Leto V., štev. fS Ljubljana, četrtek, 17. januarja 1924 Cena 2 Din ob 4 »filtrat. Ht«ca mesečno 20-— Din xa inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: KTklošičeva cesta št. 16,1. Tolefoo St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ul. št 54. Telet, št, 3d. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 10. januarja. V svetovni politiki so je kolesje naenkrat zavrtilo s posebno hitrostjo. Po izidu angleških volitev je bilo tega tudi pričakovati. Anglija jo danes v preobrazili krizi. Dve zgodovinski • trankl, konservativci in liberalci, sta dobili tovarišico, ki zahteva vladova-iijo zase — Labour Party. 4. avgusta 1. 11)14. je bilo, ko je v angleškem parlamentu vstal predsednik neodvisno delavske stranke James Ramsay Macdonald ter v intenu 42 poslancev Labour Partv izjavil, da so delavska stranka načeloma ne more strinjati z ultimatom, ki ga je vlada podala v Berlin. To je bilo takrat, ko so v nemškem parlamentu socialisti v;.I ali za vojno. Macdonald je bil po tej svoji izjavi lakorekoč izključen iz MtgleSke družbe. Toda čas pomirja. 5. januarja leto« — deset let po tem dogodku — jo bil otvorjen novoizvoljeni angleški parlament in delavske stranke poslancev ni bilo vet 42, ampak 192, izvrženi Macdotnald pa na ta način vodja najmočnejšo opozicijonal-ne stranke. Ob otvoritvi ju vstopaj v v.borni&io dvorano po starem ceremo-nijelu ob strani konservativca Bald-wina. katerega bo, kakor vso kaže, v par dneh nasledil. Danes, ko v Angliji prvič stopa na rlado nova stranka, jo osebnost voditelja te stranke in njegova usmerjeno,-1 važna za vso Evropo, ki je odvisna od finančne kontrole Anglije. Ramsay Macdonald je revnih star-f teri jih bo seznanil z detajli sporazuma z Itdijo. Na prvi seji narodne skupsč:« nc bo dr. Ninčič podal obširen ekspezč o zgodovini pogajanj z Itelijo ter o po> gojili in modulitetah sporazuma. Jutri dopoldne bo dr. Ninčič na seji radikd« nega kluba zahteval odobrenje radikuk nih poslanccv. Na vprašanje, kaj je z vlado g. Zanelle, je dr. Ninčlč odgovo« ril, da tn vladu nikdar niti ni bila pri« znana od naše vlade in da torej niso potrebni nobeni posebni o.-lrl. OTOK LASTOVO OSTANE ITALIJI! MIlan, 16. januarja, j. »Corrioro della Sora» poroči iz Beograda: Otok Lasto-vo, o katerem se jo govorilo, da ao bo odstopil Jugoslaviji, ostane Italiji. Trdi sc, da bo jttgosloveiiska kraljevska dvojica po podpisu pogodl» odpotovala v Italijo in da bo poleg Rima poselila tudi druga večja me.sla Italije. Italijanska kraljevska dvojica ho v kratkem nato poselila Jugoslavijo, toda, uajbrže šelo po svojem obisku v Španiji. DIPLOMATSKE KONFERENCE Beograd, 16. januarja, p. Pašič jc imul danes daljšo konferenco z dr. Ninčičem zaradi sporazuma z Italijo. Nato je Suin-inonto polotil Pašičn, potem pa dr. Nui-čiea, kateremu jo izročil neke odgovore iz. Rima. Daljo je pesetil dr. Ninčiča tudi tukajšnji ameriški poslanik g. Dodgo, ki so jo v imenu svojo vlade informiral o našem spora/umu z Italijo. Pogajanja z Italijo končana SPORAZUM BO PODPISAN MED 21. IN 28. JANUARJEM. — RAZ-GOVORE O PODROBNI UREDITVI REŠKEGA PRISTANIŠKEGA VPRAŠANJA BO VODIL POSLANIK NEŠIČ. Beograd, 16. januarja, p. Nocoj od 17. ] deli Jugoslavije. V trgovski zbornici se do 20. je imel ministrski svet sejo, ka- je vršilo v ponedeljek važno posvetovanje Treski oc! „čeke" aretiran? SENZAC1JONALNA BERLINSKA VEST IZ PARIZA. Berilu, Iti. januarja, s. Kakor jav-!Trockl se je pred svojo aretacijo Ua «Lokalanzciger», so v zvezi z zad- brar.il v oklupuem av tomobilu. Inu-njimi dliereucami v ruski komuni- \ zeraski dlplomatje menijo, da bi pritlični stranki razširjene v Parizu s>">- i šlo, ako bi Troefci zmagal v sovjet-vorlee, Ua je bil T ročki ki sc i;;:Iiaj;i: skl republiki, tio odločnega preokre-s centralnim komitejem bi polillčniiu; ta na desno. Tiocki munerava v Ru-ttratlom komunistične stranke v pra- i sl.ii vpostnvitl meščanske svoboil-vem vojnetn stanju, ua prizadevanje telnc. svojih obtožltcliev o-J Čeke aretiranj --- i VVI skupseme TEŽKOČE Z NOVIM PRORAČUNOM. - POSTAVKE 7A URADNI- ŠTVO. be za 10 milijonov, ministrstvu za poljedelstvo pa sc bo povečal kredit za 1.1 milijonov. Na ta način jc doseženo tero so se udeležili vsi ministri. Pašlč in J gospodarskih krogov, ki so je pečalo Ninčič sta poročala, da so z Italijo poga- predvsem z vprašanjem, kako bi so na- janja dovršona v detajlih in da so sedaj pravila Reka za center trgovino z živino samo čaka poročila iz Riina, t katerem < med Jugoslavijo in Italijo. incsln in kdaj naj se podpišo protokol. Poleg znanih detajlov jc dr. Ninčlč tudi poročal, da jo končno določeno, da dobimo del reškega pristanišča v eksploata-cijo ta doba 50 let. V tem časa bi morali zgradili pristanišče v Bakru. Pašič je poročal, da je bil na dvoru ter da jo o vsem podrobno obvestil kralja. Vlada jo pooblastila dr. Ninčiča, da ob sestanku parlamenta obresti o tem šefe parlamentarnih skupin, odličnejšo politike iu radikalski klub. Beograd, 14. januarja, p. Na včerajšnjem sestanku g. Summonta iu dr. Ninčiča so bile dogovorjene slednje podrobnosti v zvezi s sporazumom z Italijo. Kar so tiče uroditvo konkretnih vprašanj v zvezi z Reko, bo z naše strani vodil razgovore Ljuba NeSič, naš poslanik v Pragi. Sestanek Pašiča in Mussolinija se bo vršil med 22. in 28. t. m. pred veliko fa-šlstovsko skupščino. Mesto še nI definl-tivno določeno. Kar se tiče onega dela reškega pristanišča, ki bo prepuščen Jugoslaviji v eksploatacljo, se zatrjuje, da bo znašala zakupnina en dinar na leto. Reški kolodvor bodo obe državi upravljali skupno in bo v tem smislu nekako internacijonaliziran. PRIPRAVE NA REKI. Reka, 16. januarja, 1. Tukajšnji trgovski in drugi gospodarski krogi se živahno pripravljajo na to, da osredotočijo na Reki trgovino med Italijo in severnimi ROŽNATE PERSPEKTIVE V ITALIJI. , Rim, 16. januarja, s. V tukajšnjih političnih krogih se na novo ustvarjeni položaj presoja stalno z velikim optimizmom. Oni, ki so se razburjali zaradi francosko - češkoslovaške pogodbe, da morajo sedfcj po končni beograjski konferenci priznati, da so se motili. Beograjska konferenca je priznala stališču Italijo napram Mali antanti in vsej evropejski politiki na nepričakovan način ono priznanje, ki mu gre. To je zaslužen uspeh zunanjo politiko fašizma. Državo Malo antante priznavajo, da jo Italija Franciji v vseh vprašanjih enakovredna. Mus-solini je zagotovil Italiji z dobro premišljeno in v vseli podrobnostih pripravljeno gesto celo vrsto koristi. Na lleki so po vesteh, ki so dospelo v Itim, sporazum z veseljem pozdravili. Podrobnosti pogodbe so izzvalo naravnost navdušenje. V trgovskih krogih »i obetajo lepo bodočnost. Rim, Ki. januarja, r. V Rimu se bo 28. t. m. vršila velika svečanost, ki jo prirede fašisti. Mussollni želi žc ob tej priliki podati italijanski javnosti po* drobno obvestilo o podpisanem spora« zumu. SEJA ITALIJANSKEG A MINISTRSKEGA SVETA PRELOŽENA. Rim, 16. januarja, 1. Seja ministrskega sveta, določena za 18. januarja, jo preložena na 22. januarja. Beograd, 16. januarja, p. Ministrski svet jc sklenil, da sc seja narodne skup« ščilic skliče na dan 21. januarja ob 10. dopoldne. Na ti seji se bo določil samo dnevni red. Kot prve točke delovnega programa sta predvidena zakon o francoskem posojilu in proračun za leto 1924 in 1925. Ker jc ministrski svet formalno skic« nil, da začne novo proračunsko leto 1. aprila — stvar je bila sklenjena žc pred pol leta, ali se ni objavljala radi partij« skih razlogov — je poskušal ministrski svet na več sejah dovesti v ravnotežje proračun, določen za leto 1923 iu 1924, sedaj pa mora biti proračun za 1. 1921 in 1925 spravljen v soglasje z novimi zahtevami. V to svrho je imel tudi dr. Stojadinovič nalogo pripraviti posamc« zne resortne ministre, v prvi vrsti mi« i nistra vojne, da reducirajo svoje za« , hteve, da bi se mogel proračun \ ravno« j težiti. Končno jc bil reduciran proračun | ministrstva prometa, socijalnc politike, narodnega zdravja in vojne. Postavka 100 milijonov dinarjev, ki jc bila pred« videna za povišanje uradniških plač, znaša torej sedaj 600 milijonov, k če« mttr pride Sc 50 milijonov dinarjev za vpokojencc. Največja redukcija jc izvršena v voj« nem ministrstvu, in 'sicer zo 85 milijo« nov, dalje v ministrstvu zu javne zgrad« PRVI RUSKI POSLANIK V VARŠAVI. Varšava, 16. januarja, h. Sovjetska vlada jc dala dosedanjemu delovnemu ministru Gorovskemu, ki jo bil imenovan za poslanika v Varšavi, svoj astrement. Gorovski bo prihodnje dni odložil svoj porticlj ter odpotoval v Varšavo. JAPONSKI POTRES. London, 16. januarja, r. »Reuter» javlja iz Japonskega, da ic tokrat trajal potres v ceiem 12 minut in jc bil za polovico slab".fši od prvega. Potres je začel med Tokijom In Osako ob 5. uri in 30 minut biti na zunaj, tu se bo pa itak pokazal saino Angleža, ^ čemur bo imel za seboj tudi kapitalistično stranke, ki bodo Macdonalda podpiralo v zunanji politiki že zato, da se ne n&čno liaj-kočljivejša notranjepolitična, vprašanja, n. pr. problem obdavčenja kapitala. Konferenca Male antante se jo brez-dvomno vršila v upoštevanju tega dejstva in pogajanja glede Roke so radi tega pohitela, pa tudi Francija, ki stoji tik pred volitvami, računa v svojih akcijah z vsemi možnostmi. Vsakdo hiti, da uredi svoje stvari, predno bi so slišal nov glas iz Londona. Tudi čo bi hipno poskusila krona z drugo rešitvijo krizo, ni dvoma, da jo veliko svetovno vprašanje najbližjo bodočnosti Macdonald Novi francoski poslanik v ravnotežje. — Izdatki znašajo skupno 10.400,000.000 dinarjev. Min. pravde Nlnko Pcrič je poroki) o pl.ič.ih in draginjsklh dokladah za sodnike, ter predlagal naj sc tozadevni zakon takoj predloži zakonodojnemu odhoru. /Ca prehrano pasivnih krajev je vlada sklenila ukiniti dosedanji način podpor ter razveljaviti vse dosedaj dovoljene kredite. Danes sc jc predsedništvo ministrske' ga sveta preselilo v novo palačo. V parlamentu postaja živahnejše. Jutri popoldne sc sestane finančni odbor, da razpravlja o proračunu. Veliko ogorčenje vlada proti Ninčiču ki jc italijanskim korcspondcntoin iz ja« vil, du »vsa javnost odobrava ta sp vlade? AH sme iti v koalicijo z buržujl? V Avstriji pravijo večinoma, da sme. V Italiji so najprej rekli, da ne, potem deloma ne, deloma da, končno da da da da, pa je bilo že prepozno. Na Češkem da. V Franciji pravijo, da ne, ker je grozdje preklalo. V Jugoslaviji so enkrat samkrat bili v vladi, pa jim Je bilo hitro žal, ker so razni demagogi i leve in desne na vse grlo VTlščall, da je to Izdajstvo delavskih Interesov. Nazadnje so se razpršili na petnajst strank. Edina vlada, katere se sedal udeležujejo, je ljubljanski magistrat, pa še tam socialisti le plešejo, kakor drugI godejo. Aktualno jc sedaj, kako odločajo to vprašanje v Angliji. Delavska stranka je koalicija komunistov tn zmernih. In gre v vlado, je zahteva, io komaj pričakuje, das Ima le tretjino poslanskih mandatov. Komunist Ramsay Macdonald se le programatično tako Izjavil, kakor bi bil govoril vsak libcralec. Vkljub svojemu •komunizmu« je Macdonald danes Nie-govega Britanskega Veličanstva Prvi Marksist. Kdo mu to zameri? Zdi se, da takšno Izdajstvo načel In programov ni po godu katoliškemu komunistu Gosar-ju in nekaterim drugim frakcijam domačega komuno-markslzma. Gospod Pe-rič pa si misli, da je koalicija z buržujl vsejedno priporočljiva. Treba si Jc svoje koalicije le po svoje razlagati, pa ic vse v redu. Več javnosti Iz pravniških krogov amo prejeli sledeči dopis: Dne 11. decembra 1923. se je vršila pred upravnim sodiščem v Celju javna razprava o tožbi neke zadruge proti finančni delegaciji v Ljubljani zaradi davka na poslovni promet. Razsodba so na i.azpravi ni razglasila, ampak si ;je sodišče pridržalo pravico, da jo izda pismeno tekom 8 dni. Kakor izvorno, jo upravno sodišče ugodilo tožbi zadrugo in izreklo, da ni dolžna plačevati davka na poslovni promet. Utemeljevanje nam ni ztono. Pri pravnem položaju, ki ga ustvarja zakon o davku n.i poslovni promot bi bilo brez dvoma za vso gospodarsko kroge jako interesantno zvedeti, na kakšen način utemeljuje upravno sodišče svoje stališče. V splošnem moramo reči, da je v poslovanju našega upravnega Bodišča premalo publiciteto. Lo s težavo zvedo interesenti, ki niso neposredno prizadeti, kdaj so vrše razprave. Razpravo so sicer javno, a širša javnost izve za nje navadno šele post festuin. Želeti bi bilo pač več javnosti v poslovanju upravnega sodišča, n« le glede razpisa javnih razprav, ampak tudi glede vsebino razsodb. Eminenten interes nimamo, da izve za vsebino važnejših razsodb saj . izvlečku. Pr avna poslodiea judikata upravnega sodišča je sicer vezana edino na zalovo, l'! je predmet judikata, kljub temu pa taktično judikati v veliki meri vplivajo na izvajanje in inteiprotacljo zakonov in naredb po upravnih organih. Naravno je, da stremijo upravna oblastva za tem, tla prilagode svojo postopanje in svoje odločbe pravnim izrekom tako autorita-tlvnega sodnega dvora. Judikati uprav-rih sodišč dobivajo via facti značaj nekakih navodil za upravno prakso. Bilo bi torej v interesu spiošnostl, da bi to napovedovale javne razprave po času in predmetu ter da. bi p© pri n«ia razsodbo, kolil ;or ne zadevajo tožb, pri kafrorih jc izključena javnost po čl. ,10. zakona o upravnih sodiščih, javno objavljale brez imena tožitelja saj v jedru. Tako bi bila dana prilika splofnosti in no le oblast-vom in posameznikom, da so seznanjajo z judikaturo našoga upravnega sodišča. Poselite SV. Slovanski večer 19. januarja 1924 JNAD »Jadran" državo s — Srbi, češ da avtonomisti in federalisti pripravljajo .mednarodno prevaro« proti Srbom v prvi vrsti, v drugi vrsti pa proti podpisnikom mirovnih pogodb. Toda, to ml Srbi ni po ko-ju cenu nečemo dopustiti.« Žalostna jim majka ovltn radikalom. Sedaj so sploh pozabili, da ekslstirajo tudi šo Hrvati in Slovenci, kl si nc dajo jugoslovcnske države, svoje domovine od nikogar raz-oriti in tudi nc cd — radikalov. + G. Triller je sentimentalen. Pred dobrim tednom je objavila NNS izjavo, da se nikoli ni obvezala sodelovati pri stroških ljubljanske volitve. Ko smo ji malo oživeli spomin z dokazano trditvijo, da se je pred podpisom znanega sporazuma dogovorilo, da za skupno kritje stroškov prevzameta skrb ureditve oba predsednika strank, je g. Triller 1 v posebni Izjavi proglasil v žaljivi obli-I ki naše trditve za laž. Ko je isto pono-i vil v oflciclncm pismu, je dobil odgovor, i ki ga je spomnil na razne podrobnosti, ! katere nedvomno dokazujejo, da sta dr | volitve tako on kakor vsa njegova tedanja družba priznavala svojo plačilno dolžnost. G. Triller, mesto da se opraviči, da jc ali pozabil aH je bil v pomoti in da prekliče, jc napisal dolg čla nek, kjer tisti, ki jc pozabil na plačilno obvezo, očita JDS in g. Reisnerju, da niso verni obljubam. V stvari g. Triller samo potrjuje, kar smo mi trdili. Prizna-se va, da se je govorilo o troških in da se je zavezal sodelovati na pokritju. Zakaj tega ni prej priznaval? Priznava, da jc zavedajoč svest si plačilne, dolžnosti zbiral prispevke. O skupnem odboru ln likvidatorju in revizorju noče nič vedeti. Imenitna stranka, kjer predsednik nič ne ve o tem, kaj delajo njeni pooblaščeni delegatu Mi ne moremo tega preiskovati. Oficiclno so sc ti gospodje zavezali pritisniti na dr. Trillerja, a on zdaj izjavlja, da nič ne ve o tem. Edini »dokaz« g. Trillerja je, da .ic šele 30. junija t. j. ob sklepu semestra dobila NNS for-meihl pismeni obračun. Cinovniškl zakon jc bil razglašen Sele 1. septembru 1923 ln je vsakemu, ki so spomni na usodo tega zakona meseca junija 1923, Jasno, da se račun nI poslal v zvezi s tem. Pač pa se Je službeno poslal šele tedaj, ko so bili vsi računi zaključeni od odseka pregledani in ko druga pot nI več preostajala. NNS je končni obračun dobila 1. julija, a do konca septembra ni nič reagirala. Kal sc da pa iz tega sklepati? Gospod Triller bi bil znova bolje storil, da Je ostal s svojim člankom doma. Njegova opozka, (la bi g. Ravnihar (kot radikal seveda) mogel za uradnike več storiti kakor g. Relsner pokazujc, da g. Triller nc vc, da Ravnihar ne more In zakaj nc more postati ne član zakonodajnega ne kakega drugega odbora, ki obravnava uradniško vprašanje.' Kaj čuti radlkulllu z.« tiraU- Iz demokratske stranke ČLANI NAČELSTVA, zlasti ljubljanski, se opozarjajo, da se vrši danea, v četrtek popoldne ob X važna seja načelstva, katere se naj zanesljivo udeleže. SESTANKI IN PREDAVANJA. V četrtek, dne 17. t, m. se vrši občni zbor krajevne organizacije JDS všmartnein pri L i t i j i ob 8. zvečer. Kot poročevalec iz centrale se ga udeleži dr. Ra,pe. Istega dno se vrši tudi predavanje ta občni zbor pri krajevni organizaciji JDS v Bohinjski Bistrici v salonu gosp. Mijo Groboteka, posest nika ta gostilničarja Istotam «0 dav-Uihi, predava g. Cimorman iz Ljubljane. V soboto, dne 19. t. m. bo priredila krajevna organizacija v Ž i r e h sestanek v svrho razgovora o volitvali v dohodninsko komisijo. V Domža lah pa je sestanek naprednjakov nri gosp. Slokarju. Udeleži se ga gosp. dr. Ivo Potokar. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil občni zbOT krajevno organizacije J08 na Lescah. Gosp. podpredsednik Franio Ban, treoveč na Lescah, je otvoril dobro obiskan zbor in prešel takoj na dnevni red. Dosedanji odborniki so podali poročila o dalof/anju društva, nato pa je poročal dr. Rape o splošnem političnem položaja ter delu v krajevni organizaciji. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: nredsed-nik Janežiu -Tože, lesni trgovrje; podpredsednik Jože Gogala, krnet, sin; tajnik Janez TCifergal, akademik; blagajnik Jože Pemuš, posestnik in gostilničar; odborniki: Edva.rJ Dobrih, posestnik: Ivan Semerl, >nadueitelj: Franc Žnidar, vrtnar; \^ktor Stroj, posest. sin; prosvetni referent: Franjn Ban, trgovec. Zbor jo bil stoMjnčen ob iskrenem navdušeuju vfsh udeležencev. Shodi JDS v mariborski oblasti. Dno 20. t. m. shod na Grobclnem in Ziblki, 27. t. m. v Središču iu Sv. Miklavžu, Žalen, Grižnh, na Polzeli in šo drugod. I.) Prof. dr. Frane Cadež (O našem vesoljstvu, najnovejši svetovi, o vremenu, brezžični brzojav ln telefon, skrivnosti elektrike, luna, solnce in zvezde, zemeljske katastrofe, prikazni na, nebu, nebesna telesa, zemlja). 8.) F ran o Črna g o j, šol. nadzor. (Čebelarstvo, sadjereja, vinoreja, travni-, štvo). 0.) Prof. Fran Dolžan. (Razvoj zemljo — geološko, razvoj živali, pra-človek, potrosi, postanek premoga, ne-kutore predpotopno živali, napad In obramba v živalstvu, iz življenja alpa&ifc rastlin). 10.) Abs. inr. Branko Goslar, ^Socialno zavarovanjo). II.) Dr. Pavel Grošelj. (Iz astronomije, biologije, naravoslovja). 12.) Ravnatelj A nt. Jug. (Iz rimske in grške mitologije). 13.) Stud. med. Janko Klepfce. (O higijeni). 14.) Dr. Iv. Lah. (Iz literature; ob Jadranski obali, o zasužnjenih brajHh Itd.). 15.) Fran M a jo en, abs. iur: (Iz naše najnovejšo narodne in drjtovjno zgodovine, statistični podatki iz BHS v primeri z velikimi državami in narodi). 16.) Prof. Rado Pavli«. (Prosvetno delo na deželi, Zveza kultuijbih društev, knjižnice, kako naj Sitam, vzroki neuspehov v šob,... sodelovajfjfl doma in šole, iz grško mitologije). 17.) Ivaji Postotnlk, llvinozdrav-nik in ravnatelj moBtne kHvnice. (O živinoreji, bolezni, prva pomo« itd.). 18.) Alojzij PotoSnijk; učitelj. (Zgodovina ljubljanskega megte). 19.) Dr. Stane Rape. '(Iz pedagogike, razmerjo med šolo In Krimom). 20.) Adolf ltibniljjir. (Iz naravoslovja, domoznanstva, živinorejo). 21.) Kmet. svet. Vftjom Ito h rman. (Kmetijska vprašanja, travnlštvo). 22.) Fran Slajpaih, ilvinozdrarnik. (Živinoreja). 28.) Lovro T e pi n a, ravnatelj pod-kovsko Sole. (Zivfeoreja, pomo« v sili itd.). 24.) Dr. Anton Urbane, odvat. kand. (O denarstvu, bor&, valuta, deviza, efekti itd.). 25.) Josip ZhipanSlč, strokovni učitelj. (Gospodarska vprašanja, eadjere-ja, vinogradnišUvo, travništvo itd.). 28.) Dr. Gregpr Žerjav. (Ustava, nastanek jugoslovanske države itd.). V Zvezi včlanjena društva, ki žele prirediti katerok'oli od navedenih predavanj, naj to nfmudoma sporočo tajništvu Z. K. D., da sc 1» moglo delo primerno razdeliti. Občni zbor Zveze se vrši v nedeljo dne 3. februarja ob 15. url v Ljubljani, Na-rodni dom. Vsa včlanjena društva naj pošljejo svoje delegate. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. Predavanja: Zveza kulturnih društev razpolaga za ičesneo januar, februar in mrtve s slodoiTimi pi'odavanjpi: 1.) Miroslav A m b r o ž i č, ravnatelj Del. tisk. (SokolBka vprašanja). 2.) S t o j a n B a j i č, c-and. inr. (Soci-air.a gibanja: antični narodi, srednji vek, novi vek — gospodarska zgodovina — soeh'izem in komunizem v teoriji in praksi — polifRčna teorija socializma ■-časnikarstvo: zgodovina, vloga, organizacija). 3.) Ivan J3 a j ž o 1 j, ptofosor (V».Roj nI pomen telovadbe, »azvoj Sokolstva, pomoli in ideja Sokolstva). -I.) Dr. .To?a Bohinjec, (Socialna delavska vprašanja, nezgodno, bolmUo zavarovanje). B.) Prof. Josip Broz.nlk (Tz z«iv Ijcpirsja it. zgodovine Jugoslavije, prazgodovina Človeka, kako nastajajo go-rovja). C.) 31.ii', a n Oiuicruian (0 davkih), Po svetu — Nameravan atentat na generala Seeckta. Berlinska policija jo razkrila komplet nemških nacionalistov, ki je Imel v načrtu atentat na šofa nemške armade, generala Seeckta. Policija vodi preiskavo v nastrožji tajnosti — Obnova rusko-nemšklh trgovskih pogajanj. Rcuterjev urad poroča, da so se v Moskvi zopet pričela rusko-nomfka ■trgovska pogajanja ua podlagi v Rapallu sklenjenega sporazuma, — Reforma zakonskega prava v Avstriji jc na dnevnem redu že od prevrata dalje, ne more pa z mrtvo točke in tako jo avstrijskemu državljanu še danes nemogočo se poročiti drugič, ako jo bil prvi zakon ločen. V pondeijek je bila pri državnem kancelarju dr. Seiplu de-putacija, v kateri so bilo zastopano vse avstrijske de.želo in ki bo prosile, naj vlada pospeši v parlamentu obravnavo žo davno vloženega socialističnega predloga o reformi zakonskega prava. Dr. Seipel pa je odvrnil, da sicer vpoštova zlo, ki ga povzročajo nesrečni zakoni, da. pa bi bilo šo večjo zlo, ki bi nastalo, ako bi parlament dovolil dragi zakon. Za to ne more podpirati stremljenja po spremembi sedaj veljavnega zakonskega prava. Kako {e H®nry Ford avtomobilov Ameriški kralj avtomobilov Henry Ford je nedavno objavil -.voj" memo-are. V njih se naftni« mnogi- zanimivosti iz milijardorjevega "'-:l;enja. Henry Ford je že v nežni mladosti kazal veliko zanimanje za. tehniko. Kot llletni deček jo'že napravil prvi avtomobil: hiIfi ■> to lesena igračka, ki pn jo drvela izredno dobro. I Igračka, je bila napravljena seveda ( zelo primitivno. Dobil pa je vcseljo do avt.omobilno industrije in V.ač.e! z malo avtomobilno tvornico. ki jc štele v po-četku komaj tucat delavcev. Do takrat so tudi ameriške tvornice avtomobilov izdelovnlo lo luksuzne avtomobile in to največ samo na individualna, fiksna naročila. Seveda so bili tj avtomobili izredno draii. Ford pa se jo odločil, da uvede edinstveni model in da z njim prodre. Avtomobili, ki jili je izdelovala njegova t-vornica, so bili mnofi-o cenojši in solidnejši od onih, ki jih je ustvnriala konkurenca. Ameriško tvornico avtomobilov so razstavile vsa,ko leto nn tržiščih nove modele avtomobilov. Ford pa so i? vrgel le na prodajo na debelo, a je zato Kvo.ie izdelke lahko nudil no znatno nižjih cennh. Prvi avtomobili, ki so jih izdelalo uicsovc tovarue. so st&li po 950 dolarjev. Konkurenca j« te&j po časopisju razširila vest, da -u Fordovi avtomobili slabi ta uporabni le nekaj mesecev. Ford ie za te vesti ni menil, ampak je ceno svojih avto. jnobflov celo znižal na 600 dolarjev, In je prodrl ta zmagal vso konkurenco. Danes je njegovih avtomobilov v prometu že na milijone; razširjeni to po celem svetu ta tudi v Sloveniji jih srečujemo po vseh cestah. Razhojnikovo plačilo Pred zagrebškim sodiščem sedi na ob« tožni klopi Ahmed Cvorak, «kralj za. grebških vlomilcev« kakor mu pravijo zagrebški republikanci. Pa ima na grbi šest težkih zločinov, kar v primeri » Čarugo ni baš preveč, a vendar toliko, da »e lahko uvrsti v isto galerijo. Ahmed Cvorak je mlad okreten mo}, glasom obtožnice star 27 let, izučen tr< govski pomočnik. Tod« ta svoj poklic je hitro potenciral s tatvinami, vlomi in revolverskiml nastopi, tako, da je tudi on postal .strah ln trepet« zagrebških blagajn ln tresorov. Obtožnica naštev« cele Utanije. Izmikal je Ahmed žo od mladih nog, pregreval Ee radi «malenko< sti» že nad poldrugo leto po zaporih, toda obsežnejše je zapoiel svojo kari> jero s tem, da je pred dobrim letom sa< rajevskemu odvetniku dr. Suteju odnesel pisalni stroj, vreden med brati in advokati 5000 Din, prodal pa ga nekemu zagrebškemu trgovcu pod roko za 2000 dinarjev. Kmalu nato je Izvedel svoje remek«delo s tem, da je zagrebškemu bogatašu pobasal kar cei nahrbtnik dr«> gocenosti v skupni vrednosti 124.000 di' narjev. Služkinji, kl ga jo motila pri pobiranju, je grozil z revolverjem in jo ugnal. Mesec dni nato je posetil ponoči go< spodično Greto Rind, no radi ašlkov«, nja, četudi je v sobo prilezel skozi okno, temve« zopet radi zlatnine. Od> nesel je robe za 20.000 dinarjev. Odšel pa je skozi vrata, kresnil na stopnicah soseda s samokresom po glavi in se iz, gubil na ulico. Se naslednjo noč je vlomil v Rikarovo trgovino, nabral si raz. novrstnih pištol in samokresov in mo< torček za kolo. Naslednje dni je obi> skal mestno elektrarno brez večjega u« speha io šc par drugih skladišč. Posebno se je odrezal na stanovanju nekega profesorja, kjer je svojo žrtev zaprl v stranišče, nato pa pobral, kar sc mu je zdelo vredno, v celoti za 3700 dinarjev. Končno ga jo Izsledila policija, toda v zaporu jc zbolel in bo ga oddali v bolnico. Tu je tako naglo okreval, d« je naslednji dan pobegnil z neverjetno smelostjo. Vojaku, kl ga je stražil na hodniku, je zagrozil s samokresom bi se izmuznil, nato se povzpel na streho bolnice in marširal preko hiš. Medtem je vojak alarmiral policijo, ki je obkolila revir bolnice in sosednjih hiš. Neki nadstražnik jc splezal za njim na stre« ho in tu sta 6e v visokih sferah začela pogajati. Ker je Ahmed uvidel, da jc njegova kapitulacija neizbežna, je od« vrgel revolver in se spustil nazaj na tla naravnost v roke pravice... Ahmed se je elegantno oblačil, živci razsipno lz dneva v dan, seveda, sicer bi njegove lopovščine bile brezciljne. — Ko je dosegel v Zagrebu dovoljno po« pularnost in respekt, je bil njegov ideal: postati vlomilec in avanturist svetovnega glasu. V tem oziru je policija šc dokaj prerano prestrigla njegovo na« dobudnost. • Zagreb, 16. januarja, r. Danes je bila pred senatom sudbenega stola v Zagrebu razglašena obsodba znanega vlomilca Ahmeda Cvorka, kl je obsojen na 15 let težke temnice. Koncem razglasa obsodbe sc je blizu vrat, ki vodijo v sodno dvorano začul ropot. Cvorkova žena, ki je prišla v sodr.o dvorano kot poslušalec, se jc zgrudila na tla in pri tem zaupila «joj!» Občinstvo ji je po« mogalo, da jc kmalu zopet prišla k sebi. Noč karnevala. Kino .Ljubljanski dvor-, predvaja od danes dalje imenovani film prvovrstne kakovosti, ki zanima šc posebej vsled tega, ker nas seznanja z novimi, šc nepoznanimi filmskimi igralci ruske umetnosti. Neverjci-no Je, kako hitro '■ v zadnjem času tudi tu opažati visoko stopnjo ruske kulture in njihovega umetniškega hotenja. Nova zvezda Natalija Kovanko Je nedvomno v vrsti prvih in najboljših nemških Igralcev, ki so si že stekli svojo nesmrtnost. Ne glede na to nam pričara film na platno vse bajne lepote karnevala v Nizzl, vse neskončno slikoviti dogodke razposajenega predpusta. Vsebina pripoveduje sledeče: Karneval. P d bogatem grofu slavnostna poroka njegove hčerke. Vse, najbolj seveda uevc-sta, čaka slavnostnega trenotka, kar stopi v sobo črna dama, kl nujno odsvetuje nevesti poroko z možem, kl i-lopov lil ncznačaiuež. Mlada nevesta u« veruje klevetam neznanke, vendar črn-1 dama ji v svoji stanovitnosti dokaže resničnost trditev. Obupna borba, ki privede mlado dekle tako daleč, da si poišče smrti v valovili. V 'zadnjem trend-ku Jo še rešijo, razodene pa se tudi črna dama, kl jc bila pred davnim časo"' zapustila vsled ljubosumnosti njcncfiJ očeta svoj dom, ki je bila — njena mali-— Preko tc vsebine sc dvigne film d" učinkovitih slik. Natalija Kovanko pa do pi izorov, vrednih prvovrstno umetnost)- Hajduk Čaruga Kapitulacija poedlnlh pajdašev. — Nadaljnl hlstorljat. — Nagrada. Zasledovanje Čaruginih pristašev dobro napreduje. Izvzemši one, ki so se ob prvi vesti o njegovi aretaciji tako-rekofi »pogreznili v zemljo«, je orožnl-štvo polovilo večino njegovih glavnih udarnikov, poedini pa se sami izročuje-jo. Tako se je orožniškemu poveljstvu v Osijeku prijavil seljaškl sin Sijepan Siklč Iz Karlobaga ln Izpovedal, da je nekaj časa hajdukoval v Caruginl četi. Ko je zdaj doznal za njegovo aretacijo, se jc ustrašil sramote v domačem kraju in eskorte, ter je sam prispel v Osi-jek, češ, kadar mesec vtone, gredo tudi tvezde. Zasliševanje Caruge prehaja na podrobnosti. Čaruga že priznava, da jc haj dučll tudi v Liki. Kazalo mu je tako, da je po vsakokratnem zločinu v svojem nžjem slavonskem revirju odšel »na oddih« in da se izogne zasledovanju, v Li-ko, Bosno ali Dalmacijo, kjer je cenil obmorska letovišča. Nekoč je na takem intervalu v Liki izvedel, da posestnik Tomo Stankovič blizu Gosplča premore dolarje, ki jih je prinesel Iz Amerike. Čaruga je bil s svojim sklepom hitro gotov, vzel je seboj adjutanta in ponoči opljačkal Stankovlča In njegovega sina za 300 dolarjev ter 7000 Din... Ko je zaključil Izpoved o tem razbojstvu, jc Caruga z značilno zamišljenostjo dostavil: .Morda je še več takih malenkosti, toda se jih nc inorein nujno spomniti..« Ko Je vstopil v preiskovalno dvorano čarugin oče, slaboten gluh starček, sc je »krvoločni tiger« Čaruga zdrznil ln postal ves pobit. To srečanje je pokazalo, kako tudi na največjega zločinca, ki mu ni pripisati niti sledu vesti, lahko učinkuje nenadno srečanje z bornim roditeljem. Jovo Čaruga jc ob tej priliki razodel svojemu zasllšcvalcu podpolkovniku Stefanovlču: »Siromak Je moj oče, žrtev svoje žene, moje mačehe. Ta ženska Izrablja vso ujegovo duševno In telesno slabost in brezvestno gospodari v hišL To Je tudi eden glavnih razlogov, kar me je odgnalo z doma, da sem postal, kar sem. Ni sicer bil edini povod, toda eden glavnih.« Tako je Čaruga z eno gesto načel novo In posebno važno poglavje: Kakšni so pravzaprav motivi ki so ga dovedli do tolike propalostl In bestijalnosti? Orožniško poveljstvo pričenja zasliševati tudi Čaruglne pajdaše. Prvi, Mate Krmpotič, 26 let star lesni delavec rodom Iz Like, se je s Carugo spoznal na :agi v Andrljevcih. Caruga ga jc pridobil ln potrdil za svojo četo ter ga namestil kot mesarskega pomočnika pri svojem «bratu» Marku Drezglču v Vin-kovcih. Krmpotič priznava, da je sodeloval pri treh glavnih tolovajstvlh, tako tudi na gozdarskem dvorcu v Tompo-ievcih. O Carugl pripoveduje, da ie bil strahovit človek, neizprosen poglavar, ki so se ga bali vsi člani tolpe. Čaruga s smrtno kaznijo ni bil kaj prizanesljiv. Izmed doslej prijetih Carnglnlh pajdašev neče orožništvo izdati imena onega, ki ie bil prijet poslednji. Niso ga še dovedli v Osljek. Ko se to zgodi In se ugotovi njegova identičnost, sc bo izvedla preiskava v gotovem pravcu, da se osvetli zagonetka neke osebe, ki je s hajdukom Carugo stala v posebno ozkih stikih, a je po njegovi aretaciji tajinst-veno Izginila. Mnogo se tudi razpravlja v javnosti, Komu pripada nagrada, ki jo je notranje ministrstvo v znesku 50.000 dinarjev razpisalo za Carugino glavo. Poveljnik patrulje, ki jc v Vinkovcih zajela in razkrinkala »vojnega lireranla Nikolo Drez siča«, je bil orožnlškl narednik Balatl-nac. Da jo v »Drezgiču« razkrinkal dolgo iskanega Carugo, Je bil slučaj, kakor je tudi bila Balatlnčeva sreča, da Jc »Drezgiču« takoj odvzel samokres ln tako preprečil svojo smrt. Vseeno bo nagrada najbrž prlsojena naredniku Bala-tincu In njegovi četi, poleg tega pa so še mnoge občine vlnkovačkega, vukovur skega In župan.iskega okraja votirale precejšnje vsote za nagrado prvemu strahovalcu ktvoločnega tigra. Naš ameriški poslanik v jugoslov. naselbinah V decembru se jo naš poslanik pri vladi ameriških Zedinjenih držav g. dr, Tresič-Pa vičič podal na daljšo turnejo po Kaliforniji. Obiskal jo številne jugoslovanske naselbine v San Fran-ciscu, v \Yatsonvillou, San - .Josču, Los Angelosu, New Orleansu in drugod. Diplomatičnoga predstavnika države Srbov Hrvatov in Slovencev so j naši izseljene! v Ameriki povsod slav-' nostno dočakali in ga prijazno po- j zdravljali. V Sati Franciscu jc Tresida pričako- i kovalo nad 5000 ameriških Jugoslo-1 venov. Na obali jo bilo 00 avtomobi- [ lov, katero so krasile ameriške in ju-1 goslovensko zastave. Sprevod je bil ] jako impozantan. V znak posebnega spoštovanja do našega ameriškega zastopnika ga je vodil sam policijski šef meata Sa« Franciseo. Na čelu sprevoda jo počasi vozil avtomobil, v katerem jo sedel dr. Tresič. Njemu ob strani jo drdralo po šest motoeiklov, ki so s piščalkami in sirenami naznanjali otvoritev slavnostnega sprevoda, Po-vorka so je vila po Jlarket Streetu, najširši ulici na svetu. Poleg Jugo.do-venov so dočakali in pozdravili našega poslanika tudi Rusi, Cehi in Poljaki ter celo nekoliko Bolgarov, ki žive ] v San Franciscu. Odličnega gosta jv pozdravil v imenu mosta župan Da vi:-, ki je dr. Trosiču v znak dobrodošlosti predal mestne ključe. Zvečer se je vršila velika proslava t.jedinjenja jugosloveuskega naroda. Na tisoče naših prekomorskih rojakov jo bilo navzočih. Proslavo jo otvoril z nagovorom dobrovoljec Milan Kraljevič. Govoril jo tudi Tresič, ki je izustil bosede: »Lahko pripadamo raznim strankam, priznavamo so lahko k različnim družabnim uačolom, eno pa nam jo in nam ostane sveto nad vse: odinstvo našega naroda in državo.' Naslednji dan je dr. Tresič obiskal razne oilličnike v mestu. Diniral je pri glasovitem astronomu Campbellu in sprejet je bil od rektorja »Univer-sit.j- of California«. V univerzitetni dvorani jo imel Tresič predavanje o Jugoslaviji ter o političnih, gosjHidar-skih iu zunanjih vprašanjih našo domovine. Tresiča so počastili različni ameriški klubi in voč društev, ki tvorijo ognjišča jugoslovensko misli v San Franciscu. Iz San Francisca je dr. Tresič odpotoval v Watsonville v dolini Pp.ja.vo, kjer se nahaja Številna in bogata ju goslovenska kolonija, katera šteje med svojimi člani največ Dalmatin-oev. Ti so Tresiča, ki je tudi dalma finski rojak, sprejeli zelo navdušeno in poslanik je na veliki skupščini Ju-goslovonov govoril o izseljencih ter njihovih dolžnostih napram domovini. V tem mestu je doživel Tresič še si-jajnejši sprejem kot v San Franciscu. Petnajst milj daleč mu je šla nasproti slavnostna povorka, v kateri je bilo več godb. Parado ceremonije se je udeležilo nad sto avtomobilov. Naši emigranti so Tresiča sprejemali 7. velikimi častmi ter so mu obljubili, da bodo skušali koristiti domovini po svojih najboljših močeh. Tresičeva turneja je uspela prekrasno in jc našega poslanika v Ameriki prepričala, da ju-goslovenskim rojakom tudi v tujini zvesto bije srce za rodno zemljo. Dr. Josip Čerin K današnjemu In pondeljkovemu koncertu. Dr. Josip Čerin, danes kapolnik godbe Dravsko divizije, spada med naše najbolj požrtvovalne in marljive, a tudi najuspešnejšo delavce na glasbenem oolju. On je prvi organizator rednih simfoničnih koncertov v Ljub-jaui. Priredil jih je že celo vrsto; v pondeljek nam bo nudil zopet enega, 1 Lan os pa dirigira v Unionu grandijoz-no Dvorakovo »Stabat mater«. Čerin je študiral na dunajskem kon-servatoriju in dunajski univerzi. Angažiran je bil pozneje kot kajtelnik na dv orni cerkvi in na Volksoperi na Dunaju, vmes jo bil 1. 1896.—98. koncertni vodja »Glasbeno Matice« v Ljubljani. V desetletju 1901.—1015. jo bil vojaški kapelnik na Dunaju, v Budimpešti in v Pragi, kjer si ju povsod dobil inio s svojim resnim umetniškim delom. Zlasti v Pragi jo imel prvovrsten orkester, s katerim jo priredi! celo vrsto uspelih umetniških koncertov v Pragi in drugih čeških mestih. Po prevratu je bil dr. Čerin najprej kapolnik ljubljanske opore, leia 1919. pa je sestavil našo vzorno godbo Dravsko divizije, ki jo uspešno vodi še danes. Dvignil jo je na tako visoko stopnjo, da prireja ž njo žo četrto sezono v Ljubljani rodne simfonične koncerte. Pri tem pa se pridno udej-stvuje tudi na glasbeno literarnem polju, Spisal je znano razpravo o Trubarjevih pesmaricah, več glasbenih člankov, uredil popularno pesmarico »Glasbeno Matice« itd. Želimo mu mnogo uspeha tr.di pri bodočem delu. so mogle nastati le na ta. način, da jo nekdo motal ponoči skozi okno iz skladišča težke koso cina. In ros jo bilo takoj ugotovljeno, da so izginili 4 veliki kosi cina, težki po St? kg. Sum jo padel takoj na 2-lietnega delavca Sttpana, ki je bil v livarni zaposlen šelo nekaj mesecev, a se uso-dopolnega dno ni več vrnil na delo. Policija je sicor poslala svojega agenta, vendar pa ta ni mogel priti takrat do nobenega zaključka, ker ostali v zvonanii zaposleni delavci o stvari niso ničesar vedeli, Supan pa jo pobegnil. Šele sedaj jo prišlo na dan, da jo imel Supan že takrat v Ljubljani za ukradeno blago svojega kupca. Cin je prodal žo naslednje jutro in potem veselja® po Ljubljani. Ker pa so mu postajala tla žo prevroča, je pobral šila in kopita in kronil čez mejo. Bajo jo odšel na svoj dom na Primorsko. Policijski organi so domnevali že takrat, da jo moral nočni ptiček imeti tudi svojega pomagača. Toda to šo sedaj ni pojasnjeno, tajnost pa bo najbrže žo v kratkem razkrita. Supan se je namreč po nekaj tednih bivanja v inozemstvu vrnil zonot. v Ljubljano ln iskal novo službo. V prijateljski družbi se jo malo zagovoril, oziroma preveč razgovori! m sledila jc nova preiskava, ki je imela več uspeha. Ukradeno blago so namreč našli v Ljubljani in so bile prvotne sledi popolnoma napačne. Cin je odkupil trgovec \Yoiss na Sv. Potra cesti in ga prodal poznejo t.vrdki T. Kom na. Poljanski cesti. Vsa znamenja pa kažejo, da imenovani tvrdki nista imeli niti najmanjšega pojma, s kom imata opravka. VondaT pa so policijski organi na podlagi svojih poizvedb ;n izpovedi) arctirancev — nekoga zidarja in dveh drugih pomngačev — aretirali tuili trgovca Weissa. Tvrdka Korn je pO dosedanjih ugotovitvah samo posredno zapletena v afero. Kutiila je namreč blago, ne da hi kdo vedel, odkod izvira. Glavni krivec Supan jo bil na neznan način pravočasno opozorjen na pretečo nevarnost iu jo zopet pobegnil. Za njim je bil takoj odposlan policijski agent proti Zalogu in je uf>a. ti, da je že v roki pravice. zgradbi mostu. Medtem sc Je nagroma< dlla že 1 km dolga ledena barikada, k z ogromno silo pritiska ob stebrovje pilotnega mostu. Pritisk je vedno večji It grozi nevarnost, da sc most poruši, kal bi pomenilo ogromno škodo. Novosadskl magistrat se je obrnil na stavbno rav. natcljstvo In vojaško poveljstvo za primerno ukrepe. Vojaško poveljstvo j« predložilo porušenjc mostu in s tem odpravo nevarnosti, nakar bi se zgradil nov pontonski most aH pa bi se adapJ tiral železniški. Istočasno se trudijo ploJ ilirski oddelki, da z eksplozijami raz-J komadljo ledene gromade, kar pa vseJ eno ne zaleže obilo. Sumlfive jame Ljubljana, 16. januarja. V Samassovi livarni zvonov so žo nekaj dni pred božičnimi prazniki opazili, da je zmanjkalo iz skladišča za preko 40.000 K cina. Pod oknom so se pojavile namreč lepega due jirecej globoke jamo zelo sumljivega izvora. Vsakomur je postalo takoj jasno, da Radič v Peštl. Novosadskl »Deutsches Volksblatt doznava iz Budimpešte, da se tam pripravlja kongres vseh hrvatskih emigrantov, katerega se bo udeležil tudi Radi Šo pred letom ie Radič proglasil emigrante s Klobučaričem In Oagllardljem vred za »strahopetce« in »izvržke rodu letos mu kažejo vse avspiclje, da postane njihov prvobesednik. Najstarejša tiskarna v Jugoslaviji. »Obodska štamparlja. na Cetlnju, najstarejša tiskarna v Jugoslaviji, je z novim letom ustavila obratovanje. I.eta 1493. Jo bila v tiskarni natisnjena prva knjiga, »Cetinjskl oktojlh«. Ohranlcn je le še en Izvod te knjige, ki ga ima cc-tlnjski samostan. Velika družabna potovanja. Zagrebško društvo za tujski promet namerava prirediti v dobi od aprila do julija tri velika družabna potovanja. Prvo potovanje bi vodilo s Sušaka ob jadranski obali na otok Kri; trajalo hi 10 do 14 dni. Vožnjo bi oskrbel salonski parnik Jadranske paroplovne družbe. Drugo potovanje bi imelo za cilj Dalmacijo, tretje pa naj bi vodilo v Južno Srbijo do Ohrida. Za potovanje upa društvo izposlovatl znižane železniške vozne cene. Led na Donavi. Po Donavi so se začele gromadltl kope debelega ledu, ki naraščajo s toliko silo, da ni bilo mogoče takoj ukreniti vse potrebno v varnost ladij in pilotnih mostov. Pri Novem Sadu je naval ledu odtrgal dve, v Donavi vsidrani ladji in ju odgnal naprej. K sreči sta bili ladji inalovredni in sta sc porabljali le pri Dopisi KRANJ. Prostovoljno gasilno In rešo mogel Kocian čez par dni zopet nastopiti. Cankarjev »Kralj na BetujnovI« v Splitu. Ivan Cankarjeva drama v treh dejanjih »Kralj na Ketajnovi« so sedaj uprizarja v splitskem Narodnem gledališču, katerega vodi znani prijatelj slovenskih književnikov in izvrsten poznavalec Cankarjevih de!, g. Niko Bartulo-vie. Splitsko gledališko občinstvo je dramo sprejelo zelo prijazno. Eni izmed predstav ie prisostvoval tudi uesniU Oton Zupančič, ki preživlja Fedanji zimski čas na dalmatinskih otokih. Strokovna sodba o F. S. VTlharJevIhi ((Novih Djulahljah«. O izdaji Vilharjevih skladb pod naslovom »Novo Djulabije*-jo izšla v »Sveti Ceciliji« izpod peresa, prof. Fr. Dugana zelo zahvalna kritika, v kateri so hvali posobno vzorni slog Vilharjev, o katerem pravi ocenjevalec, da izvrstno pozna ljudsko grlo in klavir-sko tehniko. — Vilharjcve kompozicije so odlikujejo po obilnih inodulac.ijah in harmoniji, 110 da bi pri tem zapadala hipermodernizmu. Vsom pevcem in kla-viristom jih priporočamo. Naroče se lahko na naslov: F. S. Vilhar, Zagreb, Gundu-ličova ulica 55. Ljubljanska drama. Četrtek, 17. ob 15.: «Kar hočete..-, Dijaška predstava«. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: »Otheilo«. Izv. Nedelja, 20. ob 15.: »Mogočni prstan* Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 21.: »Mogočni prstan«. B. Ljubljanska opera. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: »Notrcdamskl zvonar. P. Sobota, 19.: »Oosposvctskl scu». D. Nedelja, 20.: Suzanina tajnost, Mozartih Sallcrl, Giannl Schlcchl. Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto. Mariborsko gledališče. , Četrtek. 17.: ^Onstran življenja.. P. i Petek. 18.: »Lumpacli-vagabund«. t. KULTURNO DELO. Ganljiva skrb napolnjuje koneesljo-nirane varuhe kulturne in estetske pu-vzdige našega naroda. Ker knjige družbe 6vetcga Mohorja in Fortunata tudi letos no prekašajo prejšnjih izdanj, razven po dolgčasu, se zde »Slovencu« posebno vzgojne. Ne vemo, ali mu bolj ugaja zbirka citatov, ali pa Življenje svetnikov. Priznava j>a »Slovenec«, da jo »Veliki inkvizitor« manj dolgočasen, kakor jo Življenje svetui-kov. So ga že brali! Ker izhaja ponatis tega volezaniinivega romana baS sedaj v knjigi, jc »Slovenčeva«« reklama prav tako ua mestu, kakor je bila svoječasnu, ko so »gospodje« po Gorenjskem s prižnlo rohneli proti »Velikemu inkvizitorju«, ljudjo fo pa Sli naravnost od pridigo po »Jutro«, ker se je hotel vsakdo prepričati, je li »Velilii iukvizitor« ros tako poliujš-Ijiv. Razočaranje je bilo veliko. Videli namreč, da gre za čisto enostavno ljubezensko zgodbo, kakor so običajne v romanih, samo da opisuje ta roman, ua podlagi historičnih dejstev, kako podpisal odlok, po katerem bo kazuovuuiii več sto gostilničarjev ia kavarnarjev iz ba končuo vendar odpravila, «e je Roja poslovil od nje in krenil sam proti domu. Na tej poti pa je bil od aw>jega prijatelja Jakoba Perneka iz Janežovc, a katerim je malo poprej popival, zavratno umorjen. Truplo so našli prihodnje Jutro v nekem gozdičku blizu občinske co- cele države, ker uiso hoteli pobirati v sto. Bilo Je predrto od 16 obodljajev. Mo-svojih lokalih takbo po 20 par, katero je rilec, ki priznava svoj zločin, je bil od-mbiistratvo predpisalo. Kazni znašajo po dan okrožnemu sodišču v Maribora pot do dvujsot tisoč dinarjev • Omejitev prihoda tujih delavcev. Zaradi velike brezposelnosti delavcev v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem se pojavlja v zadnjem času velik dotok delavskih moči v Jugoslaviji. Naše ministrstvo za Bocijahio politiko je izdnlo v zaščito domačih delavcev nov pravilnik o omejitvi prihoda tujih delavcev v Jugoslavijo. • Letošnji kontingent za izselitev r Ameriko izčrpan. Uradno eo razglaša, da je letošnji kontingent potnih listov za Ameriko izčrpan ia se novi potni listi do mesecu jtmija ne bodo več izdajali. Oaebe, ki se žele izseliti, naj torej v zadevi potnega lista za severno Ameriko ne hodijo v Beograd, ker bi vsaka intervencija ostala brezuspešna. • Doslednost. »Slovenee* radi plačanih inserntov ni zadovoljen, če se kaj pove o {Jadranski banki*. Ml srno že ponovno izjavili, da nam ni ta zavod nič na po- <0 odlični corkveni dostojanstveniki na ' ,u> ako izgine iz dnevno politike in nas višku svoje moči živeli, mislili iu de- Pus'i v Btiru. Ce smemo napadati Kato-lovali. Priznavam, da niso s temi Ii5ko tiskarno, ki izdaja »Slovenca*, sme-vj"-lodi doprtnnšali li »kulturni in j1110 napadati tudi »Jadransko*, ki je izda-ostet«ki povzdigi«. Zato pa doprinaža- j"!" a- Med njimi se je posebno izzivalno m surovo obnašal posestnikov sin * Pasja steklina t kočevskem okraja se je zopet pojavila. V Zeljnah je poginila psica pod sumljivimi znaki. Ogrizla je tudi več oseb v Željnah, Kočevju, Salki vasi ia Stari cerkvi. Pet oseb je bilo prepeljanih v Pusteurjev zavod v Zagrebu. * Znamenje posurovelosti. Iz kamniškega okraja nam pišejo: Povojna podivjanost mod našim ljudstvom je strašna. Vlomi, tatvine, napadi in ropi so .skoro na dnevnem redu. Pred kratkim so se stepli fantje v Moravčah in v Smartnem. Bilo jo seveda povsod obilo težkih in lahkih poškodb. Človek se res kmalu že ne bo upal brez samokresa ponoči na cesto. Iz Ljubljane n— Odlikovanje g. Krapeža. Društvo policijskih organov je imenovalo restav« raterja g. Fran Krapeža radi velikih zaslug, ki jih ima za podpiranje stro« kovne organizacije polic, organov, za svojega častnega člana. S tem je tudi hotelo društvo m izrazit način čestitati g. Krapežu k njegovi 60 letnici. Deputa« cija omenjenega društva je g. Krapežu izročila lepo diplomo. u— Srebrna poroka. V včerajšnjem obvestilu o srebrni poroki gosp. Frana Mrovijeta s soprogo Ivano se nam je žal vrinila pomota in naj ae pravilno glasi: G. Fran M rovi je, vratar glav« nega kolodvora v Ljubljani... u— Kandidati za dopolnilne volitve v cenllno komisijo. Zveza trgovskih gre« mljev, Jugoslovanska obrtna zveza in Zveza obrtnih zadrug so postavile za dopolnilno volitev v cenilno komisijo, ki se vrši v nedeljo dne 20. t. m. na< stopuo enotno kandidatno liato. Ljub« Ijana mesto voli: kot čiane: 1. Jelačin Ivan it., trgovec in posestnik; 2. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik; 3. Toni Josip, mesar in posestnik. Kot namest« nikc: 1. Rozman Ivan, čevljarski moj« ster in posestnik; 2. Medic Franc, trgo« vec; 3. K. A. Kregar, trgovec In posest« nik. LJubljana okolica voli: kot člane: 1. Zebal Frane, trgovec, posestnik in na« čelnik gremija za okolico v Rudniku št 3. pri Ljubljani; 2. Tomšič Ivan, kro« jaški mojster in posestnik, Verd 99 pri Vrhniki; 3. Pire Ivan, sodar, posestnik in trgovec, Dravlje št. 99 pri št. Vidu nad Ljubljano. Kot namestniki: 1. Su« šteršič Jožef, posestnik, gostilničar in mlinar, Scnčiea št. 1 pri Medvodah; 2. Kos Ivan, mesar, gostilničar in posest« nik, Vrhnika št. 190; 3. Knez Andrej, posestnik, Sujca št 97 pri Dobrovi. u— Konjska nezgoda na Marijinem trgu. Včeraj popoldne se je nabrala na mostu pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani velika gruča radovednežev, ki so opazovali reševalno akcijo pri ko< nju, ki je med Prešernovim spomeni« kom in Ljubljanico vozil mestni voz a snegom tako nesrečno, da mu je zdrk« nila ena noga čez škarpo proti Ljublja« niei, na kar se je nesrečno živinče za« valilo po tleh tako, da je bil tudi pro. met z električno cestno železnico za kratek čas prekinjen. Dobri ljudjo so staremu in izmozganemu konjiču kmalu pornogli na noge. Ni izključeno, da jo kljuse ponesrečilo zato, ker je na obe očesi slepo. Njegov lastnik je, kakor so trdili očividci nezgode, občinski oče Moser, ki očividno daje mestni občini v službo le »boljše« svoje konje. u— Nezvesti hlapec. Frane Meglič, hlapec pri tvrdki Cerne v Linhartovi ulici si je ob priliki nalaganja premoga pri tvrdki Petrič na Dovozni cesti pri« lastil eno vrečo premoga preveč, kate« reg« je medpotoma prodal neki stranki za 31 dinarjev. Pozneje so prišli na nje« govo tatvino in je bil Meglič radi »po« stranskih« kupčij aretiran. u— Izredni občni zbor »Narodne ga« Ierijc» se vrši 31. januarja ob petih v prostorih »Narodno galerije« v Kresiji. Člane prosimo, da vpošljejo letno čla« narino. 126 Iz Maribora a— Zagonetna smrt v Mariboru. — Včeraj zjutraj bi se morala nastavljen« ka protituberkulozne lige v Mariboru gospa Kranjc odpeljati z otroci na jug. Ker pa je ob določeni uri ni bilo, so jo šli iskat na stanovanje oskrbovaiišča, kjer je začasno stanovala. Vrata so bi« la zaklenjena. Ker se na klice ni nihče oglasil, so vrata šiloma odprli in našli Kranj čevo na tleh mrtvo zastrupljeno s plinom, katerega jo bila soba polna. Ni še Jasno, se je H Kranjčeva sama za« strupi!« ali se je ponesrečila. Čudno jc, da je bila že popolnoma oblečena iu torej pripravljena za odhod. Umrla je živela ločena od moža. Preiskava je v teku. s— Iz mariborske delavnice južne že« Icznice. Državna uprava južne železnico je vpeljala mesto dosedanjega 14 dnev« nega izplačevanja mezd mesečno i>:p-a« čevanje, proti čemur se jo prizadeto delavstvo energično uprlo. Vodja delov« niče se je nato z državno upravo do« govoril, da bodo delavci sicer dobival i še v naprej 14 dnevno denar, obroču« navalo pa se bo mesečno. Toda tudi ta dogovor je ostal lo pri obijuhl. ker u« prava zelo slabo funkcijonira. Te dni je Iz Celja e— Srbska pravoslavna cerkvena ob« čina v Celju priredi dne 26. in 27. t. m. v korist zidanja svoje cerkve »Sveto« savsko besedo« s sledečim vzporedom: Dne 26. jan. ob 21. uri v veliki dvorani hotela Uniona koncert s plesom. — Pri koncertu sodelujejo mariborski vojaški simfonični orkester, koncertna in oper« na pevka ga. Pavla Lovšctova in vio« linski virtuoz gosp. Karol Sancin, rav« natelj Glasbeno Matice v Celju. Dne 27. jan. ob U. uri je v veliki dvorani Narodnega doma proslava Sv. Save, na katero so vabljeni vsi zastopniki civti« nih in vojaških oblasti ter vsa celjska društva. c— Pomanjkanje tobaka v Celju. — Pred par dnevi smo poročali, da pri« manjkuje v Celju že delj časa razne vršte tobaka. Krivda leži v tem, da še do danes ni določen glavni zalagatelj. O vzrokih zaenkrat molčimo, morali pa bomo izpregovoriti odločno besedo, ako bi se skušalo to vprašanje rešiti iz zgolj partizanskih vidikov. Smo mnenja, da mora dobiti glavno zalogo na vsak na« čin invalid, ki si hoče poštenim potom ohraniti svojo eksistenco. Vsled zavla« čevanja oddaje glavne zaloge se impor« tirajo zadnje dni v Celje razne vrste cigaret iz Avstrije, ker po zaslugi kom« petentnih oblasti ni mogoče dobiti do« mačega pridelka. AU služi to morda ko« risti in ugledu države? s— Krajevna borza dela v Celju. — Občinski zastop je izrekel avoj čas na predlog delavske organizacije v Celju avojo pripravljenost, da pospeši usta« novitev tega urada ▼ Celju. Sklenil je tudi, da vzdržuje na občinske atrolke lokal. Kakor se pa aedaj poroča, dr« žavna oblast ni pritrdila temu predlogu vsled česar je krajevna ustanovitev borze dela onemogočena. Iz Primorja • Preuredba sodnih okrajev na Oori-Skem. »Oazzetta Ufffclaie« Je objavila kr. odlok, s katerim ae Izvršuje preuredba sodnih okrajev v naši deželi. Odlok odreja: i.) Idrijski, bovški, kanalski In tolminski sodni okraji se združijo v en sodni okral s središčem v Idriji; 2.) ravno tako gradiškl In krmlnskl okraj s središčem v Oradlškl; 3.) ajdovski In ko-menskl s središčem v Ajdovščini; k temu okraju se priključijo tudi vse občine goriškega sodnega okraja razen Oo-rlce In Ločnlka, ki ostaneta v sedanjem sodnem okraju goriškem; 5.) postojnski in senožeškl sodni okral se združita v en okraj s središčem v Postojni; 6.) občine Podgrad, Jeišane ln Materija se ločijo od bistriškega sodnega okraja In se združijo v poseben sodni okraj s središčem v Podgradu. • Žalostne razmere v julijski Krajini V Julijski Krajini, zlasti na Vipavskem, na Krasu In v Brdlh se nahaja naše ljudstvo v težkem položaju. Ker ljudje ne morejo več živeti, jemljejo v roko popotno palico In so se začeli Izseljevati v Ameriko, drugI pa gredo v francoske rudnike. Dekleta se podajajo v Aleksan-drljo, iskat si tamkaj boljšo bodočnost. Težke razmere gonijo naš živeli z rodnih tal v tujino. C* |*vv Sodišče g Dva živahna mladeniča ali prekinjena serenada. Dogodi se včasih, da v pol-snu začuješ bližajočo se godbo kitar, mandolin in drugih južnih glasbil; naenkrat se vstavijo — seveda pod oknom oboževane lepotico — in vzdignejo ae noslajoči glasovi, z namenom, da se zdiužijo v spev: podoknical Naša zgodba sicer ni bila tako romantična, vendar pa nič manj »pretresljiva« za neprostovoljnega udeleženca v paznikovi osebi. Dva zaljubljena mladeniča sta trkala na okno lepih mladenk in jim zapela svoja čustva. For pa je zlobno naključje hotelo, da jo trkanje vzbudilo paznika, kateremu podoknlca ni bila namen-iona, sta bila neuslišana prepodena. Pa lo šo ni bilo dosti: pritekla sta naravnost v roke nekemu drugemu, službe prostemu pazniku. Kot sta se med begom nespoštljivo izražala o paznikih v splošnem, so je možakar čutil užaljenega tor ju napodil s palico. Živahna mladeniča pa 6ta ga premagala, vrgla po tleh — naenkrat so 6e pojavili šo trije nič manj podjetni ponočnjaka!ji — in udri j)0 pazniku! Začelo jo frčali kamenje, ki je nesrečnemu pazniku prebilo kožo pod očesom. Sel je v bolnico — no in zdaj jo bil pa šo kaznovan z globo 25 Din, mladeniča pa vsak po 100 Din. § Kurja smrt. Marija Tustoalemšek, 18-lotna delavka pti zidar,jih v Trbovljah, jo v druž'-J svojega li bimca, katerega pa. ni bilo mogoče doslej izsledili, ker so skrivi- najbiž vod napačnim Kino,Ljubljanski dvor' predvaja elegantno društveno dramo Noč karnevala ▼ glavni ulogi Natalie Kovanko 17., 18. in 19. januarja 5tza imenom, ukradla 56 kg slanine. Ker m ji je zahotelo po kurji pečenki, jo a-i več krajih trboveljskega iu r.agorskefn okraja izmaknila v družbi svojega 18-letnega brata kokoši, dokler je ni zasačila roka pravice. Okrožno sodišče v Celju jI je priznalo za to 8 mesece poostrenega zapora. § Cerkveni tat. V noči od 8. na 4. n> vembra 1928. je izginilo iz župne cerkve v Braslovčah več perila in pa neznana vsota iz nabiralnika. Kot osumljenega ja ustavilo orožništvo dne 20. nov. mizarji Fr. Resmano, ki se je najprej izgovarj-.i, da je pri njem najdeno perilo pobral oh potoku, nato pa trdil, da ga je kupil od nepoznanega človeka. Ker pa je okro/;-lo aodišče v Celju bilo drugega nazira-nja, ga je obaodilo na 3 meseca poostri ne ječe. g Ljubezniv gost Cestokr&t ae pripeti, da skuša prebrisan gost zamolčati vsaj del zaužite kapljice. Da pa bi pri tem tako energično nastopil, kot ae je zadnjič nekje dogodilo, ae redkeje 8uje. Pod jeten možakar je namreč oa plačilni opo min vzdignil roko in aluibujočo natakarico z nerahlim poudarkom pobožal jio glavi in ji zraven še prisodil kopico čed-nostnih nazivkov, ki pa nikakor niso imeli zaželjenega uspeha. Zgovorna mladenka ae je obrnila na aodišče ter kategorično Izjavila, da nikomur ne dovoli roke položiti na njeno »truplo«, kakor so je jajetno izrazila. Ker je skesani obtožence po pobližnem seznanku z obtožnico zahteval še zaslišanje gostilni čarja, se je razprava preložila. § Poneverba. Pred celjskim okrožui.n sodiščem je stal dne 12. jan. Joger Josip 82-letni hlapoo iz Prihove pri Nazarjih, Ko jo dne 20. dec. 1923. peljal dvovprei-ni voz lesa svojega gospodarja Praznika na postajo v Ročico ob 1'aki, mu je izročil Ljudevit Vonin&ek gotovine 8473 Din in dva tovorna lista, da bi jih izročil tamkajšnjemu postajenačehiiku. Obtoženec je pa pustil konja prod neko gostilno v Letušu tor pobegnil z donar-jem proti Šoštanju Ko ga je zasačila prihodnji dan orožniška patrulja, ja bil od ukradoiwga denarja od pet do glave na novo oblečen. Živel jo ta kratek čas tudi zelo razkošno. Za svoj izlet je dol d' •1 mesece poostrene ječe. § Na kolo je prežal Pahor Mirko, 2f-letni čevljar v Rečici ob Paki. Dne 311. septembra se je vršila v Braslovčah \r-seiica požarne brambo. Nekdo je postavil svoje kolo v bližino voseličnega prostora, katero si jo obdolženec hotel «i7-posoditi« ob 3. uri zjutraj. Orožniška patrulja pa ga jo ustavila in posadila takoj na varno. Okrožno sodiščo v Celju ni'i je priznalo v odškodnino preprečenep-i voselja še tri tedne poostrenega zapora. § Komunistični tihotapec. Meseca avgusta jo bil ključavničar Franc Watil -mttller iz Kamnika na počitnicah v Vu-zenici v Dravski dolini. Dneve počitka je uporabljal s tem, da ja vtihotapljal iz Eiblswaida preko meje v marenhoršken okraju komunistične brošure iu jih nalo iz Vttzenice ekspediral naproj po Jugoslaviji. Prevažal mu jih ie neki Vrbnjak. ki je služil tudi pri kraljevi gardi. Vnetega agitatorja so zasačili, ko je poslal v Zalog dva zaboja zelenih brošur «Ak-cioui program crvene inteniacijonaJc. Vsa manipulacija pa se je vršila attjogo tajuo in skrivnostno. V Zalogi sta prišla k naslovljetiki Mehlo po knjige dva, neznanca. Wankm(iller je na razpravi pr<"l mariborskim sodiščem odločno zanikal da bi bil komunist, čeprav je končava! svoja pisma prijateljem z: »Živela ev lovna revolucija in diktatura proletaii-jata*. Pravi, da jo le socialist. Politično se sploh ne udojstvuje, ampak samo strokovnem gibanju. S tihotapljenjem knjig si je hotel med počitnicami le nekaj prislužiti in ni niti vedel, da so brošure komunistične. Kazenski senat ga je obsodil po § 2 r zaščiti drfttve tia p't mesecov tožke ječe, vStevši trimesečni preiskovalri zapor. UT ensMo Ljubljana 16. januarja 1M4. Ljubi lana 806 nad nioriom don, višji pol. ttra&iik v Ljtilljani. * Tciko kazni za pt s!iliiif."ir,|o, h Beo-Srada javlinio, da lo liuaučui minister u« printer v delavnici zmanjkalo llgnl France Rojs iz Jnnežovlc, ki jc prelil! fa ,hrcz katerega nc morcio izgotoviti navzočim žo ledni z :toženi. Ko so ie druž-1 uobcucga orodja. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblasto o-ro Padiviuo m ni ! Ljubljana . 7. •>211 -2-8 sev. zapad sneg 01 S Ljubljana . 14. 763 3 —18 vzhod — i Ljubljana . 21. 76H-6 -0-8 sev. zapad — i | Zagreli , . 7. 763-6 -80 vthod oblačno 01 ; Reograd . 7. 76D-3 -8 0 snoi 01 Puuaj . . 7. 7R0-2 —6-0 jug. veh. oblačno — | 1'raga . . 7. 761-7 —7-0 vzhoil — ] Inomost . 7. 7586 -60 zapad « — V Ljubljani barometer nest. temper. višja. Bolnco vzhaja oh 7-40, zaboja ob 16-40 Dunajsko vremensko poročilo. Vremenska p»poved za 17. t. m. Pri I vzhodnih in deloma iužnovzhodnih vc« trovih bo mraz trajal dalje. Večinonn bo nejasno. Mogoče bo podlo mul" snega, Nevaren istrski bandit v rokah tržaške policije MLADOST BREZ VZGOJE IN DELOMRŽNOST OBLIKUJETA POZNEJŠEGA ZLOČINCA. - POTEPUSKA OD1SEJADA. - AMNEST!-JA SAMO NOVA PRILOŽNOST ZA NADALJEVANJE IZPRIJENEGA ŽIVLJENJA. - DVAKRATNI POBEG IZ JEČE. — MASK1RAN VO-JAK. MOŠKI IN ŽENSKA POD ENIM KRILOM. - ZADNJI ROP. -ARETACIJA V KINU MED PREDVAJANJEM PUSTOLOVSKEGA FILMA. vse mogoče trike, da ne bi zopet prišel pod ključ. V to svrho se je posluževal v istrskem delu primorskih krajev je Ml že dolgo časa strah in trepet ljudi bandit Collarig. Rodil se Je aprila meseca leta 1900 v PuU, a Ima za seboj naravnost pravljično preteklost. Roditelji so ga zanemarjali. Pohajal Jc ljudsko Šolo (seveda neprostovoljno), in ko je zadostil šolski obveznosti, so ga starši izročili nekemu mesarju, kjer so želeli, da se izuči v mojstrovem poklicu. Toda Collarigu ni dišalo delo. Bil jc nagnjen k pohajaštvu že po svoji naturl. L. 1915 je Izgubil starše in tedaj jc zičela nova doba njegovega življenja. £"'J te na do-berdobsko planoto, kjer je pomagal pri kopanju avstrijskih jarkov za vojaške nperacije proti Italiji. Toda delati je moral pod nadzorstvom, kar nikakor ni piljalo njegovi divji naravi. Nekega dne ic zbežal in se ]cl potepati križem Av--.trlje. Hodil je po raznih krajih, preko raCII Je tudi nemško mejo in »nabiral zkustva« za svoj bodoči poklic. Tudi Madžarsko jc prepotoval na ta način. Leta 1917. Je prišel v Lipnlco, kjer jc nekaj ukradel. Bil je aretiran in obso-icn na pet let težke ječe. Ta čas bi bil moral presedeti v mariborskih zaporih; iiaš tedaj pa je Izšla amnestija za zločince in njene prlzanesljlvosti Jc bil deležen tudi Collarig. Vrnil se Jc v Pulo, kjer Je stopil v službo pri nekem mesarju. Njegova kri pa mu ni dala miru ln nekega dne Je zopet Izvršil tatvino. Dejanje jc prišlo na dan In mož Je bil obsojen na1 22 mesecev zapora. Kazen Jc. nastopil, toda že 3. maja 1921 Je pobegnil iz Ječe v Rovinju. Ušel je prav lahko. Vdinll se jc namreč pri kuharju za pomočnika ter Je pomagal prlpravjjatl hrano za Jetnlško zalego. V kuhinji Jc imel priložnost, da si nabav! različna sredstva, ki bi mu utčgnila služiti pri pobegu. Prilastil si Je vrv in nekega dne Jo Je pripel na okno v kuhinji ter se je po nji spustil na tla. Da bi ga ljudje ne spoznali, se Je preoblekel v ar-dita. Z arditsko čcpico na glavi sc Je lažje potikal po Italiji ter se ga ni upal nadlegovat! uihče. Neka oro/niška patrulja pa ga lc slednjič vendarle Iztak-nila. Streljala je nanj in dasl jc tudi on oddal nanjo par strelov, sc Je končno vendar moral vdati ter Je prišel v roke posebno preoblačenja. Najraje je obla. čil vojaško obleko, v kateri se Je najlažje krctal. Pojavil se je zdaj kot orožnik, zdaj kot preprost vojak, zdaj kot oficir. Masklratl sc le znal imenitno. Parkrat se ie preoblekel v žensko. Me-tamorfoza se mu Je tako posrečila, da so mu pričeli dvoriti moški. Preoblečen v žensko je zahajal tudi v gledališče. Nekoč se mu je pripetilo, da je na ta način prišel v dotiko z dvcina policijskima agentoma. A s svojo spretnostjo se je tudi tu izrezal Iz zadrege. V Puli je imel zadnje čase prav nemirno življenje. Cutll je, da mu gori pod nogami. Sklenil je torej, da se za nekaj časa umakne. Za pribeJallšče si je izbral Trst Pozna! ga jc dobro in se mu ni bilo bati, da b! ga izsledilo oko javnega reda. Morebiti bi še danes pohajkoval po Trstu, da ga nI stara strast tako hitro speljala v družbo sumljivih tovarišev. U. t. m. je policija aretirala dvojico njegovih poklicnih prijateljev in take je prišlo na dan, da je Collarig v Trstu. Policija se je spravila na delo. Collarigu je medtem pošel tudi denar. Pred par dnevi Jc Imel samo še 20 lir v žepu. Iztikatl je začel za novo priliko In se jc končno odločil, da oropa trgovino neke Karoline Rchar. Prcžal Jc na ugoden trenutek. Vdrl Jc z dvcina tovarišema za njo ter Jo udaril s svinčeni po glavi. Ženska se je onesvestila. Collarig Je pobral denar, ki ga Je Imela pri sebi in se jc odstranil. Po tem dogodku Je oko postave postalo še budnejše na opasnega bandlta. Varnostne postaje so konslgnlrale svoje agente in orožnlštvo in policija je začela iskali moža. Izsledila ga ic na nc kdajnem trgu Barriera, v kinematografu »Reclanic«. V kinu sc ie predvajal ba? film kriminalne vsebine »Pobeg John;1 Sana» In »Otok pustolovščin«. Collarig se Je očivldno zanimal za tako »duševno« hrano In ie z zanimanjem sledil predstavi. Medtem pa sc je njegova usoda že pečatila. Nekdo Jc moža spoznal ter hitro naznanil orožnikom, da ie Collarig v kinu pri predstavi. Policijskim organom Je začelo utripati srce močno se je izvil ljudem Iz prsi. Collarig pa je medtem brcal okolu sebe z rokami in nogami ter grlzel z zobmi kakor besen. Orožniki so ga na njem kleče zvezali, naložili so ga na avtomobil In ž njim odrdrali na stražnico. Se prej so mu odvzel! orožje in municljo, katero je nosil pri sebi: ročno granato avstrijskega tipa, veliko pištolo-repetirko tipa »Steyr» ln usnjat pas s sto naboji. Poleg tega se je našla pr! Collarigu jeklena ura, zlata verižica in znaten znesek denarja. V listnici so bili važni dokumenti, ki bodo izvrstno služIli policijski oblasti pri raz. iskovanju zadnjih Collarlgovih tatvin In ropov. Bandit Collarig je komaj 24 let star, robustne postave ln hladnokrven. Svojih dejanj ne obžaluje, pač pa se kesa, da Jc prišel živ v roke pravice, ki mu sedaj gotovo ne bo dala svobodno dihati kakor se je zgodilo parkrat v prošlostl Benito Mnssolini Benito Mus^olini zabeležuje tc dni enega največjih svojih uspehov. Kar se ni posrečilo nobenemu njegovih prednikov na stolen italijanskega ministrskega predsednika, se je posrečilo njemu: jugoslovensko - italijanski sporazum je perfekten. Ali je bila te ravno njegova in samo njogova zaslu-"n. ie vrmifanie. ki jo dp.nes še znvi- karablnerjem. k! so ga odpeljali s sabo. kakor že dolgo ne. Vedeli so, da bo arc- Zaprll so ga, toda Collarigu sc je posrečilo uiti tudi to pot Tekom dveh mc-sccev si je nabavil vetrlhe, s katerimi ie odprl vrata svoje Ječe. Mimo službujočega ječarja je še! kakor da mu jc lovariš, ne pa jetnik. Na prostem pa jc postal previdnejši in se ni hotel dolgo potepati po Puli, marveč je zbežal v Trst Tu je oblekel črno komunistično srajco, radi česar ga Jc zopet prijela roka pravice. Ko ga je aretiral karabl-uer, ki ga je izvoiial je Collarig potegnil samokres ter je orožnika usmrtil. Potem je zopet Izginil. Klatil se Jc po Julijski Krajini in po Italiji. Sklenil je tudi prijateljstvo z nekim dekletom ter se je hotel poročiti. Njeni starši pa niso hoteli privoliti v to zvezo. Dekle ga je ostavllo. Collarig se je radi tega sklenil maščevati ln je začel svojo bivšo ljubico zalezovati. Nekoč Jo je srečal v družbi nekega moškega. Izrabil je priložnost In začel na oba streljati. Ranil je nalahko svojo bivšo nevesto ln zopet zbežal, da ne bi prišel v roke policiji Potepal se je od kraja do kraja ter začel živeti pravcato banditsko življenje. Napadal Je ljudi in ropal njih Imovino Previdno se je ogibal morebitnim srečanjem z redarstveniml organi. Nastanil se ic v Puli, katero si ie Izbral za svoje roparsko gnezdo ter Je začel uporabljati tacija zelo opasno delo. Poslali so na izvid najprej redarskega častnika v spremstvu enega orožnika. Častnik Je smuknil v dvorano neopa-ženo med predstavo. Počakal je, da je nastopila pavza. Pri luči jc začel iskati Collariga z očmi. Uzrl jc njegovi sliki v policijskem albumu sllčen obraz na neki klopi. Bandit Jc sedel razkoračen in je držal eno roko v žepu. Ko Jc ugotovil Identičnost Collariga, se Je častnik zopet v temi odstranil iz dvorane, obvestil Jc par mož od policije, da Jc bar,-dit res v kinu in je ž njimi stopil v dvorano. Bilo je temno, na platnu so migljale slike, menjavali so se prizori... Tedaj Je nekdo položil roko na bandl-tovo ramo. Bil je orožnlški častnik. Collarig jc skočil pokonci z namenom, da se upre, toda je že zamudil pravi trenutek: deset krepkih rok ga Je pograbilo ter ga vrglo na tla. Borba ž njim ni bila lahka; Collarig Je namreč robusten kakor bik. Na tleh ležeč Jc hotel Izvleči samokres iz žepa, da bi ustrelil na orožnike, a prehitel ga je častnik, ki Je ustrelil proti njegovim nogam. Prestrašena množica v kinu se je začel? dvigati s sedežev in rjuti. Lotila se jc je panika, ker ni okolu nje. Tu Je vrši aretacija Collariga to v precej gosto meglo nefas vestnosti; toda italijanski in Italiji prijazni tisk ga slavi ie danes kot moža, ki je z odločno, samo njemu lastno kretnjo dal mir in z njim nov ustroj osrednji ta celo tudi vzhodni Evropi. Vede-romo! Benito Mussolinl —- globoka, zareza preko čela razodeva njegov značaj —: razposajen otrok, kateremu ne očetova ne učiteljeva šiba ni mogla vcepiti samozatajevanja in pokorščine: dijak, ki ni poznal disciplino; učitelj, ki je skakal čoz vso ojnico; socijaliat najčistejšega revolucionarnega Marxovega kova. ki je moral božati izpod krempljev laškega vladnega reakcijonarstva v Švico, kjer se je preživljal kot zidarski podajač in »o ga cclo zaprli kot brezposelnega |>oslopača ta ga izgnali; prvak soeijalizma poleg starih tvrdk Trcvesa in Turattija; glavni urednik glavnega socijalističnega glasila, milanskega »Avantija«; v vojni ne samo »sobojevnik«, temveč tudi največji proipagandist za vojno; |K> vojni ustanovitelj in lastnik skrajno nacijonali-stižke mogoče reševati uboge verne (luže i/ vic — in častiti očetje so se pri trm nosili pniv dobro počutili. Za opat'i Odila iz Clugnvja so pripovedovali kmetje h okoliša znanega ognjenik:' Etne na Siciliji, da često slišijo v notranjosti goro hudobca razsajati, tub. ti in zavijati. Tudi se jo več hudobcev bridko pritožilo tem kmetom, da se jim toliko duš iz vije iz krempljev edinole vsled trorečo molitve menihov iz samostana člugny. Da bi torej tem hudičem prav pošteno zagodel, je orln-td opat Odilo v svojem samostanu leta 9i)3. praznovanje snotnina vernih rl" > v vicah z bogoslužjem za umrle. Papež Silvester II. je tn praznovanje razširil na vesoljno krščanstvo. Vzlic i' -mu ni bilo čuti poslej nikdar več, -la bi se bili hudiči pritoževali, češ, da -vsled teh molitev v čem prikrajšam. To jo bil torej početek praznovali ; i snomiua vernih dua v vicah. rstvo Industrijska aktivnost v Sloveniji leta 1923 Povojna industrijska aktivnost se v agrarni državi kot pri nas presoja navadno na eni strani s skcpso in pesimizmom, na drugi strani pa zopet s pretiranim navdušenjem in naivnim optimizmom. Le redkokdaj se razpravlja stvar mirno z matematičnim kalkulom. Zato se pojavljajo mnogokrat na polju podjetništva eksperimenti, ki no morejo uspeti. Kljub temu tega o skromnih slovenskih razmerah no moremo trditi, ker nam statistični podatki nudijo v letu 1923., ki j 3 bilo za investicijsko delavnost neugodno, razmeroma ugodno sliko, ki dokazuje, da je med našimi ljudmi mnogo trdne volje, tihe sistematične delavnosti, vztrajnosti in resnosti. V prvih devetih mesecih preteklega teta je bilo po statistiki Trgovske in obrtniško zbornice pri obrtnih oblastih v Sloveniji pripravljenih 49 obratov na tovarniški način, odjavljenih pa jo bilo v istem času 15 tovarniških obratov. Po posameznih četrtletjih znaša število prijav: v prvem kvartalu 12, odjava samo ena, odnosno okrog 8 odst. napram prijavam; v drugem četrtletju 20 prijav in 4 odjave ali 20 odst. napram prijavam; v tretjem četrtletju je bilo šlvilo prijav 17, medtem ko je število odjav doseglo 10 ali Nasprotno Je bil odjavljen v tej dobi vrši dne 20. jan. ob 9. uri v prostorih obrat topilnico svinca, izdelovanje ku- Kmetijsko družbe na Turjaškem trgu. vert, izdelovanje zastorov in že prej orne- — Nov zakon o trgovinskih ohratih njeno graverstvo na tovarniški način, to- pripravlja po vesteh iz Beograda našo rej skupno 4 obrati. ministrstvo za trgovino in industrijo. Vi- Poleg navedenih pa je bilo v tem času še prijavljenih nadaljnih 18 obratov, ki imajo po svojem značaju tudi bolj obeležje malih industrij. To so: 1 parna opekarna, 1 obrat za izdelovanje zrcal, 1 obrat za izdelovanje verig, 1 za izrlelo-vanje cementnih Izdelkov, 1 strojno ključavničarstvo, 1 parna žaga, S obrati za strojno pletenje, 5 za izdelavo pletenin, 1 za izdelovanje masti za usnje, 1 za izdelovanje kemičnih izdelkov in 1 za izdelovanje karbon- in indigopapirja. Efekt novoosnovanih podjetij, posebno ludustrije pletenin, so je že znatno opažal na tretjem ljubljanskem velesejmu v začetku septembra, kjer so je večina novih podjetij predstavila naši gospodarski publiki ln pri velini solidno osnovnuili podjetij to stroke tudi kupčijskl uspeh ni izostal. Industrijska podjetnost pa se je v tretjem kvartalu pretekla leta kljub skrajno neugodnim razmeram nadaljevala še v večji meri kakor v razmeroma ugodnejši prvi polovici leta. Iuteresentno je, da so stroke novoosnovanih podjetij zelo različne hi dn je snovanje konkurenčnih podjetij razmeroma jako majhno. Večinoma so bila osnovana podjetja, ki v našem nlstrstvo je določilo komisijo, ki naj iz dela zakonski osnutek. = Pridelek maka v Jugoslaviji je znašal po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode v prošlcm letu 1,509.000 kg Ministrstvo upa, da so bo letos produkcija maka mnogo povečala, ker je pro-ducentom s strani državo povišana odkupna cena. Sokolsko drnStvo t Ljubljani naznanja tužno vest, da je preminul včeraj popoldne v obči javni bolnici njegov dolgoletni član, bivši odbornik in vaditelj brat Ivan Wober. Pokojnika, ki je marljivo deloval v društvu, spremimo na njegovi zadnji poti korporativno v kroju. Pogreb se vrši danes 17. t. m. ob 15. uri izpred občo javne bolnice. Zbirališče pred Narodnim domom točuo ob 14.30 (pol treh) in ne ob 12.45, kakor je bilo prvotno objavljeno. Občili ibor Sokola za Poljansko dolino se vrši v nedeljo ob 15. (3.) uri popoldne v Sokolskem domu. Bratje, sestre! Vaša sveta sokolska dolžnost je, da se ga vsi udeležite! Sokol r Sv. Lenartn r Slov. goricah ima v soboto 26. t. m. ob 20. v prostorih ,-= Karte! donavskih parobrodnih f j sokolskega donm v Sv. Lenartu v Slov. ? ^.L? goricah svoj redni letni občni zbor. li zastopniki donavskih parobrodnih družb, da se posvetujejo o osnovanju Sokolski Vjesnik župe zagrebačke. knrtcla. Tem pogajanjem prisostvujejo ! Kot lanskoletna zadnja številka tega lista poleg jugoslovanskih in madžarskih de- je pred kratkem izšla iu ima mnogo za- .•.rov tudi nemški, avstrijski in Cjško-! »tajvega gradiva. Zlasti opozarjamo župe le; slovaški zastopniki. in društva, Iti se hočejo udeležiti pokra-. Konknrzl v Madžarski. V Sogedinu | ff ke?a zjela JSS v Zagrebu, ki se vrši sta najavili dve bančni tvrdki G.os er (< 0 <"8**!? d« vestno Co. ter Prometna banka d. d. koukurz.! Preeitajo to številko župnega Vestnika. = Preiskava o devizni špekulaciji v okrog 00 odst. napram prijavam. Vidimo i gospodarstvu šo niso zastopana, ali pa torej, da so različni momenti uplivall v j kvečjemu z enim aH dvomi manjšimi ieseui znatno na Industrijsko podjetnost I obrati, ki še ne krijejo popolnoma potre-in investicijsko aktivnost v Sloveniji, in! bo tužemstva. Priznati moramo, da se v sicer v tako neugodnem smislu, da je ve-j,om °zn'U opazuje v krogih domačih pod-11 ko število mladih obratov, ki je bilo Jetnikov velika sistematičnost, ki jo tem-osnovano v prejšnjih letih, odjavilo svoje ,10,i hvale vredna, ako pomislimo s obratovanje. ! kakšnimi težkočaml se ima vsako novo- Med vzroki, ki so uplivali na investi-j osnovano podjetje v vsakem oziru boriti, rijsko delavnost, jo poleg splošno znanih v Jeiezarski skupini v dobi od julija momentov, namreč pomanjkanja gotovi- • ''o konca septembra beležimo prijavo po ne, draginje kreditov in vedno rastoče i»cga obrata za izdelavo peči in štcdil-produkcijeko režijo opazovati, da je bilo I ni,t°v J™ tovarniški način, 1 za izdelo-osnovanjo mnogih podjetij premalo vse-J »transko skrbno pripravljeno in preračunano ter da zato so zmogla konkurence in drugih ovir, a tudi no našla pričakovane zaposlenosti. Zaradi tega so morala po kratki Madžarski jo imela 7,1 posledico aretacijo petih borznih komisarjev v Budimpešti. Mol njimi se nahaja tudi borzni komisar Julius Kalii, ki je nameščenec Wie-uer Depositcnbanke. — Posledica padca francoskega franka je, da so začele v Franciji ceno močno naraščati. S 15. jan. so sc povišale te 110 na podzemeljski železnici in tramvajih = Obnovitev nemško - ruskih trgovin- ! Ker je tehnično in upravno vodstvo zleta v rokah župe Zagreb, zato bo župa sama izdala vsa uavodila za zlet ne pa JSS. Pravkar izšla številka Vestnlka ima oklic glede zlela in prinaša splošen vzpored zleta in sabora. V tej številki se nahaja tudi tretja sestava prostih vaj za člane in, kar je posebno važno, tekmovalne vaje za tekmo na pokrajinskem zletu. Poleg tega ima Vcstnik več člankov in krajših notic. Letošnje leto bo žiipnl Vestnik iz- „, „ , 1 1 „• • ,- • 1 i hajal redno vsak mcsec in stune za vse skih pogajanj. Iz Kigo javljajo, da so se k,0 48 „, czna 6teviIka ^ nemSko-ruska pogajanja o sklenitvi trgo 1 1 • aiije železnih konstrukcij, 1 za izdelavo strojev, 1 za izdelavo avtomobllnlh karo-osnovana podjetja nI- j seriJ 1n vozov, dalje 1 tovarno za elek-ce in drugih začetnih I '''"»tehnično potrebščine iu 1 obrat za iz-| delavo električnega in avtoniaterijala. ji V skupini tekstilije in konfekcije bcle-preskušni dobi zopet prenehati. Med to-'žimo: 1 tovarniški obrat za izdelavo no-ml jo ua primer omeniti gravarsko obrt' "avic ui drugih pletenin, 1 obrat za iz-na tovarniški način, ki jo bila prijavljena delavo tkanin in pletenin, dalje med več-v prvem četrtletju, a je bila že v drugem i'nii obrtniškimi obrali dve podjetji za rclrtletju odjavljena, dalje izdelovanje na- K,roj|1o jiletarstvo, dvo za volneno izdel-ramnic na tovarniški način, ki je bilo I ,iei 3 obrato za izdelavo pletenin, 4 za prijavljeno v-prvem in odjavljeno v tret-! perilo in 1 za damsko konfekcijo. jem četrtletju. Mcil prijavami tovarniških obratov v prvem četrtletju beležimo en obrat za izdelavo kovinskih predmetov, eden za izdelavo kmetijskih strojev, eden za izdelavo galanterijskega blaga, eno tovarno čevljev, ena izdelava dežnikov na tovarniški načiu, en obrat za foto-kemične izdelke. en obrat za izdelavo vil, dva obrata strojnega mizarstva na tovarniški način in eno strojarsko podjetje poleg že zgoraj navedenih podjetij, ki sta bili pozneje odjavljeui. S tem pa število industrijskih obratov So ni popolnoma zaključeno, ker nahajamo tudi med drugimi obrali, ki sicer niso izrecno prijavljeni kot ohrati na to- V skupini živilno industrije jo med tovarniškimi obrati 1 novo podjetje za izdelavo salam in klobas, 1 za sadne in eo-čivne konzerve, 1 za izdelovanje kisa, 1 za izdelovanje gorčice. Med industrijami stavbenega malerijaln in prsti je omeuiti novo prijavo 1 tovarniškega podjetja za izdelavo barv in olja, 7 podjetij za izdelavo cementnih Izdelkov, 5 za cementno opeko, 1 za umetni inranior ter 1 podjetje za pridobivanje zemeljskih barv. Ostale prijave obsegajo: 1 podjetje za izdelavo podnožnlc, stolov in sponk, 1 tovarno za krtače, 1 za kuverte, 1 za karto-nažo, 1 za toaletne potrebščine, 1 tovarno žarnic, 1 žago na električni pogon, 1 luiji- vlnsko pogodi«) obnovila. = Francoska donavska p.uobrodarska družba. Časopisjo poroča, da namerava franco.-ka vlada osnovati donavsko pa- j robrodarc-ko družbo, ki bi obavljala 1 plovbo po Donavi z onimi 50 ladjami in 15 remorkerji, ki so pripadli Franciji v smislu scužerinenske uirovno pogodbe. Delniška glavnica družbe bo znašala 10() milijonov frankov, od katerih daje 75 odst. država, dočim se 25 odat. izloči javni subjkripcijl. Kova družba namerava objavljati prevoz potnikov in blaga med Dunajem in (Jalaeem. Domače borze 16. januarja. ZAGREB. Na efektnem tržišču slaba tendenca in majhen promet. — Na de« viznem tržišču jc bila danes tcndcnca nekoliko čvrstejša. Tečaji so narasli. — Promet jc bil prt-ccjšcn, ker so sc tr* j perman M. (Ilirija). Šport Jugoslovanski lahkoatlet-ski rekordi Službena lista jugosloveusklh rekordov, verillciranlh v I. 1923. Damski rekordi. 60 m: 8.8 Fllck M. (Hašk). 100 m: 13.8 Preveč S. (Prhnorje). 4 X 60 m: 34, Prlmorjc (Šantcl, Pre-vcc, Ahčlu, Sever). Skok v višino z zaletom: 132.5, Clm-perman M. (Ilirija, Ljubit.). Metanje krogle 5 kg: 708 cm: Clmper-man M. (Ilirija). Metanje diska 1.5 kg: 20.87 m. Cim- nemogoče potegnili natančno mejo. Pripomnili moramo, da se iz različnih vzrokov mnogi podjetniki po možnosti izogib-Ijejo prijave obrata na tovarniški način, in sicer predvsem iz obrtnopravnih vzrokov ter iz ozirov socijalno-političnili dajatev, ki so pri tovarniškem obratu občutno večje kakor pa pri nefovarniškem. Med temi obrati se nahajajo: 1 obrat za izdelovanje umetnega kamna, 1 za izdelovanje betonskega blaga, dva za strojno ključavničarstvo, 1 kovinolivarna, 1 Jbrat za izdelovanje parnih kotlov, 2 par-ii žagi, 1 obrat za izdelovanje trikotažnega blaga, 1 za izdelovanje svilenih trakov, 1 za strojno pletenje, 4 za izdelovanje pletenin, 1 za izdelovanje tisk. barv, 3 za izdelovanjo kreme za čevlje, 1 stiskalnica za olje in 1 elektrarna. S lerni podjetji doseže skupno število prijav 33, število odjav pa 4, in sicer se na- obrati, katerih šte-izreduo veliko, so tri tovarniška mizarska podjelja, dva obrala za izdelavo cementne opeke, nadalje tovarna za vlivanje železa, podjetje za izdelavo akumulatorjev, tovarun" vozov,1 obrat za izdelovanje naramnic in papirnatih vreč ter 1. kartonažna tovarna, dalje U111WU „„ u„ ltou> vclwi ,„, l/lu' ,podj,elje f izdelavo aparatov 170, 7 odst. investicijsko 64 do 66. • "dda,vo zamic- 1 Zi> BEOGRAD. Devize: Amsterdam izdelavo finih jeklenih izdelkov. 1 za ka- do 3270. Dunaj 0.1235 do 0.124, Budim« mm eurogate, 1 za pridobivanje zemclj- pcšta 0.35 do 0.37, Bukarešta 42.45 do elali barv in olja, 1 biografija in knjigo-1 43, Ženeva 1517 do 1520, London 374.5 tiskarna ter 1 podjetje za cementne iz- do 374.75, Milan 385 tlo 386, New York govci pri nizkih tečajih začeli pokrivati. I Trgovalo sc jc največ v devizah pa Ita« lijo, Ne\vyork ček in Prago. Notiralc so devize: Amsterdam 3255 do 3285, Du. naj 0.12295 do 0.12495, Bukarešta 0 do -15. Italija izplačilo 382.25 do 385.25, ček 382 do 385, Kopenhagen 1520 do 1530, Kristijanija 0 do 1265, London izplačilo 372.35 do 375.35, ček 372 do 375. Nc\v York ček 86.75 do 88.25, Pariz 397.5 do 4112.5, Praga 253.9 uo 256.9, Sofija 0 do 67.5, Stockholm 0 do 2315, Švica 1515.25 tlo 1525.25, Varšava 0 do 0.003. Valute: dolar 86.625 do 87.625, aK 0.124 do 0, Kč 251 do 0, lire 379.5 do 332.5. Efekti: Hskoinptna 165 do 166, Kreditna Zagreb 160 do 162, Hipo 93 do 94, Jugoslavcn« ska 158 do 160, Ljubljanska kreditna 210 do 0, Praštcdiona 990 do 10C0, Sla« venska 107 do lin, Srpska 139 do 140, Eksploatacija 227.5 do 237.5, Scčcrana Osijck 1770 do 1780, Nihag 173 do 175, Gutmann 1800 do 1810, Slavcks 850 do 0, Slavonija 238 do 240, Strojne tovar« nc in livarne 130 do 0. Trbovlje 850 do 0, Union 1275 do 1280, Vevče 165 do delite. O jiorazdelitvl novoosnovanih podjetij po posameznih krajih ter o akcijskem kapitalu in o obliki tvrdk bomo poročali ob drugI priliki. Inleresanlno bi bilo, da bi se izvedla temeljita anketa o vzrokih ukinjeuja obratov tolikih podjetij, l;er bi to gmdivo nudilo važno izhodišče za bodoče smernice nnše gospodarske politike. --, ---- —~ 1'« 1U PIVCr BC llU" tj . , ,, » ----— uaša po ena na izdelavo vil na tovarniški i, .,', strpm'Jenl ""šili vrlih podjetni način, na izdelavo umetnega kamenja, na 1;r°gov pač zasluži toliko pažnjo. Tržraa poročila parno žago in na izdelavo pletenin. Raz-' veseljivo dejstvo je, da se posebno izde-l lavi tekstilnih Izdelkov, odnosno pletenin, Novosadslja blagovna borza (16 t m trikotaže m drugega konfekcijoniranega Pšenica: baška, 79 do 80 ke 2 odst 'i blaga posveča pii nas trajna pažnja, ker ----------- - smo bili baš v tem oziru najbolj odvisni od inozemstva. Podjetnost v tej stroki se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju in je bila prijavljena ena konfekcija na tovarniški način, Ena podružnica konfekcijsko tovarne, en obrat za izdelavo periia, 1 za za-slore in vezenine, 1 za izdelavo trakov na tovarniški načiu in 1 tovarna nogavic. V železarski in kovinski stroki beležimo v dobi od 1. aprila do konca junija med novimi prijavami 1 železo! ivarno, 2 kovinolivnrni, t topilnico svinca, 1 obrat za izdelavo žic in žiEnikov in 1 podjetje za Iočenje dragih kovin na tovarniški način. ■Med ostalimi tovarniškimi obrali jo omeniti 2 prijavi strojnega mizarstva, 1 za izdelovanje čokolade iu kandilov, 1 tovarna za drože in špirit, t kemično industrijo, 1 tovarno za lortonažo, 1 podjetje za izdplavo kuvert in pisemskega papirja ler 1 obrat za mletio dišav in (Oli. vagoni 345. Ječmen: baški, 67 do 68 ko 2.5 vagona 285. Oves: baški, 2 vagona 235. Turščico: baška, duplikat kas'n, 2 vagona 256 do 257.5, baška, 30 vagonov 260 do 265, maroapril. duplikat' kaša, 25 vagonov 265 do 272.5. januar.februar, 10 vagonov 255; stara, 5 vagonov 257.5 do 260, sremska, 2 vagona 260. Moka: «0», 1 vagon 530, «0s», 1 vagon 530, «0ss», dva vagona 540. Otrobi, 10 odst. kasa, I vagon 150. Tendenca nespre« menjena. Zagrebški tedenski sejem (16. t. m.) Obilen dogon in precejšen obisk. Cene za kg žive teže: voli I. 15.25 do 16, II. 13 do 14.5, III. 10 do 14, mlada živina 14.5 do 16. krave I. 14.5 do 15, II. 12 do 13.5, teleta I. 21.5 do 22. II. 21 do 21.25, svinje I. 26.25 do 27, II. 24.5 do 25.75, III. 21.75 do 22.50. Krina: seno 95 do 120, otava 150 do 165, detelia 140 do 162.5, slama 100 dinarjev. =3 Občni zbor podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva za Ljubljano se 87.75 do 88.25, Pariz 400 do 402, Praga 255.75 do 256.15, Solun 165 do 175, So« fija 60.9 c!o 63. Metanje kopja 500 g: 23.60 m, Cimpcr-man M. (Ilirija). Moški rekordL 100 m: 11.0, Matz (Hašk), Popovič (Beograjski Športni klub), Perpar (Pri-morje). 200 m: 22.6 Matz (Hašk). 400 m: 52.4 Kojlč (Hašk). 800 m: 2:03.8, Miškovlč (Srbija, Vel. Kikindu). 1500 ra: 4:24 Schneller (Hašk). 3000 m: 9:31 Krcgelj M. (Jadran, Ljubljana), 5000 ra: 17:23 Stefatiovič D. (Jugoslavija, Beograd). 10.000 m: 36.31 Kregeli M. (Jadran). 4 X 100 m: 45.2 Hašk (Matz. Boleti Modec, Kojlč). 1U0 + 200 + 300 + 400 m: 2:12^ Hašk (Gorlčkl, Modcc, Matz, Kojlč). 200 + 200 + 400 + 800 m: 3:38(!)j Jadran, LjublJ. (Vončlna, Pečnlk, Praun. seis, Kregelj). 100 + 200 + 400 + 800 m: Repro, zentanca JLAS. (Perpar, Popovlč, Kojl^ Mlškovlč 3:38). 110 m zapreke: 19, Jakuplč (Hašk). Skok v višino 1 zaletom: 175 cm Ja. kuplč (Hašk). Skok v višino brez zaleta: 139 cm Lojk (Jadran, LjublJ.). Skok v daljavo brez zaleta: 304 cm, Spahič (Uskok, Capljlna). Skok v daljavo z zaletom: 665 cm, Spahič (Uskok, Capljlna). Troskok: 12:72 ln pol m: JakupU (Hašk). Skok ob palici: 305 cm, Kovačlfl (Hašk). Metanje kopja: 50.23 m, Oašpar OJ, (Hašk). Metanje kopja z obema rokama: 63.14 m, Scndjerdjl (Hašk). Metanje krogle: 13.93 m, Ambrozj; (Viktorija, Vel. Bečkerek). Metanje krogle z obema rokama! 24.05 In pol m, Narančič V. (sedaj v Prag!). Metanje diska: 43.23 m, Ambrozj, (Viktorija, Vel. Bečkerek). Metanje diska z obema rokama: 69.8! in pol m, Narančič. Hoja na 2000 m: 9:46, Dobrin M. (Hašk). Hoja na 3000 m: 15:37.2, Dobrin M, (Hašk). Šport na Bolgarskem. Zadnji čas so sc pričele športne organizacije na Bol« garskem združevati v lige in federacije, Ustanovila se je velika sportska organi« zacija pod Imenom »Narodna bolgarska sportska., federacija«, ki jc razdeljena na b delov: 1. sportska federacija v Sofiji, 2. sportska liga severne Bolgarske, ki ima svoj seJež v Varni, podružnice pa v Ruščuku, Sumcnu ln Trnovem, 3. sportska federacija v Vidlnu s podružnicami v Plevni, Vracl in Orhauju, 4. jugovzhodna sporlska fcdcraclja s sedežem v Kustendilu ter podružnicama v Petri-ču, Samokovu, Trnu in Pomiku, 5. tra« kljska športna iederacija s sedežem V, Plovdivu lil podružnicami v Haskovu, Mastanllu, Pašmakii, Čirpami iu Pirdo« pu, 6. primorska sportska fedcracija v Burgasu in podružnicama v Starem In Novem Zagoru. Budimpeštauskl FTC. namerava na svojem povratku iz Turčije igrati neka I tekem v Beogradu in Sofiji. Tekme v Beogradu bi bile prve med jugoslovanskimi in madžarskimi moštvi. SmuSkl prvak Jugoslavije Dušan Zinaja odide v Chainonlx na zimsko olimpijado na stroške Izvršilnega odbora za VIII. olimpijado. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani. Ker se vrši klubov redni občni zbor že dne 10. svečana, sklicuje se za danes, dne 17. t. ra. zvečer oh 7. uri sestanek članstva v restavraciji «5tev. 6» na Dunajski cesti. Udeležba obvezna za vse člane. Lastnik I11 Izdajate!) Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik F t. Brozovli, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubilant, ^sr Od torka na sredo jc prenočilo v Ljubljani skupno 143 tujcev. Od teh se jc nastanilo v hotelih 109 in sicer: Ptuj; Spaclita Franc, trgovec, Dunaj; Skušck Mirni, šivilja, Litija; Stolfa Jos., posestnik in trgovec, Sežana; Spitz H., UNION: Anspitz David, trgovec, Du; zastopnik, Maribor; Sušnik Franc, ka« naj; Brusini Fabi, trgovec, Trst; Zappc I plm, Moravče; Stockl Eliza. posestnika Josip, trgovec. Zagreb; Cerin Franc, tr. ^r^L Singcr Fcrdo, tovarnar. govec, Cerkno; Divič Franjo, trgovec, Zagreb: Elsner Danijel, uradnik, Za« greb; Egcr Gustav, tovarnar, Železniki; lielovar; Vovk Karol, lesotržec, Vrhni« ka; Vale Makso, trgovcc, št. Jernej. JUŽNI KOLODVOR: Čebin Elij, M' !'unk Edo, ravnatelj, Zagreb; Fischer i sebnica, Zagorje; Magajna Anton, du< Julij, trgovec, Reka; Fischer Karo!, rav« hovnik, Vas Britof: 1'cc Ivan, mizar, uatelj tkalnice, iMaribor; Gangcl Josip, 1 Livold; Rumovc. Konrad, urar, Dunaj; trgovec, Dunaj; Griinbaum Adolf, tr« Tavšar Anton, trgovec, Kočevje; Viak govec, Dunaj; Gresetnik Franc, kaplan, Artur, vrtnar. Trst; Zadravcc Otmar, Srednjavas; Hausncr Fcrdo, trgovec, ! trg. potnik, Celje, Vojnik; Žabkar Ju« Sokolski glasnik Piva letošnja številka »Sokolskega Glasnika* je izšla dno 15. t. m., kakor jo bilo javljeno, na 12 straneh lanskoletne oblike, Ka prvem mostu ima Glasnik uvodnik, v katerem urednik našteva delo in dolžnosti, ki jih morajo vršiti župe, društva in posamezniki v tekočem lotu, da bo sokolsko delo uspešno. Sledi mu članek Sveti Sava, ki opisitjo življenju in delovanje tega, moža in njegov pomen za srbski narod. — Navodila za sestavo Statistike za leto 1923. poučujejo, kako in do kdaj naj se sestavi društvena Statistika, V oddelku plite; Gaspari Franc, trgovec, Borovljc; Jerman Franc, abs. medic., Naklo, Cri nomelj; Kobal Ivan, trgovec, Dvor; Pu< stotnik Franc, veleposestnik, Blagovica; Rcislcr \Volf, trgovec, Dunaj; Scljak S., zasebnik, Celje; Sčekič Drago, lesotržca Maribor. TRATNIK: Ccrar Ernst, posestnik, Blagovica; Grigorijevič Bogoljub, skla« diščnik, Kragujevnc; Kunšič Josip, trg., Bled; Uršič Julij, inženjer, Kostanje vica. ŠTRUKELJ: Ccrliui Drago, trgovcc, Celje: Hoffmann HanS, trgovec, Lelp« ziy; Jenko Ivan, kaplan, Kostanjevica; Poplas Anton, knjigovodja, SI. Gradcc; Pere Minka, poscstnica, Celje; Stainatis Spiro, posestnik, Mokronog; Vcliovec Feliks, stud. ing., Žužemberk. Poleg tega je prenočilo v gostilnah: De Schlava 12, Stari tišlar 12, Ravnik 3, Amcrikcnec 2, Kajfcž 2, Lozar, Močnik in Novi svet pa po 1. jtromi K• Jerom*: Ljubeznjiva gospa «Pa vendar ne gospod X., pisatelj?« ie vprašala smehljaje lepa gospa ln sc grenila k gospodu, ki me je predstavil. •Da, prav on v lastni osebi,» je odvrnil ln naju pustil sama. pini. Če bi ec v tem oziru peljala praksa, da bi se t.iksn odmerjala od prometne vf.di.ostl, ki bi jo doiočila doti?r»i <.e« nitvena komisija in bi mor.il v teni slu« čaju kupce ali prodajalec plačati celo tri« kratno takso kot kazen, bi bila za pose« večji v celi Evropi. Protestiramo proti ,tafca venu0krat velika krivica, ko so pri hišno.najcmninskim davkom v Srbiji. temu, da je g. finančni minister tudi v proračun za leto 1924. sprejel za Slove« nijo 30odst. državni pribitek na najem« ninski davek. Prav tako je krivično tol* mačenje zakona, da se je 30odst. drž. irlbitek raztegnil tudi na deželne do« dade, katere sc je krivično proglasilo za državni pribitek. Te deželne dokladc je odpraviti, ker jih plačujemo samo v Sloveniji ln ne tudi v ostalih pokrajinah v državi, kar je vsekako velik« krivica zi na« davkoplačevalce. ni. Na shodu dne 13. januarja 1924. zbrani posestniki iz Ljubljane in ostale Slove« nije protestirajo proti odpravi davčnih plačilnih nalogov in zahtevajo nujno, da se U plačilni nalogi za vse vrste davkov zopet izdajajo, ker ie brez teh vsaka natančna kontrola nad prepisi davkov onemogočena ter se dogajajo vedno slu« čaji, ko davkoplačevalec zamudi rok za pritožbo, s čemur se mu večkrat zgodi občutna škoda in je vsaka gospodarska kalkulacija davkoplačevalcev nemogoča. Povdarjamo odločno, da ne odnehamo od opravičene zahteve poprej, da se nam neopravičeno odvzeti plačilni nalogi zo« pet dostavljajo. Zahteva je tembolj opravičena, ker finančna uprava za Hrvatsko In Slavonijo gotovo iz potrebe še ni predlagala opustitev plačilnih na« logov, kakor se Je to pri nas zgodilo. Zahtevamo, d« predpisi davkov pr«« vočasno vrle no p« za cel« leta nazaj, kar se je do sedaj večkrat dogajalo. Znano je namreč, d« se davčno pošto« panje vrši prepočasno in preobširno. Istotako naj se vrši pr»voč«sno tir]«nje davkov. Pri vsakem tirjanju in plačilu davkov Je natanko navesti vrsto davkov, kateri se Hrjajo, odnosno plačajo. r»vno» tako tudi plačilno dobo. IV. Zahtevamo, da se občinske in okrajne doklade na hišno«n«jemninski davek po možnosti popolnoma odpravijo ali pa vsaj znižajo na najnižji odstotek, ker te doklade riznih okrajnih zastopov tn občin znesejo v večjih krajih več kot naga celotna kosmata najemnina ter mora hišni lastnik te doklade plačevati ■norani svoja posestva prodati in se pri sedanji veliki denarni krizi in neprimer« no visokih obrestih lahko pripetijo slučaji, da bo lastnik nepremičnino prodal pod ceno, kakor jo bo določila dotičua komisija. Isto velja k pripombi 12. iste tar. post. glede cenitve nepremičniu za plačilo pri' stojbiriskega namestka, ki ga bo dotlčn i komisija večkrat previsoko cenilo in bo lastnik neopravičeno zapadel kazui, V..\ nove hiše pa je vsekako potreha uvesti prostost tega pristojbinskega namestka. ker drugače sc nove stavbe preveč obrc menijo, oilnosno se s te in ubija stavbno gibanje. Ugovarjamo še tar. post. 01. iti 99., pripomba 5., da bi hišni Ustniki od poslovnih prostorov plačevali kizcu io takse takrat, če jc kazen zakrivil najem nik dotienlh lokalov. S temi določbami s;: dela hišnim lastnikom velika Krivica, radi česar zahtevamo, da se ta določila takoj odpravijo in preurede, ker se s tem nala> gajo hišnim Lstaikom bremeni, ki so naravnost nečuvena in nesmiselna. VI. Zahtevamo, da se kuluk takoj odpravi kor je to nova neopravičena ohre acnitcv stanovanj kot najnujnejše življcnske po. trebščine ter jc to nekulturen davek, ker v Sloveniji plačujemo davke In doklade v tako neprimerni višini, da smo ie sedai skoio popolnoma uničeni, torc; na koncu davčne možnosti In absolutno ce prenesemo nobenega bremena več. V Sloveniji plačujemo za ceste Je občinske, okrajne in bivše deželne dokladc, tur bi nas kuluk prizadel v veliko večji meri kot druge pokrajine, ker so pri nas predpisne davčne podlage za Kuluk mnogo viije kot drugje. VIL Na shodu dne 13. januarja 1921 zbrani posestniki iz Ljubljane in ostale pokraji. ne protestiramo proti ponovnemu povišanju pristojbin za dimnikarska dela, ker za to povišan ie seda jmso dani pikati poji' ji, ter dalje odločno in ponovno zahtevamo, d« so nezmisclna in za hišne posestnike neopravičena razdelitev v Ljub« Ijani in drugih večjih krajih na ometaln« okrbje takoj ukine. Pisalna mita la pisalni stroj, dobra obra- < Komfortno stanovanje 7 sobami t prodvojnl blil njeno, m kupi. — Ponudbo z bllxu Aleksandrove ceslo. _ navedbo ceno na upravnUtvo Eamenja m manJSe. tatot«ko ,,Jutra" pod „MI»a" i«* - ■■ --------- -.......- Prlobftujejo ie lo mat! oglati, kl 7SZZ ZVoT^a^V. ^."nj. odgovarja uprav. I., 6. j. rprU.aJu prll.«... ..».k. aa odgovor ur manipulacljska pri.tojbin. (1 Din). gl»o» v..k. besed. tO par. Z. .Dopisov.nje- In Jtenltvc- račun. T.»k.be.«dalDln. n pl»f>.nl v naprej Bukove plohe nožamane, rabim večjo množino. Dobav, bi bil. stalna. Cenjene ponudbo «e prosi na upravo .,Jutra" pod ..Dirneo-tljo 30—100 mm". 1482 Zastonj poučujem francoščino ln nemščino prvo tri lekcije, d. se učeneo prepriča o uspehu ln metodi skadr-m. naobraženeg. strokovnjaka. Cenjene ponudbo fod šifro ..Honorar 10 Din". 1109 Skladiščnika (uradnik.) isto Industrijsko podjetje i. LJublJ.no. Prednost Izvežbanl v elektrotebn. stroki. — Ponudb« nn upravo „Jutra" pod »m f« Spalna oprava „Škl«dlSčnik". z trdega lesa. temnordeče pe-1491 Utirana, so po ugodni ceni prod., AloJtIJ Udlr, mizar v Preddvoru. 1442 Instrukcijo Iprojme pctušoiec, reolec (oiinčujak) za nUJešolc*. — tiulov pove uprava ..Jutra". 1407 (dobe) Vajenee za kavarno to sprejme takoj v kavarul ..PrCoron" v Ljubljani. 1337 Absolventinja trg. šole "M vsaj trg. tečaja, mora-liSno brezhibna, etično ln nsletično finočuteča, es ta-*?J sprejme kot knjigovodja. Spodujuštajerka in za-cotnlca prednost. Dopise pod ..Pošteno delo diči človeka" »a upravo „Jutra". 1437 Trgovskega pomočnika iMoufakturista ln gaiante-rlata, mlajšo moč, sprejme tvrdka Križaj & Kaste-"c. Logatec. — Ponudbe z »abtevo plato in,sliko. 1445 Učence za d air.sk o ln moSko kro- JaStvo, samo Ljubljančan, se w ______,, ..______ sprejme takoj Konfekcijska žaliik. ulica StL l/C desno, trgovina, Prešernova ulk-( 9. 1428 Pletilni stroj Stov. 8 (40 cm), prodam. — (iščejo) Dobro izurjena šivilja gre n. doni šivat. Naslov v upravi „Jutra". 1433 Frak in črn suknjič za močno poBtnvo. prodam. Naaiov povo uprava ,,Jutra". 1420 Mesta gospodinje išče vdov., dobra kuharica. Ponudbo na upravo ,.Jutra" pod „Vdova". 1438 Trgovski pomočnik tpouiočnlca) mešano stroko, prvovrstna moč. «0 sprejme. Ponudbe pod Šifro „Mesto" "a upravo ...lutra". 1410 Krojaškega pomočnika Izurjenega za male koso, ta-f°J sprejmo K. V a I e n č I č, "°Jnč, Dunajska cesta St. 17 1481 10 vagonov tramov od S/3—10/12 4—10 m in 2 vagona smrekovih drogov (huiellskl) 6—8 m dolge, ugodno proda Vanko vagon Stična ali Postojna. Josip K o S č a k, Krka pri Stlčlnl. 1485 Elektromotor za ljubljansko napetost, 300 voltov. 1540 obratov, 14 in pol PS, se proda vsled pro-uredltve obra'«. Vpraša se v Ljubljani, Linhartova ulica 1419 Mizarski poslovodja 30 let star, soliden In enar- -gičen z obrtno šolo, 2Cletno, »'■ " prakoo v bploilucm mizarstvu tudi v inozemstvu, dober pri vseh strojih, dober organizator, zmožen voditi obrat sa- JnrranJ« iti rnvadno tmrl. Poči cUnivcrzal* mostojno, reflektira na sLalno službo pri bolJSem In večjem podjetju. Pismene ponudbo na „Žvezo delovodij ln In-dustr. uradnikov" v Ljubljnil 1477 Kuharico *?*>rti pošteno, ISčom na dan. *\RSIov povo uprava „Jutra". 1370 Doklo pripravno za vsa gospodinj-Ir.a opravila v hlSI, dobi ta-1:r'i flobro službo pri mnnjil [»'.Mat v Ljubljani. Prednost nun, kl je vajena poslov kakem holjfcem gospo Primerne službe želi absolventinja dvorazrodne trg. gole « par mesecev prnkso. — Cenjene doplBe na upravo ,.Jutra" pod »Uro ..Absolven-tinja". 1401 priporoča Zalta & Zillč žel. veletrgovina v LJubljani 1410 3 "umaste krogle za keglIRčo io 1 brek, nov. za 7 oseb s streho, prodam Andrej Zpon*. gost. v Cerk-nloi pri Rakeku. 1473 Leseni oboj (Lambris) 2 m visok, skupno iz 20 »n* ffmrekovego, 15 pol m" hrnstoverrn lesa, proda. Enoten stil. Pripravno za restavracijo ali trgovino. Cena Jako ugodna. VprnSn s« nrl Aloma Companr, Llub. Ijana. J 475 "'»•viu uuijnvm feuoiiu- ----j- ---- . "-vu 11» deželi. Pismene nnuSnn slovrui.kaiia m nrai-»■■Mum pod Klfro: ..Snažna, I Skcgu J«il:a. Nastopi takoj, »"»lena m pridna" na uprn- Noslov pov« upravo vJutru --Jutra" v T.mhHu.,1 1,1521 Mlado dekle z dobro 60I. Izobrazbo, vežča slovenščine, nemSčlne tn deloma srbohrv., Ifiče službo. Najrajo bi Sla za pomoč » ...... trgovino. Opravljati zna vsa Ženski Šivalni stroj hišna dela razume tudi ne- .„ d 1000 dln8rJ„. kaj domače kube Ponudbo Emongk , 2 1450 pod »Sirota , Maribor, Sodna ulica 25/11, vrata 9. 132? Dekoracijo za veselice, Cenjenim društvom ln gostil nlčarjcm priporoča tvrdiia M. Tlčar veliko zalogo papirnatih krožnikov In scrvllrlov serpentino, ltomfetl. lampijo-nc, zalepko za Šaljive poŠto Mesta kontoristinjo 1 mostu ali na deželi, želi rofpodlčnn z dveletno prak.o, vešča vseh pisarniških del Katica, povej mi, kje .1 kupila ponudb? Ali no veš. da se kupi najboljšo pri V 1 c e 1 n u, Maribor, Glavni tr«t 191 Staro železo le na vagone, kupi 1. KOnig Kočevju, proti gotovini. — v sredini mesta .11 blizu aod-nlje, proti primerni odškodnini. Odstopi ae tudi broz zamenjavo. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod .Jtomfort 7S7" 1487 Soba s hrano n odda solidnemu gospodu. Naslov pov« uprava ..Jutra". 1483 Lična sobiea Kočija Istotako vae metalno odpadke .„„,„ .11 35C 80 0(ida boljšemu gospodu ali dami, labko z zajtrkom. — Naslov pove uprava „Jutra". 14 SS Krompirja lepega, zdravega, kupim vsa- odprta, elegantna, z gumijastimi obroči na koleslb ter v najboljšem stanju so nahajajoči voz, so proda. Polzve ee: , - - ..... . ... . t Cesta na Kodoljevo S 1389 k0 množino. NaJul.Je ponudbo novaloc. — Plačam dobro. — samo za vagonske naklade na Ponudbo na upravo „Jutr." naslov: Franjo O0II6, Celje, pod ..Sobica". 1484 1130 Mala preprosta sobica se Išče. Grem tudi kot sosta- Mlin in žaga s stanovanjem, ».' takoj proda s« 4SO.OOO Oln. Samostojna vodna muč, stanovanje so takoj odstopi. — Nadalnje informacij« d.Je kavamar Vanosl v Kamniku. 1396 Enonadstropna hiša na periferiji, ■ prodajalno In podzldnotml kletmi, ee ugodno proda. Lokal In del hiše se lzpraznl. — Naslov pove uprava „Jutra". 1375 M&ttiiAiiJrM cZlata mucika> Kar si TI meni vee n. svetn, TI poOUJam vroče roijubčkr. 1421 Prvovrstnih smrek borov la hoj 300 m1 od 30 cm dalje, sc proda franko Pe-trovče. Ponudbe n. Teržan, Petrovče. 1330 Spalna oprava plačam za atanovanjo 3 , . in prltiklin v stari biSi. — ,ln?n7e^nrgnttJra,T tnhH^ PonSdbo na upravo „Jutra" , ugodni ceni proda. Ljublja- . ofion kron" 1430 na, fikofja ulica fltov. 13/111. , pod "Z00° kron '____14d0 Sprejme so dijak na stanovanje z zajtrkom. — Naslor pove uprava „Jutra". 1431 I5fo so soba ea boljSepa gospoda, prazna ali opremljena u prostim ^ , vbodom, proti dobremu pla- Do 2COO kron mesečno ciiu, na žeijo tudi r.a več . mesecev naprej. Ponudbe pod 80D ftlfro ..Nagrada" na upravo - „Jutra". 1413 Lipovih hlodov loplh, 4 m dolglb, oe proda 3 vagone po ugodni ceni. — Polzvo se: AndrdJ Kregar, Viimarje-fit. Vid pri Ljubljani. 1216 No čakaj spomladi! NaroČi takoj: sadno drevjo, vrtnice, dallje, Rladlole Itd. Vrtnarsko vrlepoujetje ,Vrt', Pžamonja In drugovi, Maribor. Zahtevajte ceniki 11G0 Soba in kuhinja 500 Din nagrado dobi tisti, ki ml preskrbi malo stanovanje s kovačijo ▼ najem aH v nakup v kakem prometnem kraju, želeti bi bilo, ako mogočo, pridnega Lepo posestvo tri četrt ure od Celja ob okr. cesti, obstoječe Is dobro zidane blšo, ua novo prenovljene s petimi sobami in kuhinjo, 4 orale najbolj rodovitne zemlje, dva sadonosal-ka, zača»no gostilna, prekinjena radi preselitve, so poceni proda. — Ponudbo ua pofitno lelcče Celje Atof. 25. 1323 Hiša s trgovino z me&anim blagom v večjem trgu na Štajerskem, se po ugodni ceni proda. Ponudbe pod ..Ugodno" na upravo ,.Jutra". 1230 Dopisovanja želijo trije mladi intellgentl s tre« mi gospodičnami. Prednost imajo aaino te boljMb ln pre moinejftib družin. — Tajnoet zajamčena. Iteane dopise p sliko na upravo ..Jutrn" ped ..Vldson, Dionson, Robert-son". 1407 Bukov gozd v posek, lepi krcljl In brastl, kompleks ca 20 oralov in skupno delo. Javi naj so do konca Januarja t. 1. na na-opremljrno ali ncopremljeno, slov: Milko K r a p e i, urar, so odstopi takoj. DunajBka Jurčlčov trg 3. 1462 cesta 29, Roje. 1408 ------------ Moblovana soba z dvema posteljama, elektr. razsvetljavo, v sredini meiita ln poštenega k o 1 a r j a za tud, manj0< pr0lla i. Kdnlg v IŠSom sobo opremljeno, v mestu, svetlo Kočevju. Usnjarna dobro vpeljana ln skrbno In toplo, v prvem nadstropju ce I8če. Ponudbe pod filfro opremljena, se odda vsled /n mimi »nkanairi r>or hi-AT ,,Emona" na unravo .Jutra*, nmrti conncdarla v najem, — Milovan L. 11 Karlovca, dvlgnlto pismo v upravi ..Jutra". 1470 Mlad, ideal, nadučitelj teli znanja v avrbo tenltve z mlado, biaKO učlteljleo — tudi uoučitoljico — neomadc-ževano preteklosti, veselena temperamenta, prijetno zunanjosti in premožnejših star-Sev. Dopise na upravo .Jutra" do 29. Jan. pod „Prva pomlad". 1429 Kratek klavir dobro ohranjen, po ugodni cetil naprodaj. — Kje, pove uprava „Jutra". 14S0 Kratek črn klavir dobro ohranjen, se poccn! proda. Naalov pove uprava „Jutra", 1470 Kupim parni k^tel za mirni zukonskl par brez otrok. Plačam do 600 Din. — Ponudbo pod ,,N. 2. 6t. 512" na upravo „Jutra". 1421 na upravo .Jutra'. 1472 smrti gospodarja v nujem. Mesečna soba opremljena, v sredi mesta, se enemu aH dvema gospodoma Šivalni stroj Aparat za varjen jo Mesečna soba od ene do dve parni sili, tudi opremljena, s posebnim vlio- takoj odda. — Naslov povo rabljeuega. — V. Slmončlč. a°m< kuhinja na razpolago, uprava „Jutra". 1108 Strnlfiče, Slovenija. 1444 v srcd> mesta, so odda takoj zakoncema tudi z enim otrokom ali 1—2 samskima oso-bftma z event. hrauo, proti posojilu 18.000 Din v kup-7.a perilo, rabim za dobo 6 čljako svrho. —• Ponudbe na mesecev, proti dobri mesečni upravo ,.Jutra" pod „Kup-odškodnluL Kupim tudi foto- čljsko". grafični apnrat. Ponudbe na _______________ upravo ..Jutra" pod značko ^Fotograf". 1498 ( Sobo i§Če mlad železnl&kl uradnik. — Ponudbe ua upravo „Jutra" pod ,,Soliden". 1499 Skladišče Zastopstvo »troti Za-1 ali v komisijo bo prevzame po3lcnost""vsled" dolgeia ll ^ro i^č Protaot. Bven, ■ » ■»•""> k« Ponudb« pod ?,Komisija in poljubno razfilrl. Naslov pove uprava ..Jutra". 1283 na uPravo „Jutra". 1407 1464 j suho fn veliko, se odda. VpraSa B9 pri lastnika Novi nod "..Družabnlca". Ud mat ftt. 78. 1380 (Sctmetas) 4 H P v ca benc. motor dobrem, brezhibnem stanju, kupim, oziroma zamenjam. Ponudbo na upr, „Jutra" pod „J. S Kot družabnica so ISČe starejša naobrn2ena dama t znanjem gospodinjstva ln ftlvanja, kl ne zahto-va pretirane plačo. Ponudbo " ..........1478 Deklico 4 leta stnro. odda za mrojo revna služkinja. Naslov pov a uprava ..Jutra". 1417 Veliko sobo ali 2 manjši prazni, se I8čc . 1474 v sredini mesta. Ponudbo na Ponudbe z navedbo obratu ali upravo ..Jutra" pod značko trgovine na upravo „Jutra" Trgovski lokal v najprometnojftl točki v sredini Ljubljane z Izložbami, inventarjem In skladiščem, so odda proti primerni odškodnini ali pa so stopi v družbo. cLiublianski Zvon» 100 odst. zagotovljeno Pismeno ponudbo pod 750 tisoč dinarjev na podružnico ..Jutra", Maribor. 302 Kot družabnik Izgubila ae Jo rjava ročna torbica od Aleksandrove ceste do met Laurenee ut.ihno. »Čudno!> vzklikne Njretalope, globoko zamfflljoo. Nihče no izpregovori. Laurenee prime Sainelaira za roke in ga nežno ljubkuje. • ro-spoda Lourmel in Prillant se vpraSujž ozreta v Nyetalopa. • K. dobTo!> co hipoma oglasi Sain-rlnir iu vzdigne glavo, »zaključimo za enkrat, ,slučaj Laurenee'. kakor sto ga imenovali, in preglejmo situacijo. Ti m sedaj na. vrvti. dragi A lok«. Izpovedni!, t-ospod Prillant govori. Kratko jc njegovo poročilo. In prav tako natančno, kakor jo vedel goepod Lourmel na pamet vce besedo, ki sta jih govorila Luc.ifer in Palli, prav tako točno ponovi tudi on besede, ki jih je napisal i fantom onega jutra v njegovem liabl- j netu na črno steno. Ko minister proneha, zaključi Nycta- i topu: <10. junij! V Votli Skali sta Rrcpert ] VI. in Grisvl tudi vedela, (la bo »najvišji gospod* 10. junija odločil o Irc-nini in Honrijevi usodi; ultimat Lau- renci je stavtl zadnji rok opolnoči pred 10. junijem; m 10. junija jo bil skrajni dan, ko bi se moral gospod Prillant odločiti. In vsi vemo iz Lucifer jo vih besedi Laurenei, da bo straSni njegov stroj na Schwalzrocku, stroj, ki sem ga jaz videl na lastne oči. stroj, ki ga je sam Lucifer krstil za Teledjmrtmo, da l>o ta stroj, pravim, vsemu svetu, tudi ineni, no glede na razdalje, celo antipodom, mogel vsiliti Lucifcrjevo voljoi» Sainclair se zgrozi in obmolkne. Potem vstane in začne korakati po sobi gori in doli. In čimdaljo večje navdušenje in pogum vej»i h njegovih besed, ko nadaljuje: cLucifor jo človek! Imenuje sc Glo von Warteckl Izhaja izmongolskega plemena in je okruten in ošaben — torej nepreviden. Smatra se za nedosegljivega . . . zato izziva in se ši-rokousta! ... On ni nič več kakor človek in po mojem mnenju po v som nevreden iin-pna Lucifer! . . . LaAiro, spominjam se zadnjih vrstic pisma, ki ga je neznanec stisnil v le Havru Ireni v roko. Ulaae se: »Neka ženska je, ki bo kmalu moja: meno sovraži, vas i»a bo ljubila; smilila se Vam bo, pa se Vam bo morala umakniti: ta ženska mi je nekega dne vrgla v obraz strašno ime, ki pa mi je všeč. zato se ž njim podpišem Lucifer.» SainclaiT stopi proti Laurenei in obstoji prednjo. In z nežnim glasom ji tiho d6: »Laure, ta ženska si bila ti!» Mimo in kratko odgovori Laurenee, gledaje Nyctalopu trdno v oči: cDa, jaz.» »Kdaj? Kako?» Gospoda Prillant in Lourmel postaneta pozorna. Laurenee pripoveduje: »Tri dni pred mojim odhodom 7. maja pride k meni nn dom neki grospod in mi predi posetnico. na kateri jo bilo tiskano: ..Baron Eiger Not t, predsednik upravnega sveta Gledališkega konzorcija, New-\ ork". Že nikdar nisem čula o tem konzorciju. Menila sam, da jo to pač eden izmed črnili vsemogočnih trustov, ki se v /edinjenih državah čez noč pojavijo in so čez osem-inštirideset. ur žo gospodarji trgovine, industrijo in javnih ustanov. Ta poset-nik mi jn brez dvoma prišel predlagat iizborno turnejo, sem mislila. In ker za to poletje .še nisem nikjer t; prejel a an-gažmana, som ga sprejela ...» Laurenee prekine, čez lioe ji hušline nepopteljiv nasmeh in z zamolklim glaMom strastno nadaljuje: »Vsled tvoje in moje volje. Jeau ... — ali sva ravnala modro ali nespametno, kdo ve? — vsled tvoje, in moje volje sva se r.fzšla. in ti si bil zaine mrtev kakor sem bila mrtva 7,ate jaz. Živela sem torej odino-le svoji umetnosti . . . ln bila bi pripravljena sprejeti ponudi« za turnejo po Zcdinjenih državah, pod pogojem, da bi pela le najboljše francosko opere, ki sem jih takrat l>aš študirala.» Zopet umolkne. Čez hip nadaljuje s spremenjenim glaMim, ki jo sprva miren, potom pa vedno bolj razburjen in poln užaljen osti, gnu.sa ki groze: »Gospod Eigar Nott vstopi. Visok, suh, rdečelas mož, pravi Melktofeles. Ko sem ga zagledala, sem se takoj ohladila. In antipatija, ld jo jo vzbudil v meni ta človek, jo bila tolika, da sem sama pri sebi sklenila, da odbljein vsako njegovo ponudbo. Edini cilj, ki mi je lebdel pred očmi, jo bil, da razgovor čimbolj skrajšam in da tujca čimprej odslovim. Povabila ga niti nisem, naj ■sede. Tudi jaz sem stala. Nahajala sva so v s prejemnici, bila sva sama, mama jo bila odšla z doma . . .» Laurenee zardi in umolkne. »Potem?:, vpraša Sainclair. »Jean, ne sili me, da ti povem vse odvratno podrobnosti! Zadostuje naj vam, gospodje, sledeče: ta gospod Eiger Nott mi takoj pove, da so ime in naslovi na po.setiiici izmišljeni; potem so ml približa in začno delali pred menoj neko kretnje v zraku, da so po-greznein v brezvoljno otopelost, a kljub temu sem videla in čula, kaj so je godilo okrog mene. In nato mi govori o svoji ljubezni, ki je silna in nc-odoljivn; pokaže mi, s kakimi tajnimi silami razpolaga: ne (hi bi so dotaknil ptoia, mite, da, celo naslonjača, v katerega sem se pogreznila z vso svojo težo, sc začno premikati, kakor jc hotel on; in ne da bi so mo dotaknil — stal je jiar korakov od mene —-. začutim na licu, na tilniku, na rokah in na nogah prijetno njegovih "-ok, čutim božanje, poljubljanje in ugrize. Nazadnje pa mi pravi: »Čez tri dni vas bom poklical k sobi in vi boste prostovoljno prišli, sicer boni mučil vašo mater in izmislil si bom zanjo muke, kakor jih ne trpe niti pogubljouei.» A moj stud in moje sovraštvo do tega človeka sta bila tako silna, da sem premagala svojo nemoč in hipnotično spa- nje, v katero me je prisilil, in zalim. sila sem mu svoj stud in sovraštvo» obraz ter niti pljunila v lice psovke: Lucifer! Nakar jo režeč sc ndSel . . Težko Bopeč Laurenee imolkne. »In potem?« dč Sainclair. »Tri dni sem preživela v straStj tesnobi. 7. maja pa dobim nul modu ovoj in v njem pismo. Ko ga čitam, so me polasti neizmerna gru/.a. In ta. koj začutim zopet, kakor da mo prijemajo nevidne roke za roko ... ki m« vlečejo seboj ... isti občutek na ta. menili, na lehteli . . . Ah! nič več ni-sem mogla tajiti strašne Luciferj?ve moči! V onem pismu so bile pritiij« moji materi! . . .» Laurenee vzdihne in' strastno i m d al ju je: »Kaj sem hotela storiti, Jean? TeU ni bilo v Parizu. Menila sem, da si kje doli v Afriki . . . Mislila sem nate. A kako te obvestiti, kam? ... In poiem, če bi sc drznila lc najmanj upirati, ne H-li mesto mene trpela moja mati? .., Odšla sem. V pismu mi je bil naznačen sestanek. Modra limuzina mo j.; čakala ob začetku avenije du Bois, na desni strani ceste. Šla sem tja. V njej je sedel Lucifor. Odpeljal me je na Sclnvali-ročk . . . Tam sem čakala v svoji razkošno opremljeni ječi, kdaj se pogrozneni v blato, če me prej ne reši smrt. . . . Iu prišel si ti . . .» Latirenco zaihti, da sc strese po vsem telesu, in zakrije obraz z rokami Molk zavlada v sobi. Možje sc spogledujejo. »Laurenee!« pokliče končno Sain. clair. Centrala: L3MM Kongresni trg 1. Anon&na ln reklamna družba z o. k. Zastopstva v vseh večjih Inozemskih mestih Zastopstva v vseh večjih Inozemskih mestih Podružnica: : BEGBRRD ' Jaslna ulica št.Zl. vrnitev Sprejemam damo in gospodično v praktlfisa pouk v svrho prlafieaja al sa lastno rabo samostojno lavriavatl vsakovrstne modne klobuk*. Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. o rti popoldne. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod, roj. Mozetič Ljubljana, Pred ikofijo 21. II. nadstropje. Ugodna priložnost. Enodružinska VILA, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, predsobe, kopalnice, pralnice in drugih pritiklin (v vili centralna kurjava, električna razsvetljava ia vodovod, zraven 1000 m* stavbene parcelo), se po jako nizki ceni in ugodnemu plačilu proda. Kupcu vsa vila takoj na razpolago. — Naslov in pojasnila od 1. do 2. ure popoldne pri Anončnem in reklamnem zavodu „APOLOI(, Ljubljana, Stari trg 19/11, RAZPIS. Gradbeni odbor meščanske šole v Ribnici razpisuje oddajo mizarskih del pri gradbi meščenske šole. Načrte, pogoje in vsa potrebna pojasnila dajejo Gradbeni odbor in posojilnica v Ribnici ter stavbena tvrdka Franc Ma-rinčič, Vič-Glince 207 pri Ljubljani Ponndbe z navedbo cen naj se pošljejo do 25. januarja 1924 na podpisani odbor. Gradbeni odbor si pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na najnižjega ponudnika. Btbnloa, dno 16. januarja 1924. iu Gradbeni odbor meščanske šole v Ribnici. Parna pekarna TTilj ima vsak dan popoldne ob 14. url in ob 17. url. !56 Ing. R. ROESSER, Ljubljana, Gledališka ul.4/III LoKomobili Polnojarmeniki Dvigala R. Woif A. G. Magdebure-Buckau Pini & Kay Wien F. VVertholin & Ce. M Wien ■metm**. ■ i ■■fcVvJ;; ^r^^M ,-v m Modni atellje M.Sarc p j Plesne [ toilete Večja zavarovalna družba išče generalnega zastopnika uo za Štajersko. Be&sktira se na večje tvrdke, oziroma gospode, ki so t zavarovalni stroki verziraui. — Pouuabe pod „BkBtStenoa" na Aloma Coinpany, Ljubljana. za revirno službo vsestransko poraben, se aprojme, Rcflektira su bsujo ua prvovrstne moči. Nastop takoj, event do I. aprila 1924. Ponudbo z osebnin)i podatki, drai. članov, dosedanjim službovanjem, roferencami poslati do I. februarja 1924. na upravo »Jutra« pod „G0ZDAn Iščem vinicarja za obdelavo tri četrtine oralov vinograda. Nadzorovati ima tudi 50 oralov gozda. Dobi poleg proste uporabe hiše z gostilno tudi velik vrt okoli hiše in razen tega pet njiv, steljnike in brezplačno drva iz gozda. Ponndbe na: Anton Kajfež, veleindu-strijec, Kočevja. 219 Wertheim- blagajne sa vsldanje, vlAma- In ognjavarne, v vsakem stanovanju, ozlr. prostora z majhnimi stroikl nevidno namestljlte, v 6 različnih velikostih dobavlja In popis * cenikom brezplaino razpošilja LJUBLJANSKA K0MERCIJALNA DRUŽBA LJUBLJANA, B!elwelsova cesta 18. 261 Provlzljskl zastopniki naj so Javijo. - TakoJSna Izvršitev -: Najfinejši materijal na :' - - - razpolago - • Kongresni trg 4/1 i Bres posebnega obvestila. t Umrla jc danes naša nadvse ljubljena sestrica, teta in svakinja, gospodična Fraiiica Miku Pogreb blagopokojnice bo v petek dne 18. t. ni. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica štev. il, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznaojenja. „ V Ljubljani, dne 16. januarja 1921. Žalujoče rodbine: Mfkuž, Koch, Kostan|©v®c. Mestni jiojtobo: cAtoi f Linbljaui. 213 Premog (Trboveljski) trda in mchba, žagana in cepljena, Etalno v zalogi. 1'romoff in drvadoražamo tudi v vrečah. Naročila sprejema H. Petrii LJubljana Oosposvetska o. 16. Telefon 343. rooo Prevodna knjižnica Tbkovne zadruge: DostojevskiJ, BESI. Roman. Ves. 42.—, brofi. 80.—, pošt. 4.— Din. Goncourt, DKKLK ELIZA. Koman. Vez. 18.—, broS. 12.—, po5L 1.26 Din. Cervantea, TRI NOVELE. Vez. 16.—, broš. 10.—, po?,t. 1.25 Dln. Anatole France, PINGVSNSKI OTOK. Roman. Vez. 24.—, br. 18.—, p. 1.50 Din. Barbuase, OGENJ. Romaa. Vez. 88.—, broS. 90.—, pošt. 2.50 Din. Andrejev, PLAT ZVONA. Povesti. Vez. 20.—, broš. 14.—, pošt. 1.50 Dln. Strug, JUTRI. Vez. 18.-, broš. 12.—, pošt. 1.50 Din. Andrejev, POVEST O SEDMIH OBEŠENIH. Vez. 22.—, broš. 16.—, p. 1.60 D. Coster, ULENSPIEGEL. Roman. V. 70.—, broš. 60.—, pošt. 8,— Din. Vajanski, LETEČE SENCE. Vez. 28.—, broš. 22.—, pošt. 1.50 Dln. Fogazzaro, SVETNIK. Cehov, SOSEDJE. Vet 16.—, broš. 10.—, pošt. 1.25 Dln. Slenkiewiez, Z OGNJEM IN MEČEM. Vez. 120.—, broš. 106.—, poŠt. 5.50 Din. Naročila na Tiskovno zadrugo t Ljubljani, Prešernova 54. v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah it Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leto 1P24. V novem letniku bo izhajal vse leto široko zasnovani in zelo zanimivi roman Šentpeter. Dejanje romana se godi v polpretekli dobi t ljubljanskem Sentpetrskem predmestju ter je prepleteno z zgodovinskimi dogodki ons dobe. Roman je bil odlikovan z nagrado. Poleg „Šentpetra" izidejo v Ljubljanskem Zvonu še razne druge zanimive povesti, pesmi ln eseji, zlasti odlomki is Veronike Deseniške, nove velike ZupančiSeve tragedije. Ljubljanski Zvon, ki Iihaja mesečno, velja vselctiio a poštnino vred Din 120'-— (za inozemstvo Din 140*—poluletno Din 60'—, 60 naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne poŠte.