pa smejo in naj se, da bo vse krvavo. In še radi kakega cesarja se ne spodtaknemo, in ako bodo korita, jasli za Slovane, naj gre le vsa republikan- i ska roba žabam net. illl^sJliP REV. LEONARD BOGOLIN PIŠE Camp Younfc, Calif. Dragi prijatelji: i Najprej iskreno pozdravljam vse Sentštefančane! Gotovo ste si farani že mislili, kaj se je neki pripetilo, da Father Leonard nič ne piše in ne poroča v Am. Slovencu, ka- n Chaplain Leonard E. BogoBn 4 ko se mu godi pri vojakih. Žal, da mi ni bilo mogoče pisati prej, toda podrobnosti o tem ni mogoče popisovati na tem mestu. Preden povem kaj nadaljne-ga, naj pri tej priliki izrazim svojo globoko hvaležnost in naj prisrčne jšo zahvalo rojakom in rojakinjam v šentšte-fanski fari, ker so mi priredili tako lepo odhodnico ter mi poklonili tako izredno lepo darilo, potrebščine za opravljanje sv. maše, ki je že do zdaj veliko dobrega naredilo. Vsem skupaj in vsakemu posamezno kličem: Najiskrenejša hvala! • - Ko sem odšel iz Chicage, sem šel najprej v Cambridge, Mass., da opravim šesttedenski tečaj na Harvard univerzi. Vsi vojaški kaplani morajo opraviti ta tečaj. Lahko bi ga primerjali z osnovnim vežbanjem, ki ga prejme vojak. Vsako jutro od osmih do poldne smo morali biti v šoli. Naši predmeti so bili: branje zemljevidov, vojaške poste ve, praktične dolžnosti vojaškega kaplana, vojaško zdravilstvo, prva pomoč v sili, in podobno. Popoldne, od 1:15 do 4:45 je bilo redno vojaško vež-banje. Korakanja ni bilo ne konca ne kraja. Osem do deset milj na dan je bil navaden sprehod. Preden je vse to minilo, smo se navadili, da smo lahko korakali po 20 milj na dan, pa se še zmenili nismo! (To je bilo 1 čisto po volji saržentu, ker je ' ves čas ravno to hotel doseči 1) • Od začetka gre malo težko, če je bil človek vedno navajen le na avtomobil in ni veliko hodil ' peš, toda trpežni in prostorni vojaški čevlji so nam pomagali, ■ da nas hoja ni preveč izdelala. Tedni na Harvard univerzi so [ kaj hitro potekli. Bili smo tam od 5. nov. do 14. dec. Na ta dan smo graduiraji. Pri graduaciji je bilo vse kar spada zraven, kakor nagovor, diplome, in drugo. Med graduanti so bili kato- • iiški duhovniki, protestantski, j židovski rabinci; tudi črnci so bili med nami. Za sobna tovariša sem imel dva protestantska duhovnika. Že v tevfi je neke vr- ■ ste priprava za prihodnost, ko i bomo morali imeti opravek tudi z vojaki drugih veroizpovedi. Dije-14. dec. sep .zapustil Boston, Mass., ter še podaKna • pot proti zapadu, na moje novo j mesto, Camp Young, Calif. Naslednji dan sem prišel v Chicago in zamudil vlak — za kar mi ni žal — ki bi me bil imel.por * 1 >eljati kar naprej proti zapa- z lu; tako sem en dan lahko pre- j, >il doma. Dobro mi je delo, ko j ;em lahko spet gledal domačo £ >kolico in slišal naše šolske o- { ;roke peti pri sv. maši. Tudi mi ^ ie prijalo zopet enkrat maševa- x ;i na rednem oltarju v cerkvi, t potem ko sem imel šest tednov opraviti le s prenosljivimi oltar-j j 5ki. Toda čas je silno hitro mi- j j nil. Takoj 17. dec. sem se m o- ( ral posloviti od Chicage in se ^ podati naprej proti zapadni ^ obali. Po par dneh vožnje sem do- , spel do roba puščavskega sveta J tukaj na zapadu. Ko sem stopil iz vlaka, nisem vedel, kam naj se obrnem in v katero smer naj grem. Veliko ni bilo mogoče Vi-i deti, ker je bilo okrog petih zjutraj. Dobil sem nekega vojaškega policaja, ki je rekel, da ve, kje je Camp Young, ne ve ■ pa, kje je moja edinica. Razložil je, da se nahaja to taborišče v puščavskem okrožju in da so posamezne edinice, ki tvorijo taborišče, raztresene vse ne naokrog. Končno sem se sestal z nekim poročnikom, ki je bil tudi namenjen tja s svojim avtomobilom, pa me je vzel s seboj. Svoje mesto sem kmalu našel. Puščava je tukaj. Stanujemo v šotorih. Sploh nikakega poslopja nikjer. Moj urad ni nič drugega kakor velik šotor. Pohištvo? Boy, tako, da bi boljše ne moglo biti! Vse domačega izdelka: par desk in nekaj žeb-ljev, pa imate moderni stol, mizo, stalažo za knjige, ali karkoli hočete. Ravno sedaj pustinja nikakor ni vroča, še zmerno topla ni. Pričakoval sem, da se bo treba tukaj potiti, pa je ravno nasprotno. Vsakemu so dali štiri odeje (blankets) in vse štiri ravno zadostujejo vsako noč. Trdo, preprosto življenje na odprtem! Vendar mi pa kljub vsem mogočim nepriličnostim in neudobnostim ugaja kakor le kaj! Ni težko izprevideti, da je dušno pastirstvo pri takih okoliščinah zelo težavno delo. Je popQlnoma drugačno, kakor delo vojaških kaplanov po običajnih taboriščih. Tam je vse urejeno, ustaljeno, trdno. Tukaj pa je ravno nasprotno: vse mora biti zasnovano tako, da se v trenutku lahko spremeni. Božič je bil velik dan . . . skušali smo napraviti pravi božič, toda tukaj se nikakor ne da veliko storiti. Ni božičnih dreves, ni barvastih lučk, ni božične glasbe! Imeli smo polnočni-co, na božični dan pa še dve maši. Pri vseh je bila skrajno velika udeležba. Obhajil je bilo mnogo. Vsaj polnočnica je v resnici spominjala na božič. Na splošno pa vojaki razumejo, da tuk^j drugače pač ni mogoče in sprejmejo vse z dobro voljo. Ob nedeljah mašujem po trikrat, vsakokrat na drugem kraju, da ima kar največ vojaštva priliko biti pri sv. daritvi. Nekateri morajo hoditi precej daleč, če hočejo biti pri maši, pa pridejo. (V Civilnem življenju se kaj takega večkrat ne doga- i j a.) Ob delavnikih mašujem pozno popoldne, okrog šeste ure. Po chicaškem času se takrat ravno odpravljate spat, tukaj pa se pripravljam za sveto daritev. Pri vsaki maši si ne mgrem pomagati, da bi-J*e zrpo-4il posebne molitvice zaHfas fa-rane Sv. Štefana. Saj ste mi Vi dali darilo, ki ga prenašam okrog in vsled katerega mi je mogoče na različnih krajih maše vati za vojake. - . „ . - - J Ali mi ugaja vojaško živi je- št je? Pa še kako! Do sedaj se s; isem niti enkrat kesal, da sem k< ; dal vpisati. Šele sedaj lahko fa ovsem sprevidim, koliko do- d< rega vojaški duhovnik lahko sc aredi za Kristusovo stvar. Je s jžko delo. Zahteva veliko tru- m a in napora. Toda vse to je več ti ot poplačano, ko človek vidi, d oliko jih pride k maši in kako p ojaki pristopajo k sv. obhaji- n a. * ■ ; si Vse to so le glavne poteze, le si ekako okostje vsega tistega, ,r< :ar bi Vam rad popisal. Vsi ra-1b umete, da je treba ubogati, p :ar zahteva ali predpisuje vo-;n aška cenzura. Pisal pa bom od p asa do časa, kadar bom imel n >riliko. Še to bi lahko povedal, b La ob nedeljah mašiijem na k azličnih krajih, za kar mi je t reba premeriti kakih 70 milj. p ro je čisto nekaj drugega, ka- k cor je bilo pri Sv. Štefanu, kjer I ie le par korakov od župnišča r io zakristije. Pomeni namreč r toliko in toliko vožnje po pu-ičavi v majhnem vojaškem av- f ;omobilu (jeep). Vsako nedeljo j i sačnem okrog 6:30 zjutraj, go-it tov sem pa nekako opoldne. e Naj skončam. Samo eno Vas*s prosim, Vi dobri ljudje, nam- i reč, da se me spominjate priil svojih molitvah vsak dan, pa s tudi vseh tistih, ki so mi izroče-! t ni v duhovno oskrbo. Prosite ] Boga, naj blagoslovi moje delo. i Božja milost je moja opora in 1 pomoč. Samo On ve, česa bom s potreboval in kaj še pride J ] Pošiljam Vam svoje pozdra- i ve in Vam želim vse najboljše. ,< Najlepši pozdrav tudi patru!] Edwardu, patroma Andrew in,i Louis, bratoma Bonifaciju in 1 Antoninu. Prisrčen pozdrav tu- * di mojim bratom in sorodnikom i in mojemu dragemu očetu in : materi. Pozdrav vsem. * 1 i Chaplain Leonard E. Bogolin 1135th Engr. Combat Group APO 183, c/o Postmaster Los Angeles, Calif. . '' uri'■! - POROČILO IZ SEVERO- ZAPADA Enumclaw, Wash. j Ker se od tukaj tako redko, kedaj kdo oglasi v priljubljenem listu Am. Slovencu, sem se pa sama namenila poročati ne- j koliko novic. * V preteklem letu je tukaj u-mrlo kar sedem rojakov in rojakinj, namreč Frank Sluga, j Joe Malnarič, Blaž Felicjan, Jernej Krašovec, Johanna Po-gorelec, Mary Gore in Mary Malnarič. Mrs. Malnarič je u-mrla 22. dec. na njenem domu v Puyallup, Wash., kjer je živela Bedaj. Bila je globoko ver-j na žena, hodila je vsak dan k maši, podpirala je vse katoliške ustanove, bila je naročena na Am. Slovenca in Ave Marijo ter je spadala k društvu Vseh svetnikov, k Oltarnemu društvu in C. O. of Foresters. Pokojna je bila tiha in blaga duša. Bila je ena prvih naseljenk tukaj v Krain naselbini. V Ameriko je prišla leta 1882 in sicer s svojim prvim možem Martinom Medja; naselila sta se nekje v Pennsylvaniji. Leta 1884 sta prišla v to državo Washington ter sta se naselila v Carboneda, Wash. Kakor vsi prvi naseljenci, tako sta tudi Mr. in Mrs. Medja želela svoj dom in zemljo, pa sta si vzela nekaj zemlje, ki jo je razdeljevala država i (homestead) tukaj v Krain. \ Oba sta trdo delala. Odgojila sta osem otrok. Martin Medja je umrl leta 1901, ko je bila! zadnja hčerka stara komaj 14 j dni. Vdova je ostala sama z: osmimi otroci na tako veliki farmi, pa ni obupala. Bila je sreča, da so do takrat že ustanovili katoliško podporno društvo Jezus dobri Pastir, katerega ustanovitelj je bil pokojni Martin Medja. Tako je uboga žena dobila vsaj nekaj «a podporo. Tukaj v Krain sta se naselila leta 1886, društvo pa je bilo ustanovljeno leta 1887 ali 1889; ravno zdaj ne morem zanesljivo dognati, katera letnica je prava, bilo pa je to prvo dru- i tvo v državi Washington, ki je padalo pod okrilje KSKJ. Ta- 0 se je uboga vdova mučila na armi s tako obilno družino, okler niso otroci odrasli. Nato e je v drugič poročila in sicer zdaj že pokojnim Matt Mal-taričem. Nekaj časa sta živela ukaj na farmi, potem sta pa lala farmo v najem in sta si kurila v hišo v Puyallup. Mr. Mal-larič je umrl pred par leti v tarosti 84 let, ona pa je bila ob mrti stara 82 let. Pač lepa sta-ost. Moram tudi omeniti, da je )il pokojni Matt Malnarič eden >rvih naseljencev tukaj in rav-io on je prvi vzel "homestead", potem so pa drugi začeli iti za ijim. Večkrat je pravil, da bi sil lahko milijonar, ko bi si bil reupil homestead v mestu Seat-:le, kar bi bil lahko napravil, pa mu zemlja tam ni ugajala, ker je bila preveč močvirnata. Pa je naneslo tako, da pelje ravno tam sedaj najbolj prometna pesta. Mrs. Malnarič zapušča enega sina in šest hčera, 12 vnuko\ in tri pravnuke. Pokopana j« bila tukaj na Krain pokopali šču. K večnemu počitku jo j« spremljalo veliko sorodnikov ii prijateljev iz bližnjih naselbin Pokojna zapušča tu še živeč< sestro Agnes Verhovnik, ki j« tudi dopolnila 80 let in sta sku paj živeli. Naše naselbina se po naša, da ima precej 80 letnikov Naše društvo ima članico, ki j< stara čez 90 let, rojak Mat Kump pa je celo blizu 100 le star. Ena rojakinja bo stara 85 ena pa 83. Slednja je še tak< pri moči, da še opravlja hišnj dela in še gre kakor kakšna 21 let stara dekle. Iz tega lahko vi dite, da je v naši državi Wash ington res zdravo podnebje, po sebno pa še v naši naselbini. V teku lanskega leta sm imeli dve poroki. Prvi par j bil Wm. S. Richter in Cecilij; Klanšnik. Poročila sta se 16 okt. v farni cerkvi. Prav lepo j bilo videti, ko je domači žup nik opravil poročne obrede, ke sta oba tako verna. Po porot so se podali ženin, nevesta svatje in povabljenci k zajtrku potem * sta pa novoporočenc odšla na ženitovanjsko potova nje. Ko sta se vrnila, so jim; znanci in prijatelji pripravil gostijo v Krain dvorani. Bila j v resnici prava starokrajsk ohcet. Vse je bilo dobre volje za kar je predvsem poskrbel Mrs. John Mehelič; ona se ved no kaj takega domisli, da j obilo smeha. Wm. S. Richter j sin podpisane. Služil je pri vc jakih, pri Air Corps, v drža\ 1 Utah 16 mesecev, zdaj pa je z nekaj časa prost. Druga porok je bila, ko se je poročila rojaki nja Lucija S. Šturen. Ženin j bil druge narodnosti. Tudi t poroka je bila prav lepa. Drugih novic ni nič kaj pc sebnih. Vreme imamo brez sne ga, bolj suho in mrzlo, pa n preveč. Kar je bilo mladeniče> so večinoma vse pobrali, tak da je več družin, ki imajo p dva ali tri sinove v službi Stri ca Sama. Zdaj so pa očetje n vrsti. Oh, kako je to hudo! Tu kaj po farmah je tako težk ljudi dobiti. Veliko farmarje je prodalo svoje farme, pa šl delat v ladjedelnice, ker je tar boljši zaslužek in delo ni tak trdo; kaj bo po vojni, je p vprašanje. Po mestih ne bo z i vse dela in jela. Bojim se, d bomo zašli v še večjo depresije kakor smo jo imeli pred to voj no. Res je za vse težko, za fai marje-pa najbolj; kar moram kupiti je vse tako drago, ka imamo za prodati nam pa ka cene napravijo kakor se jir zdi. Največkrat pa še ne more mo dobiti za živino krme in ži ta, kakor smo poprej dobili. Tako sem popisala nekaj po drobnosti iz tukajšnje naselbi ne in bi želela, da se tudi iz dru gih naselbin oglasite rojaki i\ rojakinje. Obenem pošiljam tu di pobrano naročnino za lis Novi Svet, ki. ga vsi radi prebi ramo in bi najraje, da bi vsal teden izhajal. j • H koncu pošiljam vsem pra1 j .j u i DOGODKI S j \ med Slovenci po h . r ■ f Ameriki )J a a Dva smrtna slučaja J Rock Springs, Wyo. — Dne J12. dec. je umri John Vilfan, v star 64 let in rojen v Puštalu pri b Skof ji Loki na Gorenjskem. Tu-kaj zapušča nečaka, v stari do-e movini pa ženo in hčer, ako sta n še živi. Pred sedmimi leti se je r_ pobil pri delu v rovu in od ta-» krat ni bil več zmožen za težko a delo. ji V bolnišnici je umrl Andrej H Fajfar, star 60 let in doma iz Dolenje vasi pri Selcih. i -a, Smrtna kosa a. Pittsburgh, Pa. — Ker prej (e ni bilo, naj bo pa zdaj poroča-no, da je dne 26. novembfa 1943 umrl rojak Anton Šte^^ e- nič, star 57 let. Zapušča žalujo-)V čo soprogo Margaret. V tej hiši je dobivajo Am. Slovenec in Novi li_ Svet. J«1 — .4 in Bivša zastopnica umrla n. j Soudan, Minn. — Dne 28. £0 dec. je umrla na Chisholmu, je Minn., pri Jožetu Laušinu, u- splošno poznana Frances Lau-o- šin, ki so jo potem pripeljali »v. sem v Soudan na njen dom. je Sprevedena je bila 31. dec. iz itt cerkve sv. Martina na Lakeview et pokopališče v Tower, Minn. Do-15, ma je bila iz vasi Kot pri Ribni-ko ci in je bila rojena Oražem. V na 1 Ameriko je prišla pred 45 leti 20 sem v Soudan in je zmeraj pre-ri- bivala tu. Na Chisholmu zapu-,h-1 šca sina Joe Laušin in več dru-10- i gih sorodnikov. Pokojna Frances je bila dobra žena. Za nas no vse je bila kakor stara mati. Bije la je članica društva sv. Petra ja in Pavla HBZ, Oltarnega dru-L6. štva in podr. št. 34 SŽZ, kateri je je bila ustanoviteljica. Naj ji bo ip-. ohranjen blag spomin in naj :er počiva v miru božjem. Preostali lim naše globoko sožalje. — ta, M. E. [u, - ca Nov grob ra~ Soudan, Minn. — Dne 4. dec. na je umrla Anna Gottlieb, rojena 111 Stepan, tukaj na Soudanu, in Je stara 52 let. Pogrebni sprevod je bil iz cerkve sv. Martina na Je> pokopališče Lakeview v Tow^r, jla Minn. Zapušča soproga Alojzi-■d- ja, hčeri Frances in Mary, ter ie sinova Sgt. Benedikt in Cpl. Je Stanley, ki se nahajata na Ha-waii. Dalje zapušča sestro Bar-baro Stepan in brata Martina za Stepan ter več drugih sorodnika kov. Pokojna je bila dobra že-ki- na, posebno rada je obiskovala je bolnike in je bila tudi prav dota bra družabnica. Bila je članica društva sv. Petra in Pavla HBZ >0- in podr. št. 34 SŽZ, kjer je bila ie~ predsednica. Preostalim naše ne globoko sožalje, njej pa naj bo ohranjen najblažji spomin. — ko M. E. po __ ' 9 A ri- Bolniki La Salle, 111. — Martin Barlič ~ je v bolnišnici; nogo mu je zlo- ko rililo v premogokopu. Že več te- dnov sta v bolnišnici Mrs. Ag- nes Jordan in Mrs. Rudy Trdin. ^ Vsem želim zdravja. Tudi mi- ko dva z ženo sva bila zelo bolna. pa Danes, 5. j an., smo dobili sneg. — Anton Strukel. □a __-r Žena našla mrtvega moža ji. Johnstown, Pa. — Rojaka Franka Govekarja je zadela kap na božič, ko je bil sam do-ma. Ko se je njegova žena vr-. nila domov, ga je našla mrtvega na tleh. Pokojnik je bil ro-j jen v Franklinu, kjer je njego-' i va rodbina bivala okrog 40 let. Poleg žene zapušča hčerko, po* tem mater, Štajerjevo Ančko iz u" Cerknice, štiri brate (trije so v ." armadi, četrti, Jože Govekar, u je pa mrliški oglednik za okraj Cambria) in štiri sestre. Di- ' ak lepe pozdrave ter voščim zdravo in srečno novo leto. av Josephine Richter, zast. - Torek, 11. januarja 1944 ii - : AMERIKA N5KI SLOVENEC Zapadna ^ 7vATa Slovanska ^isP iVWa DENVER, COLORADO Nwkr in imenik glavnih uradnikov . j UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jnrjovoc, 1840 W. 22nd Place, Chicago, ILL Podpredsednik in mladinski nadzornik: Oeo. X Mlroelavich, 3360 Via« Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St„ Lockport, IIL Tajnik: Anthony Jaršin, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Perm. St., Denver, (16) Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg.. Pueblo, Cola. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas J. Morrissey. 1934 Forest St, Denver, (16) Cola 2. nadzornik: Mike Popovfch. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. 3. nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. 2. porotnica: Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. 4. porotnik: Joseph Godec, 18215 Huntmere Ave, Cleveland, Ohkx. 5. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, IIL UZADNO GLASILO: "AmertksnsH Slovenec". 1849 W. Cexmak Rd, Chicago, UL Vse denarne nakaznice in vse ttradne reči naj se pošiljajo as glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tndi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dragih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopno. : Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajnika naj bližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem osen. Glede ; ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila | in potrebne listine. i SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! IZ URADA GL PREDSEDNIKA ZSZ Z novim letom 1944 se začne, kakor znano, nova poslovna doba za našo ZSZ. Kot predsednik dične Zapadne Slovanske Zveze smatram za svojo dolžnost, da najprvo izrazim prisrčno zahvalo v imenu celokupnega gl. odbora vsemu članstvu za njihovo lepo bratsko delo, katero so tako vestno izvrševali v zadnjem letu. Zavedajte se, da ZSZ teh vaših zaslug nikoli ne bo pozabila. Pa tudi vi jo ne pozabite, saj ZSZ je hčerka vašega dela in vaših žrtev, je vaš otrok, in kakor ljubi oče in mati svojega otroka, tako mora ljubiti vsak član in članica svojo podporno organizacijo Zapadno Slovansko Zvezo. Ker s pa s tem pada name tudi težka odgovornost urada gl. predsednika Zapadne Slovanske Zveze, in ker se tega v polnij meri zavedam, zato apeliram najprvo na vse članstvo, da mi bo j tudi v bodoče pomagalo privesti našo ZSZ do lepših uspehov in do še večjega razvoja. Skušnja uče pri organizacijah, da en sam član ali članica, ali en sam uradnik more storiti le toliko, pa nič več. To je položaj, v katerem se jaz danes nahajam. Ampak pri vsaki organizaciji je izhod pri takih ciljih. Tu ni poklican samo eden, samo jaz in pa naš odlični gl. tajnik, sobrat Anthony Jersin. Ne, ampak naša organizacija je lastnina vsakega člana in članice izmed nas. Zapadna Slovanska Zveza je tako moja, kakor je vaša vseh vas članov in članic. S tem pa je torej tudi toliko vaša odgovornost kakor moja in ker je to tako, še enkrat prav resno apeliram na vse Članstvo, da se dvigne z menoj vred pri delu za povečanje naše dične in dobre matere Zapadne Slovanske Zveze. Podobno kakor sem sedaj apeliral na članstvo, apeliram tudi na glavne sobrate uradnike in uradnice in na vse krajevne uradnike in uradnice. Glejmo, da bomo vsi in vsak vedno na svojem mestu pri delu za našo organizacijo. Ako bomo delali vsi, bodisi v krajevnem odboru naše ZSZ, ali pa od strani gl. odbora, bomo, ko bomo odlagali svoje službe, imeli prijetno zavest, da smo tekom svoje uradne dobe zvršili veliko dobro delo za svojo oragnizacijo. Zato še enkrat: de-lujmo složno in skupno in lep napredek je pred nami. Zeleč Vam obilo sreče in zdravja v letu 1944, ostajam Vam udani, Z bratskim pozdravom, LEO JURJOVEC, gl. predsednik. Dopisi lokalnih društev DRUŠTVO SV. KATARINE, i ST. 29 ZSZ & Cleveland, Ohio. S Ob koncu leta in s pričetkom novega je nam kot.popotniku, 1 ki mu je pot nazaj znana, z t vsem, dobrim in slabim, ali v ] naprej pa poti ne more vedeti, i ravna se le po načrtih, a upanje : je pa tista moč, ki ga vzdržuje. ] Preteklo leto nam je zapustilo ] več žalostnih spominov kot ve- 3 selih, to vsled te strašne svetovne vojne, ali imejmo trdno upanje, da bo to leto zadnje kar se i tega tiče in da bodo prišli naši sinovi in hčere, ki se bore na i bojnih poljanah za demokraci- ; jo in svobodo, zmagoslavni na svoje domove. Na decemberski seji našega društva je bila še povoljna udeležba. Razmotrivalo se je o tem in onem in se je sprejelo več koristnih točk za poslovanje v prihodnje. Poročano je bilo, v kolikor je bilo sprememb | tekom leta pri članstvu in sicer! kot sledi: v odrasli in mladin-; s)ci oddelek je pristopilo 15 čla- = j iov, umrli sta 2 članici, Fran- k :es Centrik in Anna Kerbish. ® ?ri vojakih se nahajajo 3 naši j Hani: Urankar Matt, Gole Fred v ii Gole Frank. Društvo je tudi c la dobri finančni podlagi in ra- * io daruje v dobrodelne name-ae; tako je dalo zopet gotovo ^ jvoto za pomožno akcijo JPO- 1 SS in pa za Sans. 1 Izvoljen je bil naslednji od- c t>or: predsednica Johanna Mer- i var, podpreds. Anna Svigel, ta j. | ž Fr. Ponikvar, blag. Mary Buta-le ra, zapis. Mary Zupančič, nad- c zornice Josephine Mlakar, Flo- ! i renče Kristy in Dorothy Komin, i rediteljica Mary Kraje. Zastop- l niefe za skupna društva fare sv. Vida: Anna Svigel in Mary 1 Kraje, za pomožno akcijo JPO- 1 SS in za Sans Johanna Mervar ] in Frances Ponikvar. Seje se vr- 1 še vsaki tretji torek v mesecu v S. N. D. na St. Clair Ave. Na decemberski seji smo! imele tudi veliko špasa radi razkritja tajne sestre, kajti celo j leto je ob raznih pomembnejših dnevih ena ali druga prejemala kartice in darila, ne da bi vedela od katere osebe; šele na glavni seji se je razkrilo, ko je bilo zraven darila tudi ime in mesto tajne sestre. Morda bo koga zanimalo, kaj pomeni tajna sestra. Navadno je na glav- SPRETNOST V ROČNEM DELU V PROSTEM ČASU Ameriški Rdeči Križ, Washington, D. C. Na dolgo listo prostovoljne ze. »omoči, ki jo Rdeči križ izkazu-e naši vojski, je sedaj uvršče- za io še eno delovanje: poduk v ni< Epretnosti pri ročnem delu. Na za a način je pripravljena zapo- tel ilitev za konvalescente ki so bi- jei i ranjeni, bolni ali ki so v služ- lo^ >i v bolnišnicah. Toda, to podu- žu Sen je se ne sme zamenjati z de- os avno terapijo, katero poduču- se jejo izučeiii terapisti. Za Rdeči ti, triž podučujejo izurjfeni umet- vr liki in delavci iz dotičnega kra- la ia, ker je ta tečaj namenjen pr- vs irenstveno onim, ki se za časa okrevanja hočejo izučiti kake- tei mu delu ali se samo zabavati. iz Pred letom dni so v nekaterih Vs velikih bolnišnicah uvedli* te je kurze radi eksperimenta. Toda žu uspeh je bil tako velik, da se to |0(j delovanje sedaj širi v vse bol- bs nišnice, v katerih predstojniki ]e želijo imeti take kurze. Načrti fo bo napravljeni v ysaki bolnišni- m ci posebej, in z odobritvijo od- re govornih zdravnikov, ter z ozi- j2 rom na okrajne umetnike, ki so je ponudili svoj talent. ZI V teh kurzih še vojaki učijo je vezave knjig, barvanja, izdela- ia ve stvari iz kože, kovin, risa- n, nja, ženskega ročnega dela, i bi tkanja, belenja, izdelovanja g; plakatov, ilovnatih posod, tepi- v hov, skulpture, rezanja lesa, in drugih stvari. V vsaki bolnišni- g ei vse to delovala je nadzoruje £ glavni izurjeni delavec. Najbolj d priljubljena je izdelava mode- s\ lov ladij in aeroplanov, ter kož- 84 nih stvaric, kakor tudi rezlja- j j nje lesa in izdelovanje ilovnate si posode. Mnogi konvalescenti n tudi radi izdelujejo majhne k znake Vojske in Mornarice. v Vpredejo jih v tepihe, izrežejo = iz lesa, napravijo iz gline, ve- i • -V • "L U • ir sejo jih m jih barvajo. To delovanje vodijo oddelki g" za. umetnost in izurjenost v edi- ^ »icah Rdečega križa, ki skrbijo . za bolnišnice in zabavo. Člani teh oddelkov so eksperti v svo- ^ jem polju in darujejo svoje de- . lovanje. V vseh kurzih se vzdr- .. žujejo najvišji s t a n d a rdi osnutka in izdelave, zato da bi | n se istočasno tudi dalo razume-! ti, kolike kulturne in trgovinske j j vrednosti morejo biti ročna dela v bodočem življenju teh in vseh vojakov. ^ V krajih, kjer se deluje na s tem, so odprti odlični kurzi. v Izurjeni umetniki in delavci po- n vsod prostovoljno darujejo svo- ^ je znanje in čas Rdečemu kri-ig, žu. Ko se v raznih bolnišnicah ^ odpirajo ti kurzi, je vedno tre- ^ ba imeti v vidu, kakšne talente j n je mogoče dobiti v dotičnem z kraju. Čeprav izgleda, da to malo obremenjuje ta načrt, v g resnici ni tako; zgodi se samo v g izjemnih slučajih. Malo je kra- ir jev, kjer ni umetnikov, ljudi ki j znajo delati pohištvo, rezljati j les, ter takih, ki so izurjeni de- t lavci; večina teh ljudi zelo rada j nudi svojo pomoč ranjencem in > bolnim vojakom potom Rdeče- f ga križa. ^ o — Stockholm, Švedska. — Švedski poročevalci omenjajo, da so Rusi poslali v Rumunijo do 200 parašutnikov, ki so pristali v raznih krajih. Po večini so to propagandist in agitatorji. Med rumunskim prebivalstvom se čuti pa že zdaj vzne- i mirjenost in velika nervoznost, ker čutijo, da bodo Rusi prišli vsak čas v deželo. t ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! Da bi ne izgubil svojega mladega psa.v gneči, ga ta vojak is Nove Zelandije nosi na vrb svojega po vaška, ko mora nekje na Južnem Pacifiku plesali 30 čevljev visoko po steni transportne ladje. Mladi kužek bo kmalu »ostal pravi vojni pes. PES NA VRH POVEZKA ni seji — lahko je pa tudi^ka-darkoli — ko članice podpišejo na listke vsaka svoje ime, naslov in pa čas svojega rojstnega dne. Nato listke, ki morajo biti zviti, da se ne vidijo imena, izmenjajo in potegnejo vsaka svojega. Katero ime članica z dvignjenjem dobi na listku, za tisto je potem ona tajna sestra za eno leto. Njena naloga je, da se spomni te sestre za roj. dan in še ob raznih drugih prilikah in da ji pokloni kak mal dar. Na tak način se goji zanimanje, ena za drugo in je kot zdravilo za poŽivljenje duha med članicami. Hvala dosedanji moji tajni sestri Josephini Mlakar za vso pozornost in lepa darila. Po seji smo imele nekoliko zabave, s prigrizkom in raznimi okrepči-li. Poklonjena so bila tudi lepa darila društvu, kar je nekoliko pripomoglo -btegajni. K temu bo prispevale naslednje: Martha Korelec, Mary Zupančič, Anna Svigel in Mary Kraje. Najlepša Vam hvala. Končno vabim vas članice na januarsko sejo, pa pripeljite tudi kaj novih kandidatinj s sabo. Pozdrav, Frances Ponikvar, tajnica. -o- THREE STAR LODGE NO. 33, WSA Chicago, IIL All the members of the above lodge are most urgently requested to attend our first meeting of the year which will be held January 12th, at the' usual time and place. I am very anxious to close the financial books for the fiscal year of 1943. Those of you who are still in arrear with your dues are requested to pay up your dues as soon as possible. Some other matters of importance will be brought up for discussion. Your presence is most urgently requested. Fraternally yours, Leo Jurjovec, Sec'y. NEUSTRAŠENOST JE REŠILA SEDANJEGA PAPEŽA Ko je bil papež Pij XIL, nek- 8] danji nadškof Eugenio Pacelli, s, leta 1918 nuncij v Monakovem n na Bavarskem, je neko decern- d brsko noč v njegovo palačo udri oddelek rdeče garde, da bi « ga umoril. Istočasno je nastala g v Monakovem velika vstaja, ki j so jo Vprizorili komunisti ali 9 I "spartakovci", pod vodstvom p znanega voditelja socialistov £ Karola Liebknechta in anarhi- g stinje Rose Luksemburgove. Se- i stradano ljudstvo je bilo vse \> zbegano zaradi vstaje v mestu, ^ katerega so imeli začasno v <] oblasti oboroženi komunisti. < Največji sovražnik in trn v v peti jim je bil seveda nadškof p Pacelli, ker je neustrašeno ono p nedeljo v svoji katedrali s priž- ^ nice obsojal početje komuni- j i1 stov in miril katoličane, naj ne prelivajo krvi. Zato so ga rdeč- E karji obsodili na smrt in vdrli z nabasanimi samokresi v njego- ' vo palačo. j Pacelli je v tem vrvenju ta-1 j koj pritekel na stopnicah do ve-1 že, oblečen v svoj ornat, na prsih pa se mu je blestel zlati križec. 2e je druhal proti njemu naperila samokrese, toda '; teh se Pacelli ni prav nič ustrašil. Z nasmehi j a jem in mirno je nagovoril napadalce: "Nič ne 1 boste pridobili, če me umorite. ' I Jaz hočem Nemčiji samo poma- j vdati." '.I Razložil jim je nato težavno ! stanje Nemcev in njih pretečo nevarnost s poudarkom, da se ! mu Nemci zelo smilijo. ' i Neustrašen nastop in besede * nuncija Pacellija so na komuniste tako učinkovale, da so po- * (spravili svoje orožje in osramo-ičeni odšli iz kardinalove pa- " lače. o- 1 NOVIH KNJIG NE BO TOLIKO "Hitler je požigal knjige, mi jih bomo pa prenehali izdaja-= ti," pravi Melvin Minton, predsednik G. P. Putnam's Sons, ko -poudarja težave, ki se sedaj v | j njih nahajajo izdajatelji in založniki knjig vsled pomanjkanja papirja in delavcev. Pravi tudi, da je pa naziranju wash-ingtonskih uradnikov "Super-. man" bolj važen za vojni program, kot je sveto pismo. Minton priznava, da je vojna indu-. strija sedaj najbolj važna stvar, toda izdajanje knjig pride takoj za njo. Od knjig zavisi narodova izobrazba in nada-T ljevanje kulture, v znatnem .obsegu pa tudi vzdrževanje i morale med civilisti in vojaki. "I -o- e IZ BOLGARIJE SE POROČA ^ O VELIKIH ZMEŠNJAVAH Madrid, Španija. — Radio poročilo iz Vichya na Fraaco-a skem omenja, da so izbruhnili •• v bolgarski prestolnici Sofiji " nemiri in da divjajo poulični I" boji po vsem mestu. Prebival-' stvo baje demonstrira za mir. h Načelnik bolgarske vlade Bo-bri Bojilev je rezigniral in z e njim vsa vlada. Bolgarija je n zadnje tri dni brez vlade. Bol-0 garski vojaki kažejo odprto in v se izražajo, da se proti Rusom, v če pridejo v deželo ne bodo bo-I rili. Drugo poročilo omenja, da " Nemci pošiljajo v Bolgarijo vo-" i jaška ojačenja. Motorizirane in oklopne edinice prihajajo iz a Jugoslavije in Grčije,, da potla-n čijo naraščajoči odpor v Bolga-riji. V Bolgariji vre in prikipe-va. ; o, = Prihodnji teden izide januar^ ska številk*, ali prva številka sedmega letnika družinskega mesečnika "NOVI SVET" * o treba ter pro-ščini srečni, ko bi imeli priprave, dal t« 'priprave ljudem, ki mora-ki so varti odveč in ste jih spra- jo sedaj prebiti brez njih. vili v kleti, podstrešju ali v Povejte fantičku aH punčki ta- omari. koj danes, kje naj začne iskati Pustite, naj vaš dečko ali dek- nerabne priprave. Več ko jih pri- lica poišče tisti električni, tikal- nese, več Vojnih Zhamk bo dobil. nerabne električne » »i ■ i i ■■■ i.. n i .< m i • ' ■ - t - V PRIPOl&A: Commonwealth Edison Company he ku» -puje rabljenih električnih priprav, da bi Jih IrtJLova pro» dajala, pač pa bo z Veseljeih pomagala trfoVcem z električnimi potrebščinami v Chica^pri tem programu V ; i zamenja van j a v vojnem Času. C0MM0NWEALTH EDISON COMPACT Torek, 11. januarja 1944 ni napadajo zdaj zadnje pozicije, nakar se jim bo odprla pot v nižavo proti Rimu., Boji bodo pa še hudi. . RUSI DROBIJO NEMŠKO MOČ; AMERIŠKI USPEHI V ITALIJI (Nadaljevanje s 1. strani) da na angleške kroge obenem lega tudi neka zaskrbljenost, češ, kaj bodo nam vsem ti veliki ruski uspehi prinesli"? Ruskega golijata se bojijo, je pač velik in močan in neka ljubosumnost, ki je največkrat najslabša človeška lastnost, stra& tudi mnoge v zavezniških krogih. Neapelj, Italija. — Ameriška peta armada je napredovala od zadnjega četrtka za dobre dve milji v smeri proti Cassino. Bo-ji tekom zadnjih štirih tednov v Italiji so bili najhujši. Nemci so bili in so še v gorovju, ki se začne že pri Capua in gre potem več, kakor 20 milj skozi zelo neugoden gorski teren proti Cassino, močno utrjeni. Od Venafro pa vse skozi doli do For-mije so imeli Nemci več, kakor šest milj širok gorski pas s številnimi prehodi nad vse mogočno utrjen. Kaki hitrejši uspehi v takem terenu niso mogoči. Nagaja pa še zraven slabo vreme, zima in sneg. Vendar zavezniki vrtajo neprestano naprej, miljo za miljo osvajajo in v smeri proti Cassino Američa- KNEZ SEREBRJANI ANGLIKANCI ODOBRUJEJO PAPEŽEVE POGOJE ZA MIR Montreal, Kanada. — Anglikanski škof John Dixon v Mon-trealu omenja v svojem pastirskem pismu na svoje vernike, da vsi kristjani po svetu odo-brujejo papeževe povdarjene pogoje in načela, na katerih naj se zgradi bodoči mir. Ta načela so človeško dostojanstvo moralna pravica. ROMAN Poslovenil — AL Benkovič Rusko — A. K. Tolstoj drugim kakor z vislicami? Saj je vendar ušel iz ječe in bi mi bil s svojo tolpo kmalu vse pokvaril. Ko bi ne bil preplašil TJatar-jev, bi jih bili mi lahko vse zajeli kakor prepelice." - "To se ti najbrže le zdi. Jaz pa mislim, da bi te bili Tatarji z jermeni privezali k sedlu kakor takrat ali se spominjaš? Saj se ti ni zgodilo prvič, tebi je to že poznana stvar!" "Poznana stvar mi je zate trpeti," je nadaljeval Basmanov predrzno, "neznana pa, da bi kedaj hvalo slišal. Ne vem, ali ti Godunov, Maljuta in Vjazemski služijo tako kot jaz, pa ne štediš z nagradami zanje." "To je res, da mi ne služijo tako kot ti. Kdo od njih bi se mogel meriti s tabo v plesu?" "Nada moja, gosudar," je odgovoril Basmanov, ki ga je zapuščalo potrpljenje, "ako ti nisem ljub, odpusti me popolnoma." Basmanov je upal, da ga bo Ivan zadrževal, a njegova odsotnost od Slobode, namesto da bi bila oživila Ivanovo ljubezen do njega, jo je še bolj ohladila. Odvadil se ga je in drugi njegovi ljubljenci, posebno Maljuta, užaljen od nadutosti Basmanova, so porabili ta čas, da so obrnili od njega Ivanovo srce. Načrt Basmanova je izpodletel. Bilo je videti, da se car zabava z njegovo nejevoljo. "Kaj pa hočem," je rekel z narejeno žalostjo, "dasi se mi bo siroti zapuščeni tožilo po tebi in dasi bodo državni opravki res zastajali, bom že gledal, da se kako pretolčem s svojim slabim razumom. Hodi, Fedja, kamor te je volja! Ne zadržujem te s silo." Basmanov ni mogel dalje skrivati svoje jeze. Razvajen od prejšnjega razmerja do Ivana, ji je dal popolno prostost. "Hvala ti, gosudar," je rekel, "hvala ti za gostoljubnost! Hvala ti, da izganjaš svojega slugo kakor ničvrednega psa! Po vsej Rusiji," je pristavil neprevidno, "se bom bahal s tvojo ljubeznijo! Naj ti služijo še drugi, kakor ti je služil Fedora! Mnogo grehov sem si nakopal na dušo v tvoji službi, samo enega ne — čarodejstva si nisem nakopal!" Ivan Vasiljevič se je ves čas smehljal, pri zadnjih besedah pa se je njegov izraz izpremenil. "Čarodejstva?" je vprašal s čudenjem, ki se je pripravljalo, da se izprevrže v jezo. "Kdo pa tukaj uganja čarodejstva?" "Tvoj Vjazemski že!" je odgovoril Basmanov, ne da bi povesil oči pred carjevim pogledom. — "Da," je nadaljeval, ne da bi ga bil zmotil grožni izraz Ivana, "očivid-no, da samo tebi ni znano, da takrat, kadar biva v Moskvi, ponoči jezdi v gozd k mlinu čarat. In za kaj drugega naj bi čaral kakor za to, da bi ugonobil tvojo carsko milost!" "Odkod pa to veš?" je vprašal car, gledajoč Basmanova z vprašujočim pogledom. "Sedaj se je Basmanov nekoliko prestrašil. "To sem, gosudar, šele včeraj slišal od njegovih hlapcev," je rekel naglo. "Ko bi bil to slišal poprej, bi bil že takrat javil tvoji milosti." Car se je zamislil. "Idi," je rekel po kratkem molčanju; "to stvar preiščem. Iz Slobode pa ne hodi prej, dokler ti ne ukažem!" Basmanov je odšel zadovoljen, da se mu je posrečilo v carjevem sumnem srcu vzbuditi sumnjo o enem izmed svojih nasprotnikov. Bil pa je silno vznemirjen zaradi gosudarjeve hladnostf. Kmalu nato se je car podal iz spalnice v sprejemno dvorano, sedel v naslanjač ter, obdan z opričniki, pričel po vrsti poslušati zemske bojarje, ki so prišli iz Moskve in iz drugih mest s svojimi poročili. {Dalje prih.) t Sicer pa tega ni rekel, ampak je samo ponavljal, smeje se: "No, grem pa še jaz!" "Kaj naj počnem ž njim?" je rekel Prsten in skomizgnil z ramami. "Vse kaže, da se ga ni mogoče znebiti. Naj bo, pojdi z mano, budalo, samo ne očitaj mi potem, če te obesijo!" "Ce me prav obesijo!" je odgovoril Mit-ka malomarno. "Dobro, fante. Rad te imam zato. Hitro se poslovi od tovarišev, potem pa na pot!" Zaspani obraz Mitke ni prav nič oživel. Toda takoj je pričel okorno stopati k tovarišem ter vsakega, ali je hotel ali ne, cmok-nil po trikrat; tega dobrovoljno, drugega šiloma, tega je zagrabil za pleča, drugega za glavo. "Ataman," je rekel Serebrjani, "torej gremo isto pot?" "Ne bojar. Kjer pojdem jaz, ti ne moreš. Jaz bom v Slobodi prej nego ti, in ako se utegneva srečati, ne poznaj me. Sicer pa se ne srečava; preden prideš ti, bom jaz že proc. Samo nekaj malega imam opraviti tam." Serebrjani je domneval, da ima Prsten kaj skritega ali zakopanega v okolici Slobode, in ga je pustil v miru. Kmalu sta odšla dva oddelka na dve razni strani. Večji oddelek je šel s Serebrja-nim za reko po zeleni livadi, ki je bila še pokrita s sledovi včerajšnje bitke, za njim pa se je vlekel Bujan, s povešeno glavo in repom. Večkrat je pritekel k Serebrjane-mu, žalostno zacvilil in se nato obrnil proti sveže nasutemu grobu — dokler ga ni njegovim pogiedom zakrilo visoko t rs t je. Drugi, manjši oddelek je šel za Hlop-kom. Prsten je odšel na tretjo stran, za njim pa je stopal Mitka počasi in gugajoč se z ene strani na drUgo. Osamela je široka stepa, na njej je nastala prejšnja tišina, kakor da bi je prejšnjo noč ne bilo razburjalo vojno vrvenje. Le tam in tam so se pasli razkropljeni tatarski konji, po gorišču pa je ležalo razmetano orožje. Ob cvetočem bregu rečice so kakor prej žvrgoleli škrjanci na sinjem nebu, liske so se oglašale v gostem trstju, drobni ptički so preletavali gostoleč od trsta do trsta, ali pa so prepevajoč sedali na pernate strelice, ki so se zarile v zemljo med bitko in so sedaj štrlele iz zelene livade med bujnimi cvetkami, kakor da bi tudi one bile cveti in bi rastle tam že Bog" ve kako dolgo. GRDI NOVI KOLEDARJI So na razpolago za naročitev vsem, ki želijo imeti velike stenske oznanjevalce dni za leto 1944. Imajo lepe slike in velike številke ter tudi vremenska, ter razna druga poročila. Tisti ki ste več kot petdeset (60) milj iz Clevelanda, morate poslati zanje po 25c. Odjemalci jih dobe zastonj. Pišite na A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd Street, Cleveland 3, Ohio. OGLASI V MAM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki_ MI prcnamamo tm Tnfter~^■■^■l dela. gradimo nove stavb* I ktkorinaga koli obitga. I Sprejemamo velika dela kot I grajenje večjih poslopij. ioL I kovan, ali kakršnakoli. Ob- 1 enem sprejemamo tudi I manjia dela, koi popravlja* I nje hiš in drugih poslopij. I Za nas Je vsako delo in na- I počilo dobrodošlo. Nasveta, proračuna tal a» črte dajemo na fteljo bm< I placno. Čemu plačujete visoka na. I Jem nI ne. Dajte si poeta viti I napravimo vam mi sa smer* I no nitko ono. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6609 MARIN KLARICH & SON V svojem iBrtntm uradu • • 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Wwns ZA DOLGE VEČERE "Kaj misliš, Lia, ali naj svojemu zaročencu vse povem o svoji preteklosti?" "Počakaj še malo — saj pridejo kmalu dolgi zimski veče- NOVI KRASNI KRIŽI "Free World Magaz." je imel "round table", kjer so razpravljali o bodočnosti Evrope, pred vsem Balkana. Taka Evropa bi bila komaj za leto dni, Balkan pa le bolj karikatura. Dobro pa je, da se malo po-marnvajo. Salvemini, laški "de-^nokrat", pripusti Dalmacijo zaledju, ampak Trst mora ostati laški in pod Lahom vse dosedanje zaledje. Upajmo, da so to le marnje za neko mizo, če bi pa tako bilo, bo imel Lah vse, Slovan pa figo. Narobe mora biti. Trst v jugoslovanskih rokah bo prinesel Slovanom, kar jim gre, dal pa tudi Lahom, kar jim po pravic^ pripada. Kdo naj preskrbi Slovanom Trst? Ne namiguj, fant, če jih nočeš dobiti med rebra. Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 t nimamo več. Po- srečilo pa se je nam p®8^ dobiti, toda le ome- ia&k j eno število novih Pi^ druge vrste sličnih j jI križev, ki so nare- iPliViK^r^' jeni mnogo lepši in ' T^^r ne kakor do- Vfl sedanji, pač pa na-\H rejeni iz lepega A »I A orehovega lesa, z n A lepim pozlačenim j I bronastim križem, k ki so dosti lepši in m AJMŽl mnogo bolje in na- Jp^ ffk====^ tančneje izdelani, 111 ll M i/ kakor prejšnji. Ti M r/H križi istotako vse-V^C bujejo »vso pripra- ~ vo, ki se rabi ob _ času previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za- obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. - STANEJO S POŠTNINO SAMO Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljali ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. Teden dni po porazu Tatarjev je car v svoji spalnici sprejel Basmanova, ki se je pravkar vrnil iz Rjazni. Car je že vedel o podrobnostih bitke, Basmanov'pa je mislil, da mu bo prvi poročal o njej. Upal je, da bo sebi pripisal vso čast zmage, in računal s tem, da mu poročilo pridobi nazaj prejšnjo carjevo milost. Ivan Vasiljevič ga je med prebiranjem rožnega venca pozorno poslušal in povesil svoj pogled na demantni prstan, s katerim je bil okrašen njegov kazalec. Ko pa je Basmanov končal svoje pripovedovanje, stresel z rokami in rekel s samoljubnim izrazom: "Kaj, gosudar, ali se nismo res potrudili za tvojo milost?" — takrat je Ivan dvignil pogled in se nasmejal. "Nismo si prizanašali," je nadaljeval Basmanov prilizljivo, "zato pa tudi ti, gosudar, blagovoli nagraditi svojega slugo." "A kaj bi hotel od mene?" je vprašal Ivan z narejeno dobrodušnostjo. "Povišaj me vsaj za okolničega, da mi ljudje ne bodo delali očitkov. Ivan ga je pazno pogledal. "S čim pa naj tedaj nagradim Serebr-janega?" je vprašal nepričakovano. "Njega, ki je zapadel tvoji nemilosti?" je vprašal Basmanov, skriva je svojo osuplost pod lastno mu nesramnostjo. "S čim DR. J. E. URSICH ' ZDRAVNIK . . bral sem pa v časopisu, da je . . in možje naredil korak, ki dela dosti nepotrebnega prahu. Dr. Ivan Tavčar je bil sam časnikar (SI. Narod), in v deželnem zboru je bilo, ko se je nekdo skliceval na časnik, pa je dr. Tavčar pomilovalno pogledal na dotičnega, ki se je skliceval na časnik in rekel: "Eh . . kaj te cajtenge!" Dr. Tavčar je imel nekaj soli v glavi, njegov nasprotnik pa je naivnež. Za špas. Berem v časopisu Prosveti te dni: "Končno rečem še to: Ako bi katoliška cerkev ne bila tako hinavska, da bi svojim duhovnikom dovoljevala postavno že-nitev, bi se danes morda lahko tudi Trunk ponašal s sinom-častnikom, podčastnikom ali pa KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah Telefon Canal 4918 CHICAGO Residenčni ieL: La Grange 3966 $3.50 j Naročila je poslati na: || KNJIGARNA AM. SLOVENEC j 1849 W. Cermak Road, . Chicago 8, Illinois DR. JOHN J. SMETANI Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. --v , ----J Stran 4 AMERIKA WSK1 SLOVENEC 29. Iz oči v oči. Kdor ne ostaja le na površju 1 in zamore pogledati malo bolj i globoko, vidi, da hodi Anglija i in z njo Amerika okoli Mosko-jvičev kakor mačka okoli vroče ' kaše. 2e, že . . ampak . . . na-: bite Hitler a, ves kredit vam damo, pomoč tudi, ampak ... In pri tem ampak ne gre morda za kako ideologijo, za naziranje o svetu, sovjetizacijo, gre za politiko. V Celovcu so bili Angleži, predsednik komisije je bil Anglež. Imeli so tudi katoliškega duhovnika, ki mene še pogledal ni, vsak dan pa je bil pri škofu in tam so si z Nemci in aristokrati mižurkali. Še sam Cvijič, pozneje Jovanovič se skoroda ni upal pred Pecka. Tako je bilo do približno sredi avgusta. Pride vest, da Rusi | prodirajo proti Varšavi, in tedaj je bilo res vse le komuni-( stično, saj so prodirali, da zre-volucionirajo ves svet, ako kdo pozna in ne le besediči. Prekerna roba. Berlin je te-i daj samo le čakal, Pariz je bil | že napol rdeč, kaj, če rdeča fa-na zavihra še v Londonu ? Kam naj se tisti "torij i" dene j o z žaklji? Prmojk ... so postali j Angleži mehki! Prav vsiljevali I so se naši delegaciji z uslugami. ! Ampak nepričakovano je bilo I revolucionarnega pohoda pred Varšavo konec ... in zopet je I imel vsak Anglež marelo v hrb-| tu, za vsako nemškutarsko bait bo so se potegovali, kakor bi šlo I [ za vse torijsko kraljestvo. Malo i i bolj globoko je treba pogledati. I Moskva . . le pokaži Hitleru, I kje poper raste, ampak silno se l je Angležem mudilo na otoka I i Lesbos in Samos, ko so Lahi j klecnili. Nemci so poslali nekaj I iz" zraka, in otoka sta šla. "Set-I back", tako sami pojamrajo. j He . . he . . Mudilo se je radi — I Balkana in Dardanel. Tacol. Ali res mislite, da v Moskvi I ne vidijo vroče kaše? Kdo jim j more zameriti, ako mislijo na I uravnavo, kakor bi njim kaza-I lo? Kako bodo uravnali, ako | pride do "moskovske" uravna-' ve, well, tu kdo lahko upa, ali ■ pa se trese in šklepeta z zobmi, ) kakor mu drago. rsaj s prostakom in si domišljal, ja je*— cesar! Tako pa se ne nore, čeprav ima mogoče kje takega sina pod drugim ime-lom. Toliko o tem in brez zamere!" Viš, kaj vse lahko stoji v caj-tengah! To bi gledali jeleni, ko bi bilo, kar ravno nemogoče bi ne bilo. Cajtenge, cajtenge . . . urednik mora urejevati njemu namenjene zaušnice! * Hrvatje so menda najboljši katoličani, slava jim, če so, in dosti ali vse, trdijo, so storili za Evropo. Bog jim poplačaj. Morda bo bolje, ko bo manj hvale. Kaj pa s tistimi "bogomili", ki so potegnili z muslimani in so danes še muslimani, pa priča zgodovina, da bi bilo vse drugače, ko bi ne bili potegnili z muslimani, in če bi danes kdo trdil, da ti muslimani niso Hrvati, bi te na meh odrli. Well, neka Hrvaška se ratuje zoper Ameriko, sitna roba, in treba je zabobnati na katoliški boben. * Dokler je tako, kakor je, in dosti se ne bo izpremenilo, smo Slovenci narodno najbolj izpostavljeni. Nemci, Lahi in Madžari nas davijo že tisočletje. Na severu so izpostavljeni najbolj Čehi, pa le enemu, Nemcu. Veliko več je Čehov in izredno žilavi so. V gmotnem napredku so že pod Avstrijo prekašali Nemce, ko je prišlo do zadnje svobode, so napredovali skokoma, postali evropejski "Yan-kies". Morda se nagibajo preveč le na materielno stran, in radi dobička, boljših mezd, so mižurkali z naziji industrialci in delavci, pa so jih naziji na-plahtali. Vidijo nevarnost in izredno bistro postopajo v politiki. Beneš je šel v Moskvo in sklenil pogodbo. Morda so Čehi edini, ki vidijo, kam se svet nagiba, Slovenci se zaletavajo, eni sem, drugi tja, drugim se še ni prikazala zarja na duševnem obzorju. _n J. M. Trunk