574
Razne stvari.
Naša cesarica umorjena. Grozovit dogodek, kakoršnih je malo v svetovni zgodovini, so naznanila poročila v soboto zvečer dne 10. t. m. Anarhist, čegar ime je Luigi Luccheni, je v Genevi na Švicarskem  popoldne   onega   dne z  bodalom  zabodel
v srce cesarico Elizabeto. Kmalu nato je izdihnila svojo dušo, ne da bi jej bili kaj pomogli. — Presvetla cesarica se je rodila dne 24. grudna 1837 pri Mona-kovem iz bavarske vojvodske rodbine; dne 24. malega travna leta 1854. se je poročila z našim cesarjem in
Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe.   (Z dvorišča.)
dobila čvetero otrok: Nadvojvodinji Sofijo in Gizelo, potem cesarjeviča Rudolfa in naposled nadvojvo-dinjo Valerijo.
Avstrijski narodi žalujemo in bomo žalovali ob tej grozni nesreči, časopisi bodo polnili predale, govorili se bodo govori, a malokdo si bo zaklical: Et nune reges intelligite, erudimini, qui iudicatis terram!  Kdo je tega kriv,   da je dvignil hudobnež
bodalo nad visoko, a nežno ženo, ki ni storila nikomur nič zalega? Vsa materijališka in neverska časnikarska in druga compagnia veže fraze o grozodejstvu in tuli zaradi anarhizma, a priznati neče, da je ona sama tega kriva, da je materijalizem s svojimi nauki, bodisi šolskimi, ali književnimi, tega kriv. Prostost, prostost, kriče. Dobro: prostost tudi za nazore in naklepe anarhistove!  Po  naukih  materi-
Razne stvari.
575
jalizma ni mogel Luccheni ravnati drugače, kakor da je moril. Lucchenija bodo vendar kaznovali, njegovega očeta, materijalizem pa bodo dalje gojili na državne stroške po šolah, in slovstveniki ga bodo prodajali za denar ljudstvu — a brez kazni, brez graje, ker je veda prosta. Quousque tandem!
Gospodinjska šola v Ljubljani s a kmetiške deklice se bo — tako smemo upati — otvorila prihodnjega meseca tega leta. To šolo je ustanovila in bo vzdrževala z državno in deželno podporo naša c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. Nastanjena pa je   v   prav   lepem   novem   poslopju   na  Poljanah
št v. 42 poleg Marij anišča. V današnji številki podaj emo nekaj slik tega poslopja zato, da se bodo Slovenci zanje bolj zanimali in zlasti imovitejši posestniki dali svoje hčere, ki so stare nad 16 let, v to šolo za višjo kmetijsko izobrazbo. Šolo bodo vodile šolske sestre, torej redovnice, v dobrem verskem duhu, pouk pa bo ves slovenski. Deklice se bodo učile vseh predmetov, katerih je treba slovenski gospodinji, vse pa bodo poskušale tudi dejansko. Učile se bodo zlasti kuhanja, šivanja, ravnanja s perilom, potem živinoreje (posebej mlekarstva in za potrebo sirarstva), naposled vrtnarstva, ki se žal pri nas na kmetih goji tako malo. Ker ima Ma-rijanišče obširno gospodarstvo, ki bo gojenkam v
Gospodinjska šola: Soba.
porabni (praktični) pouk, zato se bodo lahko vsega izučile do dobra. Mesečno plačilo je po 14 gld.; prošnje naj se pošiljajo si. c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.                     ______
Sežiganje mrličev. Kako so nekateri našinci malenkostni, a vendar dovolj zlobni, kaže to, da se vnemajo za sežiganje mrličev. Zdi se, da taki ljudje nimajo imenitnejših skrbij.
Oglejmo si prav ob kratkem to stvar. 1. Ali jo zahteva olika? Trupla žgati (bralec naj si le živo misli vse posamezne okolnosti sežiganja) je vse-kako surovo ravnanje. Komur pa prija, ta naj bi šel ob sežiganju prav blizu ognja  in  se do polnih
pljuč nasrkal naj prijetnejšega takega duha in dima. Potovalci opisujejo, kako ostudno je v Indiji, kjer sežigajo trupla. 2. Ali zahteva sežiganje zgodovina? Ne samo, da so poprej pokopavali trupla nego sežigali, kaže zgodovina, da je bilo pokopa-vanje vedno mnogo bolj splošno in v nravno boljših dobah kakor sežiganje. 3. Kaj pa pravi narava? Kaj je bolj naravno, ali truplo položiti v zemljo, da tam strohni, ali je tako nerodno in neokretno spraviti izpred očij? Zemlja preminja vse stvari, bodisi rastlinstvo, bodisi živalstvo: zakaj bi tudi človeka ne izročali materi zemlji? 4. In potem kaj je cenejše? Gotovo je pokopavanje cenejše kakor sežiganje.  Kdor hoče imeti pri  pokopu   veliko zuna-