57 Analiza trajektorij območ ij s toč o in modelskih indikatorjev toč e na območ ju Slovenije Gregor Skok *1 , Jože Rakovec * , Benedikt Strajnar **2 Povzetek Z uporabo daljinskega zaznavanja radarske odbojnosti z meteorološkim radarjem je bila izvedena analiza trajektorij območ ij s toč o, ki je pokazala, da največ dogodkov s toč o traja le kratek č as, obstajajo pa tudi več ur dolgi dogodki, ki lahko v svojem življenjskem ciklu prepotujejo dolge razdalje – tudi več kot sto kilometrov. Območ ja s toč o se gibajo v vseh smereh, vendar prevladuje gibanje proti vzhodu. Izvedena je bila tudi analiza modelskih indikatorjev toč e, z namenom preveriti ali se ob situacijah, ko je bila toč a zabeležena pri tleh, vrednosti indikatorjev moč ne konvekcije bistveno razlikujejo od konvektivnih situacij, pri katerih se toč a ni pojavila. Ugotovljeno je bilo, da ni statistič no znač ilnih razlik med indikatorji ob dogodkih z moč no konvekcijo s toč o in brez nje ni. Pri interpretaciji in uporabi rezultatov je potrebno paziti na inherentno negotovost pri identifikaciji območ ij s toč o in moč ne konvekcije. Ključ ne besede: toč a, detekcija toč e, sledenje toč e, moč na konvekcija, meteorološki radar Keywords: hail, hail detection, hail tracking, strong convection, meteorological radar Uvod Toč a so ledena zrna, ki nastajajo v razvitih konvektivnih oblakih z dovolj moč nim vzgornikom in ki vč asih padajo na tla (Divjak s sod., 2004). Meritve toč e se v meteorologiji klasič no izvajajo na meteoroloških postajah s č loveškim opazovalcem ali samodejno s pomoč jo toč emerov – množice preprostih stiropornih plošč , v katerega zrna toč e odtisnejo vdolbine. Alternativo tem relativno dragim meritvam v zadnjem desetletju predstavlja meteorološki radar, ki s precejšnjo č asovno in prostorsko loč ljivostjo določ a odbojnost iz atmosfere v mikrovalovnem delu spektra elektor-magnetnega valovanja ter s tem prisotnost in količ ino oziroma velikost padavinskih elementov v zraku. Na podlagi radarske odbojnosti je že bila izdelana karta pogostosti toč e nad Slovenijo (Klemenč ič s sod., 2008, 2009, 2012). Analiza je zajemala č asovno obdobje devetih let (2002-2010), od maja do avgusta. Pri identifikaciji področ ij s toč o iz radarskih podatkov je bila uporabljena kombinacija dveh metod, t.i. »Waldvoglove« metode (Waldvogel s sod., 1979) in metode, ki jo je razvila avstrijska meteorološka služba (ZAMG, 2007). Obe metodi detekcije temeljita na iskanju moč nih radarskih odbojev nad izotermo 0°C. Višje nad ledišč em se pojavijo izraziti odboji, več ja je verjetnost za prisotnost velikih ledenih zrn – toč e. Navedeni metodi detekcije toč e in rezultati analize pogostosti toč e so podrobneje predstavljeni v Klemenč ič s sod. (2012). V tem prispevku pa so predstavljeni rezultati dveh dodatnih analiz, povezanih z navedeno raziskavo. V prvem poglavju je predstavljena analiza trajektorij toč enosnih oblakov, v drugem poglavju pa analiza modelskih indikatorjev toč e. * Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Univerza v Ljubljani, Center odlič nosti Vesolje-SI ** Agencija RS za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Meteorološki radar na Lisci vsakih 10 minut premeri ozra teh podatkov je z uporabo Waldvoglove in v tem 10-minutnem obdobju na tleh tudi za naslednje 10-minutne č označ ena območ ja s toč o. binarnimi vrednostmi – npr. vrednost 0, intervalu ni padala toč a, in 1, č predstavljati kot področ ja s toč področ jem s toč o je bila uporabljena (2009, 2010), ki temelji na definiranju in sledenju objektov v zaporedju dvodimenzionalnih polj. Originalna metoda je bila prilagojena analizi obmo – predvsem ker so razmeroma majhna in se hitro gibljejo. Problem je bil rešen tako, bila območ ja s toč o umetno pove zaporednih č asovnih intervalih izboljšalo, kar je omogo Slika 1: Trajektorije območ trajektorij pomeni premik proti vzhodu, trajektorije, ki so daljše od 150 minut. Slika 1 prikazuje trajektorije oddaljenost od radarja pri kateri je razlogi za poveč ano negotovost so trije: slabša horizontalna lo najnižji radarski snop ter zmanjšana vertikalna lo veliki oddaljenosti že nad troposfero in tako se je treba zanašati le na podatke iz nižjih snopov, ki pa so tam že precej široki). V samem središ območ je brez trajektorij, ki se pojavi zaradi tega, ker radar dela ozra premeri in tam ni mogoč e zaznavati to 58 Analiza trajektorij toč e Meteorološki radar na Lisci vsakih 10 minut premeri ozrač je v svoji okolici. Na podlagi Waldvoglove in ZAMG metode mogoč e določ iti minutnem obdobju na tleh najverjetneje pada toč a. Č e se enak postopek ponovi minutne č asovne intervale, dobimo zaporedje “slik”, na katerih so č o. Vsaka “slika” je geolocirano dvodimenzionalno polje z npr. vrednost 0, č e na lokaciji v tem 10-minutnem č a, in 1, č e je toč a padala. Območ ja z vrednostmi 1 si je možno č ja s toč o, ki se s č asom premikajo in spreminjajo. Za sledenje je bila uporabljena modificirana metoda, predstavljena v Skok s sod. (2009, 2010), ki temelji na definiranju in sledenju objektov v zaporedju dvodimenzionalnih bila prilagojena analizi območ ij s toč o, ki so specifi razmeroma majhna in se hitro gibljejo. Problem je bil rešen tako, o umetno poveč ana za 2 km. S tem se je prekrivanje obmo sovnih intervalih izboljšalo, kar je omogoč ilo sledenje področ Slika 1: Trajektorije območ ij s toč o v obdobju maj-avgust 2002-2010. pomeni premik proti vzhodu, siva pa premik proti zahodu. a) Vse trajektorije, b) trajektorije, ki so daljše od 150 minut. Č rni krog in ravne č rte prikazujejo meje med tremi območ ji analize. Slika 1 prikazuje trajektorije območ ij s toč o. Območ je zunaj kroga pri kateri je negotovost pri identifikaciji toč e zelo velika. Glavni ano negotovost so trije: slabša horizontalna loč ljivost, razmeroma visok najnižji radarski snop ter zmanjšana vertikalna loč ljivost (zgornji radarski snopi so pri liki oddaljenosti že nad troposfero in tako se je treba zanašati le na podatke iz nižjih snopov, ki pa so tam že precej široki). V samem središč u območ ja je videti manjše prazno je brez trajektorij, ki se pojavi zaradi tega, ker radar dela ozrač ja nad č e zaznavati toč e. je v svoji okolici. Na podlagi č e določ iti območ ja, kjer e se enak postopek ponovi asovne intervale, dobimo zaporedje “slik”, na katerih so Vsaka “slika” je geolocirano dvodimenzionalno polje z minutnem č asovnem ja z vrednostmi 1 si je možno asom premikajo in spreminjajo. Za sledenje modificirana metoda, predstavljena v Skok s sod. (2009, 2010), ki temelji na definiranju in sledenju objektov v zaporedju dvodimenzionalnih o, ki so specifič en problem razmeroma majhna in se hitro gibljejo. Problem je bil rešen tako, da so je prekrivanje območ ij s toč o v področ jem s toč o. 2010. Č rna barva pa premik proti zahodu. a) Vse trajektorije, b) prikazujejo meje med tremi je zunaj kroga predstavlja č e zelo velika. Glavni razmeroma visok ljivost (zgornji radarski snopi so pri liki oddaljenosti že nad troposfero in tako se je treba zanašati le na podatke iz nižjih je videti manjše prazno je brez trajektorij, ki se pojavi zaradi tega, ker radar dela ozrač ja nad seboj ne Trajektorije se pojavljajo na celotn spreminja. Glede na subjektivno vizualno analizo je videti tudi, da je kot sivih. To pomeni, da se obmo zahodu. Na desni strani slike 1, minut, se vidi, da lahko v tem polovico analiziranega območ Slika 2: Število trajektorij glede na njihovo življenjsko dobo. Slika 2 prikazuje porazdelitev števila trajektorij glede na njihovo življenjsko dobo. Največ je kratkih trajektorij dolžine 10 minut (okoli 30000), z njihovo število pada. Zelo dolgih trajektorij je malo. Trajektorij daljših od 300 minut je šest. Slika 3 prikazuje porazdelitev obmo prihaja do gibanja v vseh smereh, vendar je gibanje proti vzhodu najbolj pogosto. Do nekaterih razlik prihaja tudi v gibanju v razli slike 1. Tako v jugovzhodnem obmo Hercegovine) prevladuje gibanje proti vzhodu, ki pa je nekoliko odklonjeno proti severu, medtem ko v severnem območ gibanje proti vzhodu, ki je nekoliko odklon vsebuje zahodno in južno Slovenijo, del Italije in zahodni del Hrvaške) proti vzhodu, ki je je prav tako nekoliko odklonjeno proti severu jugovzhodnem območ ju. 59 Trajektorije se pojavljajo na celotnem območ ju, njihova gostota pa se s krajem spreminja. Glede na subjektivno vizualno analizo je videti tudi, da je č da se območ ja s toč o bolj pogosto premikajo proti vzhodu kot proti zahodu. Na desni strani slike 1, kjer so prikazane samo trajektorije s trajanjem vsaj lahko v tem č asu prepotujejo velike razdalje, nekatere tudi ve polovico analiziranega območ ja. Slika 2: Število trajektorij glede na njihovo življenjsko dobo. Slika 2 prikazuje porazdelitev števila trajektorij glede na njihovo življenjsko dobo. ij dolžine 10 minut (okoli 30000), z daljšo življenjsko dobo pa njihovo število pada. Zelo dolgih trajektorij je malo. Trajektorij daljših od 300 minut je Slika 3 prikazuje porazdelitev območ ij s toč o glede na smer njihovega o gibanja v vseh smereh, vendar je gibanje proti vzhodu najbolj pogosto. Do nekaterih razlik prihaja tudi v gibanju v različ nih območ jih, predstavljenih na desni strani slike 1. Tako v jugovzhodnem območ ju (ki zavzema predvsem del Hrvaške in Bosne in govine) prevladuje gibanje proti vzhodu, ki pa je nekoliko odklonjeno proti severu, em območ ju (ki zavzema severno Slovenijo in del Avstrije) prevladuje gibanje proti vzhodu, ki je nekoliko odklonjeno proti jugu. V zahodn ebuje zahodno in južno Slovenijo, del Italije in zahodni del Hrvaške) ki je je prav tako nekoliko odklonjeno proti severu, vendar manj kot v njihova gostota pa se s krajem č rnih trajektorij več o bolj pogosto premikajo proti vzhodu kot proti kjer so prikazane samo trajektorije s trajanjem vsaj 150 velike razdalje, nekatere tudi več kot Slika 2: Število trajektorij glede na njihovo življenjsko dobo. Slika 2 prikazuje porazdelitev števila trajektorij glede na njihovo življenjsko dobo. daljšo življenjsko dobo pa njihovo število pada. Zelo dolgih trajektorij je malo. Trajektorij daljših od 300 minut je njihovega gibanja. Sicer o gibanja v vseh smereh, vendar je gibanje proti vzhodu najbolj pogosto. Do jih, predstavljenih na desni strani ju (ki zavzema predvsem del Hrvaške in Bosne in govine) prevladuje gibanje proti vzhodu, ki pa je nekoliko odklonjeno proti severu, (ki zavzema severno Slovenijo in del Avstrije) prevladuje zahodnem območ ju (ki ebuje zahodno in južno Slovenijo, del Italije in zahodni del Hrvaške) prevladuje gibanje vendar manj kot v 60 Slika 3: Relativna pogostost smeri gibanja (azimut) območ ij s toč o na različ nih območ jih. Razsežnosti območ ij so označ ene na Sliki 1 desno. Analiza modelskih indikatorjev toč e Napovedovanje moč ne konvekcije je za numerič ne meteorološke modele, ki se danes uporabljajo pri operativnem napovedovanju vremena, še vedno zelo velik izziv. Pri njihovi tvorbi ter življenjskem ciklu sodelujejo kompleksni dinamič no-fizikalni procesi, ki v modelu ponavadi niso dovolj natanč no opisani. Poleg tega je konvekcija pogosto manjše dimenzije od efektivne loč ljivosti modelske rač unske mreže in je njen vpliv na meteorološke spremenljivke v modelskih toč kah potrebno opisati s pomoč jo parametrizacij. Pravilna napoved č asa in kraja nastanka konvekcije je pogojena še z natanč nostjo zač etnih pogojev - stanja ozrač ja ob zač etku modelske napovedi. Zaradi zgoraj naštetih omejitev je na možnost za nastanek izrazitih konvektivnih procesov in njihove prič akovane lastnosti pogosto lažje sklepati posredno s pomoč jo indikatorjev konvekcije. Ti opisujejo znač ilnosti ozrač ja nad širšim območ jem, njegovo statič no nestabilnost, vlažnost, vetrovne karakteristike in podobno. Moč ne konvektivne padavinske tvorbe pogosto spremlja tudi toč a. Osnovni namen tega dela raziskave je preveriti, č e se ob situacijah, ko je bila toč a zabeležena pri tleh, vrednosti indikatorjev moč ne konvekcije bistveno razlikujejo od konvektivnih situacij, kjer se toč a ni pojavila. Za analizo smo izbrali 28 dni med leti 2007 in 2010. V teh dnevih se je na radarskih slikah meteorološkega radarja na Lisci pojavilo veliko število moč nih radarskih odbojev. V mrežnih celicah velikosti 1 krat 1 km je bilo v posameznem dnevu zaznanih 250-700 odbojev nad 51 dBZ. Uporabljene so bile maksimalne vrednosti radarskega odboja v vertikalnem stolpcu nad določ no toč ko. Za tako izbrane datume je bila izdelana numerič na vremenska napoved z meteorološkim modelom ALADIN-SI, s horizontalno loč ljivostjo 4,4 km in s 43 vertikalnimi nivoji, ki se za operativno prognozo vremena uporablja na Agenciji RS za okolje. Ker se je več ina konvektivnih dogodkov zgodila v popoldanskem č asu, je bila modelska napoved pognana na podlagi analize vremena prejšnjega dne ob 12 UTC. To pomeni, da je bila napoved v 61 popreč ju malo več kot 24-urna. Na ta nač in se lahko preiskuje možnost napovedovanja toč e s pomoč jo indikatorjev moč ne konvekcije en dan vnaprej. Na podlagi modelskih napovedi so bile nad območ ji z najmoč nejšimi radarskimi odboji izrač unane vrednosti različ nih indikatorjev konvekcije. Uporabljene konvektivne indekse, njihov pomen in tipič ne vrednosti iz literature zelo na kratko predstavlja tabela 1. V tabeli 2 so zbrani rezultati analize za izbrane dneve. Označ eno je tudi, ali je bil zabeležen pojav toč e. Pri ugotavljanju, ali se je toč a pojavila, smo uporabili podatke mreže meteoroloških postaj ARSO in dnevne biltene o izrednih dogodkih Centra za obvešč anje Republike Slovenije (CORS), kjer so opisane tudi intervencije zaradi vremenskih nevšeč nosti. Izmed 28 obravnavanih situacij je bila toč a 23-krat zabeležena, 5-krat pa se toč a ni pojavila. V skoraj vseh obravnavanih situacijah so vrednosti indeksov takšne (v primerjavi z mejnimi vrednostmi iz literature), da je mogoč e predvideti moč no konvekcijo. V tabeli 2 so spodaj navedena tudi povpreč ja indikatorjev konvekcije posebej za dogodke z in brez toč e. Vidimo lahko da je pri dogodkih s toč o v povpreč ju na voljo nekaj več potencialne energije (CAPE je več ji za okoli 400 J/kgK). Nekaj manjši je tudi Showalterjev indeks (za 1 K), ki je tudi mera za nestabilnost ozrač ja. Razliko je možno opaziti tudi pri vertikalnem striženju vetra z višino, ki je pri dogodkih brez toč e za okoli 4 m/s več je. To nakazuje, da ob prevelikem vetrovnem striženju (in s tem več inoma hitrejšem potovanju neviht) do pogojev za toč o prihaja manjkrat. Vendar pa se primeri brez zabeležene toč e od ostalih ne razlikujejo bistveno. Iz pregleda lahko zaključ imo, da na podlagi izrač unanih indikatorjev uč inkovito loč evanje med konvektivnimi dogodki s toč o in brez nje ni mogoč e, oziroma, drugač e povedano, izrazite konvektivne dogodke z moč nimi radarskimi odboji vedno lahko spremlja tudi pojav toč e. 62 Preglednica 1: Kratka predstavitev uporabljenih indikatorjev konvekcije in tipič nih vrednosti ob moč nih nevihtah. konvektivni indeks enota kaj opisuje okvirne vrednosti ob moč nih nevihtah CAPE (most unstable) J/kg energija, ki je na razpolago za konvekcijo več kot 1000 850 hPa ekvivalentna potencialna temperatura K temperatura in vlažnost zraka nad 330 vertikalna gibanja na 700 hPa m/s sinoptič na dviganja in razloč ena konvekcija majhne ali negativne vrednosti striženje vetra med 1 in 6 km m/s loč evanje območ ij vzgornikov in vzdolnikov več kot 10 striženje vetra med 0 in 1 km m/s striženje pri tleh, (pomembno za nastanek tornadov) več kot 5 padec temperature med 2 in 4 km K/km statič na (ne)stabilnost ozrač ja več kot 7 razlika ekvivalentne potencialne temperature: tla minus minimum srednje troposfere K indikacija moč nosti moč nih vzdolnikov, nevihtnega piša (downburst) več kot 20 Showalterjev indeks K statič na stabilnost atmosfere pri 850 hPa manj kot -1 63 datum ura CAPE 850 hPa ekvivalentna potencialna temperatura vertikalna gibanja na 700 hPa striženje vetra med 1 in 6 km striženje vetra med 0 in 1 km padec temperature med 2 in 4 km razlika ekviv. pot. temperature pri tleh in v srednji troposferi Showalterjev indeks kraj, regija toč a 2006-06-29 15.00:00 2500 334 -0,8 20,8 6,6 5,8 7,6 -0,6 Kranj, Litija, Celje, Šentjur, Maribor da 2007-05-23 15:00:00 1600 327 1,4 8,4 8,7 6,6 7,0 -1,3 Velenje, Krško, Brežice da 2007-05-27 15:00:00 2100 330 1,0 15,0 7,6 7,3 11,9 -0,7 Krško polje da 2007-06-23 3:00:00 1500 329 0,0 46,0 8,7 6,3 10,0 0,4 Gorenjska ne 2007-07-24 18:00:00 1500 333 -0,2 16,0 8,0 7,7 16,0 -3,0 Jesenice, Novo mesto, Suha krajina da 2007-08-17 00:00:00 1800 338 0,3 16,8 4,9 6,3 16,2 -2,3 Šenč ur, Kamnik, Braslovč e da 2007-08-23 15:00:00 1000 333 -0,3 29,0 8,4 5,8 5,7 1,0 osrednja Slovenija ne 2008-06-17 15:00:00 1500 325 -0,8 18,0 11,0 6,0 4,3 0,6 Krško, Brežice, Središč e ob Dravi da 2008-06-24 18:00:00 3070 342 0,2 18,7 3,5 6,6 18,1 -2,0 Gorič ko da 2008-06-27 18:00:00 2100 332 1,0 14,0 3,7 5,9 7,7 -0,9 Ljubljana da 2008-07-04 15.00:00 2600 334 0,0 19,0 4,0 5,6 8,4 0,5 Brežice, Ljutomer da 2008-07-06 18:00:00 1800 337 0,1 14,0 7,0 6,0 12,0 -0,6 Goriška, Gorenjska ne 2008-07-07 18:00:00 1900 332 0,3 23,0 10,0 6,1 7,3 -1,0 Koper, Komen, Krško da 2008-07-13 15:00:00 2600 338 1,3 16,0 7,4 6,5 20,0 -4,0 Kamnik, Savinjska, Mariborska da 2008-07-14 00:00:00 980 329 2,2 26,0 6,0 6,4 7,8 -0,5 Koroška da 2008-08-02 14:00:00 2400 337 0,2 9,2 1,8 6,0 13,0 -0,7 Žužemberk da 2008-08-08 16:00:00 1800 336 0,8 13,0 8,2 4,7 15,0 -0,5 Ljubljana, Ilirska Bistrica, Sevnica da 2008-08-15 21:00:00 1800 333 -0,3 29,0 3,0 6,0 7,1 -2,6 Dolenjska, Ptuj da 2008-08-23 15:00:00 1000 328 -0,7 19,0 6,3 6,5 8,8 -0,4 Ljubno ob Savinji da 2009-05-22 16:00:00 2100 344 0,2 20,0 4,0 6,0 30,0 -3,5 Podravje da 2009-05-24 18:00:00 1500 345 0,6 11,8 5,9 7,9 25,7 0,0 Ljubljana ne 2009-05-26 18:00:00 3200 339 0,3 11,0 4,0 7,0 21,0 -1,4 Koroška,Podravje da 2009-07-15 21:00:00 2200 346 -0,1 7,1 1,1 6,2 20,7 -3,0 Gorič ko ne 2009-08-03 18:00:00 2600 336 -1,9 17,0 4,0 6,5 17,0 -1,9 Ljubljana, Koroška da 2009-08-03 15:00:00 1400 343 0,0 13,1 5,0 6,5 31,0 0,0 Krško da 2009-08-10 22:00:00 1300 330 0,4 7,4 5,9 6,3 10,4 -1,0 Sežana da 2009-08-29 12:00:00 1800 331 -0,2 16,6 2,4 5,6 8,5 -1,7 Žužemberk da 2010-07-13 15:00:00 3000 346 -0,2 7,0 4,0 6,0 16,9 -1,0 Podravje, Koroška da povpreč je toč a povpreč je brez toč e 2028 335 0,19 16,3 5,7 6,2 13,5 -1,3 da 1600 338 0,1 22,6 6,2 6,4 14,8 -0,4 ne Tabela 2: Seznam obravnavanih konvektivnih dogodkov in vrednosti indeksov moč ne konvekcije iz modela ALADIN-SI. Navedena so območ ja z najintenzivnejšimi dogodki in pojav toč e pri tleh (vir: CORS, postaje ARSO). Spodaj so dodane še povpreč ne vrednosti indikatorjev ob dogodkih z zabeleženo toč e in brez toč e. 64 Zaključ ki Radarske meritve atmosfere predstavljajo alternativni vir podatkov o pojavljanju toč e. Njihova prednost je predvsem dobra prostorska in č asovna loč ljivost. Na podlagi radarskih meritev je že bila izdelana karta pogostosti toč e nad Slovenijo (Klemenč ič in sod., 2009). Prispevek opisuje še dve analizi povezani z omenjeno raziskavo: analizo trajektorij območ ij s toč o in analizo modelskih indikatorjev za pojav moč nih neviht s toč o. Analiza trajektorij območ ij s toč o je pokazala, da največ dogodkov s toč o traja le kratek č as, obstajajo pa tudi več ur dolgi dogodki, ki lahko v svojem življenjskem ciklu prepotujejo dolge razdalje – tudi več kot sto kilometrov. Analiza gibanja območ ij s toč o je pokazala, da pride do gibanja v vseh smereh, vendar je gibanje proti vzhodu najbolj pogosto, do nekaterih razlik pa prihaja tudi v gibanju nad različ nimi geografskimi območ ji. V drugem delu je predstavljena analiza modelskih indikatorjev toč e, s č imer smo želeli preveriti, ali se ob situacijah, ko je bila toč a zabeležena pri tleh, vrednosti indikatorjev moč ne konvekcije bistveno razlikujejo od konvektivnih situacij, pri katerih se toč a ni pojavila. Uporabljeni so bili nekateri pogosto uporabljeni indikatorji konvekcije. Analiza 28 situacij z moč no konvekcijo (23 s toč o in 5 brez toč e) z meteorološkim modelom ALADIN-SI, loč ljivosti 4,4 km, je pokazala, da v 24-urni napovedi ni statistič no znač ilnih razlik med primeri moč ne konvekcije s toč o in brez nje. Pri interpretaciji in uporabi rezultatov obeh analiz je potrebno paziti na inherentno negotovost pri identifikaciji območ ij s toč o (ali moč ne konvekcije) z uporabo radarskih podatkov. V neposredni bližini radarja identifikacija toč e ni možna, na veliki oddaljenosti od radarja pa je negotovost pri identifikaciji precejšnja. Analize so tudi omejene na poletne mesece, ko se pojavi največ dogodkov s toč o, kar pomeni, da niso zajeti vsi dogodki. Literatura DIVJAK, Marjan, ROŠKAR, Jožef, CEGNAR, Tanja, GREGORČ IČ , Branko, RAKOVEC, Jože, KAJFEŽ-BOGATAJ, Luč ka. Toč a in obramba pred njo = Hail and hail protection. Meseč . bilt. (Agencija Rep. Slov. okolje, Tisk. izd.). [Tiskana izd.], maj 2004, let. 11, št. 5, str. 38-45. KLEMENČ IČ , Stane, ROZMAN, Č rtomir, STRAJNAR, Benedikt, ŽAGAR, Mark, KLEMENČ IČ KOSI, Stanislava. Upravljanje s tveganjem zaradi toč e v SV Sloveniji = Hail risk management in North East Slovenia. V: Č EH, Tatjana (ur.), KAPUN, Stanko (ur.), VERBIČ , Jože (ur.), KRAMBERGER, Branko (ur.), STEINGASS, Herbert (ur.), STEINWIDDER, Andreas (ur.), ŠPUR, Marjan (ur.). Zbornik predavanj - 17. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domač ih živali : [tudi] Zadravč evi-Erjavč evi dnevi = Zadravec-Erjavec Days, Radenci, 13. in 14. november 2008. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, 2008, str. 219-231 KLEMENČ IČ , Stane, ŽAGAR, Mark, ROZMAN, Č rtomir, KLEMENČ IČ KOSI, Stanislava, STRAJNAR, Benedikt. Analiza upravljanja s tveganjem zaradi toč e z uporabo atmosferskih modelov in dreves odloč anja. Maribor: Kmetijsko gozdarski zavod, 2009. 84 str., ilustr. ISBN 978-961-6488-14-3. KLEMENČ IČ , Stane, RAKOVEC, Jože, ROZMAN, Č rtomir, SKOK, Gregor, KLEMENČ IČ KOSI, Stanislava. Upravljanja s tveganjem zaradi toč e v Sloveniji = Hail risk management in Slovenia. V: Č EH, Tatjana (ur.). Zbornik predavanj : [being] Zadravec-Erjavec Days 2012, Radenci, November 8th and 9th, 2012. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, 2012, str. 163-168. SKOK, Gregor, TRIBBIA, Joe, RAKOVEC, Jože, BROWN, Barbara. Object-based analysis of satellite-derived precipitation systems over the low-and midlatitude Pacific Ocean. Mon. weather rev., 2009, vol. 137, str. 3196-3218, doi: 10.1175/2009MWR2900.1 65 SKOK, Gregor, TRIBBIA, Joe, RAKOVEC, Jože. Object-based analysis and verification of WRF model precipitation in the low- and Midlatitude Pacific Ocean. Mon. weather rev., 2010, vol. 138, no. 12, str. 4561-4575, doi: 10.1175/2010MWR3472.1. ZAMG. Automatic radar nowcasting at ZAMG. Presentation at ICEED nowcasting workshop, 19 - 20 February 2007, Vienna, Austria. Waldvogel A., B. Federer and P. Grimm, 1979: Criteria for the detection of hail cells. J. Appl. Meteorol., 18(12), 1521–1525.