Listek. Usmiljenka. Spisal P. Lucki. — Preložil Iv. Ev. Družnik. Temna jesenska noč je. V zadnji celiei pokrajinske bolniSnice vlada popolen mir, grobna tišina. Le zdaj pa zdaj se začuje iz bližnjih sob hripav kaSelj bolnega starca ali bolesten vzdih reveža, ki kliče smrt, katera pa vendar noče priti vkljub njegovim prošnjam in vzdihom. Zato čaka revež nestrpno, upajoč, da mu zasije dan, ko se mu zboljša obupno stanje. V tej tišini se razbija silno pluskanje morja, ki tako Sumno vdarja na izlizane kleči. Na smrtni postelji leži mlada žena, vsa onemogla in izmufiena, zapušča jo zavest. Vsak dih, prihajajoč jej težko in počasi iz prsij, naznanja notranjo muko. Vsa v ognju je, vročinska bolezen jo muči. Pri medlem svitu nočne sveče vidiS, kako jej vdarja vroča kri v lice, kakor besneči val ob razbito ladjo. Sedaj se ti vidi mirna in pokojna, kakor da sniva ljubezniv sanek, a hkrati se ti zdi, da vidiš na bregu razburkane reke ovenel cvet, katerega ie siloma izruval val. Uboga Ilka! Njeno kratko življenje je vrsta bolesti in prevar. Matere ni poznala nikoli, nikdar ni okušala, kako sladko zveni to ime, pogrešala je prave vzgoje. S svojim prihodom na svet vzela je očetu mlado, ljubljeno soprogo, ki ie bila podlaga vsi družini, ter je osirotila sebe in dva starejSa brata. Rastla je, a nikoli ni občutila družinske sreče; prepir jej je vsak dan polnil ušesa. Hiša je propadala od dne do dne, ker ni bilo v njej reda, ni bilo glave, ni bilo srca. ^^ jg•• j taKmnm9mWm9'Gm*mummmmmm'xi*^v^hi^~~A&'~: S šestnajstim letom je bila Ilka^že skoro dorasla deklica: lepe, črne oči so jej sijale s svetlim plamenom, goste obrvi so se jej malone spajale, temnoplavi lasje so jej segali do kolen, lice jej je bilo okroglo in belo. Dasiravno male postave, bilu je najmočneiša v hiši: sosede so govorile, da je prava materina slika. Doma ni bila zadovoljna, ker ni našla miru in Ijubezni; zato si je štela v srečo, če je mogla v krogu prijateljic ali materinih sorodnic preživeti vesel dan. Vsled svoje vesele nravi bila je v kolu prijateljic prva pri vsem, kar je moglo zabavati družbo. Vse so jo spoštovale, ker je bila pametna, ter so iskale njenega prijatelistva, ker je bila prikupljiva in zabavna. Zato ni čudo, da je ves mladi svet rad pogledoval za njo. Večkrat so opazile tovarišice, kako Ilka zardi v lice, povesi glavo proti tlom in plaho umolkne, kadar katera v šali kaj nedostojnega reče. Ilka se ie naenkrat vsa izpremenila. A vendar ni nihče slutil, kai se godi ž njo. Nič več ni iskala družbe iz liubezni do nje, ampak samo iz uljudnosti; liubila je samoto, a dela se ni mogla lotiti nobenega. Ni bila še izpolnila popolnoma šestnajst let, a bila ie že zaljubljena v mladega častnika, s katerim je imela priliko vsak dan se razgovarjati. Zviti in prekanjeni častnik je spoznal dušno stanie neizkušene deklice ter jo je tako očaral z lažnjivimi obliubami, da se mu je slepo žrtvovala. Štela se je srečno uprav takrat, ko je bila najnesrečneiša. Nekega večera čaka Ilka brez posebnega namena na dogovorjenem kraju. — Uboga Ilka! Njena čast, sreča, dobro ime, vse je v njegovi roki. — No, — njega ni! Loteva se je vročica. Vso noč ni mogla zaspati. Sto mislij jej je rojilo po glavi. . . . ^i Drugo jutro zarana dobi pismo. Gita. Toliko, da jei boli ne poči srce. >Izdajalec«, vsklikne »vse mi je vzel, a zdaj, videč, da se ne dajo zakriti posledice zločina, beži. Beži ter mi Se očita, da sem sama kriva. Gorje!» Začel se je širiti glas, da je Ilka mati. Iz sramote se \e ogibala ljudij. Toda ni se jej bilo treba skrivati, ker se je je ognil vsak sam, in marsikdo je le zrl porogljivo za njo. To sramoto je zvedel tudi oče  »Izgubi se izpod moje streheU reče jezni oče odločnim glasom, ter jo spodi od doma. Sedaj Ilka nima sorodnice, nima prijateljice, nima dobre duše, ki bi se je usmilila. ObSla je vse tuje prage iščoč službe, a povsod je našla samo zasmehovanje. V obupnosti se jej je vrivala tnisel, da bi si končala življenje, in zopet misel, da naj se maščuje nad zapeljivcem. Toda maščevanja ni izvršila. Zmagal je bJažji <5ut. Pretrpela je potrpežljivo sramoto za sramoto, izpila je do dna grenko čašo pelina. Njene muke se bližajo koncu, izpiti ima Se zadnji kalni napoj iz čaše življenja, katero polagoma v njej ugaša. Poleg bolnice sedi v čisti, beli, deviski obleki mlada usmiljenka. Z obraza jej odseva izraz neizrekljive miline in čiste, nadnaravne, uprav angeljske ljubezni. Vsak hip vstaja in nagnivši glavo nad bolnico kot skrbna mati nad jedincem, omaka z nežno skrbjo pero v sladko domače 6rno vino in jej maže oSuSene ustnice, da bi jo okrepila in privedla k zavesti. Toda bolnica ne čuti ničesar. In zagleda se usmiljena sestra v lepo, uvelo lice nesrečnice. Zamisljena zre na njo in ne more premagati notranjega ganjenja. Skrivaj jej priigra solza sočutja na blago lice. Dobro jei je znana povest bolnice. Ilka sama jej je vse razodela ter jej odkrila vse svoje dušne rane v zaupnem razgovoru. Oh, koliko lože jej je bilo, ko je videla, da ta čista, neomadeževana devica, da ta dobrotni angelj deli svoje solze z njenimi solzami! Prvič v življenju je čutila, da so na svetu srca, ki čutijo in ljubijo v resnici. Ceprav usmiljenka ne ve, kaj je posvetna ljubezen, čeprav so jej neznana zemeljska čustva, ta požrtvovalna duša ljubi in čuti z ono ljubeznijo in z onimi čuti, s katerimi še ljubijo angelji v nebesih. Niti z besedo usmiljenka ni očitala grešnici, kaj še! Podala jej }e svojo neomadeževano roko, dvignila jo iz propasti, kamor }o je bila vrgla ljudska zloba. ter jej poživila izmučeno srce z lekom nadeje ia zaupanja v Boga. A sedaj, gledajoC jo pred seboj, premišliuje v duhu razne epizode iz njenega kratkega, a burnega življenja in — joka. Ljubila je Ilka, trpela je, a sedaj umira. Ljudje, neusmiljeni ljudje nepremišljeno sodijo in radi za vedno obsodijo. Trpko se glasi vsaka beseda, s katero karajo zmoto, greh. Gori v nebeSkih visinah, kjer ni strasti, tam je milost najti, tam se ne gleda samo na greh. Bolesti in trpljenja prerajajo grešno ddšo ter jo dvigajo in krep6, da se vspnš do one visine kreposti, v katero jo je vrgla večkrat tuja krivda. Usmiljena sestra že gleda v duhu to lepo spavajočo miljenko povsem preobraženo, zdi se ji, da je ona že aagelj oblečen v obleko trplienja in kesanja, zato je ne pogleduje več s pogledom ponižne pobožnosti. Ni čudo, da so usmiljenkine besede, polne utehe in miru, blago vplivale na mlado bolnico. Bolečine se jej manjšajo, dihanje postaja mirneie, polagoma se jej gasi plamen na obrazu, iznemogli udje čutijo mir in počitek. Bujna domišljiia se jej polni z mamliivimi slikami, obdanimi z rajsko lepoto. Ilka sniva. Na daljnem vzhodu se blišče solnčni žarki, zlateč nebesni obok, kjer se ta stika z zemljo. Oblečen v belo, čisto obleko, rudečih lic se prikazuje v popolni zorni krasoti nebeSki angelj, noseč v naročju trnjev venec, prepleten z vrtnicami. Bolnica vidi, kako se jej nasmihava; vedno bliže se pomiče. Nato zasliSi v popolni tiSini harmonijo nebeških glasov, akorde nesliSanih zvokov, a ta nebeški angelj odpre nakrat dražestna usta, razpne roke, nasmehlja se in \o ljubeznjivo povabi: »Pridi, lepa moja, golobica moja! Prišla si na konec trnjeve poti. S strmih zemeljskih pečin vzleti navzgor, ne ozira|o6 se na zemljo, kjer raste le bodeče trnje«. V tem se v daljavi zaslišijo melodični glasovi: »Mnogo grehov jej je odpuščenih, ker je veliko ljubila... quia dilexit multum.« Po tem prizoru pride bolnica k zavesti. Nema gleda in posluša. Jeli prevara? Preplašena odpira oči in gleda pred seboj onega angelja, kateri je bil priSel v snu z neba k njej. Prav isti obraz. Spozna ga po milini pogleda in nežnosti nasmeha, gleda, kako skrbno Siri roke nad njo, kako se jej s tiho pobožnostjo bliža, da jej nekaj zašepeče, da jo poboža s solzami, da jo poljubi; bolniea gleda svojo — usmiljeno sestro. »Sl. List«. Delo z glavo. Kmet vozi odvetniku drva iz gozda in zahteva za delo petak voznine. To je odvetniku preveč. Toda kmet mu reče: »Saj si tudi vi za kako tožbo daste plačati več nego petak in vendar vam tožbe ni težko storiti!« — »Da, prijatelj,« odgovori odvetnik, >moram pa delati z glavo!« — »Saj so morali tudi moji voli delati z glavo; ali mislite, da so vlekli z repom?« Oče (v ljutomerSki okolici): »France! ti si hodil v Solo, ali so »krote« giftne?« ' France: »Učili smo se, da niso »giftne«, ampak samo sok, ki ga ,iztiskajo' iz sebe je »giften!« Oče: »A zdaj Se le vem, zakaj pravijo »Štajarcu« in »Mariborčanki« »giftni kroti«.