NA POSESTVU BREST
Vse več
rženih
rožičkov
Razburljivo je puhala mlatilnica ob skla-diščni zgradbi na posestvu Brest. Delavci, vsi prašni v obraz, so pogledovali proti kole-gu na podstrešju (z masko), ki je hitel metati žito na mlatilnico. Kljub izjemno napornim dnem, ko so našteli kar po štirinajst vročih, •prašnih, prepotenih in utrujajočih ur, so v pripekajočem opoldnevu hiteli, da bi čim hitreje pospravili zasluženi pridelek. Lucija Kumše je upravnica Ljubljanskih lekarn TOZD Posestvo Brest. Mnoge delovne na-loge in opravila je že izpolnjevala na tem posestvu in bila vedno voljna prijeti za delo.
Preidimo k pogovoru o letošnji žetvi.
»Mi nismo imeli preje zajamčenega do-hodka z žiti na našem posestvu. Tu je zelo pogosta rja in pičel pridelek najpogosteje ni pokril niti proizvodnih stroškov,« je scgla v pretcklost Lucija Kumše. »Potem smo po-skusili rž, kot bolj odporno.žitarico, pred-vsem zato, da bi na njej pridelovali ržene rožičke. Pridelovanje rži in rožičkov smo pričeli v kooperaciji z Ijubljanskim Lekom. Letos smo že četrto leto sejali rž na okrog 120 ha. Pridelki rožičkov počasi naraščajo. K temu pripomore boljša tehnologija, izboljšano cepljenje in sodobnejše, kako-vostne sorte«.
Kakšen je bil pridelek v poskusnem Ietu in koliko pričakujete letos?
»Prvo leto je bila suša. Zato smo zbrali komaj 26 kg rožičkov na hektar. Takrat smo bili obupani. Naslednja leta pa se je pokaza-Io, da kot kmetijci znamo dosegati tudi bolj-še rezultate. Lani smo imeli okrog 80 kg rženih rožičkov na hektar, letos pa računa-mo, da jih bo malo čez 90 kg.«
Vas Lek spodbuja k večjemu pridelku?
»Lek se je letos prvič odločil za stimulira-nje. Po posebni lestvici so določili, da do 70 kg rženih rožičkov krijejo le proizvodne stroške in sicer v vrednosti 40 stotov pšenice na hektar. Od 71 do 80 kg imamo 0,7 od-stotno stimulacijo, od 81 do 90 kg je 3,6 odstotna stimulacija, od 91 do 100 kg pa 10,1 odstotna spodbuda. Pričakujemo, da bomo letos vključeni v zadnjo skupino«.
Kam oddajate rž?
»Računamo, da bo okrog 14 stotov rži na hektar. Letina je povprečna. Ta pridelek je nekoliko manjši, kot če bi pridelovali čisto rž, saj se je precej pohodi s stroji (pajki), pa tudi prestreljevanje s cepivi odnese marsika-tero zrnje. Tudi to rž prevzame Lek, ker je v njej že od 2 do 6 odstotkov rožičkov. Te v tovarni odberejo in upoštevajo pri pridelku ter obračunu. Rž ni posebej plačana«.
Letos je bilo rženo klasje visoko do 180 cm. Ste pobrali vso slamo?                    f
»Slama je bila lepa in svetla, kljub dežev-nemu vremenu. Vso smo pospravili. Na hek-tar se joje nabralo kar okrog 2 500 kg. Če ocenim pridelek rožičkov, rži in slame, smo letos vsi delavci posestva Brest in sodelavci iz Leka zadovoljni in upamo, da bomo tako uspešno sodelovali tudi v prihodnje«.
•        '.                STANE JESENOVEC