OSRED KNJIŽ C£ um II, številka 18, 31. avgust 2000 Cena 269,00 SIT N J E S A V I N J S K I ČASOPIS Stxviiy mp. tigouina VIVA TRADE SE IZ NAZARIJ SELI V CELJE OVČARSKI PRAZNIK OHRANJA TRADICIJO wpfr ® - r nSpWflf^C WC* -y>* * ^ > v Al - sk m Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. SPREJEMANO NAROČILA ZA OZIMNICO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH * KROMPIR - (DESIRE, SANTE, FRIZI JA) * JABOLKA (EL STAR, GLOSTER, AJDARED, ZLATI DELIŠES, JONATAN...) * SVEŽE ZELJE, ČESEN, ČEBULA... OD 31.8. DO 10.9.2000 SARDINE 115g 95,00 SIT TURISTIČNA PAŠTETA .... 126,00 SIT GORČICA 700g ... 200,00 Sil VINO VRTOVČAN .... 189,00 SIT ČOKOLINO 1 kg .... 570,00 SIT ČOKOLADA FONTANA 100g ... 88,00 Sil PIZZA ŠUNKA 1 kg ... 799,90 SIT MELJSKA KLOBASA 1 kg ... 599,90 SIT DETERGENT ZA POSODO INAL FORTE 500ml ... 159,00 SIT DETERGENT REX 3kg ... 479,00 SIT ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI DEPOZITI NOVE OBRESTNE MERE Pravnim osebam nudimo ugodnejše obrestne mere za depozite. - Pri vezavi depozita od 91 do 180 dni znaša obrestna mera 2,25% letno - pri vezavi depozita od 181 dni do 1 leta znaša obrestna mera 3,25% letno - pri vezavi depozita nad 1 letom do 2 let znaša obrestna mera 4,00% letno. Pridite in prepričajte se o ugodnosti ponudbe. Dodatne informacije lahko dobite ^^ na tel. št. 063 899-53-05. /Oj bankavelenje ^---' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018 OSREDNJA «MJ5ŽNICA CELJE ISSN 0381-8140 Leto XXXH, št. 18,31. avgust 8000 Izhaja vsak drugi petek X\X Ustanovit ey: Skupščina občine Mozirje \'XX, 'X \ ■ Sx■.' - -’N■> ; XV >: Izdqjate(j: Savinjske novice, Franci Kotnik s. Savinjska cesta 4,3331 Nazaije, telefon: 063/83-90 790, telefon in faks: 063/83-90-791, X žiro račun 52810-68S-13016 , .p.,. v\v \V' Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavric-Saviryöan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Karyir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marja Sukalo, Vesna Barjevič, Kmetijska svetovalna, služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk ■"■■■\-x-x ■ x;x:SVX: ■xxs> :XX Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 X L Nazarje Naslov uredništva: Savinjska cesta 4,3331 Naza Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 . E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savinj-novlce-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 829,00 SIT Tisk: . --V- Grafika Gracer, Lava 7b, Cejje ■ V opise, objave, razpise in oglase je . potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom ' Xx\ tekoče številke. ' sffit podlagi Zakona o davku na x dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. ^ ,^rokopisov in fotografij be o si pravico krajšanja X >esedil. Pisem bralcev in oglasov ne ;. Nj^nriramo. x s Nosilna prispevka tokratne številke Savinjskih novic sta intervjuja z direktorjem podjetja Viva trade iz Nazarij Jožetom Melanškom in predsednikom stranke SLS + SKD dr. Francem Zagožnom. Prepričan sem, da boste oba z zanimanjemprebrali, saj nam odstiratapogled na določene probleme, ki jih iz vsakdanjega zornega kota ne opazimo ali pa jih vidimo tako, kot se nam samim zdi prav. Melanškova izpovedje grenka, v njej je malo lepih besed na račun gospodarjenja v Zgornji Savinjski dolini. Ko smo včasih v novinarskih krogih kritični na ta račun, jih kmalu dobimo po nosu, da je lahko kritizirati, veliko težje pa je delati v praksi. To popolnoma drži in resje tudi, da moramo vedno in povsod upoštevati objektivne okoliščine. Žal pač ne živimo v času, ko je nemogoče možno takoj, na čudeže pa je treba malo počakati. Toda vse ima svoje meje in tudi z Melanškovim potrpljenjem je bilo tako. Ko je imel vsega dovolj, se je odločil za selitev v Celje. Morda se bo ob tem kdo vprašal, kaj dolina na račun tega sploh izgubi. Kdor glede na zadeve tako ozko, naj raje ne trosi neumnosti naokoli, saj ga bo treba v nasprotnem primeru peljati na ekskurzijo v Trzin ali Domžale. Dr. Franc Zagožen ima bistveno debelejšo kožo in večjo mero potrpljenja kot Jože Me-lanšek. Vnasprotnemprimeru tudi ne bi mogel zdržati v kotlu slovenske politike, kjer so marsikdaj osebni in strankarski interesi vprednostipred nacionalnimi. V pogovoru za Savinjske novice je Zagožen odkrito pojasnil nekatere relacije v prejšnji in sedanji koaliciji, sevedapa je to spet ena stran medalje. Kajti če bi se na isto temo pogovarjali z Janezom Drnovškom ali Janezom Janšo, bi zanesljivo dobili drugačne odgovore. To dokazuje tudi odgovor Mirka Zamernika poslanskemu kolegu Jakobu Presečniku. Čez štirinajst dni se bo tudi uradno začela predvolilna kampanja. Nekaj prakse smo si volivci v minulih desetih letih, odkar imamo v Sloveniji demokratičnipolitični sistem, že nabrali. To pomeni, da znamo predvolilna sporočila temeljito pretehtati, preden jih akceptiramo. Politiki so nam namreč marsikdaj že veliko obljubljali, pa potem bistveno manj postorili. Dejstvo je, da ima vsako ljudstvo takšno vodstvo, kakršnega si zasluži. Tako je povsod po svetu, nenazadnje tudi v Srbiji, kjer se Slobodan Miloševič zaradi neenotnosti opozicije še vedno krepko drži v sedlu. Za konec naj vas v imenu organizatorjev Flo-riadežOOO vljudno povabim v Mozirski gaj. Ta konec tedna bo spet zasijal v vsem svojem blišču in zares si ga velja ogledati. Največja razstava rezanega cvetja v Sloveniji je nedvomno dovolj velik razlog, da se sprehodite skozi park in se naužijete lepote narave, ki jo bo še prekmalupokrilprvi sneg. Novo tisočletje je tik pred vrati. IZ VSEBINE: Pogovor z Jožetom Melanškom: “Odločitev je dokončna: selimo se v Celje!”....4 Zadruga Mozirje: Kako ublažiti posledice suše................... 5 Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji: Prvi s.p. v dolini s certifikatom ISO 9001.... 5 Zgornja Savinjska dolina: Na cestah mnogo gradbišč, mnogo dela pa še čaka.... 7 Celovec: Jože Jeraj razrešen s x> x funkcije generalnega konzula................8 Mirko Zamernik: “Kompromisni izhod iz ustavnopravne in politične krize”.................9 Intervju: Dr. Franc Zagožen.......... 10 Zgornjesavinjski zdravstveni dom: .\- Prenovljen oddelek v x fizioterapije........ 12 Šmihel nad Mozirjem: Ovčarski praznik ohranja tradicijo..............13 Štefka in Janez Zupanc, Zotlezjeva iz Luč: Razdala svojo dobroto in ostala sama............17 Zgodovina in narodopisje: Kdaj in kje so smeli plaviti................20 Jranrtt Atlet Urban Acman pred olimpiado v Sydneyu....26 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Vaterpolo v potoku Golobnica v Radegundi (foto: J. Plesnik) Zgoraj desno:Otvoritev razstave Arpada Šalamona v Mozirju (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Utrinek z ovčarskega praznika v Šmihelu na Mozirjem (foto: C. Sem) Spodaj desno: Prenovljen oddelek fizioterapije v Nazarjah (foto: Franci Kotnik) Pogovor z Jožetom Melanškom, direktorjem Viva trade d.o.o. Nazarje »Odločitev je dokončna: selimo se v Celje!« V gospodarskih krogih se je konec julija pojavila novica, da se podjetje Viva trade iz Nazarij seli v Celje. Zanesljivo dovolj alarmantna vest, dajo je kazalo temeljito preveriti. Direktor podjetjajože Melanšek je novico, ki jo je prvotno objavila revija Podjetnik, potrdil, vendar si je pred najinim razgovorom vzel še nekaj časa, da se je v Celju dokončno dogovoril o pogojih gradnje. Razloge za selitev je pojasnil zelo nazorno, pri čemer je razložil tudi svoj pogled na gospodarstvo. MELANŠEK: Zame je, ko govorimo o gospodarstvu, pomembna predvsem delovno intenzivna proizvodnja, ki zaposluje ljudi. Prav ti zaposleni namreč predstavljajo generator za druge panoge gospodarstva, kot je na primer trgovina, in tudi za tako imenovane družbene dejavnosti. Če ni zaposlenih, ki za svoje delo prejemajo plačo, tudi trgovina nima komu prodajati. Ali gledano drugače: trgovec s takšnem obsegom poslovanja, kot ga ima Viva trade, lahko preživi z enim zaposlenim. Kaj pa ostali? Na to vedno pozabljamo, ko se pogovarjamo o socialnem miru. Slednjega namreč zagotavlja predvsem proizvodnja. SN: V savinjsko-šaleški regiji je razmerje med proizvodnjo in storitvami še dokaj znosno, res pa je tudi, da Zgornja Savinjska dolina svojega nadaljnjega razvoja ne gradi na intenziviranju proizvodnje. Veliko se govori o razvoju turizma, v praksi pase nato zelo malo zgodi... MELANŠEK: Menim, da je bistvenega pomena, da mladi vidijo svojo prihodnost v dolini. Samo v tem primeru se bo dolina tudi zares razvijala. Brez sposobnih ljudi ne bo razvoja in tudi turizma ne. Če bodo tukaj živeli le tisti, ki bodo v službi drugje in se bodo konec tedna vračali domov, ne bodo željni turistov ampak bo ravno obratno: želeli bodo svoj mir, ki bi jim ga cvetoč turizem samo ogrožal. SN: V dolini ste prisotni že dvajset let. So se v tem času pogoji za podjetništvo poslabšali, da ste se odločili za odhod drugam? MELANŠEK: Moj prihod v dolino je bil osebne narave, ker sem se umaknil iz organiziranosti, v katero sem zašel pred tem. Takrat je občinsko gospodarstvo vodil Franc Miklavc in reči moram, da je bil začetek relativno enostaven, čeprav takratni družbeni sistem ni pod- Jože Melanšek: “V času, ko je Amerika oddaljena le deset ur, se pri nas zapiramo v občinske meje...” (foto: F. Kotnik) piral obrtništva oziroma podjetništva. Miklavc se je kasneje angažiral tudi kot direktor Savinje Mozirje in nam omogočil izvoz črnilnih vložkov. Dokumentacijo za gradnjo sedanjih poslovnih prostorov v Nazarj ah smo dobili zelo hitro in to je bila tudi edina pomoč s strani lokalne skupnosti. Če bi nas od takrat dalje spremljal nek gospodar, bi opazil, da smo usmerjeni v intenzivno proizvodnjo, da kontinuirano zaposlujemo in da bomo slej ko prej potrebovali določen prostor za nadaljnji razvoj. Razen ozkega prostora pri podjetju BSH v Nazarjah nam nihče ni ničesar ponudil. No, mozirski župan nam je sicer ponudil prostor pred Cinkarno v Ljubiji, vendar gre za privatno zemljišče, ki še dolgo ne bo pripravljeno za gradnjo. Podobno pasivnost lokalnega okolja smo doživeli na Ljubnem, kamor smo pred tremi leti preselili del proizvodnje... SN: Ste se tudi tam srečali s prostorskimi problemi? MELANŠEK: Ko smo selili proizvodnjo, se je na Ljubnem gradila čistilna naprava. Mi smo gradnjo neposredno podpirali na ta način, da smo izvajalcu nudili brezplačno električno energijo, vendar se je kasneje gradnja čistilne naprave ustavila. Viva pri tem ni imela popolnoma nič, saj je to projekt lokalne skupnosti, toda takoj nato se je pojavil okoljevarstveni inšpektor, ki je od nas zahteval, da zaradi določenih neškodljivih substanc v odpadnih vodah slednje zajemamo in odvažamo v delujočo čistilno napravo. To predstavlja strošek, ki ga nima nobeden od naših konkurentov. Ker odločbe nismo pravočasno upoštevali, nas je pr-ijavil sodniku za prekrške. Je to podpora lokalnega okolja? Seveda ne, kajti dolgoročni uspeh je povezan s sodelovanjem, tega pa v Zgornji Savinjski dolini ni in prav zato tudi ni uspeha v turizmu. SN: Ste ob srečevanju s tovrstnimi problemi kdaj pomislili, da bi preprosto odnehali? MELANŠEK:Nikoli nisem veliko razmišljal, ali je prav, da smo se v preteklih letih tako intenzivno razvijali. Še pred desetimi leti je črnilni vložek predstavljal 95 odstotkov naše proizvodnje, danes predstavlja le še 20 odstotkov. Uved- Viva trade izdela letno okrog 250 milijonov črnilnih vložkov, 50 milijonov flomastrov, 20 milijonov brisalcev s korekturo, 10 milijonov markerjev, milijon nalivnih peres, ki jih proda 46 večjim in manjšim kupcem v 18 državah na vseh celinah. li smo proizvodnjo flomastrov in brisalcev s korekturo, sedaj uvajamo proizvodnjo nalivnih peres, ki je v tem delu Evrope nikoli ni bilo. Viva trade je akceptiran subjekt v svoji branži, svoj status pa si je izborila z znanjem in kvaliteto. Še posebej za proizvodnjo nalivnih peres velja, da je povezana z visoko stopnjo znanja, to pa so do nedavnega obvladovale le štiri nemške firme. Morda bi bilo zame res enostavneje, če bi za večino delovnih operacij poiskal kooperante, toda prepričan sem, da to ne bi bila prava pot. Vseskozi smo se angažirali, da bi v naš razvoj vključili ljudi iz neposredne okolice, vendar se ob problemih, ki sem jih omenil, resno vprašam: ali okoli nas res ni nikogar, ki bi mu bilo mar, da obstajamo? SN: Če bi dolina zmogla zgraditi obrtno cono na Prihovi, bi se verjetno našla rešitev tudi za vašo prostorsko stisko? MELANŠEK: Obrtna cona Prihova je bila načrtovana za celotno dolino. Njena lokacija je zelo ustrezna, saj ne vpliva negativno na osta- Proizvodnja črnilnih vložkov sedaj poteka na Ljubnem (foto: F. Kotnik) li prostor, pač pa bi dajala dolini podobo zdravega razvoja. Zdi se mi banalno, da je postala ta cona predmet spora med dvema občinama oziroma lastnina ene same občine. Občinski možje bi morali sesti skupaj z gospodarstveniki in se seznaniti z dolgoročnimi razvojnimi plani podjetij ter temu prilagoditi prostorske načrte. Dolgoročni razvoj pomeni tudi ohranjanje znanja in zato bi se morali na nivoju doline dogovoriti, katere panoge bomo podpirali, katere pa ne. Toda v času, ko je Amerika oddaljena le deset ur, se pri nas zapiramo v občinske meje na dveh ali treh kilometrih. To je nonsens. SN: Doseganje tako visokih rezultatov zanesljivo zahteva usposobljenost in osveščenost vseh zaposlenih v podjetju Viva trade? MELANŠEK: Proizvodnja za svetovni trg zahteva osveščenost vsakega posameznika v podjetju -tudi tistega, ki z lepilnim trakom zapre paket z izdelki. Ni vseeno, ali ga bo zalepil lepo naravnost ali pa malomarno postrani. Takšen red v podjetju spreminja ljudi in jih sili k razmišljanju, kako bi svoje delo opravili še bolje. V Evropo ne moremo samo kot država, ampak se moramo vsi navzeti evropskega razmišljanja in to je prizadevanje za kvaliteto ter spoznanje, da lahko uspemo le s skupnimi močmi. Lahko povem, da pri nas še nikogar nismo odpustili zaradi pomanjkanja dela in bilo mi je v zadovoljstvo, ko sem videl, da so zaposleni začeli jemati kredite, ker to nedvomno pomeni, da v podjetju vidijo svojo dolgoročno perspektivo. SN: Vaša odločitev, da proizvodnjo preselite v Celje, je torej dokončna? MELANŠEK: Tako je, naša odločitev je definitivna. Proizvodnjo imamo sedaj na treh lokacijah: v Nazarjah, na Ljubnem in v Celju, kar predstavlja ob znatnih stroških tudi obilo logističnih problemov. Gradnjo novih poslovnih prostorov bomo zastavili etapno, z organizacijo proizvodnje na eni lokaciji pa bomo končno vzpostavili tudi pogoje za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Pogovarjal se je Franci Kotnik Zadruga Mozirje Kako ublažiti posledice suše Huda vročina, ki je v preteklih tednih zajela vso državo, povzroča precej preglavic tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Čeprav je poljedeljstva malo, pa bodo učinki izredno visokih temperatur zaradi manjših količin pridelane krme prizadeli predvsem živinorejce. V Zgornji Savinjski doliniobsega- odstotkov. V zadrugi bodo skušali jo travniki okoli tri četrtine kmetijskih površin. Večje posledice je čutiti na bolj izpostavljenih prisojnih legah, julijski problem pa je bila predvsem vročina, ugotavlja Andrej Presečnik, vodja komerciale v zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Kmetje, ki so do vročine uspeli pospraviti drugi odkos, bodo posledice suše utrpeli nekoliko manj, vendar bo za živinsko krmljenje povprečno 20 do 25 odstotkov manj krme. Podobno sliko kaže pridelek koruze, kjer bo izrazitejša pravilna obdelava - od setve in škropljenja do izbire sort koruze - kar pa seveda ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Po ocenah bo silažne koruze manj za okoli 20 do 25 ublažiti posledice suše skupaj z občinami, določene rezultate pa pričakujejo tudi od interventnega zakona. Oboje, je prepričan Presečnik, ne bo zadoščalo, zato bodo izpad poskušali nadomestiti z nakupom žitaric. Problem je v tem, da je v podobni situaciji tudi Madžarska, kar bo zagotovo vplivalo na višje cene. Koruza iz Amerike je namreč od madžarske dražja še za 20 odstotkov. Zaradi suše bo letos za okoli 40 odstotkov manjši tudi pridelek hmelja. V preteklih letih je bil problem padanje cene hmelja na svetovnem trgu, letošnja suša pa bo oklestila pridelek za okoli 15 milijonov tolarjev. Savinjčan Samostojni podjetnik Iztok Podkrižnik z Ljubnega Prvi s.p. v dolini s certifikatom ISO 9001 Iztok Podkrižnik je postal podjetnik leta 1987, ko je sprejel izziv in se lotil puškarstva ter izdelovanja lovskih pušk. To je bil nekako logičen korak, saj je odraščal v lovski družini, toda tržne razmere so ga pred šestimi leti prisilile, da se je osredotočil na proizvodnjo specialnih kovinskih izdelkov. Danes zaposluje 14 ljudi in je pomemben dobavitelj večjih proizvajalcev v Evropi. Podkrižnikova obratovalnica je opremljena z najsodobnejšimi stroji V tehnološko vrhunsko opremljeni delavnici z najsodobnejšimi PNC in CNC stroji in usposobljenim kadrom izdelujejo večmilijonske serije različnih izdelkov. Glavne strojne operacije so rezkanje, struženje in brušenje. Specialne kovinske produkte za različne vrste industrij izdelujejo po naročilu, imajo pa tudi lasten razvoj, kar pomeni lastno znanje. Nekatere namenske stroje so razvili in izdelali sami. Sodelovanje z večjimi poslovnimi partnerji v Evropi, za katere izdelu-jejo specialne kovinske izdelke premera do 120 mm in dolžine do 400 mm, je podjetje Podkrižnik vodilo k pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9001. Sama ideja pridobitve certifikata se je porodila leta 1995, vendar je bila pridobitev vezana na preselitev v nove poslovne prostore v obrtni coni Loke na Ljubnem, kar se je zgodilo leta 1999-Certifikat so pridobili aprila letos in jim predstavlja neke vrste formalno potrdilo, da poslujejo v skladu z mednarodnimi normami. »Znanje, razvoj in kakovost so temelji, na katerih gradimo našo prihodnost,« zatrjuje Iztok Podkrižnik. Franci Kotnik Golte d.o.o. Mozirje Na obisku pri novem lastniku Novi lastniki turističnega centra nad Mozirjem so prejšnjo jesen, še pred nakupom, zbrali vse lastnike zemljišč, da bi od njih dobili zagotovilo za nemoten razvoj športno-turističnih dejavnosti na Golteh. Z njimi so se dogovorili o višini odškodnin za uporabo zemljišč, obljubili pa so jim tudi, da jih bodo povabili na ogled svojih smučišč na južnem Tirolskem. Lastniki zemljišč na Golteh so bili nad smučarskim centrom v Italiji navdušeni Kmetje, ki so lastniki zemljišč, so na novega lastnika gledali z določeno mero nezaupanja, saj doslej še nihče ni izpolnil obljub, ki jim jih je dal. V vseh desetletjih, odkar deluje smučarski center na Golteh, niso za uporabo svojih zemljišč dobili nikakršnih odškodnin, čeprav so bili do njih upravičeni. Dvomi pa so se kmalu izkazali za neutemeljene. Kmetje so spomladi dobili nakazane odškodnine za uporabo zemljišč za smučarsko sezono 1999/2000. Pred kratkim pa so prejeli vabila, s katerimi so bili povabljeni na južno Tirolsko. Tja so odšli v spremstvu županje občine Ljubno Anke Rakun. Ogledali so si enega izmed smučarskih centrov, ki ga ima v lasti podjetje Reden. Nad sprejemom in prikazanim so bili navdušeni. Lahko so se prepričah, da se družba spozna na svoje delo, da imajo povsod dobre odnose z lastniki zemljišč, ki jih v sezo- Luče ob Savinji ni tudi zaposlujejo. Enako so obljubili tudi kmetom iz Šmihela in z ljubenske strani, kamor se namerava širiti center Golte. Novi lastniki so kmete seznanili z načrti, ki jih nameravajo uresničiti v naslednjih letih. Ob morebitnih gradnjah novih objektov se bodo tudi posebej dogovarjali za odškodnine z lastniki, na katerih zemljiščih se bodo dela izvajala. Podjetje Reden je doslej prikazalo skrajno profesionalen odnos, ki zagotavlja uspešno poslovanje. Ta odnos nadaljujejo z začetkom prenove starih žičniških objektov, kar so obljubili ob nakupu podjetja. Kmete je profesionalnost navdušila in jim vlila upanje v boljšo in skupno prihodnost, saj je tudi v njihovem interesu, da se center razvijav pozitivni smeri in končno začne privabljati smučarje od vsepovsod. Benjamin Kanjir vu dogovoriti vsaj za sofinanciranje. Jeseni naj bi z rekonstrukcijo ceste nadaljevali in do konca junija prihodnje leto zaključili naslednjo fazo pri Ro-gačkem mostu. 300 milijonov tolarjev, kolikor bo stal 1,3 kilometra dolg odsek, je že zagotovljenih, seveda pa bo potreben razpis z vsemi postopki. Prav tako so pripravljeni projekti do predvidenega vstopa v tunel - po besedah Rosca se nakazujejo tudi druge možne rešitve - tako da se obnova ceste kljub svoji dolgotrajnosti vendarle približuje Lučam. Savinjčan Kulturno društvo Gal Plodno in bogato srečanje Zadnji vikend v avgustu so se na kmetiji Slopi po nekajtedenskih počitnicah srečali člani kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Gal. Idilična kmetija na pobočju Menine planine je bila kot nalašč za amaterske likovnike, ki so na platno in papir “preselili” kar motive iz okolice. Uporabljali so različne tehnike, od risbe, akvarela do olja na platno. Pod njihovimi čopiči in svinčniki so nastajale različne realistične in moderne oblike. V sončnem vremenu so pripravili tudi manjšo razstavo likovnih del, nastalih na srečanju, ki so jih tudi pregledali in ocenili. Po mnenju udeležencev je bilo srečanje zelo plodno in bogato, zato upajo, da bodo s tovrstnimi druženji nadaljevali in se ob letu ponovno srečali na kmetiji pod Menino. Za dobro počutje udeležencev je poskrbela gostiteljica, gospodinja Jerica Semprimožnik. Udeleženci so ji v zahvalo podarili nekaj svojih del. Marija Šukalo Medobčinski odbor NOVA SLOVENIJA /Nsi/ Krščanska ljudska stranka OBVESTILO NOVA SLOVENIJA - Krščanska ljudska stranka /Nsi/, ki je bila 4. avgusta tega leta ustanovljena v Ljubljani in katere predsednik je dr. Andrej Bajuk, ima od 26. avgusta svojo izpostavo tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Ta dan - 26. avgusta je bil namreč ustanovljen medobčinski odbor te stranke, ki ima začasno svojo izpostavo: Loke 6, Mozirje; tel. 831-878. Za stike z javnostjo: Ivan Glušič SCT izpolnil obljubo Ljubljansko podjetje SCT, izvajalec del na odseku ceste Ljubno-Luče v naselju Struge, je izpolnilo obljubo krajanom in v dogovorjenem roku zaključilo gradnjo skozi “ozko grlo”, vključno s podpornim zidom ob Savinji. Tako ostaja na dolgu še 900 metrov pločnika. Projekti so pripravljeni, potrebno pa se bo dog- ____ovoriti za ključ fi- nanc*ranja. v osnovi država za gradnjo pločnikov sredstev ne prispeva, vendar, pravi Ciril Rose, tajnik občine Luče, se bodo poskušali Ozko grlo v Strugah je odpravljeno (foto: Ciril Sem) na pristojnem ministrst- Zgornja Savinjska dolina Na cestah mnogo gradbišč, mnogo dela pa še čaka Območje Zgornje Savinjske doline je s svojimi 500 kvadratnimi kilometri in okrog 16.500 prebivalci eno redkeje naseljenih, kar ima med drugim za posledico relativno veliko cest, tako tistih, za katere skrbi država, kot tistih, ki so v pristojnosti občin. Od Direkcije Republike Slovenije za ceste smo pridobili podatke, kaj se letos dogaja oziroma se bo še zgodilo na področju investicij v državni cestni infrastrukturi. Stanje na naših cestah je kljub intenzivni gradnji še vedno slabo, res pa je, da je odprtih mnogo gradbišč, precej pa se jih še pripravlja. Pri pridobivanju podatkov in njihovemu pojasnjevanju nam je pomagal Jakob Presečnik, ki je kot predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo o tem tudi najbolje seznanjen in je sodeloval pri pripravi državnih proračunov v letih iztekajočega se mandata državnega zbora in odločilno prispeval k temu, da so posamezne postavke našle svoje mesto v proračunu. Ker so iz pridobljenih podatkov razvidne aktivnosti po občinah in posameznih projektih, jih tako tudi prikazujemo: OBČINA MOZIRJE Preplastitve: V podpisu so pogodbe za izvedbo preplastitev Radmirje-Mozirje vvrednosti 23,7 mio SIT in Mozirje-Soteska v vrednosti 27,4 mio SIT. Dela bodo izvedena v septembru. OBČINA NAZARJE Rekonstrukcija regionalne ceste mimo Prihove oziroma podjetja BSH Nazarje: Obj avljen je bil javni razpis za rekonstrukcijo -1. etapa v predvideni vrednosti 14 2 mio SIT. V letu 2000 je predvidena poraba 52 mio SIT, dokončanje del v juniju 2001. Most čez Savinjo vNazarjah: Projektna dokumentacija je v izdelavi in bo izdelana v začetku prihodnjega leta. V letu 2000 bo za dokumentacijo porabljenih 3,5 mio SIT, v 2001 pa še 1,4 mio SIT. Popravilo lesenih mostov v Šmartnem ob Dreti v skupni vrednosti 5,2 mio SIT je zaključeno. OBČINA GORNJI GRAD Most čez Dreto v Gornjem Gradu je zgrajen. V letu 1999 je bilo porabljenih 22,4 mio SIT, v letu 2000 pa 67,5 mio SIT. Most čez Dreto na Kropi je zgrajen iz poplavnih sredstev vvrednosti 109,2 mio SIT. Sanacija udora (plazu) na cesti Gornji Grad-Radmir-je: Dela v vrednosti 20,5 mio SIT potekajo in bodo letos dokončana. Rekonstrukcija ceste v Gornjem Gradu (Spodnji tig): Pogodba je v pripravi. Izvajalec bo z deli pričel v začetku septembra 2000 in jih končal do junija 2001, od tega je v letu 2000 iz proračuna RS predvidena poraba 24,0 mio SIT, v letu 2001 pa še 53,2 mio SIT. Preplastitve: V oktobru 1999 je bila izvedena preplastitev ceste Čmivec-Gomji Grad v vrednosti 50,4 mio SIT, ki je bila plačana iz sredstev proračuna 2000. OBČINA LJUBNO Preplastitev ceste Radmirje-Ljubno: V letu 2000 je bila izvedena preplastitev s sanacijo zgornjega ustroj a v vrednosti 47,6 mio SIT. OBČINA LUČE Rekonstrukcija ceste Ljubno-Luče: Vletu 2000 bodo izvedena delavvrednosti 241,2 mio SIT. Končana bodo delana odseku, začetem v letu 1999. V septembru 2000 bo podpisana pogodba za nadaljevanje del na4. odseku v vrednosti 346,3 mio SIT. Projekt za cesto Kranjski Rak-Podvolovljek: V letu 2000 se je pričel izdelovati projekt, za kar bo porabljenih 9,4 mio SIT. OBČINA SOLČAVA Cesta na Pavličevo sedlo: Do konca leta 2000 bo izvedena modernizacija ceste v vrednosti 247,0 mio SIT, v letu 2001 pa še 275,3 mio SIT. Do sedaj je že končano 4 km ceste, do konca leta 2000 pa je predvideno, da bodo na preostali dolžini 3,3 km zaključena dela do asfalta. Dokončanje vseh del je predvideno pomladi 2001. Mejni objekt na Pavličevem sedlu: V septembru bo v celoti končana gradnja objekta in platoja na mejnem prehodu v skupni vrednosti 200 mio SIT. Preplastitev ceste Dom sester Logar-Rinka: Dela bodo opravljena v septembru 2000 v vrednosti 75,3 mio SIT. Jakob Presečnik ob vsem tem pravi: »Vesel sem, da se na cestah toliko dogaja, saj to prispeva k boljši povezanosti naših krajev med seboj, z ostalimi predeli Slovenije in seveda končno tudi s sosednjo Avstrijo. Zaključuje se ureditev mejnega prehoda Pavličevo sedlo, za katerega ima pri prepričevanju avstrijske strani največ zaslug dosedanji generalni konzul RS v Celovcu Jožef Jeraj, ki ga je Vlada RS razrešila brez razloga na predlog zunanjega ministra. Okrogla milijarda tolarjev, kolikor znašajo omenjeni vložki v državno cestno mrežo na območju občin Zgornje Savinjske doline, v letošnjem letu pomeni skoraj osem odstotkov od vseh sredstev, ki jih država letos namenja za investicije in investicijsko vzdrževanje na državni cestni mreži. Kljub temu ostaja še mnogo nerazrešenih problemov, predvsem na tistih odsekih, ki jih je država leta 1998 prevzela v upravljanje od občin: Nazarje-Gornji Grad, Kranjski rak-Podvolovljek, Panoramska cesta pod Olševo z navezavo na Črno na Koroškem. Imamo srečo, da so v institucijah, kot sta Direkcija RS za ceste in Družba za državne ceste, pri raznih soglasodajalcih in upravnih organih sposobne strokovnjake, ki profesionalno opravljajo svoje delo v korist večje prometne varnosti in že omenjene boljše povezanosti doline. Tudi večina izvajalcev korektno in v rokih izvaja posamezna dela. Seveda bo takšen tempo v naslednjih letih težko zadržati, zato bo potreben izjemen napor vseh za to zadolženih in še boljše sodelovanje občin pri pridobivanju ustreznih zemljišč in sofinanciranju deležev, ki odpadejo na občine, na primer pločniki, avtobusna postajališča itd. ter njihovo pravočasno planiranje.« Franci Kotnik LE-TA IZGLEDA KOT ODLAGALIŠČE LUKENJ, KIJIH V VLADI KOPUEJO DRUG DRUGEMU. STANJE NAŠIH CEST V DOLINI SE POČASI LE IZBOLJŠUJE. EDINI VEČJI PROBLEM SO CESTE, KI SO OSTALE POD OKRILJEM DRŽAVE...NA PRIMER CESTA NAZARJE - GORNJI GRAD. Celovec Jože Jeraj razrešen s funkcije generalnega konzula Generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj v Celovcu je bil s sklepom vlade razrešen s funkcije, ki jo je opravljal dolga leta. Kot sam pravi, je presenečen nad načinom razrešitve, vendar se s političnimi igricami ne ukvarja. Dejstvo je, da mu pogodba poteče 15. novembra, zaradi letnega dopusta pa se bo v domovino vrnil že konec septembra. Jože Jeraj, rojen na Rečici ob Savinji, si je vseskozi intenzivno prizadeval za čim tesnejše stike koroških Slovencev z matično domovino, nemalo zaslug pa ima tudi za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Vsekakor je Jerajeva želja še naprej sodelovati s Koroško, konkretno preko Slovenskega promocijsko prodajnega centra v Celovcu, ki naj bi nastal v sodelovanju z zvezo bank v Celovcu. Projekt podpirajo ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, kmetijstvo in drobno gospo- darstvo, Jeraj pa pričakuje, da podpore ne bo odrekel niti zunanji minister Lojze Peterle, s katerim, tako ugotavlja generalni konzul v odhodu, bi si v preteklosti in tudi v prihodnje želel bolj produktivnega sodelovanja. Slovenija naj bi se preko omenjenega centra intenzivno predstavlj ala v Avstriji in preko ekonomskih interesov povečala izvoz severnim sosedom. In nenazadnje, pravijeraj, naj bi se preko tega projekta koroški Slovenci srečali z interesi Slovenije. Dejstvo je, da gre za premajhno zvenečim besedam ni dojela, da je navezanost na Slovenijo, zato bo Koroška sestavni del nacionalnega potrebno doseči višji nivo ponosa, čeprav so se razmere v zad- sodelovanja na gospodarsko social- njih letih tudi med samimi Korošci nem področju. Vendar, ugotavlja precej spremenile. Jeraj, slovenska politika kljub Savinjčan ODVETNIK Stanislav ROZENSTEIN Lesarska 10, 3331 Nazarje - poslovna stavba Glin K&M, drugo nadstr., levo tel. 03/839-86-80, 5835-123, GSM 041-705 663 URADNE URE ZA STRANKE: vsak ponedeljek in sredo od 15-17 ure Občinski svet Mozirje Vroča razprava zaradi visokih položnic za stavbna nadomestila Na nadaljevanju 14. redne seje in na 15. seji so se 21. avgusta zbrali mozirski občinski svetniki. Sprejeli so vrsto odlokov ter se seznanili z realizacijo proračuna v letošnjih prvih šestih mesecih. V nadaljevanju 14. redne seje, ki so jo zaradi pozne ure prekinili 26. juni-ja, so najprej sprejeli odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Mozirje. Po hitrem postopku so nato sprejeli odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila, ki ga bo občina izdala ob prihajajočem občinskem prazniku. Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli tudi odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Ob tem so sprejeli informacijo ob nameravanem nadaljevanju izgradnje kanalizacije v Mozirju. Letošnjo jesen je na vrsti osrednji mozirski trg, da pa bi se krajani lažje odločili za čimprejšnjo priključitev, bodo vsi tisti, ki se bodo takoj priključili, oproščeni priključne takse v višini 40.000 tolarjev. V nadaljevanju seje so sprejeli predlog pravilnika o prodaji, oddaji v zakup, oddaji za gradnjo in menjavi zemljišč v lasti občine Mozirje. S pravilnikom bodo določene pavšalne cene teh zemljišč in ne bo potrebno plačevati strokovnih cenilcev. Pri obravnavanju statuta javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje pa se je malce zapletlo. Župan je pojasnil, da nazarski občinski svet pogojuje sprejetje tega statuta, ki velja v vseh zgornjesavinjskih občinah, s spremembo kraja sedeža zavoda. Želijo namreč, da je sedež v Nazarjah, kjer so skupne službe. Mozirski svetniki se s tem nikakor niso strinjali, saj je po zakonu o javnih zavodih sedež zavoda v kraju, kjer le-ta opravlja svojo dejavnost. Ta pa se sevedaopravljatudivMozirju,kjer sta poleg ambulant dežurna in reševalna služba, v mozirskem zdravstvenem domu pa je tudi pisarna direktorja. Petnajsto sejo so svetniki pričeli z imenovanjem predstavnikov občine v komisijo za pripravo občinskega praznika, odborazapriznanjainvjav-ni vzgojno-izobraževalni zavod občine Mozirje. Župan je nato predstavil realizacijo proračuna vletošnjih prvih šestih mesecih. Prihodki in odhodki se gibljejo malo pod 50 odstotki, kar je zelo dobro in je znak dobrega gospodarjenja. Ravnateljica vzgojno-varstvenega zavodaAna Kladnik je nato svetnikom predstavila potrebe, ki narekujejo sprejetje dveh novih delavk. Število otrok, ki so zaprosili za sprejem v vrtec, se je v letošnjem letu povečalo, zato bo potrebno ustanoviti nov oddelek. Nahajal se bo v prostorih mozirske osnovne šole, saj v vrtcu ni razpoložljivih kapacitet. Ker pa je Ana Kladnik direktorica novega zavoda, ki združuje mozirski vrtec in rečiško šolo, so svetniki postavili tudi več vprašanj s tega področja. Glavno se je nanašalo na bod- očo organiziranost novega zavoda, predvsem na opravljanje računovodskih storitev. V naslednji točki so se svetniki v drugi obravnavi seznanili z odlokom o začasnih prostorsko ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte. Ta odlok je potreben, da bo lahko novi lastnik turističnega centra nad Mozirjem pričel z obnovo kapacitet in z izgradnjo zasneževalnega sistema. Na vprašanja svetnikov je odgovarjal tudi novi upravljavec centra David Senese. Poudaril je, da bo za razvoj centra potrebno sodelovanje celotnega kraja in doline, saj bo potrebno zagotoviti veliko več prenočitvenih zmogljivosti, kot pa jih je trenutno na voljo. Glede na to, da vsi radi govorijo o turizmu kot bodočem paradnem konju Zgornje Savin-jske doline, to ne bi smelo biti vprašljivo. Svetniki so nato odlok soglasno tudi sprejeli. Med važnejšimi pobudami svetnikov ob koncu seje velja omeniti pobudo JanezaKakerj a, ki je predlagal spremembo odloka o nadomestilih za stavbna zemljišča. Napravil je primerjavo med občinami Mozirje, Gornji Grad in Velenje ter ugotovil, da so nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Mozirje v nekaterih primerih tudi do desetkrat višj a kot v občini Velenje, kar pa je seveda absurd. Krajani so pred dnevi prejeli položnice za plačilo nadomestila, ki so večinoma veliko višje kot v preteklih letih. Župan je po vroči razpravi obljubil, da bodo v občinski upravi pregledali leta 1998 sprejeti odlok in ob morebitnih ugotovitvah, daKakerjeve trditve držijo, tudi ustrezno ukrepali. Žal bo za krajane zadeva malce pozna, saj je rok plačila 15. september, pritožbe pa ne zadržijo plačil. Benjamin Kanjir - ijj Kte&nic 'ke Nekaterim je smrt tako zastrašujoča, da brezdušno živijo v praznini lastnega telesa. Savinjčan Galerija Mozirje Samostojna razstava Arpada Šalamona V mozirski galeriji so 2 5. avgusta odprli razstavo slikarja Arpada Šalamona. Njegovo delo je predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak, za kulturni program pa je poskrbel Anton Acman mlajši. Slikar in grafik Arpad Šalamon iz Slovenjskih Konjic je že desetletja stalni spremljevalec slovenske likovne umetnosti, saj s svojimi deli nastopa po vsej Sloveniji, se udeležuje likovnih delavnic, izobraževanj, svoja dela pa prav rad razstavlja na raznih skupinskih ali samostojnih razstavah. V iskanju novega odkriva še neodkrite razsežnosti likovnega ustvar- janja. Mnogi ga označujejo kot grafika, njegov opus pa sega veliko dlje in se bohoti predvsem v akvarelih, znotraj katerih je razvil povsem samosvojo tehniko akvalak. Z njo se na lakiranih površinah iz okvirov vsakdanjosti poigrava z domišljijo, ki ga bogato obdarja. Kot je pri njem običajno, tudi v mozirski galeriji večino del predstavljajo zanj značilni akvareli s krajinsko tematiko. Pri njih uporablja široko paleto barv, ustvarjeno z domiselnim mešanjem in iskanjem vedno novih kombinacij. Barve ne izžarevajo kričeče, ampak so pomirjujoče in utrujenemu očesu nadvse zaželene. Svojo izkušenost, ki si jo je pridobil po dolgih let iskanja pravih tehnik, slikar ne uporablja za pripadnost ustaljenim umetniškim smernicam. To mnoge občudovalce njegovega dela skrajno veseli, saj lahko vedno pričakujejo nekaj novega in izpopolnjenega, predvsem pa drugačnega, kar je osnovni moto vsakegaumetni-ka, ki ne spi na pohvalah in prodajnih uspehih. Otvoritev je vodila Vladka Planovšek, razstavo, ki bo na ogled do 8. septembra, pa je odprl Anton Venek. Benjamin Kanjir Mirko Zamernik, poslanec v Državnem zboru RS: “Kompromisni izhod iz ustavnopravne in politične krize” Pod tem naslovom je v prejšnji številki SN poslanec SLS+SKD Slovenska ljudska stranka g. Jakob Presečnik utemeljeval In opravičeval odločitev te stranke, zakaj je podprla ustavne spremembe in ni upoštevala predloga svoje vlade, da se ljudje sami odločijo za volilni sistem. Izgovor, da za to ni bilo časa, ne vzdrži, saj so bili možni roki za izvedbo natančno predvideni. Nenazadnje so se nekaj časa za to zavzemali tako v LDS z g. Drnovškom kot tudi predsednik države g. Kučan. Ko pa so videli, da za to ni volje v združeni stranki, so to priložnost z veseljem zgrabili. Ostale trditve, ki jih g. Presečnik navaja v svojem pismu in so na las podobne trditvam g. Potrča, Ribičiča in ostalih predstavnikov prenovljene KP, pa komentiram z izvlečkom iz magnetograma seje državnega zbora, ko je bila odločitev sprejeta. Bralcem, ki ste spremlj ali neposredni nastop na TV, se opravičujem za ponavljanje. BOGOMIR ZAMERNIK: “Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Kolegice in kolegi, dogajanje danes tukaj je sila nenavadno in zato mi naj bo dovoljeno, da bo malce nenavaden tudi moj uvod v ta nastop. Včeraj sem dobil zahvalno pismo gospoda, ki ga ne bom imenoval, in vtem pismu je zapisana misel, ki je za današnji trenutek še kako aktualna, misel Michela Quista: “Vlak pelje naprej, zdi se mi pa, da postaja čedalje hitrejši. Pokrajina beži mimo in življenje beži mimo. Tildi življenje se čedalje bolj oddaljuje in ga ne vidim, in ljudje okrog mene ne živijo. Vstopili so v isti vlak, ki vozi čedalje hitreje. Potegnimo zasilno zavoro! Ustavimo, naj ljudje izstopijo, naj gledajo, naj opazujejo in naj živijo! Kako bomo kam prišli, če bomo gledali in ne bomo videli, se dotikali in ne bomo čutili, poslušali in ne bomo slišali, se starali in ne bomo živeli. Znova se bo treba učiti živeti.” Ali ni to zelo aktualna misel za današnji dan? Ali nismo prestopih neko mejo, nek okvir, ki določa pravila igre? Izstopih smo iz tega igrišča in sedaj je treba raztegniti to črto, ki je omejevala rob igrišča. Ustavna odločba, če že ne pustite, da govorimo o referendumsko izraženi volji ljudi, je neka norma, ki bi naj veljala za vse. Pustimo ugovore, da je ta odločba bila falsifikat, pa ne vem kakšne izraze vse ste še izumljahna to temo, pustimo to! Ne poznam odločbe niti prvostopenjskega niti drugostopenjskega sodišča, tudi ne vrhovnega in pa ustavnega, kjer bi se obe strani strinjali z odločbo. Če gledamo kar Slivnika pa Ribičiča ali pa Podobnika in Mladino - ena stran se vedno ne strinja. Ampak odločbo je vseeno treba spoštovati, tako tista stran, ki se strinja, kot tudi tista, ki se ne strinja. Tako velja v normalnem svetu, kjer poznajo okvir igrišča in kjer vedo, da če ta okvir prestopijo, je igre konec. Gospodje, marsikaj sem za ljudi, ki jih zastopam, pripravljen pretrpeti, tudi vaše vzklike iz klopi, in me to ne bo zmotilo, zato vam priporočam, da prenehate s tem. Ampak ne samo to, tudi navadne odločbe, odločbe davkarije, na primer, so brez priziva oziroma v pravnem poduku piše, zoper to odločbo ni oziroma možna je pritožba, ampak pritožba ne zadrži izvršitve. Komu se pa naj ljudje pritožijo, če imajo tu predstavnike, ki eklatantno kršijo ustaljene norme? Komu? Nikomur! Nikomur se ne morejo - ni rubeža, ki bi - o tem sem enkrat tu že govoril - ki bi sankcioniral tako početje. Pravijo, daje demokracija in civihzacija tam, kjer človek za sebe zagovarja enake pravice, kot jih zagovarja za druge. Ampak tu, gospodje, ni enakosti. Zahtevate in zahtevamo od ljudi, da spoštujejo vse sodne odločbe, tudi odločbe davkarije, tu se pa izgovarjamo, ni zadosti volje, ni zadosti časa, in ker ni volje, tega ni treba spremeniti. Ampak, poslušajte, ta izgovor je piškav, kajti 26 glasov liberalne demokracije, 28 glasov združene stranke in 16 naših glasov je skupno 70 glasov. S 70 glasovi, dragi moji, če bi bila volja iskrena, bi lahko voljo, izraženo na referendumu, in odločbo ustavnega sodišča že zdavnaj realizirali. Vendar so bih tu vse mogoči izgovori privlečeni na dan, da se to ni zgodilo. Eden je tudi bil - o tem je govoril predsednik liberalne demokraci- je - da imamo obstoječi volilni sistem. Včeraj na Odmevih - upam, da ste gledah-je izjavil, da ni obstoječega volilnega sistema in da je zato potrebna sprememba ustave. Ja, tako je rekel gospod Kopač, lahko se greste prepričati, da je temu tako. Dovohte mi, ker ravno vidim tu ministra za zakonodajo g. Jerovška in je pred kratkim govoril v prispodobila tudi jaz uporabim prispodobo za to dogajanje. To početje, ki ga počnete danes, se mi zdi nekaj podobnega, kot da je nekdo, ki je v hudi stiski, mogoče ne čisto po svoji volji ostal brez službe in nima sredstev za preživetje. In zato, ker je v hudi stiski ker nima ničesar, kar bi dal otrokom za jesti, se odloči, da bo šel in ukradel nekaj iz trgovine. Ve, da to ni prav, da je to izven roba, ki določa igrišče, in da to ne sme storiti, vendar stiska je huda in to stori. Potem ima pa zveze v parlamentu in parlament spremeni ustavo tako, da v ustavo zapiše, to je dovoljeno pod določenimi pogoji. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Veste, 25. juhja, torej na današnji dan, pred mnogo leti, se je zgodilo nekaj zanimivega. Na današnji dan so ubili Karadžordža in pa rodil se je Gavrilo Princip. Kakšna simbolika. Ko smo že pri simboliki, včeraj so v Srbiji spremenili ustavo, da bi izboljšali možnosti Miloševiču, da ostane dosmrtni predsednik. Vendarle ne glede na ta dva datuma jaz upam, da bodo principi in norme veljale tudi v tej državi. Hvala.” Intervju: dr. Franc Zagožen »Dvokrožni večinski sistem bi ogrozil slovenski narod« Dr. Franc Zagožen, predsednik združene stranke SLS + SKD, je po sprejetju ustavnega zakona gotovo najbolj aktualna politična osebnost v državi. Zagovorniki dvokrožnega večinskega sistema so ga razglasili za narodnega izdajalca, njegovi somišljeniki mu pripisujejo zgodovinsko dejanje. Sam je prepričan, daje potrebno, namesto brezplodnih političnih tem, razpravljati o problemih in težavah, ki dejansko tarejo slovenski narod. Slovenska politična scena očitno ne deluje brez konfliktnih situacij. Po desnem prevzemu vlade, je vaša stranka podprla ustavne spremembe, sledil je razpad koalicije Slovenija in ohladitev odnosov z Janševimi socialdemokrati. Vlada deluje na nekaterih področjih dokaj dobro, na nekaterih se je zelo težko sporazumeti, ampak pogosto se dogaja, da vlada pred volitvami ne deluje najbolje. Če ne bi bilo konfliktov zaradi volilnega sistema, bi vlada verjetno delovala bolje. Gre za dolgoleten konflikt v državi. Pred štirimi leti smo si skupaj prizadevali za spremembo zakona o volitvah v državni zbor, tudi SDS, SLS in takratna SKD. Želeli smo doseči prav to, kar smo s spremembo 80. člena ustave storili sedaj. Edina razlika je, da smo se zavzemali za petodstotni prag. Ker takrat nismo uspeli, so socialdemokrati, odločeni uzakoniti dvokrožni volilni sistem, dosegli referendum. Pred volitvami leta 1996 se je državni zbor pol leta ukvarjal z zakonom o referendumu, nekajkrat je bilo vključeno tudi ustavno sodišče in po moji oceni je državni zbor naredil takrat velike napake. Ocena velja tudi za ustavno sodišče. Z izvedbo referenduma se je zadeva po volitvah za nekaj časa umirila. Prepričani smo bili, da referendum ni uspel, dobri dve leti pozneje pa je ustavno sodišče odločilo drugače. Stvari so se pred volitvami ponovno zaostrile in to bi se nadaljevalo, če problema ne bi razrešili, v naslednji mandat, in kdo ve, če bi se sploh zaključilo. SLS se je odločila, da to politično temo, ki Slovence samo razdvaja, enostavno preseka na edini možni in pravi način, kot ga predvideva ustava, ki pravi, da je državni zbor ustavodajni in zakonodajni organ. Odločeno je bilo z veliko večino. Za te spremembe smo pridobili več kot tri četrtine vseh poslancev. Za dvokrožni večinski sistem v državnem zboru zagotovo ni bilo več kot deset poslancev. Hočete reči, da celo vsi poslanci Socialdemokratske stranke ne podpirajo dvokrožnega volilnega sistema? Točno. Tildi del poslancev SDS je bil v veliki dilemi. Zadeve poznam, ker sem se z njimi pogovarjal. Izbire ni bilo, to je bil njihov strankarsko politični projekt in so bili prisiljeni vztrajati do konca. Po mojem je SDS, skupaj s predsednikom Janšo, naredila napako, ker si je to zadala kot ključni politični projekt in potem hotela, da je to ključni projekt spomladi nastale koalicije. To je seveda povsem nemogoče. V Sloveniji še ni bilo koalicije, ki bi imela dvotretjinsko večino, torej ne more biti tak projekt ključna zadeva ene koalicije, celo če bi bila prepričana, da se odloča prav. Pridobiti Dr. Franc Zagožen: “Združitev SLS in SKD je bila ključni politični dogodek zadnjih let” (foto: Sašo Bernardi) je potrebno veliko večje soglasje in to samo na podlagi iskanja rešitve, ki jo lahko podpre zadostno število poslancev. Pred štirimi leti ste bili vi osebno in zgornjesavinjska podružnica stranke velik nasprotnik koalicije z liberalnimi demokrati. Bojkotirali ste celo glasovanje o vladi dr. Drnovška. Tokrat ste podporo poiskali prav pri strankah komunističnega izvora... To je seveda interpretacija socialdemokratov, ker s projektom, ki dejansko ni imel nobene možnosti, niso uspeli. Potrebno je bilo najti krivca in SLS + SKD je pravzaprav bila tista, ki so ji socialdemokrati to vlogo določili že vnaprej. Vedel sem, da se bo tako zgodilo. Trditev Janeza Janše, da je SLS + SKD prestopila v komunistično liberalni blok, seveda ne drži. Gre za politično manipulacijo in prav nič drugega. SLS + SKD ni od ustanovitve Slovenske kmečke zveze pred dvanajstimi leti v ničemer spremenila svojih prepričanj oziroma politične usmeritve. Za spremembo ustave smo mi pridobili ZLSD in LDS, čeprav so tudi ti stranki vložili svoj predlog za spremembo 80. člena ustave. Vendar brez zvišan-ja volilnega praga, hkrati pa so razmišljali o odpravi volilnih okrajev. Pristali so na naš predlog, kar pomeni, da volilni okraji ostanejo. Če bi se projektu pridružila SDS, potem bi bil lahko volilni prag tudi višji. Vendar, štiriodstotni volilni prag za vstop v parlament je evropska norma. Znano je, da Lojze Peterle po združitvenem kongresu ni bil najbolj zadovoljen s položajem podpredsednika združene stranke. V tem je verjetno bistvo. Enotna odločitev vseh 28 poslancev za spremembo ustave je bila verjetno dobrodošla tudi Lojzetu Peterletu, da je upravičil svoj korak. Lojze Peterle, čeprav je osem let govoril drugače, se ni strinjal z združitvijo obeh strank. Sprejel bi jo pod pogojem, da bi bil on predsednik združene stranke. Prav ta njegova pričakovanja so bila vsa leta ključna ovira, da do združitve ni prišlo. Od lanske pomladi smo si prizadevali, da se združitev izvede tako, da se Marjan Podobnik in Lojze Peterle umakneta. Podobnik je to uvidel in ni kandidiral. Za predsednika stranke smo iskali tretjega človeka. Peterle, ki je dolga leta govoril, da se je pripravljen umakniti, in celo predlagal, da se združena stranka še naprej imenuje SLS, je potem ravnal drugače in dejansko poskušal preprečiti združitev stranke. Mislim, da se je zavedal, da na združitvi ne bo postal predsednik. Sam nisem imel ambicij postati predsednik, nazadnje pa sem sprejel to funkcijo, ker se je pokazalo, daje to edina možnost, da stranki združimo. Vse skupaj bi lahko potekalo drugače. Bil sem prepričan in še vedno sem, da bi nam bila zmaga na jesenskih volitvah zagotovljena, če bi ob združevanju ravnali pravilno. Dogodki so se odvijali drugače, prišlo je do močnih zapletov, kljub temu pa sem prepričan, da je bila združitev ključni politični dogodek zadnjih let. Očitajo vam, da ste krščansko demokracijo preprosto pogoltnili v svojo stranko. To je bil samo očitek Peterleta in njegovih pristašev. Večina članov SKD, tudi nekdanje vodstvo in tisti, ki so bili svoj čas odrinjeni, se v novi stranki ne počutijo tako. Nasprotno, veliko bolj sproščeno lahko delujejo. V organih nove stranke je razmerje ena - ena, čeprav je SLS na zadnjih volitvah dobila skoraj 20 odstotkov, SKD pa samo 9 odstotkov. Ste predsednik stranke, vodja poslanske skupine in predsednik Slovenske kmečke zveze. Se znotraj SLS + SKD sploh lahko kaj premakne brez Zagožna? (Nasmeh) Glejte, odločitve sprejemamo skupaj, tako da se ne more ničesar zgoditi, o čemer bi sam odločal. Pri SLS sem bil predsednik SKZ od takrat, ko je Ivan Oman prestopil k SKD. Po združitvenem sporazumu je ta čas do naslednjega kongresa mesto predsednika enotne Slovenske kmečke zveze pripadlo SLS. Vesel sem, dasmo ob tem Ivana Omana imenovali za častnega predsednika SKZ. Ravno zaradi združevanja z SKD smo se nekoč razšli. Ivan Oman je takrat prestopil v SKD prepričan, da bo na ta način pospešil združitev. Takrat je očitno bolj zaupal Lojzetu Peterletu, no, sedaj smo spet skupaj, vendar brez Peterleta. Kako poteka združevanje stranke na terenu, konkretno v Zgornji Savinjski dolini? V štirih od šestih občin je združitev opravljena. V Solčavi krščanski demokrati niso imeli svojega odbora, bilo pa je nekaj članov stranke in jih bo potrebno povabiti na občni zbor. V občini Nazarje je čutiti premajhno aktivnost, verjetno ne bo šlo drugače, kot da se skliče občni zbor članov. Ne gre za spore, enostavno za premajhno aktivnost v tem času. V Zgornji Savinjski dolini ne vidim nobenega problema, tudi v večini Slovenije ne, ponekod pa je ustanovitev nove stranke imela pričakovane posledice. Koliko je realno pričakovati volilne prebege vaših članov k socialdemokratom? Dejstvo je, da nekateri svetniki, izvoljeni na listi SLS, v celoti podpirajo politiko socialdemokratskih županov. Zaupam vsem Slovencem in Zgornjesavinjčanom tudi. Glejte, jaz sem sam takrat nasprotoval in večina upravnega odbora podružnice koaliciji z LDS. V tej koaliciji ni bilo lahko. Od leta 1992 so bili v vseh vladnih navezah, obnašali so se arogantno in kazali svojo premoč. Jasno je bilo, da bo LDS tudi v koaliciji z SLS to poskušala. Naša stranka se je liberalnim demokratom postavila bistveno bolj po robu kot prej socialdemokrati in krščanski demokrati. Mislim, da smo veliko več dosegli, čeprav veliko stvari ne teče, kot bi moralo. Dejstvo je, dase je začeladobragospodarskarast, urejen je marsikateri socialni problem. Dosegli smo bistveno povečanje otroških dokladov, večja je skrb za mlajše družine, predvsem tiste z manjšimi dohodki. Preprečili smo marsikatero odločitev, ki bi imela negativne posledice za državo. Skratka, želel bi bolj usklajeno delovanje koalicije z LDS, enako tudi sedaj z SDS. Ampak ne glede na to bilanca ni slaba. Levji delež krivde za negativne politične dogodke, s padcem Drnovškove vlade vred, je v zahtevi po dvokrožnem volilnem sistemu. Vesel sem, da ga nismo uzakonili, ker bi sicer, to zagotavljam, imeli desetletja probleme s tem. Pravim, da bi to ogrozilo slovensko nacijo in njeno vključevanje v Evropsko unijo. Govorite o uspehih, vendar je razkorak med tistimi, ki se gibljejo na eksistenčni meji, in milijonarji vse izrazitejši. Da šibke socialne in nikakršne pravne varnosti sploh ne omenjamo... Vidite, to so stvari, s katerimi bi se morali ukvarjati, ne pa z volilnim sistemom, ki je samo politično orožje ne pa resen projekt. Mene osebno je vsa leta obremenjevalo prav dejstvo, da je zaradi prej povedanega preprosto zmanjkovalo časa in energije za zadeve, ki bi jih morali delati skupaj. Res je, socialna diferenciacija je velika, ponekod tudi brezposelnost, ampak gospodarska rast obstaja. Vem, da je ta položaj za mnoge nesprejemljiv in tudi za državo kot celoto ni dober. Gospodarska in socialna stabilnost in trdnost nacije je ključna, posebno v takih časih, kot so sedaj in bodo tudi v prihodnje. V vsakem primeru bi morali več skrbi posvečati gospodarskim in socialnim vprašanjem in manj političnim bojem, ki ustvarjajo konfliktno situacijo, izgubo energije in negotovo prihodnost. Imate občutek, da Zgornja Savinjska dolina gospodarsko stagnira? Podjetja se ukvarjajo z golim preživetjem, turizmu tudi ne gre najbolje, na področju infrastrukture se premika po polžje... S tako oceno se ne strinjam povsem. Kolikor vem, dolina ni bila nikoli nadpovprečno razvita, vedno je zaostajala za slovenskim povprečjem. Morda je izstopala v nekaterih stvareh, na primer razvoj kmetijstva se je začel prej kot drugod po Sloveniji. Treba je priznati, da je imela dolina prednost zaradi iznajdljivosti ljudi. Iz gozdov so potegnili kapital za investicije. Vsi vemo, da je bila v bivši Jugoslaviji omogočena črna trgovina z lesom ravno zato, da so ljudje vlagali v investicije na kmetijah. V dolini se je precej stavilo na razvoj turizma, vendar je ravno poplava leta 1990 pokazala vse infrastrukturne slabosti. Res je, da se prepočasi gradi cesta Ljubno - Luče, ampak v tem času je uspelo odpreti mejni prehod Pavličevo sedlo in tako dolino vsaj nekoliko približati svetu. Infras- trukturnih investicij .katere vlaga država v Zgornjo Savinjsko dolino, ni tako malo; tu imamo še marsikaj, saj je cesta ob Dreti skoraj kolovoz. Ampak tako je bilo tudi pred petnajstimi leti. Mnogo tega se je naredilo po dolini. Brezposelnost je naslovenskem povprečju, seveda bi si želel boljših razvojnih programov. Dejstvo je, da državane more ustvarjati podjetij. Samo prebivalci te doline jih lahko. Boste v “domači” dolini kandidirali vi ali Jakob Presečnik? O tem se bomo še odločali. Leta 1996 sem kandidiral v volilnem okraju, kjer sem imel zelo slabe možnosti. Konkurenca je bila zelo velika, dobil sem blizu 18 odstotkov glasov, vendar sem bil izvoljen v državni zbor na podlagi nacionalne liste. Takrat smo to možnost uporabili, sedaj je ne bo in seveda bodo vsi kandidati enako tvegali. Odločili se bomo na podlagi analize. Odprava nacionalnih list seveda onemogoča, da bi dolina s 16.000 prebivalci imela v parlamentu tri poslance. Po naključju se lahko zgodi, da bosta izvoljena dva. Vendar iz različnih strank. Vam ob vseh zadolžitvah kdaj pride na misel, da bi se umaknili iz politike, se vrnili na fakulteto ali pa kar v svoj Volog pod Menino planino? V tem položaju bi bilo kaj takega neodgovorno. Kot predsednik stranke sem dolžan storiti vse, da bo stranka s tem programom uspešna. Za državo je to nujno potrebno. Potrebno je partnerstvo, ne samo med koalicijskimi partnerji, tudi medpozic-ijo in opozicijo. Če hoče nekdo uveljaviti svojo voljo ne glede na ceno, potem se stvar ne izide. To izkušnjo ima LDS, ki je izgubila vlado, enako se je zgodilo SDS, ki je ne glede na posledice hotela dvokrožni volilni sistem. Zagotavljam vam, da SLS + SKD nobenega partnerja ne bo izsiljevala. Resen in pameten dogovor je osnova in kdor hoče temu slediti, je lahko naš partner. Vprašali so me, katero stranko bi volil, če ne bi bilo naše. Moj odgovor je lahko potem, da bi moral to stranko ustvariti. Rad bi, da bi bila stranka na volitvah uspešna. Upam, da bo prišel čas, ko bom lahko nekoliko razbremenil, vendar ne z občutkom, da sem pustil kaj nepostorjeno in enostavno odšel. Edi Mavrič-Savinjčan Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje državnozborske volitve in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti strank, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do volitev bodo Savinjske novice izšle še trikrat: 15. in 29. septembra ter 13. oktobra. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubrikah Prejeli smo in Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje teh rubrik za interese posameznih strank in kandidatov. V primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje predvidoma 9. novembra izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik Zgornjesavinjski zdravstveni dom Prenovljen oddelek fizioterapije V sklopu prireditev ob prazniku občine Nazarje bodo v tamkajšnji zdravstveni postaji tudi uradno odprli temeljito prenovljene prostore fizioterapije. Omenjeni oddelek sicer na veliko zadovoljstvo pacientovinzaposlenihvprenovljenih prostorih deluje že nekaj mesecev, čakalne dobe pa tako rekoč ni več, saj pridejo ljudje na vrsto že v enem ali dveh dneh. Prenova oddelka fizioterapije je potekala od 17. januarja od 20. marca. V tem času so delavci podjetjaRe-mont iz Celja na podlagi načrtov arhitekta Borisa Sitarja iz Ločice opravili vsa predvidena dela z izjemo montaže klima naprave, za katero je v tej fazi zmanjkalo finančnih sredstev. Vodja oddelka Marija Horvat poudarja, da je čimprejšnja montaža klime nujna tako zaradi vse pogostejšega pregrevanja aparatov kot tudi počutja pacientov, saj se je v času hude poletne vročine kar nekajkrat zgodilo, da so nekateri izmed njih med terapijo izgubili zavest. Fizioterapija je na račun večje površine sedaj »bogatejša« za telovadnico, v kateri lahko istočasno vadi pet do šest pacientov. Vzpostavljene so tudi prostorske možnosti za names- titev aparatov, ki bi jih še potrebovali za celovito ponudbo fizioterapevtskih storitev. To so magnetna terapija, laser in UKV obsevanje. »Pacienti se v prenovljenih prostorih v primerjavi s prej bistveno bolje počutijo, enako pa veljatudi za nas, zaposlene,« pravi Marija Horvat in hkrati poudarja, da potreba po klimatizaciji fizioterapije nima nobene zveze z luksuzom, pač pa so razlogi zanjo pogojeni z optimalnim delovanjem aparatov in izvajanjem terapije. »Storitve za občane smo organizirali v času od 6. do 16. ure, kar pomeni, da jih omogočamo tako tistim, ki so v službi dopoldan, kot tudi popoldancem. V praksi ugotavljamo, da velika večina pacientov želi koristiti naše storitve v dopoldanskem času.« Franci Kotnik Mozirski gaj Do ponedeljka regata cvetja na vodi V Mozirskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev, od danes do ponedeljka pod naslovom Floriada 2000 poteka največja letošnja razstava rezanega cvetja v Sloveniji. Prizadevni upravljavci so po majskem neurju s točo park popolnoma prenovili, do konca avgusta pa ga je obiskalo že skoraj 50 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. locen od vhoda v Dostop do ribiškega doma je sedaj gaj (foto: Ciril Sem) Že spomladi je Mozirski gaj gostil 1.500.000. obiskovalca, kar je za 22-letno zgodovino gaja nedvomno lepa številka. Poletna vročina in suša parku nista veliko škodili, saj so upravljavci pred nekaj leti zgradili zahvalni sistem, ki skrbi za »dobro kondicijo« rož in ostalih rastlin v parku. Tako je gaj v odličnem stanju pričakal številne lepote željne obiskovalce Floriade 2000, na kateri sodeluje preko 80 razstavljavcev. Na slab kilometer dolgi strugi skozi park si je moč ogledati čudovite cvetlične aranžmaje, ki so plod dela nemških in slovenskih mojstrov. Aranžmaji plavajo na zanimivih plavajočih objektih, kot so na primer flos, čolniček, paleta... in so zares prava paša za oči. V letošnjem letu so v parku etiketirali oziroma označili večino rastlin, kar je obiskovalcem zanesljivo v dobrodošlo pomoč. Zaživeli so vsi etnografski objekti, nadvse zanimiva pa je tudi velika čebelarska razstava. Pred parkom tudi tokrat poteka manjši sejem, kjer je mogoče kupiti različnejše artikle za ureditev vrtov in okolice domov. Dokončno je urejen tudi ločen dostop do ribiškega doma, ki je v preteklosti marsikdaj predstavljal kamen spora z mozirsko ribiško družino. Sedaj je park z ograjo, ki ne deluje moteče na okolje, popolnoma ločen od domovanja ribičev, v času Floriade 2000 pa bo seveda urejen tudi prometni režim, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zastojev. Mozirski župan Jože Kramer bo v petek popoldne v čast prireditve pripravil sprejem s kulturnim programom, ki bo pomenil tudi neke vrste uradno otvoritev, čeprav bo park seveda odprt že od 8. ure zjutraj. Upravljavci parka na čelu s predsednikom Darkom Beletom pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu skupaj z občino rešili še eden pereč problem, to pa so sanitarije. Doslej so se morali vedno (in tako je tudi v teh dneh) posluževati prenosnih sanitarnih kabin, glede na vsakoletno število obiskovalcev pa je seveda nujno potrebna trajnejša rešitev. Franci Kotnik Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje in Gostišče Gams Mozirje FESTIVAL AMATERSKIH ANSAMBLOV - FAMA 3 KDAJ? Festival bo potekal od 1. do 3. septembra 2000 v popoldanskem času. KJE? Na prireditvenem prostoru gostišča Gams pred vhodom v Mozirski gaj v času Floriade 2000. NASTOPAJOČI: 1.9.2000: rock, funk in pop skupine 2.9.2000: zabavne in narodno-zabavne skupine 3.9.2000: etno skupine in skupine z ljudsko glasbo Kinološko društvo . Zgornje Savinjske doline 1 /jL A j/ obvešča, ’■ da bo v jesenskem času / if.^ znova organiziralo malo šolo za \C\n /| vodnike psov. l\ 1 K i Informativni dan bo v nedeljo. 3. septembra 2000. ob 10. uri na j j |\ (T vadbišču v Varpoljah. / r I r/i/1 Vljudno vabljeni! y Šmihel nad Mozirjem Ovčarski praznik ohranja tradicijo Mladi iz Šmihela nad Mozirjem so v sodelovanju s sovaščani tudi letos na tretjo avgustovsko soboto pripravili tradicionalni ovčarski praznik. Obiskovalcem so prikazali običaje, ki so v preteklosti v teh krajih krojili življenje, ob koncu popoldneva pa so organizirali še igre med zaselki, ki so obiskovalce tudi nasmejale. Prostor med šolo in cerkvijo je v sobotnem popoldnevu popolnoma oživel in si nadel pridih domačnosti, ki so ga krepile pesmi domačih pevcev pod vodstvom Antona Acmana. Mladi Šmihelčani so prostor s pomočjo starejših kolegov spremenili v pašnik, ograjen s turškim plotom. Skorjevka, kakršne v preteklosti v planinah niso bile redke, je vabila s prijetnim vonjem po “masovneku” in “obrnjeneku”, ki ju je za vse obiskovalce kuhala pastirica, moški pa so se družno lotili potrebnih opravil. Strižci so ročno strigli ovce. Pred striženjem je bilo potrebno ovco umiti v čisti vodi, iz pridobljene ostrižene volne pa so česali in predli niti za topla oblačila. Svojega dela so se urno lotili tudi tesarji, izdelovali so se “šiklni” in ostali kmečki izdelki, potrebni za vsakodnevno uporabo. Po prikazanem bi težko rekli, da možje teh opravil ne opravljajo več vsakodnevno, saj je v njih še vedno živa in prisotna potrebna spretnost. Kmečka opravila je povezovala ubrana pesem, obiskovalci pa so se radi ustavili tudi ob pripravljenih sladkih dobrotah in kruhu iz krušne peči, ki so ga ponujale članice akti- Kmečka opravila so privabila poglede številnih obiskovalcev (foto: Ciril Sem) va kmečkih žena. Drugi del prireditve je bil namenjen šaljivim igram. Med sabo so se pomerili člani štirih ekip. V prvi igri so se podali na krajši pohod, meril se je čas in kot je bilo pričakovati, so največ kondicije zmogli domačini. Pri metu klade se je pokazala moč. Vsakodnevna opravila, s katerimi se razvijajo in krepijo mišice, so očitno najtežja na Brezjah, saj je najdlje poletela prav klada iz njihovih rok. Lok ni orodje, ki bi ga uporabljali vsakodnevno, in to se je več kot očitno pokazalo pri streljanju v tarčo. Domačini so jo zadeli enkrat, člani ekip Brezje in Prepihovci so zadeli po dvakrat, za Selane pa je bil lok nerešljiva uganka, saj tarče niso zadeli niti enkrat. V finalni preizkušnji so se pomerili v vožnji s samokolnico. Potrebno je bilo premagovati ovire, pri tem pa paziti na vodo, ki so jo vozili s sabo. Največ spretnosti so tudi tokrat pokazali Breščani, ki so s tem postali skupni zmagovalci. Mladi so se ob koncu med sabo pomerili še v vlečenju vrvi. Zmaga je ostala v Šmihelu, kar je tudi prav, saj so si jo domačini gotovo najbolj želeli. Svojevrstna poslastica letošnjega ovčarskega bala je bila čebelarska razstava v večnamenskem šolskem prostoru. Postavili so jo domači čebelarji v sodelovanju z mozirskimi. Obiskovalci so si lahko ogledali čebelarsko literaturo, panje, orodja, ki se uporabljajo pri točenju medu, izdelke iz medu in njegovo uporabo v medicinske namene. V zastekljenem panju si je bilo moč ogledati čebele v naravnem okolju, vsak obiskovalec pa je med njimi poiskal tudi matico. Za prijazno vodstvo po razstavi sta poskrbela domača čebelarja, ki se zavedata pomena, ki ga imajo čebele za ljudi že od nekdaj. Sladokusci so lahko različne vrste medu tudi poskusili. Benjamin Kanjir Območni odbor Rdečega križa Mozirje Uspeli krvodajalski akciji V četrtek, 17. avgusta, bi petek, 18. avgusta, sta v Nazarjah bi naLjubnem ob Savinji potekali največji letošnji krvodajalski akciji v naši dolini. V nazarsko osnovno šolo je prišlo darovat kri 322 krvodajalcev, kar je 47 manj kot v lanskem letu. Prvotno razočaranje je omililo sporočilo Rdečega križa Slovenije, v katerem so nam čestitali za uspelo akcijo. Glede na dopuste in vročino, ki je udeležijo akcije v bližini svo- Medobčinsko društvo invalidov Trenutki za pozabo vsakdanjih skrbi Prostor pred domom planincev v Logarski dolini je bil zadnjo soboto v avgustu pravo mravljišče. Prizadevni organizatorji, Medobčinsko društvo invalidov Zgornje Savinjske doline, so pripravili že četrto srečanje invalidov, po tihem pa upajo, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. je v teh dneh neusmiljeno naraščala, je bila akcija kljub manjšemu številu udeležencev uspešna. Naslednji dan smo akcijo izvedli na Ljubnem ob Savinji in jo ob 13. uri zadovoljni zaključili z udeležbo 146 krvodajalcev, kar je le 6 manj kot lani. Že drugo leto zapored imamo po pet akcij na leto, kar pomeni, da se lahko ljud- jega kraj a. Upamo, da skupno število udeležencev na koncu leta ne bo bistveno manjše od lanskega. Zahvala velja vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi omenjenih akcij, vse krvodajalce pa že sedaj vabimo na zadnjo letošnjo akcijo, ki bo v nedeljo, 8. oktobra, v Lučah. lika Kramer Poleg domačinov Zgornjesavin-jčanov so v goste prišli tudi invalidi iz Celja, Žalca, Laškega, Rimskih Toplic, Raven na Koroškem, Dravograda, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Velenja, Kamnika, Slovenj Gradca in Zgornjega Posotelja. Prisotne je pozdravil predsednik Medobčinskega društva invalidov Zgornje Savinjske doline Tone Gračner. Udeležencem je zaželel, da bi za trenutek pozabili na svoje skrbi, se spočili, naužili svežega gorskega zraka ter se vrnili domov srečni in polni nove energije za premagovanje vsakodnevnih težav. Pozdra- vom in dobrim željam sta se v svojih govorih pridružila tudi župan občine Solčava Vojko Klemenšek in poslanec DZ dr. Franc Zagožen. Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc je kot slavnostni govornik orisal nekaj ključnih problemov, s katerimi se invalidi srečujejo v današnjem času. Uradni del srečanja so popestrili s kulturnim programom in športnimi igrami. Mnogi so lepo vreme izkoristili za izlet do slapa Rinke, pogumne-jši pa so se podali tudi na bližnje vrhove. Marija Sukalo Društvo kmetic Slovenije Sončki na počitnicah Društvo kmetic Slovenije je letos omogočilo letovanje kmečkim otrokom iz socialno šibkih družin. V pomoč jim je priskočila Športna unija Slovenije, ki je odstopila prostor za taborjenje. Tako so se prvi teden v avgustu v Gozdni šoli v Mozirju zbrali otroci iz vseh regij, tudi iz Zgornje Savinjske doline, ter pod geslom Sončki na počitnicah uživali v lepotah naše doline. Denarna sredstva, ki so bila potrebna za takšno obliko pomoči, so zbrali z različnimi akcijami na Svetovni dan kmetic, ki je vsako leto petnajstega oktobra. Ta dan so članice pripravile predstavitev društva, ki deluje na prostovoljni osnovi, in svoje naloge, prodajale domače izdelke, zbirale prostovoljne prispevke... Letošnje letovanje je bilo namenjeno športnemu druženju otrok in rekreaciji. Obiskali so Šport center Prodnik, kjer so veslali v kajakih in kanujih, pri Levcu so jahali konje, odpravili pa so se tudi v Logarsko dolino in na Okrešelj, naredili nekaj daljših pohodov na Dobrovlje in spoznavali rastlinje naše doline, se kopali na obrežju Savinje ter organizirali nekaj športnih turnirjev. Na tabornem prostoru so se »sončki« pomerili v nogometu, košarki in lokostrelstvu. Teden prijetnega bivanja v Mozirju so zaključili z družabnim srečanjem otrok in njihovih staršev v Šport centru Prodnik v Juvanju. To je že drugo letovanje v naši dolini, ki ga je organiziralo društvo, saj so se lani zbrali v Logarski dolini na kmetiji pri Covniku. Želja vodstva Društva kmetic Slovenije je, da bi lahko otrokom Na razpotju, ki je označevalo lažjo in zahtevnejšo pot, smo se razdelili v dve skupini. Zahtevnejša pot je bila krajša, vendar bolj strma. Po približno uri hoda smo prišli do cvetočega travnika. Vreme, ki je bilo v juliju večkrat slabo kot lepo, nam je bilo to nedeljo naklonjeno. Ravno prava omogočile tudi letovanje na morju, kar so si zadale v plan dela za prihodnje leto. Marija Sukalo Kmečki otroci na obisku v Šport centru Prodnik (foto: M. Šukalo) toplota in rahlo pihljanje vetra je pripomoglo k prijetni hoji, čisto ozračje pa nam je omogočilo, da smo z jase, ki je bila že precej visoko, občudovali gorenjsko pokrajino. Okrog dvanajste ure smo skoraj že vsi prispeli na goro, kije bila visoka 1471 metrov. Najprej smo imeli oddih in okrepčitev, nato pa še razgled na vse strani v dolino. Pot bi lahko nadaljevali proti Tolstemu vrhu, za kar pa je bilo premalo časa. Po vrnitvi v dolino nas je avtobus odpeljal se v Dolžanovo sotesko, ki jo okrog in okrog obdajajo skale. Zanimiva je po tukajšnji zgradbi kamenin. V večernih urah smo se vrnili v Mozirje, kjer se je naš lep izlet zaključil. Melita Korošec Taborniki - rod Sotočje Nazarje Krst, svojevrsten sprejem med tabornike Taborniki roda Sotočje so se celo šolsko leto pridno udeleževali sestankov, na katerih so se seznanjali z naravo in si pridobivali taborniško znanje, konec junija pa so pripravili čisto pravo taborjenje na lastnem tabornem prostoru Laze, ki so ga v uporabo dobili od Občine Nazarje. Programovodja Ivo Collautti in taborovodja Zvonka Zakrajšek sta se potrudila, daje taborjenje potekalo po določenem programu, ter otrokom približala taborništvo in njegove čare. V štirih dneh, kolikor so preživeli v naravi pod šotori, so spoznavali okolico in utrjevali osvojeno znanje na sestankih ter se ukvarjali z različnimi taborniškimi aktivnostmi. Najmlajši so letos taborili prvič, zato so jim starejši taborniki pripravili krst, svojevrsten sprejem v taborniške vrste. Spoznali so tudi čare in tegobe življenja na prostem ob deževnem vremenu. V času taborjenja so obiskali Lokostrelski klub Mozirje in na Pobrežju, kjer je sedež kluba, spoznavali delo lokostrelcev in izvedeli marsikaj novega o uporabi loka in lokostrelskih veščinah. Za nameček so radovedneži lahko preizkusili tudi svoje sposobnosti v zadevanju tarče z lokom. Na tabornem prostoru Laze so tabornike obiskali člani reševalne enote Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline s psi. Podučili so jih o reševanju ter jim razkazali reševalno opremo. Največje navdušenje je vsekakor povzročil prikaz poslušnosti psa reševalca in reševanje ponesrečenca. Vse dni taborjenja niso pozabili niti športnih aktivnosti in družabnih iger, s katerimi so ob tabornem ognju zaključevali večere. Ob zaključku taborjenja so pripravili družabno srečanje, kjer so staršem in gostom predstavili življenje v taboru ter najbolj prizadevnim tabornikom podelili priznanja. Mentorica Zvonka Zakrajšek je med taborjenjem poskrbela, da so se mali medvedki in čebelice, kot se najmlajši imenujejo, dobro počutili in niso pogrešali staršev, čeprav so prvič prespali v šotorih. Marija Šukalo Zadovoljni mozirski planinci na Kriški gori Planinsko društvo Mozirje Izlet na Gorenjsko 2 3. julija je Planinsko društvo Mozirje organiziralo izlet na Gorenjsko. Zbrali smo se ob 7. uri pred občino in se odpeljali proti Tržiču. V kraju Gozd smo izstopili in se napotili proti Krišni gori. Turistično društvo Nazarje V finalu rolanja znanje in spretnost Zadnjo počitniško soboto je otroke in mladino iz Zgornje Savinjske doline na športno igrišče v Nazarje privabilo srečanje rolarjev in skejtarjev. Tamkajšnje turistično društvo je pripravilo že 7. tradicionalno tekmovanje v rolanju, na katerem so lahko ljubitelji tovrstnega rekreativnega športa opazovali pogumne tekmovalce. Voditelj letošnjega tekmovanja je bil Igor Grofelnik, ki je ob pomoči sodnikov Matica Grudnika, Jureta in Klemna Šemenca ter Urbana Hofbau-erja pokazal, da se med mladimi rotorji skrivajo tudi dobri animatorji tekmovanj. Letos žal ni bilo dolgoletnega sodelavca in rotorja Iztoka Gregorčiča iz Celja, ki se je smrtno ponesrečil na morju. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele: v prvem so se tekmovalci preizkusili v hitrostni vožnji, kjer so merili čas; drugi del je bil namenjen izkazovanju spretnosti ne glede na starost; tretji, finalni, del pa je bil namenjen najboljšim iz prvega in drugega kroga. Potekal je po vzoru svetovnih tekem, ki jih lahko gledamo na Eu-rosportu. Vsak tekmovalec je imel na razpolago natanko eno minuto časa, v katerem je moral pokazati čim več svojega znanja in spretnosti. Med predšolskimi rolarji je bil na- jboljši Matic Pečovnik pred edino predstavnico deklic, petletno Aljo Grofelnik na drugem in Tilnom Ugov-škom na tretjem mestu. V kategoriji do 10 let je zmagal Jaka Planovšek, drugo mesto je pripadlo Jožku Tlak-erju, tretje mesto pa je zasedel Luka Venek. V kategoriji nad deset let je bil rezultat naslednji: Denis Krznar je zasedel prvo mesto, za njim pa sta se zvrstila Tadej Cesar na drugo in Boštjan Ročnik na tretje mesto. V finalno rolanje, kjer je prevladovalo znanje in ne moč, so se uvrstili Tadej Cesar iz Mozirja, Denis Krznar, David Obran, Boštjan Ročnik in Luka Venek, vsi iz Nazarij. Tekmovalci so v finalnem delu pokazali trike in veščine na koleščkih, ki pa so bili različno ocenjeni. Največ, 130 točk, je s svojim nastopom osvojil Boštjan Ročnik, za njim se je uvrstil Denis Krznar z 92 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Tadeju Cesarju, ki je za drugouvrščenim zaostal za 7 točk. Najmlajši tekmovalec letošnjega zabavnega druženja na koleščkih je bil še ne štiriletni Jan Napotnik, ki je prejel posebno nagrado. Najboljšim v različnih kategorijah je medalje in pokale podelil župan občine Nazarje Ivan Pumat. Letošnje tekmovanje v rolanju je pokazalo, da je Iztok Gregorčič z učenjem in razkazovanjem različnih veščin na koleščkih za sabo pustil kar nekaj dobrih rotorjev, ki bodo v naši dolini nadaljevali njegovo delo. Koliko so se že naučili, so pokazali v atraktivnem programu, kjer so najbolj drzni, Jure in Klemen Šemenc ter Nejc Grudnik, preskočili tudi avto. Marija Sukalo Planinsko društvo Ljubno ob Savinji Zelo uspešni na orientacijskih tekmovanjih S 120 člani in 120 mladinci je PD Ljubno ob Savinji eno večjih društev v Zgornji Savinjski dolini. Poznano je predvsem po vsakoletni organizaciji planinskega pohoda iz Rastk mimo nekdanje partizanske bolnice v Trački planini na Travnik do planinske koče Koča na Travniku (ki je z dežurstvi oskrbovana poleti ob vikendih in praznikih, z dogovorom tudi izven terminov) in čez Zelenjak ter Primož krožno nazaj na Ljubno. Na Travniku za 1. maj zakurijo kres, aktivno delo, večinoma udarniško, pa poteka celo leto z urejanjem okolice koče. Lani so obnovili streho, dogradili ekološke sanitarije, na Tbmovki (20 minut hoje od koče) pa so zgradili Joškov razgledni stolp (1.637 m n.v.). Markacisti so obnavljali smerne table, poti, pomagali pri obnovi krožne poti Sopat. Mladi planinci se udeležujejo planinskih taborov (lani v Podvolovljeku, letos v Završnici) pod vodstvom mentoric in vodnic, radi prisluhnejo predavanjem z diapozitivi (Jernej Grudnik o Andih, Marija Sodja Kladnik o Nepalu). Planinci sodelujejo tudi na prireditvi Flosa-rski bal ter pomagajo drugim društvom. Dve leti zaporedoma smo ljubenski planinci zelo uspešni v orientacijskih tekmovanjih. V področni ligi Smrekovec (PD Ljubno, Gornji Grad, Rečica, Mozirje, Šoštanj, Velenje in Vinska Gora) smo se že drugič kot prvo uvrščene ekipe (v kategorijah A, F, E) po štirih izbirnih tekmovanjih v različnih krajih (letos na Graški gori v organizaciji PD Velenje, Šmihelu - PD Mozirje, naRečiciob SavinjiinvGorn-jem Gradu) udeležili državnega tekmovanja v orientaciji vorgani2aciji MK PZS (toni na Donački gori smo v kategoriji Adosegli 9. mesto, v kategoriji F 3. mesto, prav tako tudi v kategoriji E - 3- mesto; letos na Pohorju pri Mariborski koči v kategoriji A-7. mestojan-ja Grohar, Klara Retko, Eva Budna in Maja Bolko, v F - 5. mesto: Drago, Brigita, Maja in Deja Vrčkovnik in v kategoriji E - 2. mesto: Irena Retko, Marija Grohar, Ančka Budna in Ana Kamp-lin). Tekmovanja poleg kondicije zahtevajo tudi znanje iz vremenoslovja, planinskega izrazoslovja, orientacije, zgodovine planinstva, prehrane, prve pomoči, opreme, poznavanje gorstev, planinskih koč, cvetja, varstva narave in vozlov. Letos so uvedli tudi streljanje z zračno puško in lokom. Poleg tovarištva, prijetnega druženja, so tekmovanja premagov-anja samega sebe, spoznavanje novih krajev... Nudijo nam spoznavanje biserov naše dežele, ki so drugače le označeni na zemljevidih. Planinstvo je torej ena najcenejših, koristnih in dostopnih rekreacij, višine pa nabijejo človeka z višjimi nivoji energij, ki jih civiliziran svet izgublja, ker se preveč odmika naravi in sožitju z njo. Irena Retko Drugouvrščene na državnem tekmovanju v orientaciji: Ana Budna, Ana Kamplin, Irena Retko in Marija Grohar Travnik V vročih avgustovskih dneh se je marsikdo odločil za obisk katere od planin, kjer je bila temperatura kljub vsemu nekoliko znosnejša kot v dolini, Novaštifčani pa so v nedeljo po Razpelo na Travniku je blagoslovil župnik Lojze Ternar (foto: Savinjčan) velikem šmarnu poromali na planino Travnik iz povsem drugega vzroka. Člani pašne skupnosti Travnik -Menina planina so nedaleč od pastirske koče, ob poti proti vrhu Menine, postavili tri metre visoko razpelo s Kristusom. Božje znamenje, ki bo služilo tudi kot kažipot planincem in lastnikom živine ter vsem mimoidočim, zre daleč preko doline vse do strmin Grintavcev na drugi strani, kot da želi simbolično povezati ljudi dobre volje pod gorami in planinami. Blagoslov je opravil in daroval mašo župnik Lojze Ternar, s številnimi domačini in člani pašne skupnosti pa je popoldan preživel tudi dr. Franc Zagožen, predsednik SLS + SKD. Srečanje na planini Travnik naj bi poslej postalo tradicionalno. Savinjčan Luče ob Savinji Hlajenje v naravi V pasje vročih avgustovskih dneh, ko je dnevna temperatura krepko presegala 30 stopinj Celzija in ko je bilo vsako opravilo razen posedanja v senci že kar zdravju nevarno početje, so v Lučah mladi in tudi manj mladi našli zatočišče v Hočevarjevi lavi. Ni jih motila ledeno mrzla Savinja, saj je dosegla komaj 15 stopinj, ohladili so se pa le. Nekateri morebiti celo prehladili, kar bi lahko prav prišlo šolarjem. Prihodnji teden bodo hrami učenosti ponovno odprli svoj a vrata - nahoden in s svečo iz nosa pa se menda ne spodobi pred sošolce in še manj pred stroge učitelje. Malo zašalo, dejstvo je, da se poletje nezadržno poslavlja in s tem tudi brezskrbno namakanje v Savinji. Savinjčan Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti! V ŽELITE NAJBOLJŠE ZA SVOJE HIŠNE LJUBLJENCE: samo pri nas dobite vrhunsko hrano za pse in mačke znamke Royal canin, Eukanuba, Iams in Purina Pro plan ter hrano za ptice, ribe in glodalce. Pripravili smo tudi vse za potaknjence in setev. Vabljeni! VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA c (V tV OTROŠKI KOMPLETI iz mikro-velurja. T R G Q VI N y*r Natrgu\3V V ' t ^ r >3330 Moziije'v Tel.: 063/ 831 981 V Ostanki poletne konfekcije | od 900 do 1.500 sit. => VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA Štefka in Janez Zupanc, Zotlerjeva iz Luč Razdala svojo dobroto in ostala sama Kako nerazumljivo se vrtijo kolesnice življenja. Daješ in upaš na hvaležnost, občutljiva starostta občutek še poglablja, reka pa teče svojo pot in prevečkrat pozablja na popotnike ob njej. Zakonca Štefka in Janez Zupanc sta poosebljena skromnost. Popotnik, ki ga pot pripelje v Luče, se preprosto mora peljati mimo njune hišice. V strmino nad Savinjo sta jo vsadila, dovolj visoko in dovolj varno od nepredvidljivih penečih valov. Jernej Plankl je njun prijatelj in opora v letih, ko sta ostala sama. Kaj drugega kot slučaj, na dan našega obiska je gospodar Janez napolnil 85 let življenja. S Štefko shajata skupaj že polnih 56 let in nič jima ni napoti, samo zdravja potrebujeta in dobro besedo. Slučaj ju je združil, spoznala sta se na vlaku, leta 1943 je bilo, v času največje svetovne morije. Iz Celja do Petrovč je bila dolga njuna skupna vožnja z vlakom, dovolj za naslov in simpatijo. Nič nista veliko odlašala, Janez je pisal, Štefki je bil korajžen fant pravšnji in leto pozneje sta se vzela. Vsega se je nakotrljalo v teh letih, dobrega in slabega in slabše, kot je bilo, bolje sta se razumela. Oče Janez si počasi prižge cigareto in potegne. 25 let je bil predsednik lučke-ga Rdečega križa, sedaj je že nekaj časa častni predsednik humanitarne organizacije v kraju. Po dve krvodajalski akciji na leto so organizirali, delili obleke, zraven pa še precej postorili za ambulanto. Njim gredo zasluge, da so imeli lučke ženske v osemdesetih letih celo ginekologa na razpolago v domačem kraju. Marsikaj je bilo drugače, se spominja Janez, kupovali in »fehtali« so opremo, ampak ljudje so bili pripravljeni sodelovati. Toliko tega se je spremenilo. Včasih je kadil makedonski Ibar, potem je presedlal na West. Okoli dvanajst cigaret na dan gre v dim, za rojstni dan se je številka povzpela na petnajst. Že dobrih 60 let kadi. Samo šest tednov je pavziral vmes in tistikrat je pošteno zbolel. Tako zelo, da ga je dohtar nagovarjal, naj si jih kupi. Mama Štefka poskuša nežno ugovarjati njegovi cigaretni filozofiji -ženske pač niso zdrave, če katero ne rečejo - dimna opojnost je nevsiljivo napolnila kuhinjo. Pred desetimi leti sta izpregla, članarino pa je častni predsednik plačeval do lanskega leta. Saj, nekaj je denar, drugo pabaharija: lučki krvodajalci ju pogrešajo še sedaj. Tudi z ostalimi kraji po dolini so sodelovali - vsak je vlekel voz v drugo smer - ko pa je organizacijo prevzel dr. Franc Širko, so se stvari uredile. Nobe- nih motenj ni v spominu Zotlerjevega očeta. Mama doda, da so vse delali zastonj. 17 let je nosila na Kozjansko oblačila. Ata gleda mamo, besede so odveč -molit ne zna, zna pa kleti. Sedemkrat je bil operiran, štiri leta je že njegov edini tovariš divan v kuhinji; far, žandar, komunist, vsi so enaki. Tako razmišlja oče Janez, vendar v njegovem razmišljanju ni zaznati nobene hudobije. Prehojena pot in izkušnje. Tudi sedanja politika narod samo vleče za nos. Še dobro, da sta z mamo skromnosti vajena, kot čebelici - šest do deset panj ev je bilo svoj čas pri hiši. Tudi z Jernejem ju je združilo čebelarjenje - pošten človek je v hiši dobrodošel vsako minuto. Navezala sta se nanj; starost in samota nista prijatelja, zato pa je Jernej kakor iz njunega gnezda. Človek potrebuje človeka, ko opešajo noge in obnemorejo roke. Ko je odvisnost vsak dan večje breme, je lepo imeti nekoga ob sebi. Bilo je in je minilo - vendar še traja; vzgled dobrote in ponižne skromnosti, tudi Janezove lovske nagajivosti in Štefkine umirjenosti. Na kraju ali začetku vasi - odvisno od tistega, ki krene na pot proti njuni hišici. Vrata so vedno odprta. Savinjčan Knebušakova kmetija pod Rogatcem Brez pomoči sosedov ne bi šlo več Mnogo kmetij je bilo nekdaj raztresenih po prostranem gornjegrajskem pogorju. V različnih obdobjih in pod različnimi režimi so se borile za preživetje, prenekatera je klecnila in povsem opustela. Demografska ogroženost v teh hribih se tudi s samostojno državo ni veliko izboljšala - kmetije umirajo, med njimi tudi kmetija Petra Završnika, Spodnjega Knebušaka, ki se s priletno materjo mukoma upira lastnim slabostim in precej apatično gospodari na posestvu, ki je preživljalo številne močne rodove. Pred 17 leti, k) je živel še očejanez, so postavili novo hišo. Morebiti bodo nekoč do nje napeljali tudi vodo in elektriko - potem bi se dalo živeti. Samo nekaj volje in energije se zdi, da manjka... Saj, živi se tudi tako, Peter in mati sta očitno zadovoljna tudi v stari hiši, ki je razmajana, streha pušča, njena podoba pa spominja na opustošeno karavlo nekje na soški fronti. Njena podoba se zrcali tudi na svinjaku, v katerem sameva en prašič. Jeseni bo šel pod nož, pripoveduje Peter. Nekaj želodcev bo ostalo doma, ostalo bo prodal. Denar se vedno rabi, pravzaprav ga ni nikoli preveč. Leta 1962 je v hribovju pod Rogatcem razsajalo neurje in da bo siromak še večji bednež, je strela našla pot v Knebusko gospodarsko poslopje. Takrat je bil gospodar še pokojni očejanez. S pomočjo Peter Završnik: “Brez pomoči sosedov ne bi Šlo...” (foto: Savinjčan) sosedov in znancev so tistikrat postavili nov marof - v štirih desetletjih pa ga je zob časa toliko dodelal, da so zopet morali pristopiti na pomoč sosedje. Streha je klonila pod vsemi tegobami, kdo ve, če bi zdržala še eno zimo. Franc Bezovšek, sosed iz nasprotnega brega Lenarta, je organiziral fante in tudi tesarski mojster Franc Jelšnik je udarniško priskočil na pomoč. Nekaj je primaknila tudi mozirska Zadruga in delo je steklo. Če je streha, kot se spodobi, potem je lažje -11 juncev in volov se pase na Lepenatki. Če bo sila za denar, bo pač moral kakšen še pred zimo iz hleva. Mikalo me je, da pogledam v notranjost, vendar se mi korak ustavi pred nabitimi govejimi rogovi na vogalu štale. Simbolika, ki govori brez besed. 42 hektarov je veliko posestvo, niti pedi ravnine. Seno Peter še vedno nosi v bremenu, mati pa se za njim muči z grabljami. Samo kako dolgo še... Razmiš-ljanje o ovcah in kozah, ki bi lahko popasle nehvaležne grinte, so menda samo sanje. In vendar je v teh hektarjih precej gozda, samo vroke bi kazalo pljuniti. Vsak pač moli svojega boga, pravi pregovor, Bezovšek pa dodaja, da bodo pomagali napeljati elektriko in vodo v novo hišo. Kmetija se mora ohraniti, z novimi rodovi bo morebiti več volje za dostojen spopad z grintami in bregačami. Tudi zato, ker možnosti niso povsem brezupne - vendar bo moral ribe loviti tudi gospodar Peter. Bavarski dvori (3) Živel v pravljici, umrl v krimi romanu Kraji, kjer smo potovali, so po gorovju in dolinah zelo podobni naši Zgornji Savinjski dolini. Torej je Bavarska kar solidno lepa dežela. Vozili smo se po Nemški alpski cesti. Nek odsek celo imenujejo Romantična cesta. Verjetno ji je dal ime nemški domačin, ki se je kdaj peljal po naših cestnih nadomestkih in se mu je stožilo ob spominu na lep asfalt, ki ga premorejo tam. Fontana pred Linderhofom, kjer običajno brizga vodomet do 30 metrov visoko (Foto: IS) Preko poldneva so se temni oblaki umaknili belim, beli pa so dali malo prostora tudi soncu. Do naslednjega gradu ni bilo daleč. Postali smo v lepi vasici, katere hiše so, kot po večini vasi, kjer smo se vozili, krasile slikarije okoli oken, polken in vrat. V vseh teh turističnih vaseh ima gost priliko pustiti kar nekaj denarcev trgovcem s spominki. Pri tem ni preveč pomembno, s katero od zahodnih valut pridete. Tako kot Avstrijci tudi Nemci jemljejo marke ali šilinge. Na enem od gradov sem imel priliko videti, kako je gospa z razglednicami vzela celo dolarje in drobiž vrnila v šilingih, ki jih je imela ravno največ. Seveda nam je vodička odsvetovala uporabo tolarjev. Sam nasveta nisem upošteval. Nekemu ljubljanskemu paru sem vzel tolarje v zameno za dia-film, ki sem jima ga ugodno prodal, ko sta ostalabrez tega foto-materiala sredi gradu. Ne ugibajte, koliko filmov na takšnem izletu vidi svetlobo Bavarske. Denarnica je šele nekaj dni po izletu občutila, kako prazna je lahko, fotoalbumi pa so občutili vso težo grajskega zidovja. Nihče od nas ni slutil, kaj skriva gorska vasica v zaledju svojih gozdov, dokler se nismo sprehodili skozi park do enega najslikovitejših Ludvikovih gradov. Linderhof, dvorec sredi samome doline, obdan s hribi, sredi zelenja, nas je prevzel s svojo lepoto in 30 metrov visokim vodometom pred gradom in dva metra višjimi kaskadami Neptunove fontane za njim še bolj. Kaskade so malodane stopnice, prek katerih je nekdo obrnil veliiiiko vedro vode. Ta voda ne preneha teči že od zmeraj. V vznožju kaskad je velik kip konj v drncu, ki jih ta voda verjetno hladi, saj bi se drugače pregreh, ker pač tečejo na mestu. Vsi so se strinjali z mano ob tej ugotovitvi. Nasploh smo skupaj ugotovili, da je kralj Ludvik II. tudi m pokazal po vsej Bavarski svoje splošno znano neznanje o financah. Najprej se je uračunal, ko je hotel tu postaviti kopijo Versaillesa, saj je zaradi stisnjenega hribovja tu za kaj takega prostora res premalo. Toda gorski kotiček je bil vendarle dovolj velik za denarne naložbe v še eden sanjski grad. Ob tem nam je bil navržen podatek, daje Ludvik, nekdanji šef gradenj na Bavarskem, dal postaviti sedem manjših in večjih gradov, umetniško akademijo in tehnično šolo v Miinchnu. Čemu vsemu se je nič hudega sluteč turist na takšnem izletu primoran čuditi. Dvorec so gradili od leta 1870 do leta 1878. Svoje delo so kar solidno opravili, le na dovoz z avtomobili in na parkirno hišo so pozabili. Sicer bi bila to svetovna posebnost Zamislite si renesančni “parkplatz” in rokokojevske garaže. Tako smo se zadovoljili z ogledom tistega, kar so pač ponujali. Škrlatni, roza, modri, rumeni in sprejemni kabinet; vsi prostori, ki smo si jih ogledah, so polni umetnij. Tako spalnica s paradno posteljo, kjer naj bi sprejemal goste, jedilnica z mizico pogrni se, dvorana zrcal in prej našteti prostori so polni lestencev, svečnikov, vaz, slik rodbine in kraljev, tapiserij, rezbarij, kaminov in ogledal. Kralj je v bhžini gradu dal narediti umetno jamo. Znotraj nje je Venerina jama, kamor se da priti samo s čolnom. Pogledah smo našega šoferja, a ni bil voljan sprejeti še te vožnje. Pri obhodu smo naleteh še na Mavrski paviljon s pozlačeno kupolo in s pavjim prestolom v notranjosti. Kot so nam že v prejšnjem gradu omenili, Ludvik za časa obedov ni hotel nikogar v svoji bhžini. Kljub temu pa je naročal količine jedi, s katerimi bi se našitih vsaj trije ali štirje pri mizi. Po izjavah njegovega kuharja se tako le ni počutil osamljenjega, saj si je zamišljal, da obeduje v družbi kraljev Louisa XTV in Louisa XV, poleg pa naj bi bili tudi dami Pompadour in Main-tenon. Nič čudnega torej, da so se državni uslužbenci in njegova družina odločili, da ga proglasijo za norega. Zaroto so skovali skupaj z doktorji, ki naj bi ga brez pravega zdravniškega pregleda poslali na zdravljenje. Lud- vik kot vladar pač ni bil grob in surov voditelj, tako so njegovo nemoč izrabili, ga proglasih za duševno motenega in ga odstavili s prestola. Kralj se je vusodo nerad vdal. Odpeljali so ga v grad Berg ob Stamberškem jezeru. 13. junija 1886 se je z osebnim zdravnikom sprehajal po parku. Na Ludvikovo željo sta odšla brez spremstva stražarjev. Do večera se nista vrnila, zato so ju pričeli iskati. Šele ob 23. uri so stražarji našli njuni trupli v jezeru nedaleč od brega. Ah je šlo za samomor, ob katerem je hotel doktor pomagati, pa ga je utapljajoči kralj potegnil s sabo v globino, ah pa je bil Ludvik umorjen in je smrt njegovega zdravnika služila le za kuhso nesreče, ni bilo nikdar pojasnjeno. Ludvik je bil kljub mnogim nasproti mislečim državnikom med ljudmi priljubljen. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, vaščani iz bližine gradov in avstroogrska cesarica Elizabeta (Sissy), s katero je prijateljeval. Že nekaj tednov po njegovi smrti so odprli Neu-schwainstain za oglede. Vsi trije Ludvikovi gradovi so danes v državni lasti. Nad njimi bdi Bavarska uprava državnih gradov, parkov in jezer. Velik del dobička od obiska namenjajo vzdrževanju in obnovi gradov. Če vas zamika, in koga ne bi, si lahko že jeseni ogledate prelepe dvorce v ne tako oddaljeni Bavarski. Domačini pa pravijo, da le zima v snegu poudari njihove pravljične lastnosti. Pot nazaj nas je vodila do benediktinskega samostana Ettal. Samostanska skupnost se v zadnjih letih sestoji iz petdeset do šestdeset članov. Poučujejo približno 380 srednješolcev in imajo tudi internat. Menihi si sami pridelajo vse, kar potrebujejo za življenje, in živijo po pravilih svetega Benedikta (umrl 547). Imajo izdajateljsko hišo, hotel, lastno pivovarno in izdelujejo priznan liker. Njihovi pijači sta naprodaj na sredi vasi. Če že nič drugega, jim to prav gotovo dvigu-je duha, da ne puščajo zaprtih vrat množicam turistov, kot v Gornjem Gradu, kjer bodo množice in turisti zaradi zaprtega samostana kmalu čudežen pojav. Opatija je v lepem baročnem slogu, sama cerkev pa je vsekakor vredna ogleda. Domov smo se vračah tudi mimo drugih znanih turističnih krajev. Prav gotovo najbolj znan je Gartnisch Partenkirchen, največje nemško alpsko letovišče, poznano po smučarskih prireditvah. Časa za oglede teh krajev ni bilo, smo si pa za to spotoma pripovedovali vice. Nekateri potniki so kar tekmovali med sabo pred mikrofonom. Žal je za te tukaj zmanjkalo prostora. Le še pozdrav po bavarsko: Grüss Gott! Igor Solar J Benediktinski samostan Ettal - vedno odprt tudi za turiste (Foto: IS) Vozili smo: Mercedes A170 CD1 in ML 320 Mercedes se je pred leti lotil načrtne spremembe pojmovanja njihovih avtomobilov pri kupcih. S tem naj bi si odprl pot tudi do mlajših in manj petičnih kupcev. Prvi korak so naredili z modelom E, nadaljevali pa z modelom C, ki ga bo dopolnil športnejši in predvsem mlajšim kupcem namenjen kupe. Le ta bo predstavljal konkurenco audiju A3 in BMW-jevemu compactu. V pričakovanju novega kupeja smo se malce popeljali z Mercedesovim malčkom A in velikanom ML. Avtocenter Hotko iz Vojnika je v Mozirju pripravil dan odprtih vrat in - seveda - bili smo tam! ML 320 je razkošno terensko vozilo, ki se ne ustra- ši niti prevoza do opere niti strme gorske ceste. Pod pokrovom ima motor s šestimi valji in prostornino 3.200 cm3, ki razvije spodobnih 220 KM in doseže soliden navor 310 Nm pri 3 0004.000 obratih na minuto. Naj večja hitrost znaša 195 km/h, do 100 km/ h pa »potegne« v solidnih 9,5 sekunde. Pri tem je treba vedeti, da srebrna mrcina tehta celih 2.010 kg. Dolžina modela Ml ni pretirana, s4,587 mm se avto uvršča v srednji razred, s pnevmatikami 225/75-16 pa se uvršča med prava terenska vozila. Hm, za v opero že, ampak za na makadam? Kdo bo plača! praske na bleščeče zloščeni pločevini? Notranjost je več kot prostorna. Tako zadnji kot prednji sedeži nudijo dovolj udobja, še vedno pa ostane velikanski prtljažni prostor, ki z lahkoto pogoltne 1.060 litrov, ob podrti klopi celo 2.020 litrov prtljage. Verjemite, z ML-om vam ni potrebno razmišljati, kam s prtljago, ko se odpravljate na morje! Občutki z vožnje govorijo predvsem o udobju, visokem sedenju in avtomatskem menjalniku. Bogata serijska oprema skrbi za razvajanje voznika in potnikov v vročih ali hladnih dneh. Motor skrbi zalahko- Mercedes ML 320 tno gibanje vozila, ampak kdor ima športno srce, bo segel po kakšni hujši zverini, morda celo AMG. Štirikolesnega pogona ni bilo časa preizkusiti, lahko pa vam zaupam, da vse delo opravlja elektronika preko ABS sistema. Nič več raznih zapor in podobnega, samo elektronika! Kdor ne uživa v velikosti, naj poseže po Mercedesovem malčku A. Model A170 CDI s svojo dolžino 3.575 mm in težo 1.160 kg kajpak ne vozi vštric z modelom ML. Malce se mu približa le pod motornim pokrovom, kjer odličen CDI agregat streže z navorom in skromno porabo. Testno vozilo je bilo opremljeno z avtomatskim menjalnikom, ki se je več kot odlično podal dizel- skemu stroju z 90 KM. Lahkotna vožnja ob enakomernih pospeških Uidi iz najnižjih vrtljajev je dopolnjevala odlične občutke izza voznikovega sedeža. Razred Apreseneti tudi s svojo prostornostjo. Vzrok tiči v dvojnem dnu, pod katerega je pomaknjen pogonski agregat. Štiri vrata skrbijo za lahkotno vstopanje v vozilo, prtljažni prostor pa ponuja 390 litrov, kar je precej več od golfa Za varnost skrbi anti-šok sistem, zato ostaja model A miren in obvladljiv tudi v najbolj divjih trenutkih. Igor Pečnik Mercedes A170 CDI Formula 1 Häkkinen povečuje prednost Nedeljska dirka vbelgijskem Spa-Franchorchampsu je skladno s tradicijo potekala vnepredvidljivem poznopoletnem vremenu. Po sončnem petkovem treningu in sobotnih kvalifikacijah, ko si je Mika Häkkinen (McLaren Mercedes) privozil »pole position« s skoraj osmimi desetinkami prednosti pred drugouvrščenim Jamom Trullijem (Jordan Mugen Honda), je v nedeljo že dopoldan občasno deževalo, zato so dirkači začeli 44 krogov dolgo dirko za varnostnim avtomobilom. To je pomenilo, da na startu ne bo presenečenj. Mokra proga je seveda ustrezala le nekaterim in Michael Schumacher (Ferrari) je znova potrdil svoje mojstrstvo v slabih vremenskih pogojih. V enem samem krogu je prehitel Jensona Buttona (Williams BMW), ki je s tretjim mestom na kvalifikacijah pripravil največje presenečenje, inJarnaTrullija na drugem mestu ter se podal v lov za vodilnim Häk- kinenom. Prednost Finca je zmanjševal tudi za sekundo na krog, v ozadju pa sta se zapletla Button in Trulli, kar je pomenilo odstop slednjega. Na tretje mesto se je prebil David Coulthard, ki je bil na kvalifikacijah šele peti. Toda proga se je hitro sušila in dirkači so se kmalu odpravili v bokse po ustreznejše gume. Pri tem je največ izgubil Coulthard, ki je v bokse zavil med zadnjimi in padel na deveto mesto. Obtičal je zaHeinzom-Haral-dom Frentznom v jordanu in ga kasneje uspel prehiteti šele med drugim postankom v boksih. Schumacherje medtem lovil Häk-kinena, dokler se le-ta ni zavrtel. Nemec je švignil mimo, Finec pa je uspel obdržati avto »pri življenju« in se vrnil na stezo kot drugi' Pri Ferrariju so se za načrtovani postanek v boksih odločili natančno sredi dirke. S tem je Schumacher izgubil vodstvo, toda šest krogov kasneje je moral na drugi postanek tudi Häkkinen. Pri tem so mehaniki nekoliko spremenili nastavitve njegovega avtomobila, zlasti naklon zadnjega krilca, in »Leteči Finec« se je vrnil na progo kot prerojen. Iz kroga v krog je zmanjševal zaostanek za ferrarijem, dokler ga ni dokončno ujel. Prvi poskus prehitevanja mu sicer ni uspel, saj se je Schumacher branil v njemu svojstvenem stilu, že v naslednjem pa je izvedel pravo mojstrovino, vredno dvakratnega svetovnega prvaka. Ko sta z Nemcem pred koncem dolge ravnine dohitela za krog zaostalega Ricarda Zonto (BAR Honda), ga je Häkkinen za razliko od tekmeca prehitel po desni strani in zaradi večje hitrosti po notranji strani prvi zapeljal v desni zavoj. Z novo zmago je Mika povečal vodstvo v skupnem seštevku na šest točk - ima jih 74. Michael Schumacher je z drugim mestom še obdržal stikz vodilnim, medtem ko je David Coulthard s četrtim mestom v Belgiji zbral le tri nove točke in jim ima 61. Naslednja dirka bo v italijanski Monzi, kjer bodo fanatični »tifosiji« zagotovo zahtevali zmago Ferrarija. Franci Kotnik Tukaj je bil Schumacher še pred Häkkinenom, že nekaj kilometrov kasneje pa je bilo drugače (foto: POOL) Piše: Aleksander Videčnik Pravkar je za nami 40. Flosarski bal na Ljubnem, ki je ponudil vrsto spremljajočih prireditev, večina narodopisno obarvanih. Seveda dajejo prireditelji poudarek splavarstvu, manj pa tudi plavi lesa, ki je bila za spravilo lesa do žag še kako pomembna. Naj spomnimo na nekatere podrobnosti v zvezi s plavo lesa v naših vodah. Že oblast v stari Avstriji je skrbno nadzorovala dogajanja na rekah in potokih. Koriščenje vodnih pravic je bilo strogo urejeno, vendar pa ne tako natančno predpisano kot plava. Če je nekdo želel Solčavska cerkev nudi enkraten pogled in daje videz zelo stare zgradbe. O njej je veliko napisal domači kronist Valentin Vider, ki je tudi sicer veliko opisoval sam kraj in okolico. Morda bo dobro spoznati, kaj je o cerkvi sami in župniji napisal Ignac Orožen, nekdanji mozirski župnik in mariborski stolni kanonik, sicer pa znan zgodovinar. V njegovi knjigi Das Dekanat Oberburg mit den Seel-sorgstationen iz leta 1877 najdemo kar zanimive podatke. Seveda so jih različni pisci že objavljali, pa je vseeno dobro, da jih tudi mi prevedemo in zapišemo. Vse, kar domačini na novo zvedo o svojem kraju, je dobro, ali ne? K sreči je solčavska župnija ohranila kroniko, ki je dober pričevalec preteklosti. V njej so vpisane zgodovinske osebnosti, ne nazadnje škof Anton Martin Slomšek. Vsekakor je vsak pisni vir dragocen za raziskovanje zgodovine nekega kraja. Na 129. strani že omenjene knjige Ignaca Orožna najdemo med drugim zapisano, da je bil na dan svete Elizabete leta 1365 sprejet v Kdaj in zgraditi mali jez (kmečke vodne naprave), je bilo dovolj dovoljenje pristojne občine. Ko pa je šlo za obrtno ali industrijsko gradnjo, pa je o tem odločalo okrajno glavarstvo v Celju. To nam dokazujejo tudi listine iz leta 1902, ko je graščinska uprava v Gornjem Gradu zaprosila za preureditev, tedaj še Špendetovega jezu na Savinji. Iz zapisnika o dovoljenju tehničnega posega v jez je razvidno, da so ustrezni strokovnjaki natančno izračunali in predpisali način preureditve. Okrajno glavarstvo pa je edino imelo pravico dovoljevati plavo. Ker je do leta 1922 v Mozirju poslovala izpostava tega organa (Ekspozitura), najdemo listino, ki nosi datum 24. januarja 1921 in je naslovljena na Gornjesavinjsko plavičarsko in plavbeno zadrugo v Radmirju. Iz vsebine je razvidno, da gre za plavno dovoljenje, ki ga je zadruga zaprosila 14. marca 1920. Zanimivo, kot zakonsko os- samostansko bratovščino gornjegrajskega benediktinskega samostana Friderik, kaplan pri Marijini cerkvi v Solčavi. Ta listina je tudi najstarejši pisni vir iz Solčave in duhovnika pri solčavski cerkvi, kot je zapisal Orožen, ki poudarja, da pri omenjenem duhovniku ne gre za vikarja ali župnika, pač za kaplana, kar bi po njegovem mnenju lahko pomenilo, da je bil prej v službi grofov Celjskih, ki so očitno bili sponzorji solčavske cerkve. Torej ga Orožen opisuje kot »benificiata«. Poznejši pisni viri iz Solčave so na voljo šele od leta 1426 z nastankom benediktinskega urbarja. Na strani 105 navaja listina »solčavskega vikarja«, kar lahko pomeni, daje tod bil že dolgo vikariat gornjegrajskega samostana oziroma gornjegrajske prafare. Vsekakor je bilo območje solčavske župnije tako, kot je zdaj. Orožen omenja, da je zajemalo katastralni občini Solčava in Sveti Duh inje mejilo južno na Kranjsko, vzhodno in severno pa na Koroško. V nadaljevanju bomo objavljali še nekaj prevodov iz knjige Ignaca Orožna. kje so smeli novo za izdajo dovoljenja navajajo »Gozdno postavo od 3. decembra 1852«. Seveda, tedaj mlada država SHS še ni imela svoje zakonodaje, pa se je posluževala avstrijske. Sklicuje se dalje na opravljene komisije na obrežjih prizadetih voda, ki so bile opravljene v letu 1920. Odločba je bila skupna za vse člane zadruge, bili pa so posebej navedeni, poleg količin lesa in podobe plavbenega znamenja, ki ga je kateri od navedenih uporabljal za označevanje lesa. Plavbe-na pravica je veljala do 30. junija 1923, torej za dobo enega leta. Nato je odločba natančno predpisovala, katere vodne poti so dovoljene in od kod do kod. Naj navedemo nekaj teh določil: 1. Po Savinji od izvira do Letuša, 2. Po Dreti od parcele Matije Tre-pelica nad Tirosekom do izliva v Savinjo pri Vrbovcu, 3. Po protiku Savinje »Jezeča« od cementne vodne riže, nekako 2 km nad izlivom v Savinjo, 4. Po pritoku Savinje »Klobasa«, nekako 1 in pol km nad izlivom, do izliva, plaviti km nad izlivom do izliva, 6. Po pritoku »Lučnica«, 50 m od Podlučkega jezu navzgor do izliva, 7. Po pritoku Savinje »Dupla«, od izvira do izliva, 8. Po »Krumpahu«, od Krum-paške brvi navzdol. Tako se nadaljuje v odločbi, ki zajame vse plovne vode v naši dolini. Prav zanimiv je zapisnik o obhodu brežin vseh plovnih voda. Kako natančno so določevali branike na mestih, kjer bi lahko les poškodoval obrežino. Še več natančnosti so izkazovali pri vodnih napravah, kot so jezovi in kašte. Odločba opozori na koncu, da bo vsakdo, ki poškoduje obrežino ali katero od vodnih naprav, na svoje stroške opravil popravilo, komisija pa bo ta dela nadzirala. Mislim, da glede natančnosti ne moremo reči, da gre za pretiravanje, saj so po vodah brzela težka debla in kaj lahko povzročila škodo. Bolj bi smeli reči, da je odločba odraz natančnosti v splošno korist. Kot se ljudje spominjajo, so se žagarski gospodarji in trgovci z lesom tega reda strogo držali. 5. Po pritoku Savinje »Bela«, 1 Benediktinski urbar Nadaljujemo s podatki za Urad Ljubenska gora. Orožen ne pojasni, ali je šlo za dva urada na območju širšega Ljubnega, saj je urbarzaje-mal poleg Ljubnega še Ljubensko goro, kar bi lahko pomenilo, da sta bili vendarle dve upravni enoti. Jannes Im harnolts, Orožen pojasni, da gre za kmetijo Arnolt v Ar-nolčah, Jannes Slopnik, po Orožnovem pomeni to kmetijo Slapnik, Ničla am frankcenhuben, Markwart am perg, Orožen tolmači - Goršek na gori, Jacob zu lindperg, Tolmačenje Orožna - Žolna na lipniku, (opaziti je, da Orožen piše ledinsko ime z malo začetnico, verjetno gre za ledinsko imenovanje, op.A.V.), Lenko ibidem (tudi tam, op. A.V.) - kmetija Lenko, Martin Furgl, Orožen meni, da gre za kmetijo Fergl, Jarne Im Sati, po mnenju pisca - kmetija Sedelšek v sedlu, Jacob Im Kali, po Orožnovem - Kalšak v kaleh, Ničla Purkhard, Orožen tolmači - kmetija Purkart, Gregor delopust, Orožen pripominja Diopst, ki je kratica za Delopust, Thomas an der gruben, pisec pojasnjuje - Jamnik v jamah, Michel am puhel, kmetija Dežnik, Peter Im Misslnakk, po Orožnovem - kmetija Detmar, Jannes Im Tannach, Orožen tolmači - kmetija Hojnik, Nicus am Chrumpach, pisec meni, da gre za kmetijo Krumpej. Pri slednji navaja Orožen, da je to sedaj »pol kmetija« (polovična huba, op.A.V.). Očitno se je nekdanja kmetija delila. nekaj o solčaDski župniji Gospodarski položaj gornjegrajskega gospostva Stari zdravilski nasveti Ko sem pred leti zbiral podatke za knjigo Rože in čarovnije, sem v Šoštanju naletel na zanimiv rokopis. Po moji presoji je star kakih 15o let. To sem sklepal iz izrazja in načina pisanja. Zapis hrani zbiratelj Zvone Čebul. Opaziti je, da je res šlo za domače zdravilstvo, saj svetuje le zelišča in druga domača sredstva. Pa si oglejmo nekaj primerov nasvetov, ki so zapisani seveda v razumljivem jeziku. Težek porod Naslov nasveta je »Kadar gre za težko rojevanje«. Uporabi - na vinu pripravi izcedek iz jeter in žolča od vola, to se pripravi pred porodom. Ta tekočina se postavi po peki kruha v peč, da tekočina izpari in ostane le prah. Porodni daj pol male žlice prahu s čajem. To zelo pomaga. Za motnje pri perilu Pripravi rabarbaro pol lota in dva cveta potonike, to dvoje kuhaj v vodi in potem toplo uživaj v rednem času perila. Uši pri otroku Naberi seme farških kapic, ga olušči in stolči. Razpusti maslo in usipaj prah v toplo raztopino, ohladi in imaš dobro mazilo proti ušem. S tem potem maži otroka. Za trganje v udih Vzemi laneno seme in drobno narezane fige, to daj v platneno vrečko in v vrelem mleku pogrej. Nato dobro iztisni tekočino in položi vrečko na boleče mesto. Vrečka naj bo topla kolikor to preneseš. Bolečine v grlu in ustni votlini Kupi za tri groše rumenega sladkorja, dodaj tri klobuke, vse skupaj stolči kar se le da, to daj v lonec, potem prelij s toplo vodo. To tekočino v ustih drži, tudi za izmivanje je dobro. Kašelj Vzemi sladko korenje in kvas, oboje skupaj vrzi v krop, ohladi in to pij - olajša bolečine. Pri padcu in podplutbah Strpanemu jajcu dodaj medu in žajbl, ki ga prej stolči. Oboje daj v razpuščeno maslo in ohladi. To je dobro mazilo in tudi za uživanje. Za omedlevico in hud srčni utrip Naberi sem kordabenedikte, dodaj vina in melise, nato dobro skuhaj in uživaj po potrebi. Trudna kri (utrujenost) Najbolje si pomagaš, če na tešče uživaš kislo mleko. Za kraste Zmešaj terpentinovo olje z žveplenim cvetom in se s tem maži. Ko je mlaj, naberi hrena, ga stolči in sok pij. Seveda ima to branje izključno narodopisno vrednost in naj ne pomeni nasvet z naše strani. Morda bomo še kaj o tem napisali, saj je zanimivo, kako so si naši predniki lajšali bolečine. Ferdo Gestrin ugotavlja v svoji študiji o benediktinskem veleposestvu, da je v času urbar-ja, ki ga objavljamo, gospodarski položaj ugoden. Če preračunamo desetino in urbar-jalne dajatve, ki so se dajale v naravi, v denarno vrednostna podlagi v urarju naznačenih cen, dobimo približno reluirano vsoto 525 mark graških denarjev. Celokupni dohodek gornjegrajskega samostana od ur-barjalnih dajatev in desetine, izražen v denarju, bi torej znašal okoli l600 mark graških denarjev. Na podlagi vsega navedenega moremo zaključiti, da je bil gospodarski položaj samostana in gornjegrajskega zemljiškega gospostva v tem času kar ugoden. Samostan je dobival dohodke od vseh zemljišč svojega gospostva, kajti opustelost kmetij in njihova delitev, tako značilen pojav v času denarnega gospodarstva, čeprav ne izključno povezan z njim, se javlja na posestvu v sorazmerno majhni meri. O uveljavljanju denarnega gospodarstva, o razvoju obrti in trgovine na gornjegrajskem območju, pa nam poleg dajatev v denarju tudi pojav treh trgov: Gornji Grad, Ljubno in Rečica. Najstarejši je bil Gornji Grad z imenom Rore, ki je s tem imenom zapisan že v 14. stoletju. Poleg njega se nekoliko kasneje omen- ja trg Rečica. V času po nastanku našega urbarja se je tudi Ljubno razvilo kot trg. Opat Gašper mu je leta 1459 izdal sejemsko določbo in ga določil skupaj z Gornjim Gradom kot tržišče za gornjegrajske podložnike. Izven sejmov v Gornjem Gradu in na Ljubnem je bila vsa trgovina in kupčija podložnikov pod kaznijo prepovedana. Enako ugotavljamo, kakor za gospodarski položaj samostana in posesti, tudi za podložnike, sorazmerno ugodno stanje. Po višini dajatev, ki so jih odrajtovali, se položaj podložnikov ni bistveno razlikoval od vrstnikov na drugih zemljiških gospostvih, čeprav je bilo število dajatev manjše. Posmrtnina se na gornjegrajskem posestvu sploh ni plačevala, drugje pa dosledno. Temeljna razlika med gornjegrajskimi in drugimi podložniki je bila v tem, da so prvi imeli kmetije v ogromni meri v zakupu v obliki dednih zakupov, kar tedaj na splošno še ni bilo uveljavljeno. V tem je tudi vzrok, da je bila tlaka oziroma denarna dajatev namesto nje na gornjegrajski gospoščini sorazmerno manjša v primerjavi z drugimi gospostvi. V času krize zemljiškega gospostva in v naslednjih stoletjih pa so se dajatve gornjegrajskih podložnikov znatno povečale. 3$čemo state fotografije Slika je bila posneta leta 1936, ko so urejali škarpe ob Ljubiji. Prvi v drugi vrsti je delovodja Janez Pinoza, tretji od desne proti levi v tretji vrsti je Franc Beričnik, v tretji vrsti prvi od leve proti desni pa je Franc Urbanc. Sliko nam je poslala Micka Rajter iz Ljubije. Predstavitveni poskus krompirja Na kmetiji Ane in Martina Bric v Šmartnem ob Dreti smo imeli nastavljen sortni poskus krompirja. Sajenih je bilo 6 sort krompirja. Minerva je zelo zgodnja sorta s svetlo rumenim mesom, ki pa ni primerna za dolgotrajno skladiščenje. Lady christl je zelo zgodnja sorta za svežo porabo s svetlo rumenim mesom. Accent je zgodnja sorta, ki ima krem meso in se lahko tudi skladišči. Mirakel je srednje zgodnja sorta, ki da zelo velik pridelek, ima svetlo rumeno meso in se dobro skladišči. Carlingford spada med srednje zgodnje sorte. Ima belo meso, je široko uporaben (čvrst solatni tip) in se dobro skladišči. Navan je srednje pozna sorta s krem mesom, ki daje zelo velik pridelek in se dobro skladišči. Vse te sorte so odporne na viruse A, X in Y. Gomolji so ovalni ali okroglo ovalni s plitvimi očesci. Pridelek smo ocenjevali v dveh terminih. Letos je bilo vreme za pridelovanje krompirja ugodno, tako da je bilo možno ob primerni tehnologiji doseči zelo lepe pridelke. Pridelki so visoki, seveda pa je treba povedati, da so zgoraj omenjeni podatki pridobljeni le na slučajno izbranih vzorcih. Potem ko smo krompir skrbno izkopali, mora biti tudi primerno skladiščen. Kljub temu, da skladiščimo zdrave in nepoškodovane gomolje, nastanejo pri skladiščenju izgube tako pri kakov- osti kot količini. Izgube nastajajo zaradi dihanja, kaljenja, kemičnih sprememb, širjenja bolezni, poškodb zaradi temperature in izgube vlage. Z dobrim skladiščenjem lahko te izgube zmanjšamo na najmanjši možen obseg. Skladišče mora biti očiščeno ostankov prejšnjega skladiščenja. Poškodovani gomolji utrpijo večje izgube pri skladiščenju, zato moramo biti pri prebiranju vestni. Dihanje krompirja v skladišču je najmanj inten- zivno pri temperaturi od 5 do 7 °C. Če v skladišče spravimo gomolje, okužene z glivičnimi ali bakterijskimi boleznimi, lahko nastanejo velike izgube zaradi gnitja. To velja predvsem za gomolje, okužene s fitoftoro, ki začno gniti med skladiščenjem, kadar sušenje ni zadostno ali dovolj hitro. Bakterijske bolezni se v skladišču z okuženih gomoljev zelo hitro širijo na ostale. Že pri izkopu moramo paziti na preprečevanje mehanskih poškodb, kajti veliko bolezni vdre v gomolj skozi rane. Krompir moramo v skladišču ohraniti suh. Manjše odrgnine na gomoljih se zraščajo hitreje, če krompir počiva 7 do 14 dni v prostoru z okrog 15 °C in visoko zračno vlago, nato pa ga skladiščimo v hladen prostor (4 do 6°C). V skladišču se ne sme nabirati kondenz (to preprečimo z izolacijo). Ker je gomolj živ, diha, pri dihanju pa sprošča toploto. Temperatura se dvigne za 1 °C na vsake 4 dni. Krompir je zato priporočljivo zračiti z zrakom, ki je le malo hladnejši od njega. Krompir moramo zračiti dvakrat na teden po pol ure. Uidi v obdobju močne zmrzali moramo tu in tam zračiti, da preprečimo velike temperaturne razlike v različnih plasteh krompirja. Izgube pri masi krompirja nastanejo večinoma zato, ker se zunanji hladen zrak, ki kroži skozi toplejše plasti krompirja, ogreva in tako odvzema več vlage. Nekateri jedilni krompir tretirajo s sredstvom proti kaljenju (tuberite). Sredstvo se sme uporabljati za jedilni krompir, ki se skladišči dlje kot tri mesece v odmerku 100 g tuberita na 100 kg krompirja. Karenca je 42 dni. V prostoru s tretiranim krompirjem ne smemo imeti semenskega krompirja, saj hlapi sredstva lahko poškodujejo semenski krompir. Štefka GoHnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE sorta 27. junij 2000 13.julij 2000 št. gomoIjev/5 grmov t/ha št. gomoljev/5 grmov t/ha nad 35 mm pod 35 mm nad 35 mm pod 35 mm MINERVA 25 16 35 41 21 65 LADY CRISTL 30 13 35 45 18 60 NAVAN 32 i3 27,5 39 22 45 ACCENT 42 22 45 48 28 55 CARLINGFORD DOMAČI 54 13 40 52 22 45 CARLINGFORD UVOŽEN 44 39 37,5 43 30 45 MIRAKEL 40 16 45 44 15 75 Kako lahko tudi prispevamo k izboljšanju okolja Vas večkrat zbode v oči nepravilen in malomaren odnos do narave? Ste že kdaj bili priča očitnemu kršenju okoljskih predpisov, pa niste vedeli, kam lahko svoja opažanja sporočite? Zdaj se je odprla možnost za vas. Z namenom, da bi postalo delo okoljske inšpekcije bolj ažurno in učinkovito, je od 10. julija letošnjega leta v območnih enotah Inšpektorata RS za okolje in prostor vzpostavljen sistem prijavnic. Kaj to pomeni? Prijavnica pomeni organizirano obliko dela, na podlagi katere bo pristojni inšpektor uvedel postopek. Prijava je vsako sporočilo ali informacija o pojavu oziroma ravnanju, ki se vsebinsko nanaša na področje inšpekcijskega nadzorstva, za katero je pristojen Inšpektorat za okolje in prostor. Prijavitelj je lahko vsakdo: vsak državljan Slovenije in tudi tujci, prijava je lahko tudi anonimna (nepodpisana). Sistem prijavnic deluje tako, da prijavitelj posreduje domnevno kršitev okoljskih predpisov ali nedovoljen poseg v prostor, okolje ali naravo po telefonu ali elektronski pošti, inšpektor pa mora prijavo, če je v okviru njegovih pristojnosti, obravnavati. Poročila o delovanju prijavnic so tudi sestavni del poročil o delu območnih enot inšpektorata. Opozoriti je treba, da takšne prijavnice niso primerne za prijavo nujnih - urgentnih zadev oziroma ekoloških nesreč, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje npr. nesreče z nevarnimi snovmi. V takih primerih je še vedno treba takoj poklicati na telefonsko številko 112 ali 113. Tako lahko prav vsakdo sporoči okoljski inšpekciji svoja opažanja in informacije o domnevno nepravilnem ravnanju do okolja. V pristojnost okoljske inšpekcije spada prekomerno onesnaženje zraka, vode in tal z izpusti nevarnih snovi iz industrijskih obratov in obrti ali od posameznikov. Sem spada tudi prekomeren hrup. Prav tako odlaganje odpadkov v naravno okolje. Thdi vsi posegi v prostor so v njegovi pristojnosti. S sodelovanjem občanov bo inšpekcija dobila več in hitrejše informacije o nepravilnem ravnanju in bo lahko hitreje in bolj učinkovito ukrepala. Predvsem so pomembne informacije o ponavljajočih se dogodkih, ki ste jih že večkrat opazili in gre verjetno za trajno onesnaževanje. Opozoriti je treba, naj bodo prijave na okoljsko inšpekcijo resne in utemeljene, po drugi strani pa naj vas opogumim, da je za inšpekcijo vsaka informacija dragocena. Za Zgornjo Savinjsko dolino je pristojna območna enota Inšpektorata Celje, telefon: 03 42 65 240, elektronski naslov: irsop.oe-ce@gov.si. Postanite aktivni pri prizadevanjih za čistejše in bolj zdravo okolje! Zeleni Franček Volitve 2000 Predlogi kandidatov za poslance do 20. septembra Republiška volilna komisija je sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 15. oktobra. Roki za izvedbo volitev so začeli teči 16. avgusta, od tega dne do 2 0. septembra pa lahko politične stranke ali volivci predlagajo kandidate za poslance. Do 15. septembra morajo volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, republiški volilni komisiji sporočiti, ali želijo glasovati ali vložiti zahtevo za vpis v volilni imenik. Od 20. do 26. septembra bo tekel postopek preizkusa zakonitosti list kandidatov ter izdaja odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov. 30. septembra bodo liste kandidatov prvič javno objavljene in volivci, ki bodo glasovali po pošti, morajo najpozneje do 8. oktobra vložiti zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji. Predčasno glasovanje bo potekalo na sedežu okrajne volilne komisije 10., 11. in 12. oktobra med 9- in 17. uro. Zadnji dan predčasnega glasovanja morajo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložiti zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. Zaključek javne volilne propagande bo 13. oktobra ob 24. uri, to je 24 ur pred splošnim glasovanjem, ki bo 15. oktobra. Naslednji dan bo okrajna volilna komisija ugotavljala izid glasovanja po pošti, ki je prispela z območja Slovenije, 20. oktobra pa bo ugotavlj ala izid glasovanja po pošti iz tujine. 24. oktobra bo potekal postopek ugotav-ljanja uradnega izida glasovanja in izida volitev. Javna glasila morajo do 31. avgusta določiti in objaviti pravila v zvezi z volilno kampanjo, istega dne pa morajo organizatorji volilne kampanje odpreti posebne žiro račune. 4. oktobra bodo morali organizatorji volilne kampanje državnemu zboru predložiti vmesno finančno poročilo, sedem dni pred glasovanjem pa bo prepovedana objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah. Posamezni kandidat lahko kandidira samo na eni listi kandidatov v eni volilni enoti, pri čem- er se o njem lahko glasuje v največ dveh volilnih okrajih. Izjemo predstavljajo tako imenovani neodvisni kandidati, o katerih se lahko glasuje v 11 okrajih volilne enote. Franci Kotnik Vir. Delo Stisnimo jih! Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 30. septembra pripeljite v naš salon, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev*. 'Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe. www.renault.si TEMA: MEDSEBOJNI ODNOSI Pogovor z 8. b. razredom, OŠ MOZIRJE 1. Dober partnerski odnos Pogovor Partnerski odnos se lahko prične v osmem razredu pa tudi prej. V našem razredu nimamo parov, nekateri pa imamo svojo ljubezen v drugih razredih. Trajanje naših šolskih partnerstev je odvisno od obeh. Včasih so veze trajne, drugič se hitro skrhajo. Vse je odvisno od zaupanja in pogovora. Če je eden od partnerjev zelo zaprt in je tiho, ga moraš "napit”, ha, ha. Laži najbolj razdirajo medsebojno vez. Za dober odnos je temeljna tudi iskrenost brez prikrivanja. 2. Odnos staršev do tebe Odnos tebe do staršev Včasih so starši za nas v redu, včasih pa ne. Problem so nasprotovanja in razhajanje v pogledih na določeno stvar. Največja razhajanja se pojavijo, če hočeš zvečer ven, ko tega ne pustijo. Včasih se zaplete tudi glede šole. Fantje imamo večje probleme z mamami. To se dogaja, ko hočeš ven, ko se ti ne ljubi kaj delat. Dekleta mamam ne govorimo o fantih, ki so nam všeč. Fantje pa mamam povemo, katera se nam dopade. Sledijo pač nauki in pripombe. Za idealen odnos s starši bi morali imeti vsi veliko razumevanja, zaupanja in morali bi se znati pogovarjati. 3. Uporništvo, kje so meje Omika, olika, bonton Seveda smo uporniki. Bolje se počutimo, če povemo, kaj mislimo. Če svojega mnenja ne poveš, zgubiš s tem delček sebe. Pomembno je, da imamo svojo identiteto. Med znake upornosti spada tudi ekstremno oblačenje in image. Tako mlad človek bolj izstopa in je bolj “frajer". To pripoveduje tudi o identiteti in zagovarjanju jaza. Olika je lepo obnašanje v nekih okvirih. Če si zelo olikan, to sploh nisi več ti. Besede omika ne poznamo. Bonton spada k oliki in se z leti spreminja. To so pravila lepega vedenja. Bonton je zaželen v javnih ustanovah. Tega se učimo v šoli. VIN019 :e!aJfl 4. Prijateljstvo Med fantom in dekletom Med dvema dekletoma Med dvema fantoma Prijateljstvo se stke med fantom in dekletom, ki imata iste hobije in podoben pogled na življenje. Uničenje prijateljstva povzročijo laži in zanikanje že izrečenega. V razredu smo med seboj dobri prijatelji in nam bo dolgčas drug po drugem, ko bo konec osemletke. Pri dekletih se med prijateljicama stkejo vezi okrog raznih občutij in doživljanj sveta in se razdrejo zaradi izdaje kake skrivnosti. Pri fantih se prijateljstvo stke zaradi istega hobija in zanimanja (šport, računalnik...) 5. Kot sošolci Prijateljstvo v razredu pomeni, da si pomagamo med sabo. Če kdo kaj ne zna, mu pomagamo. Tudi če kdo kaj "ušpiči", ga ne izdamo. 6. Starejši ljudje Babice in dedki Do starejših moramo biti bolj olikani. Babicam in dedkom lahko povemo več kot staršem. Jih zelo spoštujemo zaradi njihovih dolgoletnih življenjskih izkušenj. Radi poslušamo njihove zgodbe in modrosti. Včasih pa jih tudi premalo resno jemljemo. Včasih se celo sami stari ljudje preveč podcenjujejo, ker so pač v letih. 7. Pomagati, biti egoist Zaprtost, odprtost Laži, dvoličnost Če nekomu pomagaš, mu olajšaš neko težo bremena. Kdo ve, kdaj boš ti potreboval pomoč. Počutiš se zelo v redu, če pomagaš. Če pa pretiravaš, lahko nekdo to začne tudi izkoriščati. Tako lahko dobiš občutek, da si bil ogoljufan in izkoriščen. Egoizem je pretirana skrb za samega sebe. Včasih smo egoisti. Če skrbiš le zase, si lahko na nek način srečen, a postane ti dolgčas in postaneš osamljen. Dvoličnost je, da si doma drugačen kot drugje. V bistvu si tisto, kar si doma. Človek marsikaj stori, da ga drugi sprejmejo. Če je družina urejena inje prisotno zaupanje, potem tam najlažje izražaš svoj resnični jaz. TEMA: SPOLNOST Pogovor z 8. razredom, OŠ NAZARJE 1. Kje se pogovarjate o spolnosti Šola, starši V šoli se ne pogovarjamo o tej temi. Mogoče so nekateri učenci še nedorasli za pogovor, toda mi bi bili veseli, če bi bi besede stekle v tej smeri. Informacije o spolnosti lahko tako dobivamo le na zgoščenkah, internetu in televiziji. To stvar imajo v rokah mediji. Veliko bolje bi bilo, če bi kaj izvedeli v šoli, potem bi se lahko pogovarjali o tem s partnerji. Doma se namreč temi izogibamo (razen zelo redkih izjem). Sicer pa bi bilo v redu, če to ne bi bila tabu tema. Bilo bi dobro, da bi se o teh rečeh odkrito pogovorili s starši. Radi bi znali najti tisti pravi trenutek za pogovor o tem, s kom hodiš... 2. Spolnost in medsebojno zaupanje Za pogovor o spolnosti je zelo pomembno medsebojno zaupanje. Starši nam morajo zaupati, ne pa da potem delajo preglavice. Skupen odnos otroci-starši se začenja z odnosom staršev do otrok. Sicer pa je v vsakem medsebojnem odnosu ravno tako na prvem mestu zaupanje. Partnerja se morata odkrito pogovoriti, da sta si z vsem na jasnem. Ljubezen se da dokazovati na različne načine. S časom ugotoviš, če sta oba resna. 3. Spolnost in ljubezen Spolnost in ljubezen sta 100% povezani. Ni ljubezni brez spolnosti in ni spolnosti brez ljubezni. Spolnost je pika na i pri ljubezni. 4. Prepir kot element odnosa Pogovor je orodje za reševanje problemov. Če se partnerja ne znata pogovoriti, težave rešujeta s prepiranjem. Kljub temu je prepir v mejah normale včasih potreben. Nekateri pari se po prepiru spet pobotajo, drugi pa se "kujajo”. Vse je odvisno od prepira in koliko se imata partnerja rada. Prepir pa vseeno pomeni, da imaš nekoga rad. Izraža lahko tudi nesprejemanje drugačnosti. 5. Zaščita pred nosečnostjo Odvisno je, kdaj se par odloči za spolnost. Če je dekle staro petnajst let, potem je to zagotovo nuja. Otroci ne morejo imeti otrok. Zaščita mora biti vedno domena in skrb obeh. Oba partnerja morata biti na spolne odnose pripravljena. 6. Spolnost kot prevara Dekleta se za spolnost včasih odločijo iz strahu, da jih bo sicer fant zapustil. Fantje lahko spolni odnos tudi izsilijo. Skrajna oblika je posilstvo. Seveda fantje nasplošno nismo taki. Spet je pomembno pogovoriti se o tem, kaj bi kdo rad. Če sta oba za spolni odnos, potem je ta upravičen. Tako za dekle kot za fanta so negativne izkušnje razočaranje, ki nima najlepših posledic. Seveda pa je najhujša posledica nezaželena nosečnost, ki postavi par v zelo težko situacijo. 7. Bogastvo spolnih izkušenj Pomembno je, da spoznaš človeka tudi v postelji. Toda veliko fantov in deklet se z spolnimi izkušnjami le hvali. MARJAN ZGONC je znano ime med domačimi izvajalci. Na svoji drugi kaseti. ki je bila med poslušalci zelo dobro sprejeta, je imel hit »Hvala ti mati Marija«, ki se še danes pogosto vrti na radijskih postajah. Pred nekaj meseci pa se je v duetu »Tu je moj dom«, ki sta ga zelo pompozno odpela skupaj z Werneriem, dotaknil prav vseh. Zdaj je pred nami dvanajst novih pesmi. Prva je tu naslovna skladba »Zate živim«. Gre za tercet, ki ga je Marjan odpel skupaj z Viktorijo in Borisom Kopitarjem in je lepa balada, ki bo osvojila vse poslušalce. Posebej omenimo komada »Nabucco« in temperamentno poletno skladbo »Črno vino«. Na tržišču se je pojavil novi singel SEND! z naslovom »Sonce«. Glasbo za izredno spevno in nalezljivo pesem je napisal Boštjan Groznik, Sendi pa se je pojavlja kot avtorica besedila. Aranžma za moderno trendovsko pop pesmico je napisal men dolgoletni sodelavec Vojko Sfiligoj. Reggae pesmica prinaša veselje, sonce, optimizem, vse tisto, kar je značilno za sproščeno poletno vzdušje. Sredi septembra se bo v prodajalnah pojavil tudi men novi album »Na drugem koncu sveta«, na katerem bo deset novih skladb, ki jih je v studiu Metro posnela v preteklih mesecih. Pika Božič in Simon Šurev sta že stara znanca slovenske glasbene scene. Dance duet SOUND ATTACK je svoj prvi veliki uspeh doživel leta 1997, ko sta presenetila s skladbo »Le tebe še hočem«, kmalu za tem pa se je na najvišja mesta lestvic povzpel tudi singel »Prepozno je«. Album »Sound attack II« prinaša osem stilsko precej različnih pesmi. Še pred uradnim izidom Plošče so pri njuni založbi Dallas poskrbeli za izid singla »fOh baby) jaz hočem te«. Izdaja vsebuje skladbo v slovenski, hrvaški in angleški verziji, skupaj kar deset remixov. Simon in Pika sta videospot posnela v začetku letošnjega leta med njunim obiskom New Yorka. Gre za prvi spot katerekoli slovenske pop skupine, posnet na tleh ZDA. Pesem se je odlično odrezala na vseh glasbenih lestvicah pri nas, zelo pogosto pa jo predvajajo tudi na Hrvaškem. Alenka POLJANŠEK je vsem ljubite Uem narodno-za-bavne glasbe dobro znan. Do zdaj so izdali že štiri kasete in dve CD Plošči, predvsem pa osvojili kopico laskavih priznam in nagrad. Prihajajo iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini, uradno pa so na glasbenem prizorišču od 1971 dalje. Ansambel bratov Poljanšek je bil trikratni zmagovalec Lojtrce domačih in lansko leto prejemnik bronastega Slavčka v Domžalah. Zdaj ie pred nami album z naslovom »Skupaj za vedno« z dvanajstimi skladbami, ki vam bodo polepšale dneve. ANSAM-B E L BRATOV Atlet Urban Acman pred olimpiado Želje za polfinale Želja vsakega športnika je, da bi se lahko udeležil olimpijskih iger ter se pomeril s športniki s celega sveta. To željo je že leta dolgo izražal tudi uspešen slovenski šprinter Urban Acman iz Šmihela nad Mozirjem. In uspelo mu je, saj se bo naslednji mesec udeležil 01 v Sydneyu v Avstraliji. Urban Acman (foto: B. Kanjir) SN: V kateri disciplini se boste pomerili na bližajočih 01? Urban Acman: S kolegi smo dosegli normo za udeležbo na teku 4 krat 100 m. Norme za posamično udeležbo še nisem dosegel, imam pa še čas, saj se bom pred 01 udeležil še dveh dobrih turnirjev. Eden bo v Brisbaneu in prav po tem teku se bo pokazalo, kateri izmed nas bo Lokostrelstvo sodeloval na posameznem teku. SN: Kako potekajo priprave? Urban Acman: Zadnje priprave potekajo zelo dobro. Sem v zelo dobri formi, kljub temu pa do konca zasedanj a upravnega odbora olimp-ijskega komiteja nisem vedel, ali bomo šli v Avstralijo ali ne. Sedaj, ko smo dobili končno odločitev, lahko normalno treniramo naprej. SN: Kdaj odpotujete na 01? Urban Acman: Atletska odprava gre v Avstralijo 3. septembra. Najprej gremo v Brisbane, kjer bomo ostali do 13. septembra, nato pa gremo v Sydney. SN: Kakšna so vaša pričakovanja? Urban Acman: Pred tremi leti na svetovnem prvenstvu smo, seveda v drugačni postavi, dosegli državni rekord. Individualni rezultati teh, ki bomo sedaj nastopili, so v povprečju boljši za okoli dve desetinki, zato mislim, da bi morali državni rekord krepko izboljšati. To je prvi cilj, kam pa nas bo pripeljal, je težko reči. Upam, da v polfinale, med prvih 16. SN: To vam vsekakor želimo tudi vsi bralci in uredništvo SN. Benjamin Kanjir Mozirjanom trije državni naslovi Lokostrelski klub Kamnik je organiziral tradicionalni mednarodni lokostrelski turnir v disciplini FITA, ki je štel tudi za državno prvenstvo. Med 61 lokostrelci iz Slovenije in Hrvaške so bili tudi člani LK Mozirje, ki so se domov vrnili s tremi naslovi državnih prvakov. Pri članicah je Bernarda Zemljak Perhačs 1.346 krogi zmagala tako v državni kot mednarodni konkurenci. Pri članih je Štefan Ošep nastrel-jal 1.363 krogov, kar je zadostovalo za naslov državnega prvaka in drugo mesto v mednarodni razvrstitvi. Marko Satler je bil s 1.315 krogi deveti v domači in sedmi v mednarodni konkurenci. Pri veteranih sta nastopila Dušan Perhač in Miran Borštner. Perhač je s I.322 krogi zmagal tako v slovenski kot v mednarodni konkurenci, Borštnerpajes I.237 krogi obakrat zasedel četrto mesto. V ekipni konkurenci so Mozirjani le za krog izgubili dvoboj z ekipo iz Zagorja in tako osvojili drugo mesto. Franci Kotnik 16. maraton Celje - Logarska dolina Letos brez popolnih cestnih zapor Prva sobota v septembru je tradicionalno rezervirana za maratonski pohod Celje - Logarska dolina. Pohodniki in maratonci bodo tokrat startali ob 6. uri s trga Celjskih knezov v Celju in se spopadli s 75 kilometri do kampa v Logarski dolini. Slabše pripravljeni se bodo lahko priključili v Mozirju - 40 kilometrov, na Ljubnem - 25 kilometrov in v Lučah -15 kilometrov. Edina sprememba glede na prejšnja leta je v za pol ure premaknjenih startih: v Mozirju ob 8.3O, na Ljubnem ob 9.3O in Lučah ob 10.30. Letos tudi ne bo več popolnih cestnih zapor na javnih cestnih odsekih, zato pa organizatorji upajo, da bodo vozniki spoštovali omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro. Poleg tega bodo vzdolž maratonske proge namestili več opozorilnih Sele nad Mozirjem tabel, tako da organizatorji (Društvo maratoncev in pohodnikov Celje) upajo, da večjih težav ne bo. Pohodnikom bosta na voljo dve zdravniški ekipi, poskrbljeno bo tudi za prevoz iz Logarske doline nazaj v Celje. Organizatorji si že več let prizadevajo, da bi celjski maraton pridobil mednarodni status, zato se bo letošnjega pohoda udeležila delegacija Evropskega pokala, med tuji-mipaso udeležbo že najavili pohodniki iz Češke. Savinjčan Vaterpolo v ledeni vodi Jure Marolt, ki ima ob cesti Mozirje-Žekovec gostišče Vid, je letos organiziral že tretji tradicionalni turnir v vaterpolu, ki se je odvijal v zajezenem potoku Golobnica. Na vroč avgustovski dan se je zbralo 10 ekip, ki so prikazale ogorčene boje in pošteno segrele potok, ki je imel pred tem le 15 stopinj Celzija. Vroči boji v ledeno mrzlem potoku Golobnica (foto: JP) Ledena voda ni ovirala tekmovalcev, ampak jihjekvečjemuvzpodbu-jala, da so igrali še bolj ognjevito in borbeno. Seveda je prihajalo tudi do manj športnih potez in “tučkanj”, ki v strogih pravilih niso dovoljena. Svoje bolj ali manj pravilne odločitve je na lastni koži občutil sodnik poštar Stane Bizjak, ki je zaradi njih večkrat pristal v vodi med igralci. Izteklo pa se je dobro, lahko bi rekli še bolje za mnogošte- vilno in glasno občinstvo, kakor tudi za igralce, ki so se kljub visokim avgustovskim temperaturam vsi prezebli greli s primernimi pripomočki. Tekme so trajale dvakrat po pet minut, končni zmagovalci turnirja pa so postali člani ekipe Lovci, ki so v finalnem obračunu “potopili” ekipo Neptuni Steklarstva Benda. Benjamin Kanjir PRIDOBIVANJE PESKA IN GRAMOZA Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji Tel.:063/834-027, GSM:041 /651 -196 NUDIMO VAM - pesek za zidavo, omet, podložni beton • pesek za ostali beton ■ gramoz za drenaže - tampon I, tampon II - lomljenec za oblaganje brežin ter izdelavo "škarp" - prevoz peska in tampona - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi ■ strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem in kompresorjem ZA DELA SE PRIPOROČAMO! TRGOVINA IHM (MER Mariia Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 Velika izbira za otroke: -trenirke ZELO UGODNO - mikice dolg rokav - treking hlače na vrvico - hlače na žepe O - dekliške hlače na zvon...-^ LENY JEANS_____________ Pridite in se prepričajte. Ne bo vam žal! MUSTANG Ženske hlače na zvon iz surovega jeansa in mikice PLETISA hlače na vrvico za odrasle Marjan BENDA Loke 33, Mozirje tel. 839-45-10, GSM 031/302-121 Grosistična prodaja letvic za okvirjanje PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST |lostna izdelava] * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * UOKVIRJANJE SLIK * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUD! NA DOMU Oddajamo apartmaje in prenočišča/ v bližini Mozirskega gaja mvi/vrt MOZIRJE d.d. SAVLXJA MOZIRJE BUGOVAICA-POSMHAA EAOI A MANUFAKTURA MOZIRJU VELIKA UGODNOST: pOVV H» O'*' Od 13.994,40 sit do 29.488,20 sit ©O TRAFFIC ■ AVTO A SšolaZ*^ s.p. Rosenstein ^jonuje oovittjoda, avto- Sola, Tel: 832 937 ,GSM 041 698 252 MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj CPP se prične: v ponedeljek, 11. septembra 2000, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Za obisk tečaja nudimo 20% POPUSt. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIIAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. N A Z A R J ÜJ 11ua^L r PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZN1KA 2000 PETEK/ 8.9.2000 18.00 - Otvoritev razstave slikarja Jakija ob njegovi /o-letnici SOBOTA, 9.9.2000 ii. 00 - Otvoritev ceste Brdo __ v 14.00 - Otvoritev ceste Creta NEDELJA/ 10.9.2000 08.00 - Občinsko prvenstvo v tenisu -Veni še 14.00 - Predstavitev Konjeniškega kluba Veni še SREDA/ 13.9.2000 19.00 - Otvoritev javne razsvetljave na Prihovi ČETRTEK/ 14.9.2000 ii. 00 - Otvoritev prenovljene fizioterapije v zdravstveni postaji Nazarje PETEK/ 15.9.2000 10.00 - Otvoritev prizidka k osnovni šoli Nazarje ii. 00 - Otvoritev tovarne Benda v Nazarjah SOBOTA/ 16.9.2000 v 11.00 - Otvoritev ceste Zlabor 14.00 - Otvoritev ceste Zavodice NEDELJA/ 17.9.2000 09.00 - Kolesarjenje: Račnek - Nazarje - Zg. Pobrežje - Brdo - Račnek PONEDELJEK/18.9.2000 18.00 - Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj PO FLOSARSKEM BALU Čas hitro beži, lovimo zadnje dneve avgusta in prav je, da sedaj, ko imamo že skoraj vse postorjeno, pogledamo nazaj na teden prireditev ob občinskem prazniku Občine Ljubno in Flosarskem balu. Moj namen pisanja ni v tem, da bi analiziral podrobnosti ampak, da se v imenu Občina Ljubno ter organizacijskega odbora zahvalim vsem, ki so si vzeli čas ter z obilo dobre volje pripomogli, da so prireditve v prvem tednu avgusta na Ljubnem uspele. Najlepše se zahvaljujem vsem članom organizacijskega odbora, prav tako vsem organizatorjem posameznih prireditev, ki so se odvijale v tem tednu. Seveda brez ogromnega števila občanov in tudi drugih ljudi, ki so priskočili na pomoč, prireditev ne bi bila izvedljiva. Dež, ki nas je spremljal obe soboti, ni mogel bistveno vplivati na dobro razpoloženje organizatorjev in obiskovalcev. Brez denarja ni več mogoče izpeljati nobene prireditve, še posebej ne takšne, kjer sama veselica ne pokrije vseh stroškov. Odločbi smo se, da za pomoč pri izvedbi prireditev ob Flosarskem balu zaprosimo razna podjetja, družbe, obrtnike in posameznike, da nam priskočijo na pomoč v denarju ali v predmetih. Našnn prošnjam so se odzvali: OBČINA LJUBNO, PROJEKTIVNI BIRO VELENJE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ZADRUGA MOZIRJE, GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, PUŠKARSTVO PODRIŽNIK s.p. LJUBNO, GLIN HOLDING, KOVINSKA INDUSTRIJA KLS d.d. LJUBNO, PIVOVARNA LAŠKO, CINKARNA, KEMIJA MOZIRJE, PIVOVARNA UNION, SKB LJUBLJANA, LJUBLJANSKA BANKA, KREKOVA BANKA, ZAVAROVALNICA MARIBOR, BTCd.d. LJUBLJANA, VEGRAD d.d. VELENJE, ELKROJMOZIRJE, SAVINJA MOZIRJE, ISKRA LJUBNO, LESKOM NAZARJE, GLIN ŽAGARSTVO NAZARJE, TRIS NAZARJE, GLIN K&M NAZARJE, ESOTECH VELENJE, PUP VELENJE, PUP VELENJE VRTNARSTVO, DAVIDOV HRAM, TUŠNAZARJE, VIVA TRADE d. o. o. NAZARJE, EPSI NAZARJE, GARANT POLZELA, ELEKTRO CELJE, OBČINA LUČE, MIZARSTVO KOVAČ, MIZARSTVO CERAR MILAN s.p. LJUBNO, ČERNIVŠEK JOŽE, LJUBNO, VALTE BOŠTJAN s.p. LJUBNO, POLIČNIK MILAN MIZARSTVO, LJUBNO, KLJUČAVNIČARSTVO IN KOVINSKA GALANTERIJA KOTNIK JOŽE, LJUBNO, AVTOLIČARSTVO MURKO ALOJZ, LJUBNO, TRGOVINA, SERVIS IN KOMISIJSKA PRODAJALNA AVTO RAKUN LJUBNO, ŠERBELA -RUPNIKMARJA, URARSTVO, LJUBNO, PROIZVODNJA IN STORITVE VEZOČNIK FRANJO, LJUBNO, FRIZERSTVO NAPOTNIK, FRIZERSTVO LAS, BERNARDA ROP, LJUBNO, FRIZERSTVO PODPEČAN MANJA, LJUBNO, PEKARNA NARALOČNIK UROŠ, LJUBNO, TRGOVINA VOLOVŠEK ZDRAVKO s.p. LJUBNO, TRGOVINA EN KRAJCAR, VOZELJ BOŠTJAN s.p. LJUBNO, TRGOVINA ŠTEFKA SEM s.p. LJUBNO, GOSTILNA PRI PETRINU, MURKO MARIJA s.p, LJUBNO, OKREPČEVALNICA NA PLACU, POTOČNIK FRANC s.p LJUBNO, OKREPČEVALNICA BREZA, FIRŠTFRANCsp., LJUBNO, GOSTIŠČEERMENC, LJUBNO, BISTRO LAKNER, LJUBNO, GOSnLNANAPRODUPODKRIŽNIKMARIJAs.p.LJUBNO, PIZZERIJA PRI KUMRU, LJUBNO, GOSTILNA PEVC, PUKARTALENKA s.p. LJUBNO, GRUCAMOZIRJE, WEST BLUE MOZIRJE, CESAR ŠPORT MOZIRJE, FRAMASSIAHNŠEK LIDIJA s.p. MOZIRJE, BUNNY NAZARJE, ČIRA -ČARA NAZARJE, PEKARNA KRAMER GORNJI GRAD, MESARSTVO BTM MOZIRJE, KOVINSKA GALANTERIJA CIGALE NAZARJE. Vsem skupaj se v imenu Občine, Tbrističnega društva, organizacijskega odbora ter v svojem imenu najlepše zahvaljujem. Priporočamo se tudi v bodoče, saj sem prepričan, da bomo na Ljubnem naslednje leto organizirali prav takšno prireditev. Veseli me, da smo se sposobni zbrati v številu, ki presega več sto ljudi in izpeljati Flosarski bal. Le-tega je v času celotedenskih prireditevobiskalo skoraj deset dsočljudi.Vtem pa jenaše največje priznanje in zadovoljstvo. Ime našega kraja se je slišalo širom po Sloveniji, kakor tudi izven naših meja. Še enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli k izvedbi prireditev in nasvidenje prihodnje leto. PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA IN PODŽUPAN OBČINE UUBNO Stanko ZAGOŽEN SALON NEGE ¥m VAM SVETUJE OBRAZ: Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši MAUS Tel.: 833 - 207 24.8. do 24.9. V poletnih mesecih se koža često izsuši in so zato gubice neizbežne. Zavarujmo jo! Napolnite podkožje z vlago in vitamini! VITAMINSKO - VLAŽILNA PRINT MASKA CENA: 3.400 SIT ČAS TRAJANJA TRETMANA 45 minut: - da vam bleščečo polt in zagotovi vlažnost - napolni kožo in gladi gube - rezervar vlage se zelo poveča, koža postane napeta - poživlja in poveča obrambni sistem kože - kožo regenerira in preprečuje nastajanje prostih radikalov. VLAŽILNA AMPULA CENA 1.900 SIT ČAS TRAJANJA TRETMANA 30 minut: - pomirjajo - regenerirajo - vlažijo - primerne tudi za zelo občutljivo kožo Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije Satirika cesta I,3331 Nazarje TeL: 03/839 44 70, fak»: 03/ 839 44 71 GSM: 041/641 104 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH OBLAČIL ZA VELIKE IN MALE .. - ..'...... V il Pod blagovno znamko VULKANO vam podjetje ČIRA ČARA nudi pestro izbiro športnih vetrovk za otroke, moške in ženske. i/ Program smo dopolnili z vtik« v športnimi hlačami na žepe, majicami, modnimi in vezenimi hlačami na zvon za dekleta in žene. od 20.9. dalje bo za vas pripravljena že ZIMSKA KONFEKCIJA iz zelo kvalitetnega VINDSTOP materiala NAJDETE NAS TUDI NA SEJMU V CELJU (do 20.9.) Podjetje za urejanje prostora d. d. Koroška 37/b, 3320 Velenje RAVNANJE Z ZELENIM ODPADOM Ob vsakoletnih akcijah zbiranja in odstranjevanja odpadkov od spomladanskega čiščenja okolice na območju občin Zgornje Savinjske doline opažamo, da je v nameščenih posodah vse drugo kot zeleni odpad. To je po svoje tudi razumljivo, saj je območje bolj podeželjsko kot mestno, pa se zeleni odpad odlaga na kompostišča ali na kmečka gnojišča. Povzetki poročil kažejo, da večina občanov to akcijo razume kot priložnost za oddajo kosovnih odpadkov, to je ostankov gospodinjske opreme, vozil, gum, pohištva ipd. Po posvetovanju z nekaterimi župani z obravnavanega območja Zgornje Savinjske doline nameravamo v naslednjem, 2001. letu organizirati spomladansko in jesensko akcijo zbiranja in odstranjevanja kosovnih odpadkov, zbiranje zelenega odpada pa bomo izvajali le še na podlagi individualnih naročil. Seveda pa se zeleni odpad ne sme odlagati v sive posode, ki so namenjene za ostanke odpadkov, ker povzroča pri razpadanju emisije smradu že na zbirnem mestu in kasneje na deponiji. To velja za zeleni odpad in za vse druge biološke odpadke od čiščenja in urejanja okolice, odpadke z vrtov, gred in zelenic in podobne odpadke iz gospodinjstev in naselij kor so: - obrezline in posušene veje sadnega in okrasnega drevja in grmičevja, - posušena trava in odpadki z zelenjavnega vrta, - listje in trava od grabljenja in pometanja zelenic in travnikov, - odpadki od grabljenja in pometanja ohišnice, - zemlja iz lanskoletnih cvetličnih lončkov, - ostanki pesek in zemlje po zimsli službi, - odpadno sadje in kisal iz ozimnice, - ostanki hrane (usedline kave in čaja, olupki, kosti, ipd.), - odpadki cvetja s pokopališč, ipd. Vse navedene in njim podobne odpadke iz gospodinjstev in urejanja okolice je mogoče predelati v kompost in tako vrniti naravi. V eni od dosedanjih rubrik NAŠ KRAJ LEP KRAJ ! v časopisu Savinjske novice smo že pojasnili, kaj je kompostiranje in kako se ga lahko pravilno lotite. Ne bo odveč, če postopek na kratko ponovimo, saj je pred nami jesensko pospravljanje vrta in sadovnjaka. Doma je mogoče kompostirati biološke odpadke skupaj z zelenim odpadom v kompostnih kupih, ki naj zaradi lažje obdelave in prezračevanja obsegajo 1,2 -1,5 m širine in do 1 m višine. Dolžina kompostnega kupa je poljubna, odvisna pač od razpoložljivega prostora. Kompostira se lahko tudi v kompostniku, to je ograjenem prostoru iz lesa, ali kakšnega drugega materiala, ki se ga izdela po navodilih, ali kupi v specializirani trgovini. Pri formiranju kompostnega kupa je pomembno, da najprej izdelamo posteljico iz grobih lesnih odpadkov (lubje, dračje, obrezline drevja in okrasnega grmičevja ipd.), ki omogoča dobro prezračevanje kupa. Posteljica mora biti visoka 5 -10 cm. Na posteljico je potrebno najprej nanesti 5 -10 cm plast svežega komposta, nato pa 10 -15 cm plast zelenega odpada (vrtni odpadki) ter ponovno plast svežega komposta, plast bioloških odpadkov, plast svežega komposta, plast zelenega odpada, nato pa zaključno plast zemlje. Vedno je potrebno skrbeti, da je biološki odpadek pokrit s kompostom ali zemljo, da je omogočen proces in minimalizirane emisije smradu. Pričakujemo, da bodo povzročitelji odpadkov postopoma le poboljšali pravilnost ločevanja posameznih vrst odpadkov, nekaj v zvezi z nadzorom izvajanja določil Odlokov o ravnanju z odpadki po posameznih območjih pa bodo morale storiti tudi občine in država. NAŠ KRAJ-LEP KRAJ! PUP Velenje d.d. Policija svetuje: Posvetimo več pozornosti otrokom tudi na cesti Pred vrati je novo šolsko leto in za mlade brezskrbneže ponovna pot v šolo ter s tem seveda povečana prisotnost otrok na cesti in v cestnem prometu. Zato, vozniki, bodimo pozorni in odgovorni do otrok, posebej v bližini šol ter na njihovi poti v šolo in iz šole. Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga voznikom, da so do otrok kot udeležencev v cestnem prometu posebej pozorni, da otrokom na prehodih vselej omogočijo prečkanje ceste, izstop iz vozil za prevoz otrok in hojo po ostalih prometnih površinah (robu ceste, pločnikih...). Do otrok moramo biti kot vozniki še posebej pozorni na začetku šolskega leta, ko nekateri otroci na poti v šolo pridobivajo svoje prve izkušnje o vedenju v prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna, in bodimo pozorni predvsem zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. OTROCI SO NA CESTI NEPRED VIDLJIVI! - na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidi- jo manj, imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok, - njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita, niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili, - mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, - odločitve uresničuj ejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka, - njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. Zatorej, vozniki, še enkrat pozor, na cesti so otroci, seveda pa bodo v začetku meseca septembra v povečanem številu tudi policisti, ki bodo varovali šolske poti na kritičnih delih cest in vsakodnevno izvajali tudi nadzore hitrosti z radarjem na teh točkah ter zoper kršitelje cestno prometnih predpisov strožje ukrepali. NEZNANI IGRALEC NA SREČO 15. avgusta zjutraj so bili policisti obveščeni, da je neznanec preko noči vlomil v prostore bencinskega servisa v Solčavi. Iz notranjosti je odtujil 127 hitrih srečk, 191 srečk podarim dobim in 186 srečk Sydney 2000 ter s tem povzročil za 116.000 tolarjev škode. TRČIL V MAROF 16. avgusta ob 18. uri je na regionalni cesti izven naselja Nizka 48-letni Marjan J. iz Celja zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča z osebnim avtomobilom zapeljal s ceste, trčil v gospodarsko poslopje in se pri tem hudo telesno poškodoval. VNOVČENJE PONAREJENEGA BANKOVCA 17. avgusta dopoldan je prodajalka iz trgovine Nareks na Ljubnem dežurnemu policistu prijavila, daje neznancu dan prej vnovčila bankovec za 5.000 tolarjev, za katerega obstaja sum, da je ponarejen. MNOŽIČNI PRETEP NA LJUBNEM 19. avgusta pol ure čez polnoč je bil dežurni policist obveščen, da je prišlo do množičnega pretepa pred gostiščem Režal na Ljubnem. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do pretepa med sedmimi osebami iz Nazarij in Ljubnega, eden izmed njih pa je v pretepu uporabil tudi nož. Z njim je bil po hrbtu poškodovan Blaž P. z Ljubnega. Zaradi uporabe noža so policisti na mozirski policijski postaji za 6 ur zadržali 20-letnega Damjana K., 17-letnega Leona M. in 17-letnega Zorana P., vse iz Nazarij. TATVINA KOLESA 19. avgusta ob 1.50 je bil dežurni obveščen, da je bilo v Kokarjah ukradeno kolo znamke Rog. Z zbiranjem obvestil so policisti dobro uro kasneje ukradeno kolo našli v Bočni pri Petru M. PONAREJEN DENAR NA VESELICI 21. avgusta ob 9-40 uri je Matej P. iz Šmihela policistom prijavil, da je neznana oseba 19. avgusta na veselici vnovčila dva ponarejena bankovca po 10.000 tolarjev. POŽAR NA OSEBNEM AVTOMOBILU 22. avgusta ob 20. uri je med vožnjo proti Rečici zagorel osebni avtomobil, ki ga je vozil 54-letni Milan F. Pogašen je bil s pomočjo drugega voznika, ki je imel v vozilu gasilni aparat, in gasilcev iz Nazarij. Ugotovljeno je bilo, da je požar povzročil kratek stik na električni napeljavi. PADEL S KOLESOM 23. avgusta ob 21.40 uri se je pri vožnji s kolesom po makadamski cesti v Spodnji Rečici hudo telesno poškodoval Vahid D. S kolesom je padel po vozišču, bil pa je tudi pod vplivom alkohola. KRAJI KOLES 24. avgusta je v zgodnjih jutranjih urah na Rečici izginilo otroško kolo znamke bmx, ki je bilo kasneje najdeno v Mozirju, dopoldan pa je izpred gospodarskega poslopja Stanislava P. iz Nizke izginilo otroško gorsko kolo. Z AVTOM NA STREHO 26. avgusta ob 13.10 uri je bil dežurni policist obveščen, da se je v Logarski dolini, pri odseku za slap Rinko, zgodila prometna nesreča. Edvard I. iz Solčave je z osebnim avtomobilom zapeljal s cestišča, se prevrnil na streho in ostal v prevrnjenem vozilu. Na pomoč so mu prihiteli mozirski reševalci, ki so mu nudili prvo pomoč in ga odpeljali v celjsko bolnišnico. POPRAVEK INFORMACIJE V17. št. SN je prišlo do napake v informaciji z naslovom Tatvina otroškega hranilnika. V hranilniku ni bilo denarja za okoli 12.000 tolarjev, am-pak za 120.000 tolarjev._________ OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Zahvala pokroviteljem Mladi planinci iz Mozirj a, Ljubnega, Luč in Slivnice, ki smo se udeležili mladinskega planinskega tabora Završnica 2000, se zahvaljujemo vsem pokroviteljem, ki so nam pomagali po svojih močeh: Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, Mlekarni Celeia, Davidovemu hramu, Mesariji Bogner, Pekarni Rednak in PD Luče, Ljubno, Mozirje ter Slivnica. V imenu vseh udeležencev tabora Andreja Urh, PD Luče Ko ne gre več, pusti času čas Tako je svoj prispevek (ne komentar) o dogajanju iz Luč naslovil g. Edi Mavrič, ki se podpisuje s psevdonimom Savinjčan. Kaj je omenjenega vodilo k pisanju tako nastrojenega članka (ne komentarja), lahko samo ugibam. To v oklepaju povdarjam zato, ker vem, da je tudi g. Mavriču kristalno j asna razlika med objektivnim poročanjem in komentarjem. Glede na to, da g. Mavriča dokaj dobro poznam, dopuščam tudi možnost, da je članek napisal zato, ker je že pogrešal moje oglašanje v Savinjskih novicah in ker tudi on pozna mene, je vedel, da se bom ob tovrstnem pisanju moral oglasiti. Takega komentarja (ne članka) se ne bi sramoval niti najbolj zagrizen pisun kontinuitete, ko bi komentiral, zakaj je vlada tako neumna in pusti (po sistemu, ki ga je določila prejšnja vlada) pocenitev bencina, ko bi pa vendarie lahko pokrila delček luknj e, ki jo je v osemletni vladavini povzročila prejšnja vlada. Ker poznam tudi profesionalne sposobnosti g. Mavriča, se mi zdi možnost iz prejšnjega odstavka zelo realna. Sedaj pa k najbolj v nebo vpijočim trditvam g. Mavriča. Pred tem pa bi navedel misel Herba Cohena, ki pravi: “Ti in jaz ne vidiva stvari takšnih, kot so, ampak takšne, kot sva midva.” G. Mavrič v Lučah vidi: “Porušene medsebojne odnose po poplavi, ki so pustili globlje in trajnejše posledice, kot bi si mogli in upali misliti. Ugotavlja, da je bila ob polomiji, ki si niti tega imena ne zasluži, preprosto zatajena duša kraja in ustvarjena mučna psihoza, torej stanje duha, ki lahko pusti globlje posledice. Žal mu je, da so ne- koč veseli in radoživi ljudje postali neobičajno zagrenjeni. Za vzroke pa naj vprašajo kar sami sebe, saj si nenazadnje oblast volijo sami. Podatek, da nihče ne ve povedati, zakaj se v vseh treh dneh ni prikazal njihov župan pa pomenljivo govori sam zase in komentar torej ni potreben...” Moram reči, da sem se ob branju navedb, ki so šle na moj račun, zabaval. Zabaval zato, ker sem vedel, da je otvoritev obnovljenega igrišča dobro uspela, da je prav tako odlično uspelo tudi sobotno gozdarsko tekmovanje, da je veliko zanimanje, predvsem obiskovalcev od drugod, vzbudil Žagerskimlin, kije po zaslugi Podvolovlječanov injožeta Kakerja s “polno paro” mlel skoraj nepretrgoma. 0 poteku dogodkov sem bil obveščen kljub krajšemu dopustu (od srede do sobote) z družino, saj sem bil vseskozi v stiku s tajnikom občine, ki me je tudi nadomeščal na otvoritvi, podelitvi priznanj... Zato navedba, da nihče ni vedel povedati, kje se nahaja župan, ne vzdrži. Še posebej zato, ker ima g. Mavrič številko mojega mobitela in me je ob drugačnih priložnostih znal poiskati tudi sam. Ne vzdrži tudi navedba, da se v vseh treh dneh župan ni prikazal. V nedeljo zvečer sem se oglasil tako v Žagerskem mlinu, kot tudi v Lučah. Za razliko od g. Mavriča nisem zasledil kakšnega posebej zagrenjenegaLuča-na, kot tudi ne psihoze, ki bi puščala globlje posledice. Navajanje takih vrednostnih sodb ne opravičuje nobeno vodilo, ki je bilo vzrok za tovrstno pisanje. Thdi največji ljudje so v zgodovini delali velike in neumne napake. Bistvena razlika med velikimi ljudmi in navadnimi povprečneži pa je v tem, da prvi zmorejo toliko moči, da so napake pripravljeni priznati - se iz njih kaj naučiti, ali pa se zanje opravičiti. Iskreno sem prepričan, da Savinjskih novic z glavnim in odgovornim urednikom na čelu ne ustvarjajo povprečneži. Na koncu pa seveda moram prizna- ti, da so Lučki dnevi uspeh že bolje kot letošnji in da bi uspevali bolje, bi morala biti glavna pobuda za organizacijo pri tistih, ki imajo za povečan obisk neposreden interes. Zato se brezpogojno strinjam s trditvijo, da Bernarda, Valerija in ostali ne morejo nositi breme poslanstva celotne organizacije Lučkih dnevov. Mirko Zamernik, župan občine Luče Zaslužni in mani zaslužni V Savinjskih novicah št. 17 je v komentarju Savinjčana z naslovom Zaslužni in manj zaslužni naveden stavek: »Po njegovem (Franc Atelšek, predsednik Turističnega društva Ljubno, op. pisca) je čista zloraba prilike, da se v brošuri, na stroške davkoplačevalcev, minister za gospodarske dejavnosti hvali, kako krmari flos slovenskega gospodarstva«. V juniju sem prejel dopis urednice brošure ob 40. obletnici Flosarskega bala, vkaterem je prosila vse krščence na Flosarskih balih, naj opišejo svoje spomine na flosarskih balih, in na druge dogodke, povezane s flosarijo. Naprošeni smo tudi bili, da priložimo kakšne fotografije v zvezi s tem. Na povabilo sem se z veseljem odzval, ne kot minister, pač pa kot bivši krščenec. Svoj sestavek sem zaključil s prigodo, da mije nekoč teta iz Zemuna dejala, da če bi še bili nekdanji časi, bi k njim prihajal kot flosar. Sam pa sem na tihem pomislil, da bi bil flosar le tako dolgo, dokler ne bi prišel do svojih flosov. Do njih nisem nikdar prišel, da pa mi je usoda naložila dolžnost, da sem danes eden od kr-manšev na flosu, ki se mu reče slovensko gospodarstvo. In to je bilo vse. Ne vem, kaj sem zlorabil, ko sem se, kot kaže eden redkih, odzval na vabilo. Za sestavek nisem niti zahteval, niti prejel kakšnega honorarja, tako da upam, da tudi davkoplačevalci niso bili preveč odškodovani. Kaj bi šele Franc Atelšek dejal, če bi ob priliki Flosarskega bala kaj pojedel ah popil na račun občine, kot se mi dogaja v drugih krajih? Skrbi pa me nekaj drugega in zato tudi pišem tale zapis. Skrbi me za prihodnost mojega Ljubnega, če bodo njegovi najvidnejši predstavniki sleherno gesto dobre volje v javnosti prikazovali kot zlor- abo in odškodovanje? Z veseljem bi pripeljal na Ljubno kakega ministra, npr. za turizem, kjer bi se pogovorili, kaj napraviti s Planinko? Vendar me skrbi, kakšne komentarje bo nato dal v časopis predsednik Thrističnega društva, če bo županja ministru ponudila kavico? Skorajda ni podjetja v Savinjski dolini, ki ne bi imel z njim dobrih stikov in ki mu ne bi na ta ah oni način priskočil na pomoč. Tudi takrat, ko za to ni vedel nihče od domačinov. Ti pa lahko žal berejo le o mojih »zlorabah«. Na takšen način pač ne bo šlo. Postati bomo morah bolj sproščeni, bolj prijazni, manj zavrti in manj nevoščljivi. Turizem smo ljudje. Vsem tistim, ki ste pripravili 40. jubilejni Flosarski bal, iskreno čestitam. Zlasti še občini Ljubno in njeni županji. Tudi urednici zanimive brošure in vsem tistim, ki so sodelovali v povoiki ter seveda tudi Turističnemu društvu. Še zlasti predsedniku Francu Atelšku za vsanjegova prizadevanja in uspehe, ki so vidni na raznih mestih. Vseeno pa me zaskrbljuje njegova izjava, da se flosarjem ne bo več pribhžal. To z njegovo funkcijo preprosto ne gre skupaj. Sestopati s flosa zato, ker se Franc Atelšek boji, da bo flos nasedel na desnem bregu, je po mojem mnenju ne dovolj premišljena izjava. Desnem bregu so včasih flosarji rekli turška stran, naša pa je bila avstroogrska, evropska. Če je včasih flos nasedel, ni tam obstal, pač pa so ga flosarji s skupnimi močmi porinili naprej. Tako bomo storili tudi v prihodnje. Kolegu Francu želim, da bi ostal na flosu in da bi se z njim srečno pripeljal vse do Beograda. Dr. Jože Zagožen, Ljubno Humanost nekje še živi Starost, bolezen in samota so mnogim plačilo za vse delo, ki so ga v svojem življenju doprinesli za dobrobit nas vseh. Hvala županu občine Mozirje gospodu Jožetu Kramerju in vsem, ki ste pripomogh, da smo za en dan uživah v lepotah naše dežele in gostoljubju njenih ljudi. Hvala Izletnikovemu šoferju Predragu Ostojiču za prijetno in varno vožnjo. Osnovna organizacija zveze borcev Mozirje in Rečica Gornjegrajski župnik in VIII. Božja zapoved V zadnji številki Savinjskih novic sta se v članku »Zaklenjena vrata gornjegrajske katedrale« pošteno spopadla gornjegrajski župan in župnik. S strani župnika dr. Vlada Zupančiča je bilo še posebej napadeno Turistično društvo Gornji Grad (»V preteklosti naj bi se ravno pod vodstvom Hirističnega društva ljudje v cerkvi krohotali in si pravili vice. To je nedopustno, pravi gornjegrajski župnik, poleg tega je Turistično društvo zadnji dve leti pobiralo vstopnino, a cerkev ni imela od tega nič«). Avtor članka (Savinjčan) je, kot sam navaja, »osvetlil medaljo z obeh zornih kotov«, spustil pa je Turistično društvo. Z gospodom župnikom, dr. Zupančičem v Turističnem društvu Gornji Grad nikakor ne mislimo polemizirati, kajti to bi bila le voda na mlin njegovim vztrajnim prizadevanjem, da se v Gornjem Gradu spre z vsemi in vse med seboj. Iz istega vzroka verjetno molčijo tudi starši veroučencev, birmancev in prvoobhajancev, odslovljeni ključarji in drugi prizadevni skrbniki cerkva v gornjegrajski fari, mladoporočenci, obiskovalci katedrale in vsi drugi, ki so deležni »specialnih postopkov« sedanjega gornjegrajskega župnika. Z vso odgovornostjo pa moramo izjaviti, da so vse opazka dr. Zupančiča na račun dela Turističnega društva Gornji Grad v tem članku neresnične, žaljive in zlonamerne. VIII. Božja zapoved je jasna: »Ne pričaj po krivem!« Vsi katoličani jo moramo spoštovati, tudi župnik dr. Zupančič, sicer grešimo - tudi on! Ne oglašamo se zaradi Gornjegra-jčanov (ti tako vedo, kako stvari stojijo), ampak zaradi bralcev SN in pa številnih naših obiskovalcev - na osnovi izjav dr. Zupančiča bi si kaj lahko ustvarili vtis, da je naše društvo združba nemoralnežev in dobičkarjev. Na žalost je tako, da lahko nekoga z neresnicami oblatiš v dveh stavkih, ta pa mora potem pisati cele romane, da dokaže nasprotno. V Turističnem društvu Gornji Grad zaenkrat bralcev s tem ne mislimo obremenjevati. Pričakujemo pa od uredništva SN, da nam bo v najkrajšem času omogočeno predstaviti naše delo, prizadevanja, načrte in težave pri ohranjanju in vzdrževanju naše kulturnozgodovinske, etnološke in naravne dediščine. Ravno na tem področju smo v preteklih letih veliko naredili, še več pa je za postoriti - v dobro kraja in krajanov. To bomo tudi počeli, kljub polenom in neresnicam, ki nam jih namenja sedanji gornjegrajski župnik. S stališči gornjegrajskega župana v članku »Zaklenjena vrata gornjegrajske katedrale« pa se v Turističnem društvu popolnoma strinjamo in ga podpiramo. Turistično društvo Gornji Grad, Franc Pustoslemšek, predsednik ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od Jožeta NAPOTNIKA z Ljubnega ob Savinji 25.3.1947-22.8.2000 Iskreno se zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Domači POPRAVEK INFORMACIJE V17. številki Savinjskih novic smo na strani 10 objavili prispevekjožeta Miklavca o podelitvi plaket članom ZŠAM na regijskem srečanju v Rogaški Slatini. Pod fotografijo je bil podnapis »Plaketo Zveze ZŠAM Slovenije je prejel tudi Anton Škruba«, kar pa je napačno, saj je na fotografiji Jože Uirk. Do napake je prišlo tudi na 3. strani, kjer je bil kot avtor fotografije s tekmovanja vlcerjev vLučah namesto EdijaMavriča-Savinjčananaveden Ciril Sem. Vsem prizadetim se zanelju-bi napaki vljudno opravičujemo. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice Ivanke FINKŠT 21.6.1912 - 31.7.2000 upok. učiteljice iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše mame, darovali cvetje, sveče, sv. maše in izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. Veneku, g. Kotniku, Mojci, zboru Nazaret, Dobroveljskim fantom, praporščakom, p. Jožetu za opravljen obred, sosedom iz Cvetlične ulice in pogrebni službi Morana. Iskrena hvala dr. Fiirstovi in sestri Sonji za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Ko odhajam od doma, te ni, ko se vrnem, te iščem z očmi, o mama, kako prazen brez tebe je dom. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Ane HRIBERSEK rojene Kolenc 11.10.1914-11.8.2000 se iskreno zahvaljujem dr. Goranu Isteniču, dr. Tonču Žunterju, dr. Andreji Pečnik, sestri Angelci Šuster ter Miri, Simoni in Maji za lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Hvala gospe Jožefi Zamernik za oskrbo, msrg. Jožetu Vratanarju za darovano mašo in organistu Feliksu Ugovšku. Hvala tudi govorniku Francu Trbovšku, pogrebni službi Anubis, praporščaku, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in sveč, vsem, ki ste darovali za svete maše, in vsem, ki pokojno mamo ohranjate v blagem spominu. Sin Brane OGLASI IN ZAHVALE S3 V SPOMIN 29.8.20OO mineva 10 let, odkar je mnogo prezgodaj odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi in tast Viktor LUKSE 9.2.1928-29.8.1990 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko v spomin. Posebna zahvala pa gre prizadevnim mozirskim gasilcem, ki vsako leto organizirajo tekmovanje gasilcev veteranov, posvečeno njegovemu spominu, in položijo cvetje na njegov grob. Vsem še enkrat hvala! Družina Lukse in Gradič V življenju le delo in skrb si poznal, za svojce, prijatelje si vse žrtvoval, v tišino odšel si, kjer ni bolečin, a nate ostal bo večno spomin. V SPOMIN 26. avgusta je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi brat in stric Franček ZAJC iz Prihove Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Sestra Milena, brat Ludvik z družinama ZAHVALA Zapustil nas je v 87. letu dragi sorodnik in prijatelj Jože MEJAČ iz Mozirja, Aškerčeva ulica 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za prelepo cvetje, ZB za organizacijo prevoza na pokopališče Ljubljana-Polje, mozirskim pevcem, za zaigrano »Tišino«, govornikoma za prisrčno izbrane in izrečene poslovilne besede ter vsem, ki se ga spominjajo z lepo mislijo. Lepo nam je, da je živel v čudovitem okolju Mozirja, kjer je bil spoštovana oseba in občan, da so ga obkrožali dobri sosedje, ga spodbujali pri premagovanju težav ob izgubi svoje žene Stanke. To velja predvsem za družino Rakun. Globoka hvala. Žalujoči sorodniki in prijatelji Trdo delo in poštenje tvoje je bilo življenje, za zglede in ljubezen milo ti bog dal večno bo plačilo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Zore ZAJC p. d. Rebernakove mame iz Prihove Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, kiste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo obiskali v času njene bolezni. Iskrena hvala prijateljici in sosedi Ivici, ki ji je krajšala dolge dneve z njenimi obiski. Iskrena hvala gasilcem PGD Nazarje, pevcem, zastavonošem, solistu za odigrano Tišino, patru Jožetu za lepo opravljen obred sv. maše in gospe Marinki za izrečene poslovilne besede ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Milena in sin Ludvik z družinama POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 28.08. do 03-09. Podmeninšek Jože, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971, 04.09. do 10.09- Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 041/633-419, 11.09. do 17.09- Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. •••••••••••••••••••••••••••••a JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621 950. • ••••••••••••••••••••••••••••• OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB TERNIK s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 833-533 IZKORISTITE 20% POPUST ZA SONČNA OČALA KINO MOZIRJE 2., 3.9.2000 TRIJE KRAIJI-akcija režija: David O. Russell Vloge: George Clooney, Ice Cube, Mark Wahlberg Leto 1991 - zalivska vojna se je pravkar končala in štirje vojaki komaj čakajo, da zapustijo puščavo in se vrnejo domov. Toda naletijo na zamijevid, na katerem je označeno, kje so zlate palice, ki jih je iraška vojska ukradla Kuvajtu. Naredijo načrt, kako priti do palic... 9-, 10.9.2000 NAJINA ZGODBA - romantična drama Režija: Rob Reiner Vloge: Bruce Willis, Michele Pfeiffer Je lahko ljubezen večna? Zakonca Ben in Katiejordan sta po 15-letnem zakonu spoznala, da je prav tiste lastnosti, zaradi katerih sta se nekoč zaljubila, zdaj predstavljajo prepad med njima. Prepiri niso več izjema temveč pravilo. Ko otroka odideta na taborjenje, se čustveno izpraznjena zakonca odločita živeti ločeno. Zdaj pa začneta spoznavati, koliko drobnih stvari ju še povezuje... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI, NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNI NA 500 SIT. KINO NAZARJE * 2,3.9.2000 GLADIATOR - zgodovinski spektakel Režija: Ridley Scott Vloge: Russell Crowe Vojskovodja, ki postane suženj, suženj, ki postane gladiator, gladiator, ki se zoperstavi proti imperiju. Veliki rimski vojščak Maksim je svoje legionarje zmagovito vodil v bitki. Vojno so dobili in Maksim sanja o domu. Želi si vrnitve k ženi in sinu, a umirajoči cesar Mark Avrelij ima zanj novo nalogo, da zasede njegov prestol. A dogodki grejo svojo pot... 9-, 10.9.2000 c. sssis' Silttll: Vloge: Patricia Arquette, Gabriel Byrne. Jonathan Pryce Frankie, dvajsetletni frizerki, se dogajajo čudne reči, ki jih ne zna pojasniti. Zdi se, da so ti dogodki verskega značaja, zato ji Vatikan pošlje preiskovalca. Ki a izurjen preiskovalec čudnih pojavov, ki so se kasneje izkazali za neresnične, je prepričan, da je tudi to pot tako. Toda. Ko se sam znajde sredi dekletove obsedenosti, se odloči, da se bosta družno soočila z njenimi demoni... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJ A OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. SIT JR A / V Na trgu 7, 3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. dražba, Triglav, Krona, Kmečka dražba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Cvetke in koprive PA KAJ V TEJ VROČINI TUDI SLIKAŠ... ... je Arpada Šalamona, ki je znan po tem, da ogromno ustvarja, povprašal njegov stanovski kolega iz Mozirja Lojze Zavo-lovšek. »Ma ne, takrat jaz razstavljam, da sem v družbi prijetnih ljudi, kot ste Mozirja-ni,« mu je odvrnil umetnik madžarskega rodu, ki sicer še posebej intenzivno prijateljuje s šaleškimi in konjiškimi likovniki. 0 svojem delu pa ne govori rad in tudi tokrat je bilo tako. (ARS PRESS) TE BOM PA FOTOGRAFIRAL... Gozdarji nazarske območne enote zavoda za gozdove so od nedavnega bogatejši za učinkovito orožje - fotoaparat. Vsakemu, ki ga ulovijo pri nedovoljenem poseku lesa (beri: črni sečnji), mu zagrozijo, da ga bodo fotografirali, če takoj ne preneha z neumnim početjem. Pa ne da bi se gozdarji šli policaje ali še manj konkurenco njihovemu prijatelju Cirilu Semu, ampak red pa mora biti! (ŠUMARI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične r Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Pogosto otmjenost vom bo marsikdaj pokvarila načrte. Predvsem boste težko prenašali vročino, zato se boste zatekli v senco. Bodite potrpežljivi s seboj in pozite na pravilno prebrano. Lobko naj bo. Ljubezen: No tem področju se vam ho dogajalo marsikaj lepega. Na trenutke vas bo srce vleklo še kom drugam izven doma. ko boste doma ljubeči, vaš portner ne bo vedel zo voše sonje. Ne bodite preveč odkriti. Delo: No delovnem mestu vom bo šlo marsikaj na živce, utrujale vos bodo nadure, ker pa ste odporni in vztrajni boste zlobko preboleli nekoliko težje obdobje na delovnem mestu. No finančnem področju svetujem več previdnosti, premišljeno zaprovljojte, do vom go ne bo prehitro zmanjkalo. Bik od 21 . 4. do 20. 5. Počutje: Iz marsikaterega položojo vas bo tešilo prav močna volja in voša trma. K vztrajnosti vos bo pripravila mlačnost in neodločnost ljudi v vaši okolici. Natančno boste vedeli, kaj je potrebno in se tudi pravilno odločili. Dobro se boste počutili ob spoznanju, da ste pravilno ukrepali. Ljubezen: Čisto brez težov no čustvenem področju po ne bo šlo. Verjetno bo to obdobje v partnerstvu zo vas v marsičem prelomno. Ker boste nemimi ob partnerja, boste iskali družbo prijateljev, ki vos tudi ne bo pomirila. Ozrite se vose in se somi med seboj pošteno pogovorite. Odgovore boste našli. Delo: Veliko ciljev bo in dosti dobrib zamisli. Novo možnost, ki se vam bo odprla v drugi polovici tega obdobja, vam L ro zman|Koio. JL Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: V tem obdobju boste zelo občutljivi in že nojmonjša težava vas bo spravila s tiro. Začeli boste dvomiti vose in abopovati. Ker boste veliko razmišljali o svojem zdravju, kar je ovod k spremembam, za kotere se boste v prihodnosti odločili. V drugi polovici tego obdobja lohko nastopijo težave z želodcem, vzrok po bo v veliki meri živčnost, s kotero se ne boste znoli spopasti, kot bi bilo trebo. ljubezen: Čeprav boste v tem obdobju zelo hrepeneli po ljubezni, se vam bo nekako izmikolo. fos je, do nekatere stvari prevrednotite in ne iščete v drugib tego, kor bi morali nojti v sebi. Ker do določenih stvari ne morete po mirni poti, boste morali preko tipljenja. Čutili boste odtujenost. Delo: Večino dela boste opravili avtomatično, po boste kljub temu uspešni. Razmišljali boste in reševali težave, ne do bi bili popolnoma pri stvari. Rak od 22. 6. do 22. 7. ^ Počutje: Z zdravjem ne boste imeli posebnih težav, čeprav se ne boste držali nekaterih osnovnih pravil. Bodite zmerni pri hrani in pijači in se izogibajte pretiranim telesnim naporom. Ljubezen: Stvori bodo šle na boljše. Več boste dajoli kot v preteklosti, zato boste nad pozitivno situacijo vzneseni. Spoznali boste, do se je potrebno za čustvo boriti in ne boste se pritoževali nod trudom, ki ga boste morali vložiti. Portner vam bo naklonjen vso obdobje, lepo se bosta imela. Delo: Finončne težove vos znojo nekoliko zamoriti, če boste omejili porabo, se boste izvlekli. Ne sposojajte si denarja in ne jemljite kreditov, obdobje ni primerno za to. Vztrajajte pri začetnih načrtih. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Kar nekaj ljudi se bo v tem obdobju prepričalo, do se no vos ni mogoče vedno zanesti. Ker se ne boste držali dogovorov, si boste nabrali kor nekaj zamere. Prehitro se boste vsega naveličali. Bolj kot družbo boste potrebovali samoto, v kateri lobko sami uredite svoje misli, saj vom pri stvareh, ki vos tokrat mučijo, ne bo znol pomagati nihče. Ljubezen: Partner vom bo v tem obdobju blizu, karvom bo marsikaj olajšalo. Veliko vom bo pomenilo, do vos razume, ne do bi stvor nenehno pojasnjevali. Ne naslanjajte se preveč nonj zaradi občutka nemoči in osamljenosti. Delo: Večjih sprememb na tem področju ne bo. Pričakujete sicer neki denar, ki pa go še ne bo. Stvori, ki vom pripadajo, boste morali odločneje zahtevati. Devica od 24. 8. dO 23. 9. Počutje: Pojavilo se bo hudo nasprotje med voljo in željami. Za stvari, ki si jih najbolj želite, ne boste imeli prave volje in odločnosti. Če vos mučijo kilogrami, je čas, ki je pred vami, odličen zo shujševalno kuro. Pijte veliko tekočine, no jedilniku noj bo sodje in zelenjavo in uspeh ne bo izostal. Ljubezen: Ker bo partner razumel vošo stisko, se boste ob njem dobro počutili, še posebno zofo, ker vom bo dojol občutek, da stoji zo vami. Veliko se bosta pogovarjala, kar bo obema koristilo. Delo: Spet boste poprijeli in veliko boste delali. Zavest, do vos v službi potrebujejo, vam bo dala novega elana in volje. Opaženi boste, ker boste na uspehe opozarjali. Imeli boste odlično priložnost, da si zagotovite delo, pti katerem boste povsem samostojni. <2 m? K Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Ne boste pretirano družobni, soj boste z mislimi ™. nenehno pri dolžnostih, ki vos čakajo. Novi ljudje, ki jih boste v tem obdobju srečevali, vas ne bodo zanimali, soj boste imeli občutek, do imote že dovolj znancev. Ljubezen: Če bo partner razumel vašo slabo voljo, nestrpnost in miselno odsotnost, bo to obdobje minilo brez večjih pretresov. V nasprotnem primeru pa lahko pričakujete, do bo zo nekoj časa med vama zavladal molk. Partner pač opravičeno pričakuje del vašega časa in voše pozornosti. Delo: V tem obdobju bi se bolje počutili, če bi bili bolj samostojnejši. Ne sprejemajte obveznosti, če niste prepričani, da jih boste lahko izpolnili. Nekdo v službi vos bo postrani gledol. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Čutili boste, do ste zdravi in nabiti z energijo, zato o svojem zdravju ne boste kaj dosti razmišljali. Čeprav boste v tem obdobju izpostavljeni velikim telesnim naporom, vam posledic ne bo pustilo. Vaše moči se bodo hitra obnavljale, zato boste potrebovali zelo mola počitka. Ljubezen: V ljubezni boste precej preračunljivi. Od partnerja boste hoteli nekaj doseči in prav dobra boste vedeli, kako vse skupaj izpeljati, ne do bi posumil, da go izkoriščate. Težko boste iskreni do sebe. Delo: Pti delu vam bo šlo predvsem za dobiček in tam, kjer bo denar, bo tudi voš trad in interes. Z nekom boste odnose skrhali, ker boste puščali ostalo delo drugim. Večino sodelavcev vom bo kljub temu naklonjena. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Polni boste energije in načrtov. Čutili boste, da vam zo zdravje ni treba skrbeti, zato se boste lohko v tem obdobju posvetili drugim stvarem. Kljub temu je dobro, do obranite zdrave navade, zo kotere veste, da vam pomagajo ohraniti dobro počutje. Nikar se ne prepustite lagodnosti. Ljubezen: Poskrbeli boste, do ne boste nibli osamljeni. V tem obdobju boste oboževali dogajanja, množico (udi okrog sebe in tudi občinstva bo velika.Ker boste pogosto izstopali s svojim obnašanjem, boste v središču pozornosti. V partnerskem odnosu bo v drugi polovici tego obdobja stanje nekoliko napeto. Preveč bo obveznosti in premalo časa zo ljubezen. Nikar. Vzemite si go. Delo: No tem področju bo nekaj malega težov, vendar se jih ne boste jemali k srcu. Imate še veliko rezerve, za kotere veste samo vi, in te vos bodo reševale ob morebitni finančni stiski. Kozorog od 22. 12. do 20. Počutje: Spoznali boste, do je nujno, da svoje življenje drugače uredite, saj ste trenutno precej neučinkoviti. Samo s tuhtanjem ne boste prišli daleč. Začnite postopoma in ne ozirajte se nazaj. Izogibajte se sanjarjenju In razmišljanju o vseh mogočih posledicah svojih dejanj. Nič tako hudega se ne bo zgodilo, do bi se morali na to posebej pripravljati. Ljubezen: No tem področju boste naravnost cveteli. Romantični dnevi se bodo nadaljevali in presenečeni boste nad tem, kako so se vam sanje uresničile. Držite to z obema rokama, do ne bi zaradi trme ali nepremišljenosti naredili nopoke. Ko boste s partnerjem, ne razmišljajte preveč o denarju. Delo: Tu boste uspešni le, če si boste previdno zastavili cilj. Nikar ne izsiljujte sodelavce in ne zahtevajte, da naredijo za vos nekaj, kor je vaše delo. Vodnar od 21 . 1. do 20. 2. mo. AV\ Počutje: Prihajajoče obdobje bo pracej naporno, predvsem zaradi številnih sprememb, ki vas čakajo. Spet boste stari vodnar, ki obožuje dogodivščine, pa čeprav sprememb ne b Bodite pozorni na določene ljudi. Nekdo vos bo hotel nekaj prepričati. Ljubezen: Trmasto boste vztrajali pri svojem, čeprav boste kmalu spoznali, da ste se zmotili. Opravičilo bo prijetno presenečenje zo partnerja, če boste le zmogli priznati napako. Več draženja z njim lahko poprovi marsikatero slabo mnenje, ki si go je partner ustvaril o vos. Delo: Pomembno bo, da se dokažete in pri tem boste precej uspešni. Lotili se boste marsikaterega dela, pri katerem so bili voši predhodniki neuspešni. Če boste znoli poslušati, se bo voš položaj še izboljšal. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Pri zdravju ne boste imeli težav, če boste znali biti zmerni pri hrani in pijači. Večernih obrokov se odpovejte. Nujno je, da se več gibljete, četudi bi rajši spali. Manjšim težavam, ki vas utegnejo bremeniti, nikar ne posvečajte preveč pozornosti. Poiščite dobre ljudi zo dobra dražbo. Ljubezen: V ljubezni bodo težave, ker boste preveč usmerjeni vuse. Prepričani boste, da vom portner ne ustreza, vendor zaenkrat ne boste zbrali dovolj odločnosti, da bi ga zapustili. Bilo bi pametneje, do namesto tistega, kor vaju ločuje, iščete skupne točk, oziramo stvori, ki so vom pri partnerju všeč. Delo: Potrebnega bo manj sanjarjenja. No tem področju se boste morali bolj disciplinirati, sicer napredovanja ne bo mogoče pričakovati. Čeprav boste pri delu pridni, boste imeli občutek, da delate zastonj. Noj vos ne bo strah. .1 iiuuvpvjm. X Bilo bi prav, da je tukaj nekaj zapisano, ker pa je LUb Liu Julija ste v Zadrečkih novicah pisali o saharskem poletju in namignili, da ga ni, ker je bil julij deževen. Kaj pravite sedaj na pretekli vroč in suh avgust? Vaš kritizirani meteorolog Vidimo, da ste pismo napisali ročno. Zanima nas, od kod vam voda za črnilo? Sicer pa nikdar nismo dvomili o tem, da bi vreme ne napovedovali točno, le to nismo vedeli, za kdaj ga napovedujete... Uredništvo ZN Potrudil se bom po najboljših močeh, čeprav tale črpalka ni ravno iz iste tovarne! KRONIKA VLOM "Gospod policaj!" hiti govoriti mali Mihec. "Spet so vlomili na bencinski črpalki!" "Dobro! Odlično!" je zadovoljen policaj nad dobljeno informacijo. Že misli poklicati svojega šefa, a se le še spomni vprašati: "Od kod pa ti to veš?" "Prebral sem v Savinjskih novicah!" Bienda Tavrl BUNKE IN BUŠKE "Ste se pretepenega lotili v afektnem dejanju?" je Baldomir vprašan na sodišču. "Ne, gospa sodnica, to je bil bolj samopostrežni akti" ____________Samo Sprožilec "Gospod doktor, rada bi govorila, medtem ko ponoči sanjam..." izusti željo Fric-kova Gelca pred svojim domačim zdravnikom. Doktor se tej želji ne more načuditi in jo vpraša: "Ja, ljuba moja gospa, zakaj pa to?" "Rada bi, da mož zve, kaj si želim za rojstni dan..." Irma Tavrl Jana vpraša Sonjo: "Zakaj si se nehala videvati z Vitom? Vsi smo že mislili, da se bosta poročila." "Zaradi njegovega zdravnika!" pove Sonja. "Kako? Zakaj?" "V postelji se nama je zalomilo, ker mu je doktor prepovedal vsakršni napor." "O, srečnica, mojemu ga je pa priporočili" Franka Tavrl lf%iim^iriFi(^p Šef reče vlllčaristu: "Ne nalagaš pravilno!" Spet pride mimo in mu pove: "Prehitro voziš!" Viličarist samo pokima, šef pa mu teži dalje: "Tovora ne dvigaš pod pravilnim kotoml Pridi dol, ti bom jaz pokazal!" Šef sede za volan, odpelje viličarja s tovorom, za ovinkom pa se mu tovor razsuje. Viličarist Hinko kratko reče svojemu šefu: "Pusti viličarja izkušenemu šoferju!" Amand Tavrl Sulec je bil že na videz tako okusen, da sem ga moral poskusiti! IIm Kako ste rekli, da se imenuje ta igra? Starejša gospa stopi v trgovino in nagovori trgovca, ki se je ravno napotil proti vratom: "Ali lahko dobim kremo proti gubam?" "Žal ste prepozni..." ji pove prodajalec. "Kaj hočete reči, da sem že prestara?" "Ne, samo trgovino zapiramo." Vrano Tavrl "Moja tašča je čudovita. Tudi letos mi za rojstni dan ni nič podarila!" se hvali Zdenko. "In zato je čudovita? Kerti nič ne kupi?" se čudi njegov sodelavec Budislav. "Seveda! Za tvojo sem slišal, da ti je lani uredila potni list, letos pa si od nje dobil vizo za Jugoslavijo!" Mile Tavrl "Nabornik Jaka, kam bi torej radi šli?" vprašajo Jaka pri naborni komisiji. "Brat, ki je bil tukaj pred mano, vam je najbrž rekel, da bi jaz rad med tankiste... To sploh ni res!" se jezi Jaka nad bratom, ki ga hoče imeti v svoji enoti. "Kam je rekel, da bi rad?" vpraša član komisije drugega. "Nič ga ne slišim. Mislim, da je rekel med tankiste..." "Piši: tankist!" Vilibald Tavrl 120-kilskega Anzo vprašajo: "Ali veliko pojeste?" "Niti ne," pove, "ker mi sproti ne prinašajo dovolj hitro na mi-zo, da bi se do sitega najdel..." Bertilda Tavrl mali Oglasi Popravljamo in nameščamo tekoče stopnice. Prodajni pogoj: naročiti morate vsaj tri stopnice. Oglas pri okulistu: Išče se kandidat za nogometnega sodnika. Prodajamo električno glasovno ročno uro, ki vam na vprašanje: 'Koliko je ura?1 vedno točno odgovori. Ura tudi sama ugotovi, če ni točna in vam na vprašanje: 'Koliko je ura?', odgovori: 'Vprašaj koga drugega.' Prodajamo manjšo hišo z garažo. Naslov je v uredništvu. Ko nas boste iskali: ne iščite zvonca pri večji hiši, to je garaža. Prodajamo komplete žlic za male otroke z vgraviranimi napisi: za mamico, za očija, za babico, za dedija itd. Ustavnavljamo društvo za zaščito ljudi, ki še nimajo računalnikov, mobitelov, interneta, kabelske TV in električnih pastirjev. Potrdite svoje članstvo preko e-maila, interneta, mobi.-tela, faksa ali telegrama. Serviserji bencinske črpalke Nazarje obveščajo štafetne vlomilce, da jim podarjajo prehodni pokal (hladilno omaro) v trajno last. Prosijo jih, da naj ne vlamljajo več v skrinjo s pijačo, saj je že mesece ne zaklepajo več. Tudi embalaže jim ni treba metati v smeti. Redno jo odvaža kriminalistična služba tehnikov za prstne odtise. Rešitev prejšnje križanke: kavalir, Aravali, rozarij, INA, Are, sedlo, IK, Ira, Lika, špekulacija, Kamora, Ivanov, ovira, ljar, KO, RL, prstan, rod, pijanka, Amala, Iča, arka, emir, Jena, Čadež, Čl, ovinek, Erevan, nosila, nakana. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 17. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike rokovnikov, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Hana Pirnat, Aškerčeva 28, Mozirje; 2. Marija Golob, Robanov kot 5, Solčava; 3. Nadja Samarin, Savinjska cesta 14, Mozirje, 4. Irena Drobež, Florjan 23, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 18. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 8. septembra 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT KBE OKENSKI SISTEMI ■ PVC okna • vhodna vrata • žaluzije ■ rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-66. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 03/5841-029, mobitel 0609/654-651. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. ODKUP STARINSKEGA POHIŠTVA in predmetov, starejših od 60 let. Tel. 041/623-165,01/2862-103. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. AVTOELEKTRIČNE USLUGE in servis električnih aparatov nudimo. Urban Žunter, Nizka 30, tel. 041/ 783-599- Morda ste iskali prav to i_______________________________________________________________________________________________________________________________________________i 89.1 RADIO RAD POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/70004110 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: Info@radiorap-pol2ela-sp.si RADIO ZA VSA SRCA Prodam golf JGLD, 1.1983 po delih, tel. 841-803, Nada, ali 031/518-814 Prodam dva tridelna okna z roleto (klasična), cena po dogovora, tel. 063/ 845-460.____________________________ Prodam 3 m3 suhih macesnovih desk (50 mm), cena po dogovora, tel. 846-169, 041/512-838.___________________ Stanovanje 64 m2 v Mozirju, blok, takoj nujno in ugodno prodam, tel. 041/468-550.________________________________ Prodam pisalni stroj, contesa 2 de luxe, cena 7.000,00, tel. 041/594-004. Prodam športna očala scott Marko Shield T16 z UV zaščito, tel. 5832-376. Oddam muco, staro 2 meseca, tel. 832-376_________________________________ Prodam kajak thunderbird, rabljen eno sezono, tel. 031/548-079- Prodam kravo na izbiro, sivorjave pasme, brejo ali po telitvi, tel. 847-120. Prodam otroško posteljico (jogi, posteljnina) in otroški sedež za hranjenje, tel. 041/791-878.___________________ Prodam fiat 126P, vse informacije na tel. 041/512-809____________________ Kupim silažno koruzo, tel. 844-243. Prodam računalnik 486 dx, 120 Mhz -komplet, cena po dogovoru, tel. 041/ 600-647.____________________________ Peč za centralno na olje, 40 K V z vso opremo in cisterno 30001, prodam, tel. 83-83-084,__________________________ Prodam kozo dobro mlekarico, infor-macije zvečer, tel. 041/990-734. Prodam diatonično harmoniko Mengeš, cena po dogovoru, tel. 833-407. Prodam GSM benefon z etuijem in polnilcem za v avto, tel. 838 80 60. Prodam nov avtoradio phillips z visoko-tonci, tel. 041/881-409. 2 telici visoko breji prodam, (simentalko in sivorjavo z rodovnikom), tel. 845-269._______________________ Iščemo žensko, staro od 50 - 60 let, za pomoč na kmetiji, tel. 842-133. Prodam 2 telički, stari 5 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, tel. 841-133- Prodam drobilnik za krmo, tel. 835-033. Prodam hišo z 10 ari, hišo z gospodarskim poslopjem in 1 hektar zemlje, tel. 841-633-___________________________ Prodam krompir za ozimnico, rdeči in beli, tel. 041/783-489.____________ Prodam star strešni bobrovec, tel. 031 / 638-377.___________________________ Prodam golf 3 TD, 1.92, odlično ohranjen, rdeče barve, tel. 041/727-867. V Okonini prodamo hišo, gospodarsko poslopje in zemljo, tel. 063/841-757. Prodam 200 1 hladilnik za mleko, tel. 846-056.___________________________ Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, tel. 845-340. Bivalni vikend 150 m2 površine na parceli 700 m2, centralna kurjava, telefon, garaža, urejena okolica, prodamo, cena 12.000.000,00 sit, tel. 8 3 2-760 ali 841-178._____________ Ugodno prodam žensko gorsko kolo, letnik 1998, tel. 843-640,_________ Prodam kosilnico BCS, tel. 831-091. APM 6 kupim, tel.031/839-948. Prodam osebni avto fiat uno 45 S s fire motorjem, 1.91, reg. 30. 5. 2001, cena po dogovoru, tel. 839-50-20. Ugodno prodamo kuhinjo, štedilnik, mizo in stole, tel. 031/540-203. Jarkice v začetku nesnosti prodajamo v Šoštanju, Krajnc, tel. 472-071. Prodam pujske, težke od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, tel. 885-570._______________________________ Prodam hišo v Gornjem Gradu, cca 160 m2, tel. 01/5422-330.__________ Prodam industrijski šivalni stroj sing-er 770, ravni šiv, tel. 835-405. Garsonjero v Nazarjah, delno opremljeno, dam v najem, tel. 041/608-313. Prodam dobro ohranjen yugo 45. Tel. 833-779____________________________ Prodam renault clio, 1.2 RN, 1.1993, 5 vrat, 90.000 km, reg. 08.01, bele barve. Tel: 041-856-169.__________________ Ugodno prodamo vgradni štedilnik - 4x elektrika. Tel: 841-234 - zvečer. Desko planimo za pluženje ali planiranje za sprednjo hidravliko z varovanjem, prodam. Tfel: 041/942-170. KUPON za brezplačni mali oglas do a 10 besed v 19. Številki SN a 1 ime in priimek NAROČ. ŠT. 1 j naslov Mill I I Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3000 Velenje Telefon: 063 898 25 22 Audi Pravica imeti (čisto) svojega. Audi A4 Copyright. Ker že za polovično ceno dobite enega od paketov dodatne opreme: Elegant I, Elegant II, Sport I ali Sport II. Paketa Elegant I in Sport I sta bogatejši različici že tako pestrih paketov Elegant II oziroma Sport II. Naj naštejemo nekaj vsebine paketov: Elegant I: kovinska barva, 4-kraki usnjen volan, sredinski naslon za roke spredaj, radio concert, 5-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljiva sprednja sedeža, vključno z električno ledveno oporo, deljivo (1/3:2/3) naslonjalo zadnje sedežne klopi in še in še. Sport I: športna sprednja sedeža, športno podvozje, 3-kraki športni usnjen volan, mehanska nastavitev višine sprednjih sedežev, električna ledvena opora sprednjih sedežev, 9-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ksenonske luči, naprava za čiščenje žarometov, ogrevana ključavnica v voznikovih vratih, voznikov informacijski sistem in še in še. Sicer pa, oglasite se pri nas - pričakujemo vas. Rggata cvetja na vod! Obiščite največjo razstavo rezanega cvetja v Sloveniji v letu 2000! Vabljeni v ZUozirshi gaj 04SE LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 063-8390 360 Fax: 063-8360 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis ^ r ■ instalacij za ogrevanje ■ vodovodne instalacije ■ plinske instalacije • oljne instalacije • sanitarne keramike ■ klimatske naprave ■ talna ogrevanja • kolektorji sončne energije ■ montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov aklimat ESE M ESBE tyJamtorqjiini KORADO1 '/JUNKERS Buderus UGODNI PLAČILNI POGOJI KREDIT ŽE OD T + 0°/o GRUNDFOS Odpiralni čas: 7.00 do 17.00, sob. od 7.00 do 12.00 ure © UMAG: proste kapacitete v septembru (minimalno bivanje 2 dni) © POREČ POSEBNA KCIJA od 10. do 26. septembra Hotel ALBATROS 1/2 TWC, pol+TT..........20.900 SIT Paviljoni BELLEVUE 1/2 TWC, pol+TT......20.900 SIT (minimalno bivanje 5 dni) KOMIZA: - Hotel Biševo od 16. do 30. septembra 1 /2 TWC, pol+TT.........................27.000 SIT V CENI JE VŠTETO: 7 polpenzionov, turistična pristojbina, dodatek za dalmatinsko večerjo, celodnevni izlet na otok Biševo z ogledom Modre Špilje, poldnevni izlet z avtobusom z ogledom "Titove špilje” ter degustacija vina in pogače. © MALI LOŠINJ: Hotel AURORA, 7 dni, pol.............43.500 SIT NOTRANJI BAZEN! možnost avtobusnega prevoza za doplačilo.,7.000 SIT © IZLETI: BOROMEJSKI OTOKI 15. september, 3 dni..............................36.600,00 DOLENJSKA 16. september.............6.700,00 BAVARSKI DVORCI 30. september, 2 dni.......23.500,00 TURISTIČNA AGENCIJA iJVl» ßii'Al ‘O V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel. 83-90-810, faks 83-90-811 kVINSKAvRGATEX^NAjMADZARSKEM , [OKT.dBERREsfiiBMpP^SHBW IKONEG^TEDNA\VlDUBRO.VNIKu![odnoai: hotel? Morje: LH ii'Ji'JüUJHi VABIMO VAS V PORTOROŽ, IZOLO, STRUNJAN, KJER SE V HOTELIH ZBOO^IMLBAZE^SKIMI K^llLEkSI . POLETJE NIKOLI NE KONČA! Priporočamo! Izola:, hotelskoj naselje (zdravilišče CKMEElHtelMinQ) GSÖ33IP3IHIEII) flSEgmiHHlIkiiB __ fiTifl '>i \ fl gflffcpmrftn 111 (HI ij) irrnHTft SL Portorož: hotelsko BernardinMmdrskim parkom PODJETJE S TRGOVIN( INSTALACIJE IN STORITVi Celje - skladišče D-Per 7/2000 5000007983,18 KORADO COBISS o <0 O O I L A N O O T PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - vodovod I - opremo kopalnic sime EUROFIRE - keramično ploščice „ -plin S^joanne. ifEHBOuj Buderus g aklimat £ «5 - ■§ gorenj eKopalnce NOVO SALON KERAMIKE ra >N 1 o £ Parižlje 72, Braslovče ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo - kopalniška oprema KOLPA Novo Mesto, Gorenje in različni proizvajalci iz uvoza - keramične ploščice Gorenje in več tujih proizvajalcev UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, d.d. Savinjska cesta 4, 3331 NAZARJE Telefon: (063) 832 365 ^ * Fax: (063) 832 371 W S* " 6 testom dudk im iNiÄtÄfc3i* Sevi nisku e, 4, t»l. löfel 83,1 701 Na področju celotne Zgornje Savinjske doline, Šoštanja, Kamnika, Tuhinjske doline in Vranskega odkupujemo vse vrste hlodovine in druge gozdno lesne proizvode. Zagotavljamo vam korekten prevzem lesa in zanesljivo plačilo, nudimo tudi možnost predplačila. Upravičenci do pavšalnega nadomestila prejmejo na odkupne cene še dodatnih 4% nadomestila. Pokličite nas: 063 831 908 041 424 171 041 402 450 041 424 172 041 673 423 OSREDNJO KNJ. CELJE