KURIR
časopis kolektiva industrije motornih vozil
NOVO MESTO, 29. MAREC 1988	št. 6-7
( Z 2. redne seje delavskega sveta
Najobčutljivejši smo pri nagrajevanju
Tik pred zaključkom redakcije 6. številke Kurirja, 21. 3. 1988, so se sestali na 2. redni seji delagati delavskega sveta delovne organizacije in potrudili smo se, da vas obvestimo o poteku te seje.
Dnevni red s trinajstimi točkami je napovedoval dolgotrajno sejo, še posebej, ker so bila v njem zajeta poročila komisij in odborov, ki delujejo pod okriljem delavskega sveta.
Kako na zeleno vejo
Pa pojdimo lepo po vrsti. Po uvodnih formalnostih (prvi dve točki) so delegati brez pripomb potrdili poslovne rezultate DO IMV v letu 1987, ki so bili predhodno obravnavani na zborih delavcev in DS TOZD in DSSD. Točko pa je popestril s svojim konkretnim in spodbudnim izvajanjem podpredsednik PO DO IMV Pavle NOČ, odgovoren za proizvodnjo prikoliške dejavno-ti. Vemo, da je prikoliška dejavnost zaključila poslovno leto z izgubo, ki pa je bila na znan način pokrita. Prikoličarji se očitno zavedajo mnogih notranjih slabosti in so že pripravili konkreten program ukrepov za odpravo vzrokov. Ukrepi so sestavni del gospodarskega načrta, ki ga bo DS DO IMV sicer sprejemal na naslednji seji. Pavle NOČ je v razpravi poudaril. da so težavam v preteklem letu botrovali tako zunanji kot notranji negativni vplivi. Zunanji razlogi so tako vsem dobro znani, kot tudi dejstvo, da nanje nimamo posebnega vpliva. Med temi je na poslovanje prikoliške dejavnosti najmočneje vplivalo neugodno gibanje tečaja dinarja, v manjši meri pa zamrznitev, pač cen glede na to, da je bilo 95 % proizvodnje izvožene. In kot smo nemočni ob administrativnih zunanjih ukrepih, smo lahko toliko močnejši in uspešnejši pri odpravi notranjih slabosti. Teh je, kot je dejal Pavic
NOČ, v IMV še precej in z njimi se bomo, sebi v dobro, morali najodločneje spopasti in jih odpraviti.
Kot bumerang se nam v obliki mnogih reklamacij vračajo nedorečene tehnološke rešitve in nered na delovnih mestih, ki ga je še vse preveč.
Če že tako naštevamo slabosti, naj omenimo kronično pomanjkanje obratnih sredstev (pri PVT pa je konstantna povprečna zaloga 3500 prikolic, kar povzroča pošastne stroške), še vedno je nizka produktivnost, normativi, preveč je nadurnega dela, pomanjkljivosti so v nagrajevanju. Do mnogih spoznanj so nam pomagali specialisti podjetja A. Proudfoot in nekaj premi-
kov v tem smislu so prikoličarji že izvedli (montaža v Novem mestu, v Črnomlju in Šmarjeti). Tudi razdrobljenost programov, ki je pač posledica preteklosti, bodo prikoličarji rigorozno in nesentimentalno presekali. Ob podatkih ankete, ki govore, da je v 80 % motiviranost pri delu slaba, v 20 % pa sprejemljiva, je nujno reagirati, kot bodo nujni tudi posegi v organiziranost in koordiniranje ter planiranje same proizvodnje.
Ob naštevanju notranjih slabosti je Pavle NOČ opozoril, da vseh teh ne bomo odpravili lahko, če že v osnovnih rečeh ne upoštevamo reda. V povprečju končujemo 7,5-urni delavnik že uro prej.
V vrsti ukrepov, ki so jih v prikoliški dejavnosti pripravili z roki in nosilci nalog, bodo med drugim znižali stroške zaradi slabe kakovosti za 30 %, izboljšali izrabo proizvodnih kapacitet
za NAJMANJ 5 %, znižali za 2 % porabo vseh vrst materialov, in še in še. O teh ukrepih pa več ob sprejemanju gospodarskega načrta. In če se bodo, kot je odločno zatrdil Pavle NOČ, izvajali dosledno, bodo pripeljali prikoliško dejavnost k pozitivnemu poslovanju.
V nadaljevanju so delegati DS DO IMV odobrili izvoz na komercialni kredit v letu 1988 v vrednosti 25.000.000 dolarjev.
Pod peto točko dnevnega reda so bila na pobudo uredniškega odbora sprejeta pravila o podeljevanju značke KURIR, ki jih v tej številki v celoti objavljamo.
Delegati naj ne bodo prepuščeni sami sebi
Naši delegati, ki smo jim zaupali pomembno funkcijo s tem, da zastopajo naša mnenja in stališča na raznih forumih, so vse
(Nad. na 2. str.)
Avtomobilisti Slovenije na smučeh

Na urejenih smučiščih Rogla je hilo po nekajletnem premoru organizirano 9. smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije — SPAIS! Stotrideset delavcev sedmih delovnih organizacij se je pomerilo med vratci. Če vas zanima, kako je potekalo prvenstvo, preberite fotoreportažo na 12-13 str. Kurirja.
DELAVSKI SVET DO IMV zadolžuje poslovni sekretariat DO, da za nemoteno in aktivno delo delegacij INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL izvede naslednje aktivnosti:
1.	V sodelovanju z organi skupščine občine Novo meso in samoupravnih interesnih skupnosti si mora zagotoviti prejemanje dnevnih redov in gradiv za zasedanje zborov in skupščin.
2.	Proučiti mora prejete dokumente in jih razdeliti ustreznim strokovnim službam v IMV v strokovno obdelavo in oceno.
3.	Zagotoviti mora. da strokovne službe »opremijo« prejeta gradiva s stališči IMV in jih dostavijo poslovnemu sekretariatu vsaj 3 dni pred sejo posameznega zbora oz. skupščine SIS.
4.	Dva dni pred sejo je treba sklicati delegacije ali vodje delegacij in razdeliti razmnožene materiale strokovnih služb IMV, razložiti delegatom stališča IMV, organizirati razpravo po gradivih in določiti poročevalca na seji.
5.	Zagotoviti je treba pisno informacije o temah in prispevkih IMV, ki se obravnavajo na zboru združenega dela ali skupščinah SIS, jih objaviti v Kurirju in s tem zagotovi informiranost kolektiva.
Delo odbora družbenega standarda
DS DO IMV je na svoji 9. redni seji 27. februarja 87 v skladu s 85. členom SaS o združitvi v DO IMV imenoval odbor za družbeni standard in mu dal določena pooblastila ter pristojnosti na področju oblikovanja in delitve sredstev iz sklada skupne porabe.
V odbor so bili izvoljeni naslednji delavci IMV:
Ivan JAKLIČ, TOZD TP Novo mesto;
Franc JARKOVIČ, TOZD Podgorje Šentjernej;
Anica KEBELJ, DSSD;
Janez KRANJC, TOZD TP Brežice;
Bojan MIKEC, TOZD TA Novo mesto;
Drago REBA, TOZD RI;
Ivan ŠPEHAR, TOZD Tov. pohištva Črnomelj;
Emil TOMAL, TOZD TO Mirna;
Drago VINOVIČ, TOZD TSO Beli Manastir;
Marija VOZELJ, TOZD Commerce;
Pavel ZUPANČIČ, TOZD Tov. plast, delov Šmarjeta.
Odbor je na svoji prvi konstitutivni seji 18. marca 1987 izvolil za predsednika Bojana MIKCA iz TOZD TA, za namestnika pa Anico KEBELJ iz DSSD.
Odbor si je kot obliko svojega dela izbral redne mesečne sestanke, na kateri so bili poleg delegatov Vabljeni tudi predsednik CDS, predsednik koordinacijskega odbora ZSS DO IMV ter predstavniki strokovnih služb. Od 18. marca 1987 do 3. februarja 1988 je imel odbor sklicanih 10 rednih sej, od katerih je bila ena nesklepčna, ter eno korespondenčno sejo zaradi ažurnosti problematike.
Razen Draga VINOVIČA, predstavnika TOZD TSO Beli Manastir, ki ni prisostvoval nobeni seji, so bili ostali člani redno prisotni ali opravičeno odsotni.
Pri delu je odbor poskušal oblikovati takšno politiko uporabe sredstev skupne porabe, ki bi iz okvira danih možnosti dala maksimalne rezultate. Predvsem nas je vodil smoter, da se vsem delavcem IMV pokuša zagotoviti čimbolj izenačene pogoje oz. usluge s področja skupne porabe, tako njenega stanovanjskega kot tudi nestanovanjskega dela.
I.	Oblikovanje sredstev
Podprt je bil predlog iz plana za leto 1987, da se vsa sredstva skupne porabe združujejo na ravni DO. kar naj bi imelo večji učinek tako pri reševanju stanovanjskih kot tudi nestanovanj-skih vprašanj.
Izjema v stanovanjskem delu je bil le TOZD 'I SO Beli Manastir zaradi dislokacije in specifičnosti problematike. Značilna za oblikovanje sredstev v letu
(Nad. na 3. str.)
prevečkrat prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Da bi temu naredili konec, so delegati združene delegacije TOZD Commerce in RI v zboru združenega dela občinske skupščine Novo mesto pripravili poročilo o delu in predlagali sklepe, ki bi jim olajšali delo.
Iz poročila:
DO IMV ima v zboru združenega dela občine Novo mesto, ki šteje 70 delegatov, 8 delegatskih mest oz. 11,4 %. Delegati prihajajo iz sedmih različnih delegacij delovne organizacije.
Združena delegacija oz. konferenca delegacij TOZD Commerce in TOZD Razvojni inštitut pa ima v zboru združenega dela en glas.
Do 3. 12. 1987 je imel zbor združenega dela 21 sej. Skupna udeležba delegatov IMV je bila v tem času 64 % (45 % delegacije TA, 95 % delegacije RI — Commerce).
Namen dela delegacije je v glavnem:
L uveljavljanje interesov DO v zboru združenega dela občine Novo mesto;
2.	vključevanje DO IMV v planiranje in skladen razvoj mesta in občine Novo mesto.
Da bi naša delovna organizacija lahko uveljavljala svoje interese in se vključevala v življenje in delo novomeške občine in prek nje in njenih delegatov tudi republike in federacije, bi moralo delo delegatov celotne DO potekati usklajeno, z jasnimi izhodišči za delo, ki pa bi jih morali dobiti od strokovnih služb DO.
Vojko GROBOVŠEK. vodja združene delegacije, je predlagal delegatom v sprejem naslednje sklepe, ki so bili tudi sprejeti:
(Nad. z 2. str.)
1987 je bila sprememba, ki jo je prinesla uveljavitev 4. poglavja zakona o celotnem prihodku in dohodku od 1.7. 1987, ki je prizadela predvsem stanovanjski del sklada.
Tako je bilo v stanovanjskem delu realizirano le 79 % sredstev glede na plan, pri čemer odstopanje večidel predstavlja manjše izločanje stnaovanjskega prispevka ter manjše črpanje kreditov pri poslovni banki. Odbor je menil, da so krediti poslovnih bank po kriterijih, kot so veljali od sredine leta dalje, neugodni, zato ni soglašal z najemanjem le-teh.
V nestanovanjskem delu so bila zbrana sredstva za 3 % večja kot planirana, največ na račun prihodka od odprodanih prikolic, vrnjenih štipendij ter ostalih prihodkov.
2.	Poraba sredstev
2.1.	Stanovanjski del
Planirana poraba, tako kot oblikovanje sredstev, ni bila izpolnjena in realizirana je le do 77 % planiranih sredstev. Bistveno manjša je bila namreč vezava sredstev pri poslovni Banki, ker je odbor menil, da ni smotrna ob danih kreditnih Pogojih. Ugotavljamo pa, da se Bomo morali v bodoče posluževati tudi bančnih kreditov, če Bomo hoteli kvalitetno in kvanti-tetno izboljšati fond, saj le z lastnimi sredstvi ne bo možno Pokrivati vseh namenov.
Stanovanjska posojila oziroma sredstva zanje so bila razdeljena v celoti in sicer 221 delavcem, povprečna višina Posojila pa je bila 1.185.520 din.
Pri tem je potrebno omeniti, da so posojila dobili domala vsi Prosilci, da pa znesek posame-
zniku ne predstavlja bistvenega prispevka pri hitrejši gradnji oz. adaptaciji ob sedanji cenovni situaciji. Odbor je razpravljal tudi o pogojih posojilojemalcev ter tistih, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, ter predlagal, da se način revalorizacije posojil oziroma posojilni pogoji izenači s stopnjo realnosti stanarine.
Delež sredstev za nakup stanovanj je bistveno večji od planiranega, ker smo kupili več stanovanj, kot je bilo predvideno, ter zaradi visoke inflacije. Stanovanjski fond 1MV se je povečal za 25 stanovanj in pol, od tega 19 v Novem mestu, 4,5 v Brežicah po eno v Črnomlju ter Trebnjem. Odbor je o vseh nakupih nad planom razpravljal ter dal pozitivno mnenje ozi-
roma usmerjal ravnanje strokovnih služb k najbolj racionalnim rešitvam.
Sklenjena je bila soinvestitor-ska pogodba za gradnjo 15 stanovanj v Novem mestu, vseljivih oktobra 1988, za katera je del sredstev tudi že soporavnan. Odbor je zahteval, da se vsa potrebna projektna in gradbena dokumentacija za adaptacije starih blokov naroči in izdela pred odobritvijo sredstev za adaptacijo. Primeri z Zagrebške ceste kažejo, da je zaradi zamud pri pripravi dokumentacije prišlo do zamud pri izvajalcih in do prekoračitev predvidenih sredstev adaptacij na račun inflacije v tem času.
Predlagali smo, da se v skladu s predvidenim razvojem DO
IMV ter predvideno srednjeročno kadrovsko politiko zastavi tudi srednjeročni plan stanovanjske izgradnje v IMV, v katerem je potrebno opredeliti, ali bomo pospeševali kreditiranje delavcev za individualno gradnjo ali gradnjo družbenih stanovanj. Za oboje namreč ne bo dovolj sredstev. Opredeliti je potrebno tudi kraje pospeševanja gradnje ter pričeti s pripravo dokumentacije.
Odbor se ni strinjal s pobudo stanovanjske komisije TOZD TAP Brežice za obročno odplačilo lastne udeležbe in predlagal DS, da sprejme sklep o plačilu LV po 2 letih od vselitve pod pogojem, da bo delavec namensko varčeval pri banki.
Predlagali smo, da se preveri možnost, da bi IMV kot investitor gradil stanovanja — podobno kov naselje Žibertov hrib — za potrebe svojih delavcev. Za delavce v dislociranih enotah (Commerce, RI), ki so na prednostnih listah za pridobitev stanovanj, smo predlagali, da se poišče možnost njihovega kreditiranja v višjih zneskih in s tem omogoči hitrejše reševanje stanovanjskega vprašanja, ni pa smotrno kupovati stanovanj v teh krajih zaradi velikosti enot.
Odbor je dal soglasje k predlogom za dodelitev 11 kadrovskih stanovanj delavcev IMV.
2.2.	Nestanovanjski del
Poraba planiranih sredstev ni bila v celoti realizirana, saj smo porabili le 86 % predvidenih sredstev. Manjši je bil nakup in obnova počitniških kapacitet (62 %), ker je ob nameravanem nakupu v novembru oz. decembru prišlo do zamrznitve prodaje prikolic IMV. Predlagali smo, da se razpoložljiva sredstva pre-
(Nad. na 4 str.)
nesejo v leto 1988 ter da se predvidi tako nakup prikolic kot tudi fiksnih bivalnih prostorov v enem od zimskih središč (predlog Rogla), kar naj bi bilo realizirano v letu 1988. Pri obnovi kapacitet smo izhajali iz tega, da bi bilo možno prostore uporabljati čim dlje v letu ter nuditi čim višji standard. Zato je prišlo tudi do najema zgradbe z ležišči in restavracijo v Privlaki.
Odbor je tudi zahteval, da se vzdrževanje in odgovornost uporabnikov počitniških kapacitet izboljša, da ne bi prihajalo do nepotrebnih stroškov. Glede na velikost kapacitet smo menili, da je potrebno proučiti interes in potrebe ter možnost daljše zasedbe ter ne povečevati števila mest izven potreb. Predvsem moramo počitniški standard izboljšati na kvaliteti.
Pri dotacijah društvom smo zahtevali, da se pri pripravi plana za leto 1988 predložijo ovrednoteni programi dela, sicer sredstev ne moremo predvideti. Enako velja za dejavnosti OO ZSMS in konference ZSMS.
Zaradi nedodelanih kriterijev na področju solidarnostnih pomoči, pri preventivnem zdravstvenem oddihu ter eksternih pomočeh je bilo tu odobreno manj sredstev, kot planiramo. Predlagali smo, da strokovne službe izdelajo predloge kriterijev za obravnavanje gornjih kategorij, da bi odbor lahko enotno odobraval namensko porabo sredstev.
Za izplačilo jubilejnih nagrad smo podali predloge in ugotovili, da v celoti niso bili upoštevani. Nagrade so bile izplačane vsem delavcem, ki so v letu 1987 dosegli kakega od jubilejev, ne pa le tistim, ki so to dosegli do 22. 7. 1987, kot je bil naš predlog. Tako v letu 1988, če se bomo držali določil v samoupravnih aktih, ne bo potrebno izplačevati jubilejnih nagrad.
Za šolnine delavcem, ki študirajo ob delu, je bilo izplačano več sredstev, kot pa je bilo planirano. Odbor je priporočil, da se pri šolninah diferencirano obravnavajo prosilci, in sicer z namenom, da se predvsem usmerjajo v šole tehničnih usmeritev, ne pa toliko v organizacijske, ki bo kvantiteti kadra v IMV ne kažejo kvalitete. Dotacija KO ZSS za 8. marec je bila v preteklem letu realizirana kljub temu, da ni bila vključena v prvotni plan porabe. Zahtevali smo, da se v primeru zahteve sindikata po dotaciji tudi v letošnjem letu to pravočasno vključi v G. N. Enako velja za kreditiranje nakupa ozimnice za delavce IMV.
Sredstva, ki so bila za to izločena v preteklem letu, so sicer vračana v obrokih do marca 1988 brezobrestno, zaradi nepra-
vočasnega planiranja teh potreb pa smo morali odložiti nekatere druge akcije, predvsem nakup počitniških kapacitet, kar je zaradi inflacije močno povečalo stroške.
Pri ostalih eksternih pomočeh in dotacijah smo bili precej restriktivni zaradi cilja, da deloma krijemo nujne in huma-niterna aktivnosti prosilcev, ne pa gostinskih in podobnih uslug.
Na nestanovanjskem delu sklada skupne porabe smo večkrat naleteli na problem kriterijev delitve sredstev (npr. pri socialnih pomočeh, še bolj pa pri zahtevah za sofinanciranje zdraviliške rehabilitacije naših delavcev) ter na vprašanja razmejitve pristojnosti KO ZSS ter OO ZSS in odbora. Zato smo že na
drugi seji zahtevali, da strokovne službe pripravijo predlog poslovnika o delu odbora, ki naj bi ga sprejel CDS. Ker ta zahteva še ni uresničena, tudi vnaprej vstrajamo pri njej.
2.3.	Družbena prehrana
Odbor je problematiko družbene prehrane obravnaval na več sejah. Vse naše pobude, predlogi in pripombe so bili usmerjeni k izboljšanju kvalitete prehrane in njene delitve, zato smo tudi odobrili sredstva za nakup osnovnih sredstev v kuhinji ter njihovo zamenjavo. Ugotovili smo, da se kultura prehrane z ureditvijo jedilnic tako v TOZD TA kot tudi v drugih tozdih sicer izboljšuje, ne pa tako, da bi lahko bili zadovoljni.
Zato bo v prihodnje še potrebno vložiti veliko sredstev in dela v izboljšanje prehrane delavcev med delom in izboljšati uslugo pri delitvi napitkov (tudi v proizvodnji), kave, hladne malice ipd.
3.	Odbor je imel pri svojem delu polno sodelovanje, pomoč in podporo strokovnih služb tako s stanovanjskega, nestano-vanjskega dela, računovodstva in družbene prehrane ter poslovnega sekretariata in menimo, da smo lahko uspešno delali tudi zaradi oziroma po zaslugi le-teh.
Ker so finančni pokazatelji predloženi v gradivih strokovnih služb, tega v poročilu o delu odbora nismo navajali.
(Nad. na 5. str.)
Zataknilo se je pri poročilu odbora za organizacijo in nagrajevanje
Kot je bilo pričakovati, je bila razprava ob poročilu odbora za organizacijo in nagrajevanje naj-živahnejša. Očitno je strpnosti ob nenehnem podaljševanju zadnjega roka konec. Čeprav tudi za to obstajajo razlogi, vendar konkretnih (kljub zahtevi delegatov) razlogov in imen oseb, ki so za to odlaganje krivi, na seji nismo zvedeli. Nekaterim delegatom tudi ni bila povsem jasna pristojnost odbora in projektne skupine. Živahna razprava je vodila k temu, da poročilo ne bo sprejeto. Zmagal pa je razum oziroma dejstvo, kot sta v razpravi opozorila Jože TURK, delegat DSSD, in Zdravko SLAK, podpredsednik PO, da so dani objektivni razlogi in da se z nesprejetjem to delo le še podaljšuje.
Sprejet je bil tudi okvirni plan za sprejem organizacije razvida del in nalog ter vrednotenje teh:
1.	SISTEMATIZACIJA
—	uskladitev shem
—	predlog števila predvidenih izvrševalcev
ROK: 9. 4. 1988 NOSILCI: Direktorji TOZD in vodje sektorjev DSSD in poslovodni odbor
2.	Razvid del in nalog ter vrednotenje zahtevnosti — sprejem na komisijah za organizacijo in nagrajevanje po
TOZD in DSSD
ROK: 15. 4. 1988
NOSILCI: projektna skupina v sodelovanju z direktorji TOZD in vodje sektorjev DSSD
3.	Razporejanje delavcev in sprejem na KDR ROK: 20. 4. 1988 NOSILCI: direktorji TOZD,
vodje sektorjev DSSD v sodelovanju s KPS
4.	Poskusni obračun ROK: 30. 4. 1988 NOSILCI: projektna skupina
5.	Koordinator plana vodja projekta Ludvik Marinč
Delegati so sprejeli SKLEP, da se
A)	izdela podrobnejši terminski plan dela za vsako fazo posebej
NOSILEC: vodja projekta ROK: 28. 3. 1988
B)	direktorje TOZD in vodje sektorjev DSSD se zadolži, da poskrbijo za prisotnost nosilcev ali sodelujočih po podrobnejših terminskih planih
C)	vodjo projekta se zadolži, da ob neupoštevanju rokov in nei-zvrševanju nalog takoj obvesti poslovodni odbor, DS DO in DS TOZD in DSSD.
Poročilo odbora za organizacijo in nagrajevanje
Odbor je imel svojo L redno sejo 8. 4. 1987. Sestavljen je iz 11 članov, tako da vsak TOZD in DSSD predstavlja po en član, saj bi drugačna sestava odbora omogočila preglasovanje, kar pa ni naš cilj.
V prvem mandatu odbora smo imeli 22 rednih sej. Pri svojem delu so nam bili v pomoč projektna skupina za izgradnjo sistema nagrajevanja ter občasno tudi zunanji sodelavci, ki sodelujejo z DO IMV.
Glede na to, da je sistem nagrajevanja zelo aktualna in še zlasti živa stvar med delavci IMV, poleg tega pa je tako raznoliko in specifično proizvodnjo težko spraviti pod isti imenovalec, skoraj ni možno da bi bilo usklajevanje kriterijev nagrajevanja enostavno in hitro.
(Nad. na 6. str.)
		-	j,	**':\
IH'	' . =	<1 I	<	,yj 1		
Vse od prve seje pa do 12.10. 1987, ko so bili v DO IMV sprejeti SaS o delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanju, je odbor usklajeval pripombe na osnutke SaS in pravilnikov s področja razvidov in organizacije dela in sistema delitve OD. Nova organizacija. ki je bila sprejeta na DS TOZD. DSSD. zahteva drugačno delitev dela, pravičnejše vrednotenje zahtevnosti del in boljše motiviranje zaposlenih za dosego skupnega cilja.
Poleg glavnih aktivnosti za pripravo predlogov k pravilnikom in samoupravnih splošnih aktov s področja OD je odbor obravnaval tudi vloge za pogodbena dela. kot je izdelava študije »Razvoj kadrov v IMV«.
Vzporedno s pripravami splošnih aktov sta odbor in projektna skppina delali na usklajevanju opisov del in nalog. Odbor ni mogel v celoti uskladiti opisov. zlasti ne v TOZD Commerce in v polovici sektorjev v DSSD, ker ZOP ni opravil nalog v celoti.
Za proizvodna dela in naloge je odboru z velikim naporom uspelo uskladiti vrednotenje proizvodnih del, ki so trenutno v strokovni obdelavi in preverjanju. Za neproizvodna dela in naloge pripravlja predlog vrednotenja projektna skupina DO IMV. Predlog bo pripravljen predvidoma do 20. 3. 1988. Pri usklajevanju vrednotenja proizvodnih del je odbor imel največ težav v zvezi z nerazščiščeno delitvijo dela, ponekod pa so se neodgovorno vedli do izdelave predhodnih dokumentov, kot so
organizancijske sheme, tako da so že po nekaj mesecih zahtevali spremembe ali popravke že sprejetih shem.
Odbor prosi, da odgovorni z vso resnostjo in odgovornostjo začno izvajati sistem, predvsem v tistih okoljih, ki so za boljšo organizacijo in delitev dela le v besedah in načelno, odpovedo pa pri konkretnih akcijah. Ti izničijo skupne napore ter nas oddaljujejo od rokov in cilja, ki ga želimo doseči.
Le tako, če bodo povsod odgovorno ravnali, nam bo uspelo, da bosta nova organiziranost in vrednotenje zahtevnosti zadovoljivo realizirana.
Takoj po dokončni uskladitvi delokrogov se bo začel izgrajevati nov sistem stimulativnega nagrajevanja delavcev po kriterijih uspešnosti.

Sprejeto brez razprave in pripomb!
Zato pa sta bila poročilo o delu uredniškega odbora časopisa Kurir v letu 1987 in plan izvajanja obveščanja v DO IMV v letu 1988 sprejeta brez pripomb in razprave.
Poročilo o delu uredniškega odbora časopisa »Kurir« v letu 1987
Ko je uredniški odbor decembra 1986 podal poročilo o svojem delu delegatom DS DO IMV, so bili sprejeti sklepi, ki jih namenoma ponovno navajamo. Sklepi nalagajo:
1.	da člani ZKO redno obveščajo kolektiv o svojem delu, bodisi po običajni poti, prek Kurirja ali v kakšni drugi obliki;
2.	da se poslovodni organi TOZD in sektorjev obvezujejo, da uredništvu ali članom uredniškega odbora ali profesionalnim osebam redno posredujejo informacije o dogajanjih v TOZD. sektorjih;
3.	da samoupravni organi in DPO na vseh ravneh redno pošiljajo vabila in zapisnike svojih sej v uredništvo Kurirja;
4.	delegati DS DO IMV naj dajo pobudo DPO v DO in strokovnim službam, da pripravijo okroglo mizo o temi Kako izboljšati informiranje, katere sklepe in zaključke bi DS DO obravnaval in nato sprejel;
5.	delegati DS pa naj v svojih okoljih zberejo ocene in predloge o načinu, obliki in vsebini informiranja kolektiva.
Prav je, da najprej ocenimo izvajanje sklepov, ki so, žal, vse prevečkrat samo formalno obvezujoči. Poglejmo, kaj je z uresničevanjem navedenih sklepov, kot sledi:
1.	Menimo, da člani PO z izjemo predsednika Marjana Anžurja in podpredsednika nanje nanašajočega se sklepa ne upoštevajo dovolj;
2.	tudi v posameznih tozdih, sektorjih poslovodni organi (z redkimi izjemami: Bojan Tomšič, Božo Kočevar, Rudi Žibert. Marjan Potrč, Majda Pirc, Vlado Starič) ne posredujejo informacij iz svojih delovnih okolij.
3.	sodelovanje ocenjujemo kot popolnoma neuspešno, saj z redkimi izjemami (TOZD Rl. TOZD Commerce) zahtevanih vabil in zapisnikov ni;
4.	do pobude ni prišlo;
5.	tudi ta sklep ni uresničen.
Lahko zaključimo, da smo pri
sprejemanju sklepov hitri, a jih nc uresničujemo in zato nihče ne odgovarja. Zato smo v uredništvu z namenom, da bi prišli do
(Nad. na 7. str.)
ADRIA®
informacij, oblikovali pismo »KURIR«, ki ga pošiljamo 99 posameznikom, in to ob pripravi sleherne številke. Rezultati so pičli. Namen pisma pa je med drugim tudi podružabljanje informiranja.
Uspešnejši smo bili z dopisniško mrežo. Edini v Sloveniji smo, ki nadaljujemo (v nekoliko spremenjeni obliki), akcijo RS ZSS (1980) »1000 delavcev, 1000 sodelavcev.« V marcu 1987 smo rednim dopisnikom podelili 12 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih značk. Z akcijo nadaljujemo.
Člani uredniškega odbora, ki vsi tvorno sodelujejo pri oblikovanju časopisa, se glede na dane možnosti izobražujejo, da bi to nalogo opravljali čim bolje. Nabavili smo nekaj ustrezne literature in navezali stike z uredništvom DO Metalna iz Maribora, ki ob nam znanih oblikah za potrebe obveščanja že nekaj let uspešno uporablja lastno radijsko postajo.
Ob konstituiranju uredniškega odbora (16 članov) in izdajateljskega sveta (6 članov) naj bi v letu 1987 po planu izšlo 23 številk. Izdanih jih je bilo 24, skupno na 280 straneh, kar pomeni, da smo Kurirja izdajali povprečno na 11 straneh. Izdani sta bili 2 izredni številki (akti, karavana). Kurir je bil tiskan v nakladi 7000 izvodov.
Osnovni poudarek v vsebini je bil na gospodarskih temah, uvedena pa je bila vrsta novih rednih rubrik (Integralno upravljanje in kontrola kakovosti. Brežiška stran. Naš pogovor z..., Vi sprašujete — mi odgovarjamo. Iz Renaulta, Pesmi Dolenjske dežele).
Na željo bralcev smo pričeli objavljati križanko in domači humor (Jošk Podgurski).
Uredniški odbor je ■ že v začetku leta sprejel termin sej, ki se ga je tudi držal. Sestali smo se na 23 sejah. Udeležba na sejah je bila dobra.
V letu 1987 nam je uspelo dobiti rednega lektorja, kar je znatno pripomoglo k manjšemu številu neljubih napak, ki pa se, žal, še vedno pojavljajo. Pri izdajanju časopisa se nenehno srečujemo s tehničnimi težavami, vezanimi na delo tiskarne in tehničnega urednika. Slednjemu je DS TOZD Rl septembra
1987, dovolil, da se pred izidom časopisa osem ur posveti samo tehničnemu urejanju. Izkazalo Pa sc je, da je za tako delo osem ar premalo.
Tudi v letu 1987 nam ni uspelo v sleherni številki Kurirja objavljati vesti iz vseh TOZD, kar pa hi nam z boljšim sodelovanjem tam zaposlenih lahko uspelo.
Nekaj premikov na bolje je hilo, vendar člani uredniškega odbora menimo, da je z dobrim sodelovanjem vsaj odgovornih
delavcev moč doseči še veliko več. Zato predlagamo, da delegati ponovno sprejmejo že potrjene sklepe, in to z obveznostjo, da se zahteva odgovornost posameznikov pri izvjanju sklepov in da se na sejah DS DO IMV uresničevanje te naloge občasno tudi preverja!
Plan izvajanja obveščanja v DO IMV v letu 1988
Na podlagi analize obveščanja v DO IMV v letu 1987 predlagamo, da v letu 1988 obveščamo člane našega kolektiva prek obstoječih oblik, to pa so:
1.	interni Časopis kurir
2.	KURIR INFORMATOR
in da v tem letu izdelamo projekt za
3.	RAZGLASNO POSTAJO IMV.
1.	Interni časopis Kurir
Interni časopis Kurir naj bi v letu 1988 izhajal vsakih štirinajst dni (po priloženem terminskem planu), predvidoma na enajstih straneh standardnega formata in v nakladi 7000 izvodov. Načrtujemo izid posebnih izdaj Kurirja, npr. literarne, komercialne (karavana, avto-moto šport) samoupravne (nove DPO in samoupravne org.), ipd.
Vsebina naj bi temeljila na gospodarskih, izobraževalnih temah in bila v skladu s temeljno vsebinsko zasnovo. Ohranjamo redne rubrike: Integralno upravljanje in urejanje kakovosti. Naš pogovor z..., Brežiška stran, Vi sprašujete - mi odgovarjamo, Iz Renaulta, Foto žebljičke, Pesmi Dolenjske dežele in Križanko.
V tem letu naj bi intenzivneje in redneje pisali o delu posameznih tozdov, samoupravnih in političnih aktivnostih in komercialnih vprašanjih.
Tehnično urejanje časopisa bomo tudi v tem letu izvajali z lastnim kadrom, lektoriranje in izdelavo fotografij pa si bomo zagotavljali prek Tiskarne Novo mesto.
Tudi letos, v marcu, načrtujemo podelitev značke Kurir dopisnikom in funkcionalno izobraževanje članov uredniškega odbora. Tako izobraževanje organizira Center za razvoj obveščanja Delavska enotnost iz Ljubljane.
Normativna ureditev aktov časopisa, uskladitev z zakonom o javnem obveščanju, pravilnik o honoriranju prispevkov.
Predvidena finančna sredstva:
—	lektoriranje, montaža, tisk, papir, izdelava
fotografij	100.000.000.-
—	akcija
»značka Kurir	500.000.-
—	izobraževanje (literatura,
seminarji)	1.500.000,-
2.	Kurir — informator
Tudi letos naj bi izhajal po potrebi, z znano obliko in v
ciklostilni tehniki. Vendar naj bi mu predvsem opredelili vsebino in roke za informacije, o katerih menimo, da bi jih morale zagotavljati strokovne službe.
Predlagamo, da bi uvedli Kurir Iformator v treh barvah:
MODRA — gospodarjenje:
—	tedenska objava (vsak ponedeljek) informacij o:
-	poslovanju, realizaciji proizvodnje in prodaje, kritičnih točkah proizvodnje (zastoji, izostanki z dela, kršitve delovnih obveznosti), nabavi reprodukcijskega materiala, zalogah tega, o zalogah izdelkov (kurantne, nekurantne), gibanju števila zaposlenih, potrebah po kadrih...
RDEČA: objava informacij s sej samoupravnih organov in DPO
RUMENA: ostale informacije
3.	Razglasna postaja
Da bi v bodoče lahko čim hitreje, učinkovito, predvsem pa ceneje obveščali člane naše DO, predlagamo, da v tem letu izdelamo projektno nalogo (tehnično in vsebinsko) kot osnovo za postavitev razglasne postaje IMV.
Rok: tretje četrtletje.
(Nad. na 8. str.)
Tudi letos priznanje najzvestejšim sodelavcem Kurirja
Značka Kurir ni nič novega in redni sodelavci našega časopisa jo poznajo in vedo. za kaj gre.
Novost je le to, da smo letos začrtali pravila igre, ki jih je na svoji 2. redni seji 21. marca 1988 sprejel DS DO IMV.
Objavljamo jih. da boste laže ugotovili, kakšno značko ste si pridobili s pisanjem.
Podelili pa jih bomo spomladi.
Pravila o podeljevanju značke »Kurir«
l
Značko »KURIR« ustanavlja delavski svet DO IMV na pobudo uredniškega odbora, kot nadaljevanje akcije Zveze sindikatov Slovenije, »1000 delavcev — sodelavcev« na področju sodelovanja v tovarniškem glasilu »Kurir« za redno in zavzeto dopisovanje in poročanje, za prispevek pri organizaciji in sodelovanju pospeševanja novinarstva in obveščanja v združenem delu, za mentorstvo mladim dopisnikom, ali sodelovanju na področju likovnega sodelovanja.
Značka »KURIR« je »ZLATA«, »SREBRNA« in »BRONASTA«
3
Značke se podeljujejo enkrat letno
4
Značko »Kurir« lahko pridobi vsak član kolektiva IMV ali zunanji član, če izpolnjuje pogoje iz 1. ali 9. člena tega pravilnika.
5
Predlog za kandidate - dobitnike značk izdela uredniški odbor en mesec pred podelitvijo in ga predloči ustanovitelju v potrditev.
6
Kandidate za pridobitev značke po prvem členu tega pravilnika lahko predlaga vsak član kolektiva IMV, kandidate izmed dopisnikov pa predlaga uredniški odbor po kriterijih iz 8. in 9. člena tega pravilnika.
7
Predlog mora vsebovati ime in priimek kandidata, delovno mesto. TOZD, kategorijo značke in utemeljitev, predlagatelj se mora podpisati.
8
Kriteriji za vrednotenje prispevkov:
1.	Prispevki, ki obravnavajo aktualne teme, komentarje, intervijuje se vrednotijo z 20 točkami
2.	Prispevki, ki obravnavajo reportaže, poročila, literarni prispevki ali pa prispevki strokovne narave se vrednotijo s 15 točkami
3.	Prispevki, ki obravnavajo vesti, humor, fotografije ali likovne prispevke se vrednotijo z 12 točkami
9
Za pridobitev »zlate« značke je potrebno zbrati skupno 300 točk Za pridobitev »srebrne« značke je potrebno zbrati skupno 220 točk
Za pridobitev »bronaste« značke pa je potrebno zbrati 140 točk
10
Če dopisnik v enem letu pridobi pravico do »srebrne« ali »zlate« značke, se mu podeli tudi »bronasta«, oziroma komplet značk.
11
Če dopisnik v tekočem letu ni zbral zadosti točk, se le te prenesejo v naslednje leto, kot tudi ostanek pridobljenih točk dobitnika značke.
12
Značke podeljuje predsednik delavskega sveta DO na priložnostni slovesnosti, ob znački, pa se podeli tudi diploma.
Dobitnike značk se objavi v tovarniškem glasilu »KURIR«.
Izvoljeni delegati
Konferenca sindikata DO IMV je evidentirala delegate v organe OK SZDL, RK SZDL in svet SŠTZU na svoji prvi seji 24. februarja 1988 in predlagala delegatom delavskega sveta DO IMV v izvolitev naslednje delavce DO IMV v posamezne organe:
Zdravka SLAKA, podpredsednika PO DO IMV. v svet SŠTZU Novo mesto;
Mirana VERDELA. podpredsednika PO DO IMV, v svet za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri RK SZDL SRS: v koordinacijske odbore pri predsedstvu OK SZDL Novo mesto pa:
Veselo BANIČ. socialno delavko iz DSSD, v svet za socialno politiko in zdravstvo: Marto PUREBER iz izobraževalnega centra IMV v svet za vzgojo in izobraževanje.
Jožeta TURKA iz odd. za družbeni standard. DSSD. v svet za telesno kulturo.
v koordinacijski odbor pri PREDSEDSTVU OK SZDL:
Dušana PLUTA, vodjo plan. anal. sektorja, DSSD, v odbor za spremljanje družbenoekono-mike politike, stabilizacije in planiranje;
Ivana BANA iz TOZD Commerce v odbor za mednarodne odnose.
Predlagani izvoljeni kandidati bodo opravljali svojo delegatsko funkcijo v tekočem mandatnem obdobju.
Na pobudo kadrovsko-prav-nega sektorja je točka 1.5.2. sklepa s 16. redne seje DS DO z dne 13. 11. 1987 spremenjena in se glasi:
za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, s katerimi TOŽI), DSSD oziroma DO IMV nimajo sklenjenih dogovorov (pogodb, sporazumov) in ga delavec plačuje sam. se delno povrnejo stroški tako, da se delavcu povrnejo stroški po izkazanih voznih cenah za dneve prisotnosti na delu. razen zneska. obračunanega po osnovi enega odstotka povprečnega osebnega dohodka iz prejšnje točke, ki ga prispeva delavec sam.
Pa še to: na naslednji seji bomo zvedeli tudi nekaj več o delu samoupravne delavske kontrole. na katero so delegati v tem paketu poročil pozabili...
J. Š.
DŠI 88 -
veleslalom za Krko
V marcu je bilo izvedeno tekmovanje v okviru delavskih športnih iger občine Novo mesto za I. 1988 v veleslalomu in smučarskih tekih. Tekmovanja se je udeležila tudi številna ekipa IMV. in sicer v veleslalomu, v smučarskih tekih nismo imeli predstavnikov. Žal nismo imeli popolne ekipe v ženski konkurenci. Od naših tekmovalcev sc je najbolje odrezal Jože Turk. ki je v svoji kategoriji od 40 do 50 let tudi zmagal in dosegel 5. najboljši čas tekmovanja.
Rezultati veleslaloma:
Ženske C (nad 40 let)
I. Šuštar. Pionir. 46.82; 2. Palka. Krka, 48.81; 3. Furlan. ZCD, 49.35; 6. Katarina Turk. IMV. 1:00.98.
Ženske B (30 - 40 let)
I. Bukovec. Krka. 43.55; 2. Mulan, Krka, 46.71; 3. Avbar. Novoles, 49.61; 11. Marija Hostnik, IMV. 56.85.
Ženske A (do 30 let)
L Gačnik. VVO, 46.25; 2. Jerman. Gorjanci. 48.46; 3. Pucelj. Krka, 49.16; 5. Mojca Slak. IMV. 50.35.
Moški D (nad 50 let)
I. Bavdek. Iskra Žbk. 45.97; 2. Košir. Iskra Tenel. 46.56; 3. - 4. Šonc in Bele. oba Krka, 46.99; 9. Vlado Marolt. IMV. 51.73; 10. Marjan Potrč, IMV. 54.15.
Moški C (40 - 50 let)
L Jože Turk. IMV. 53.84; 2. Mirko Fink. 55.41, oba IMV; 3. Peter Henčič. Novoles, 55.96; 4. Slavko Bračko, IMV, 57.94. Moški B (30 - 40 let)
L Turk. Krka, 52.76; 2. Ravbar. 52.78, 3. Novinec 53.07, oba Novoles; 20. Stane Goltez, 21. Franc Žvan. 25. Rudi Mraz. 26. Jože Hartman. 28. Brane Pavec. 35. Marko Rajkovača, 36. Drago Čigoja. vsi IMV. Moški A (do 30 let)
I.	Pucelj. SDK. 53.34; 2. Rešctič. Iskra Šcntj.. 54.71; 3. Hadič, Gorjanci. 54.94; 8. Stanc Bukovec, 57.12; 11. Damjan Kotnik. 57.97; 16. Marjan Bradač. 21. Miran Črtalič. 29. Franc Šolar. 31. Leopold Perme, 35. Janez Zupančič. 41. Brane Dolinar, 47. Bojan Jerak, 49. Jože Grubar, vsi IMV.
Ekipno—ženske:	Moški
L Krka 171 točk Krka 331
2.	Iskra Tenel 101 IMV 297
3.	ZCD 82 Iskra Tenel 273
4.	IMV 77	Novoles 268
5.	VVO 69 itd. Tov. obutve 178 itd.
Nastopilo je okoli 200 tekmovalcev. najboljši čas proge pa je postavil Peter Turk, Tovarna zdravil Krka.
kurir j t
INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI
C
Tekmovanje glede kakovosti med TOZD oziroma obrati
A. PRIKOLIŠKI PROGRAM
B. AVTOMOBILSKI PROGRAM
Februar 1988
1.	TOZD TO Ml 120.00 %
2.	TOZD TPD ŠM 120.00 %
3.	TOZD TPP ŠEN 113.32 %
4.	TOZD TAP BR 98.80 %
5.	TOZD TP NM 93.36 %
6.	TOZD TP CR 70.11 %
Maj 1987 - Februar 1988
1.	TOZD TO Ml 120.00 %
2.	TOZD TPP ŠEN 108.84 %
3.	TOZD TPD ŠM 104.32 %
4.	TOZD TP CR	96.40 %
5.	TOZD T A P B R 95.37 %
6.	TOZD TP NM 93.78 %
Najboljšo realizacijo v februarju in obdobju maj - februar je dosegla TOZD TO Mirna — več kot 120.0 (%).
POPRAVEK!
V Kurirju št. 2. z dne 11. februarja 1988 je podan napačen prikaz dosežene realizacije za januar 1988 v avtomobilskem programu. Pravilen vrstni red obratov (proizvodenj) je tisti, ki je podan v histogramu za januar 1988 za avtomobilski programa. Odgovoren za omenjeno napako je avtor prispevka.
Februar 1988
1. OBRATIH	120.00	%
2.OBRAT II	120.00	%
3.	OBRAT IV	107.60 %
4.	TOZD TADO BM 104.64 %
5.	OBRAT V	100.64	%
6.	OBRAT SUHOR 99.46 %
7.	OBRATI	83.39	%
Maj 1987 - Februar 1988
1.	OBRAT II	120.00 %
2.	OBRATSUHOR 106.13%
3.	OBRATIH	100.50	%
4.	OBRAT V	99.76	%
5.	TOZD TADO BM 98.05 %
6.	OBRAT IV	88.68	%
7.	OBRAT I	87.87	%
Najboljšo realizacijo v februarju in obdobju maj 1987 - februar 1988 je dosegel Obrat II. - več kot 120.0 (%). Posebno je treba omeniti doseženo realizacijo v Obratu V. za obdobje maj 1987 -februar 1988 - 99.76 %. kar je zelo blizu plana.
Služba informatike in planiranja kakovosti Nebojša Semen
I08.B.
9&4 95 4 938
120-110 -100-90-80-70-60-30-■40-30-20-10-
kakovosti je stalna dejavnost, ki se začne pri sami izbiri dobavitelja in se nadaljuje s kontrolo blaga na vhodu, v proizvodnji in v uporabi gotovih izdelkov s poročili servisne mreže.
Zagotavljanje vhodnih materialov
Pri celovitem (integralnem) sistemu zagotavljanja kakovosti izdelkov je izbira dobaviteljev ena od temeljnih dejavnosti v poslovnem sistemu in je urejena s pravilnikom (poslovnikom) o zagotavljanju kakovosti vhodnih materialov in izbiri dobaviteljev in drugih poslovnih partnerjev po kriterijih kakovosti.
Izbiro dobavitelja začne nabava z iskanjem ponudbe in nabavo vzorcev blaga, ki jih pregleda konstrukcija skupaj z kontrolo kakovosti in poda poročilo nabavi. Ko je določeno, kateri vzorec blaga oziroma dobavitelj najbolj ustreza, nabava naroči pri dobavitelju vzorčno serijo blaga, ki mora biti dovolj velika, tla se z njo preveri, ali je dobavitelj sposoben s serijsko proizvodnjo izdelati zahtevano blago ali ne. Po sprejetju in uporabi vzorčne serije naredi kontno oceno blaga komisija, ki jo sestavljajo poleg konstrukcije in kontrole tudi tehnologija pro-
(
Zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov
izvodnjc. Potrjevanje ustreznosti blaga je urejena z internim predpisom o homologaciji in predpisom o potrjevanju vzorcev.
Po pozitivni oceni vzorčne serije blaga sc izvrši ocena sposobnosti dobavitelja po testnem vprašalniku, kjer so . zajeta naslednja področja kakovosti:
— organizacija kontrole kakovosti,
-	kadrovska struktura kontrole,
-	razvoj novega izdelka,
-	reklamacije kupcev, kontrola vhoda materiala,
-	kontrola proizvodnega procesa.
-	končna kontrola,
-	kontrola delovnih sredstev in meril,
-	izobraževanje na področju kontrole in upravljanja kakovosti.
—	stimulacija za kakovost,
-	stroški v zvezi s kakovostjo.
Ko so tako ugotovljene proizvodne in organizacijske možnosti dobavitelja, da izdela predvideno količino blaga zahtevane kvalitete, se z dobaviteljem sklene pogodba o dolgoročnem sodelovanju. Sklenjena pogodba o dobavi blaga še ne pomeni, da bo dobavitelj dobavljal samo dobro blago, zato je potrebno organizirati stalno spremljanje kakovosti vhodnega materiala.
V ta namen je v službi kontrole kakovosti vhodnih materialov formirana kartoteka dobaviteljev, v katero se vnašajo podatki o dobavah blaga in reklamacijah kakovosti, ki jih sproži vhodna kontrola pri prihodu blaga, o reklamacijah v proizvodnji in reklamacije kupcev.
Na ta način je v kartoteki podana celovita slika kakovosti in zanesljivosti blaga in stalfia spremljava ocene dobavitelja, ali je sposoben dobavljati blago v ustrezni kakovosti, ter možnosti, da se začne pravočasno ukrepati pri kritičnih dobaviteljih za sanacijo kakovosti blaga.
Ivan Kecojevič SKK-NM
Tlorisne razporeditve
Pojem tlorisne razporeditve opredeljuje razporeditev notranjih funkcionalnih enot prikolice: kuhinje, toaletnega prostora, sedežno-spalnih enot. V sezoni 89 bomo v vseh serijah imeli 42 tlorisnih razporeditev.
Tržna odvisnost
Pirkolice ADRIE prodajamo cca 5 % doma, ostalo pa na zahodnoevropskem trgu. Intenzivnost prodaje po posameznih državah je naslednja: Francija, Italija, Nizozemska, Skandinavija (Švedska. Norveška, Danska), Nemčija, V. Britanija, Grčija, Švica, Avstrija itd.
Prikolice morajo upoštevati zahteve trgov glede na predpise, okus in ostale posebnosti različnih geografskih področij Evrope.
Vsakemu, ki se vsaj malo spozna na matematično kombinatoriko, bo kmalu jasno, da ob spreminjanju teh štirih parametrov, od katerih daje vsak vsaki prikolici neko posebnost, dobimo cel spekter različnih prikolic. To pa na eni strani povzroča težave tako pripravi proizvodnje kot tudi proizvodnji, na drugi strani pa trgu nudi ustrezno prodajno paleto prikolic.
Za novo sezono smo v TOZD Razvojni inštitut, TOZD Commerce in PVT v programu prikolic pripravili veliko novosti, s katerimi želimo poživiti, povečati in vrednostno oplemenititi našo prodajo. Z vsemi novostmi pa vas bomo seznanili po promociji programa prikolic za sezono 1989, ki bo predvidoma konec junija tega leta.
Stanislav Lukšič
Modelna politika programa prikolic za sezono ’89
S	pojmom modelna politika imenujemo zastopanost posameznih tipov prikolic v tekočem proizvodnem in prodajnem programu.
Zastopanost posameznih tipov razlikujemo po naslednjih parametrih:
—	seriji (družini), prikolic,
—	velikosti prikolic,
—	tlorisni razporeditvi in
—	tržišču, na katerem se prodaja.
V	nadaljevanju si poglejmo vpliv posameznih parametrov na modelno politiko.
Serija (družina) prikolic
V	dosedanjem razvoju smo oblikovali štiri serije (družine) prikolic, ki jih interno imenujemo A, B, C in D ali lahke, confort, de luxe in bivalne.
Za posamezne serije je značilno to:
V	seriji A so enostavne prikolice. Enostavnost je izražena v skromnem barvnem designu zunanjosti prikolice, v skromnejših zasteklenih površinah, v cenenih izvedbah obveznih zunanjih svetlobnih teles, v notranjosti pa predvsem zadostitvi osnovnih bivalnih potreb: kuhanju in spanju. Tako prikolice te serije nimajo toaletnega prostora, pri modelih, ki ga ima-
Krožki za izboljšavo proizvodnje v IMV
V 4.-5. številki Kurirja smo se seznanili z delovanjem KIP (krožek za izboljšavo prozvod-nje). Člani krožka so proizvodni delavci, ki evidentirajo in zbirajo proizvodne probleme, jih nato analizirajo, predlagajo rešitev in jo nato tudi izpeljejo.
Vse lepo in prav, samo v članku v točki 4. ni povedano, da je konstrukcijsko rešitev vozička podal tehnološki oddelek in ni podan izračun, kako je moč na račun enega vozička za prevoz oblog iz stranske montaže na montažo izdelati 3,45 voz. na dan več ter izboljšati produktivnost za 2 %.
Ne mislimo kritizirati zagnanih proizvodnih delavcev, vendar pa menimo, da je potrebno vsako pridobitev ali izboljšavo v proizvodnji pravilno ovrednotiti in obveščati delavce IMV o realnih rezultatih.
Pa naj se avtorji članka ne čutijo prizadete!
Tehnološki oddelek Proizvodnje 5
jo, pa je ta prostor opremljen samo z umivalnikom in ogledalom.
V	tej seriji so prikolice dolžine 3 do 4,4 m. Glede na to, da so v tej seriji najmanjše prikolice in da so skromno opremljene, so teže, teh prikolic najmanjše, zato se dostikrat poimenujejo kot LAHKE.
V	sezoni 89 je v tej seriji predvideno 7 različnih tipov, ki so namenjeni za prodajo predvsem Italiji, Franciji, Španiji, Holandiji, Grčiji in Belgiji. Zaradi skromne opreme pa prodaje teh prikolic ne predvidevamo v Nemčiji in Skandinaviji.
Za serijo B je značilna večja uporabnost prikolic, saj je opremljenost prikolic v primerjavi s serijo A dopolnjena predvsem s hladilnikom, gretjem in toaletnim prostorom. Zunanjost prikolic je bolj dekorativna, v notranjosti pa so uporabljeni nekateri dražji materiali, predvsem tekstil in svetila.
V	tej seriji so prikolice od velikosti 3,5 do 5,5 m.
Glede na to, da so prikolice te serije opremljene tako, da so primerne za zimsko in letno uporabo, jih imenujemo tudi CONFORT. V sezoni 89 je v tej seriji predvideno 19 različnih tipov, ki so namenjeni za prodajo v vseh državah razen v Škandinaviji.
Značilnosti serije C so: najlepša zunanjost in stil pohištva ter bogata oprema. Bogastvo opreme je predvsem:
—	v večjem hladilniku 75 1 (v seriji B samo 60 1),
-	v centralnem gretju (v seriji B samo peč).
—	v popolnejši opremi toaletnega prostora,
—	v dražjem tekstilu za blazine, naslone in zavese,
—	v rolo zavesah,
—	v triplamenskem kuhalniku, (v A in B samo 2 pl).
V	tej seriji so prikolice velikosti od 4 do 5,5 m. Ker so te prikolice najlepše in najbolje opremljene, jih imenujemo DE LUXE.
V	sezoni 89 je v tej seriji predvidenih 11 tipov, ki so namenjeni za prodajo predvsem v Skandinaviji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Nizozemski, Italiji in Belgiji.
Za prikolice serije D je značilno, da so namenjene bolj za bivanje (BIVALNE) kot potovanje. Po zunanjem in notranjem videzu so enake prikolicam serije C, opremljenost pa je dopolnjena z grelcem tople vode, priključkom za mestni vodovod, večjim hladilnikom ter prostorom za WC.
V	tej seriji so prikolice velikosti 6,4 do 8,2 m. V sezoni 89 je v tej seriji predvidenih 5 tipov prikolic, ki so namenjene za prodajo predvsem za Francijo, Italijo, Nemčijo, Grčijo in Anglijo.
Velikosti prikolic
Velikost prikolice določajo bivalna dolžina, širina in število osi. V novi sezoni bomo imeli 14 različnih dolžin in 3 širine prikolic. Prikolice do dolžine 5 m bodo enoosne, večje pa dvoo-sne.
Aktivnosti s področja tržnih raziskav
Gospodarska kriza v Jugoslaviji in z njo povezano padanje kupne moči prebivalstva zahteva od vsakega proizvajalca, ki želi svoje proizvode uspešno tržiti, da obvlada vse elemente trženja in ne le distributiranja svojih izdelkov. Tako je potrebno stalno spremljati dogajanja na tržišču, obnašanje in reakcije potrošnikov, ugotavljati tržni potencial in tržni delež, ugotavljati želje potrošnikov, analizirati vpliv ukrepov ekonomske politike na prodajo, izdelovati prognoze itd.
Zato je funkcija tržnih raziskav ena najpomembnejših predprodajnih aktivnosti.
Naj nanizamo samo nekatere izmed pomembnih nalog, ki so jih na tem področju opravili v preteklem letu:
—	komercialna politika (»Pre-paration commerciale«) za leto 1988 za Renaultove potrebe;
—	marketinška študija za terenska vozila na jugoslovanskem tržišču s posebnim poudarkom na možnosti plasmana terenskih vozil SDP;
—	kvartalno, polletno in letno poročilo o prodaji osebnih in dostavnih vozil na jugoslovanskem trgu;
—	mesečna komercialna poročila za potrebe RENAULTA;
—	tržna analiza s predlogom prodajnih cen B-40 in R-40 na jug. trgu;
— redno mesečno spremljanje in analiza cen ter prodajnih pogojev za lastna in konkurenčna vozila;
—	tekoče spremljanje vseh dogajanj na jugoslovanskem avtomobilskem tržišču in ukrepov s področja ekonomske politike, ki posredno ali neposredno vplivajo na prodajo avtomobilov;
—	opisi modelov 88 iz programa RENAULT;
—	analiza imagea IMV na osnovi objavljenih člankov v jugoslovanskih časopisih v letu 1986;
—	kratke analize za tekoče potrebe poslovnih organov.
Iz obsežnih analiz predstavljamo nekaj grafikonov. Ti so zanimivi za vsakogar, ki spremlja dogajanja v naši DO. Proizvodnja za še vedno priljubljene »katrce« je vsa leta naraščala — z večjim odstopanjem v letih 1981 in 1982.
Od celotne avtomobilske proizvodnje smo skoraj 70 % naših izdelkov izvozili.
Služba tržnih raziskav
Najbolj zanimive so seveda primerjave z našimi konkurenti. Po količini vozil smo 2. največji proizvajalec na jugoslovanskem trgu, vendar so prvi štirje najbolj prodajani modeli v letu 1986 na jugoslovanskem trgu iz programa ZCZ. Na 5. mestu je naš R-4, potem pa
Sport
9. SPAIS — avtomobilisti Slovenije na smučeh
V preteklosti so se nam večkrat ponujale priložnosti, da smo pomerili športne moči z ostalimi avtomobilskimi proizvajalci. Suhi stabilizacijski časi so število takšnih tekmovanj močno zmanjšali, zato smo bili toliko bolj veseli, ko se je razvedelo, da ponovno oživlja smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije — SPAIS!
Tokrat bi nam ga skoraj pokvarila blaga zima, saj je bilo 9. prvenstvo, katerega organizator je bila naša delovna organizacija, kar trikrat preloženo.
Želja organizacijskega odbora (Vlado Bahč — predsednik, Turk Jože — sekretar in člani Miro Jasnič, Anton Jakše ter Bogdan Kastelic) je bila, da tekmo organizira v Rogu — Crmošnjicah pa žal tega snežne razmere niso dopuščale. Alternativa je bila Rogla in s pomočjo predstavnikov UNIOR-ja iz Zreč je organizatorju uspelo tekmo dobro pripraviti in seveda speljati do konca. Rogla nas je vse ponovno navdušila! Urejena, brezhibna smučišča, čudoviti smučarski tereni, dobra gostinska ponudba so gotovo argumenti Rogli v plus! Da pa je bil dan ves enkraten je poskrbelo še vreme! Megla, ki nas je spremljala vso pot iz Novega mesta do Celja se je nad Zrečami razpršila. Pred nami je bil pravi idiličen zimski dan. Uspon po ovinkasti zasneženi cesti je bil za avtobus, ki je vozil naše tekmovalce, prava malenkost. Nekateri vozniki pa so morali na kolesa svojih jeklenih konjičkov montirati verige in potem je šlo...
Na 9. SPAlS-u je sodelovalo sedem delovnih organizacij. Avtomontaža-Ljubljana, Vozila — Gorica, Tomos in Cimos iz Kopra, Itas-Kočevje, Avto Radgona-Gornja Radgona, Industrija motornih vozil z ojačano ekipo s predstavniki Renault. Žal na prvenstvu ni bilo mariborskega TAMA in Avtokaroserista ter Tehnostroja Ljutomera.
Tekma se je točno pričela in 130 tekmovalcev se je spustilo med koli, da bi pomerili svoje moči. Spet so svoje odigrale maže, saj nekaterim po blagi strmini ni šlo nikakor in so si morali krepko pomagati s palicami. Pa saj rezultati niti niso bili tako zelo pomembni. Pomembno je bilo sodelovati, družiti se in se bolje spoznati. Naša ekipa je bila popolna in seveda smo
navijali za svoje, ki jim je šlo dobro od nog!
Ko so bili rezultati zbrani . i urejeni smo se spustili v dolino. V hotelu Dobrava v Zrečah je bila svečana podelitev kolajn in družabno srečanje. Vse udeležence je najbolj razveselila izjava predsednika organizacijskega odbora Vlada Bahča, da bodo ta srečanja ostala tradicionalna in še več, ko bo sneg skopnel bomo pomerili moči še v drugih športnih panogah!
In sedaj k rezultatom: največji in najlepši pokal so odnesli domov prvaki v generalni uvrstitvi:
Res, da je šlo bolj za šaht kot zares, a vseeno je malo treme na startu le bilo.
Takole je šlo med koli
In končno na cilju... In kakšen je čas?
FOTO: Seveda brez gasilskega posnetka ne gre, žal pa, kol običajno, vedno kdo manjka.
ŠPORT
1.	AVTOMONTAŽA - 276
2.	IMV - 255
3.	VOZILA - 222
MOŠKI EKIPNO:
1.	AVTOMONTAŽA
2.	IMV
3.	VOZILA
4.	TOMOS
ŽENSKE EKIPNO:
L AVTOMONTAŽA
2.	VOZILA
3.	IMV
Najboljši čas med moškimi je dosegel naš Bojan Petan (41,03) med ženskami pa Milojka Blaguš (46.69) iz Avtomontaže.
ms
Jt*
Tudi poslovodni odbor nas ni pustil na cedilu! Navijal je seveda za nas! Pavle Noč seje tudi spustil med koli in dokazal, da zna!
Najhitrejša med ženskami - Milojka Blaguš in Bojan Petan med moškimi sta se takole prijela za roke in zagugala na stolih, ki sta jih dobila za nagrado.
Po tekmi so se seštevali časi in nam ni dosti manjkalo, da bi bili v generalni razvrstitvi prvi. Drugo leto morda...
f rancoska ekipa, najboljši med njimi je bil kar direktor predstavništva Jean-Paul Hannoteaux.
Pokal 9. SPAIS je zasluženo dobila Avtomontaža!
IM V NOVO MESTO
Prijavnica za letovanje v
Podpisani ............................................ roj..................., stanujoč
......................................................., zaposlen v IMV - TOZD........
od leta ........ matična številka ............ želim letovati v počitniških kapacitetah IMV:
7 dni. 14 dni, 10 dni v terminu
od..............do..............(rezervna termina: od.............do..................in
od ............. do ............ — obvezno izpolni!) in sicer:
a)	v prikolici za ...oseb v kraju .......................................:...........
Kot koristnik prikolice v Privlaki naročam v počitniškem domu »DOBRODOŠLI«:
kosilo za ... oseb
večerjo za .. oseb
b)	v počitniškem domu »DOBRODOŠLI« (polni penzion).
Z MANO BODO LETOVALI:
razmerje
Priimek in ime	starost let	(zakonec, sin, hči, drugo)
1.
3	................................................................................................
4	................................................................................................
5	................................................................................................,
6	................................................................................................
7..................................................................................................
Od navedenih oseb je v IMV zaposlen(a) tudi .......................................................
Naročam prevoz v Privlako za......oseb (obkroži številko pred osebami, ki bodo potovale z avtobusom
IMV).
V počitniških prikolicah IMV sem nazadnje letoval leta 1986, 1987, (obkroži).
S podpisom prijavnice izjavljam, da sem podal točne podatke in se obvezujem poravnati vso škodo, ki bi nastala po moji krivdi ali krivdi oseb, ki bodo letovale z mano.
Soglašam, da še mi v primeru neopravičene odpovedi odtegne od OD 15 % stroškov letovanja, če podam odpoved od 22 do 30 dni pred pričetkom letovanja, 25 %. če podam odpoved 15 do 21 dni pred pričetkom letovanja, 50 % za odpoved od 8 do 14 dni pred pričetkom letovanja, 80 %, če podam odpoved od 1 do 7 dni pred pričetkom letovanja, in 100 %, če podam odpoved na dan letovanja.
Izjavljam, da imam v času letovanja odobreno koriščenje letnega dopusta.
V
dne
Podpis:
Podpis:
RAČUNALNIK IN MI
Osebni računalniki
V zadnjih letih se je uporaba osebnih računalnikov zelo povečala tudi v industriji. Konec lanskega leta smo tudi v IMV kupili dva osebna računalnika. Odločili smo se za tip PC/AT. Ta oprema je zelo razširjena na domačem tržišču, tako da z nabavo in servisiranjem ni težav. Za ta tip osebnega računalnika je izdelanih največ programov, ki so tudi dostopni na domačem tržišču.
Kratek opis osebnega računalnika
Osebni računalnik je po zgradbi podoben velikemu računalniku. Namenjen je samo enemu uporabniku (na velikega je priključenih 30 uporabnikov). Zato pa je ta uporabnik lahko popolnoma neodvisen od glavnega računalnika. Možna pa je tudi izmenjava podatkov med glavnim in osebnim računalnikom. EKRAN je namenjen prikazovanju teksta ali slik. Običajno omogoča prikaz 25 vrstic teksta. V vsaki vrstici je lahko 80 znakov. Prikaz je lahko v eni ali več barvah.
TIPKOVNICA je podobna tipkovnici na pisalnem stroju. Namenjena je vnosu podatkov v računalnik.
TRDI DISK se uporablja za shranjevanje podatkov (nadomešča fascikle). Ta disk je stalno v računalniku in ga ne moremo prenašati iz enega računalnika v drugega. Način zapisa podatkov je podoben zapisu na magnetofonskem traku. Na enem disku lahko shranimo 10.000 gosto tipkanih strani. Vsaka stran pa nam je dostopna v nekaj sekundah.
MEHKI DISK (disketa) je na videz podoben mali gramofonski plošči. Na en mehki disk lahko zapišemo 400 tipkanih strani znakov. Enostavno ga lahko prenesemo na drug računalnik in tam preberemo zapisane podatke. Namenjen je za varno arhiviranje podatkov s trdega diska in za prenos podatkov na drug računalnik.
CENTRALNA PROCESNA ENOTA so možgani računalnika. Omogoča izvajanje vseh operacij na računalniku. Brez te enote je osebni računalnik samo neumen terminal.
TISKALNIK je namenjen izisu podatkov iz računalnika na papir. Hitrost izpisa je 150 znakov na sekundo. Možno je uporabljati neskončen papir ali pa običajne liste papirja.
Možnosti uporabe
Osebni računalnik je namenjen enemu uporabniku. Upo-
rabnik ga ima na svoji delovni mizi in mu je stalno na razpolago. Da ne bi bil uporabnik takega računalnika zaprt samo v lasten krog informacij, je možna tudi občasna povezava z glavnim računalnikom. Tipična opravila, ki jih omogoča osebni računalnik, so:
— Pisanje, shranjevanje, po-pravljenje in tiskanje dopisov. -Za popravljanje napak nam teksta ni potrebno izpisovati na papir, ker ga lahko prečitamo na ekranu. Možno je zelo hitro iskanje starih dopisov. Tekst lahko izpisujemo na papir kolikokrat želimo.
— Sestavljanje in preračunavanje podatkov v tabelah. — Če delamo plane v več verzijah, je primerjava verzij lahko takojšnja. Vse izračune opravi računalnik. Možen je tudi takojšen prikaz tabelaričnih rezultatov v
Konstruiranje
CAD (Computer Aided Design - računalniško podprto konstruiranje) je mlajša računalniška panoga, ki se izredno hitro razvija in uveljavlja. Je podskupina CAE (Computer Aided Engineering — računalniško podprta tehnika), le-ta pa z ostalimi skupinami ĆAM (računalniško podprta proizvodnja),CAP (računalniško podprto planiranje) in CAQ (računalniško podprta kontrola kvalitete) tvori CIM (Computer Integrated Manufacturing - računalniško integrirana proizvodnja). Cilj vsake tovarne je, da doseže čim višjo stopnjo tega razvoja, to je CIM. Ta razvoj gre tako hitro naprej, da že sedaj vse avtomobilske in prikoliške tovarne v svetu, ki se lahko pohvalijo z ustreznim nivojem kvalitete, uporabljajo CAD pri svojem delu. IMV ima zdaj velike možnosti, da se priključi razvitim na tem področju.
Leta 1985 so se začele izvajati prve aktivnosti na področju možnosti uvajanja 2 D (dvodimenzionalnega) risanja in konstruiranja, pridobivanja potrebne opreme in izobraževanja kadrov. Celoten sistem je zasnovan tako, da bo mogoče v prihodnosti preiti iz 2 D konstruiranja tudi na 3 D telesno modeliranje, 3 D površinsko modeliranje ter generiranje in izdelava NC programov. Poleg tega se na računalniku lahko uporabljajo tudi najrazličnejši aplikativni programi za reševanje inženirskih konstrukcijskih nalog, kot je npr. MKE (metoda
več različno oblikovanih diagramih. Vse, kar vidimo na ekranu, se lahko takoj natiska na papir.
— Konstruriranje. — Namesto risalne deske in papirja lahko uporabljamo za izdelavo tehničnih risb ekran osebnega računalnika. Možno je poljubno izbiranje merila risbe, avtomatično kotiranje, enostavno dodajanje standardnih kosov...
- Optimiranje s programi za linearno programiranje. -Lahko uporabljamo programe za optimalen razrez, razporeditev in zasedenost strojev itd.
— Mrežno planiranje.
— Manjši informacijski sistemi. — Manjša skupina podatkov se občasno prebere z glavnega računalnika, se dopolni z novimi podatki in obdela na osebnem računalniku. Rezultati se potem pošljejo nazaj v glavni računalnik.
Osebni računalniki v IMV
Trenutno imamo v IMV dva osebna računalnika (sektor kon-
trole kvalitete in organizacijsko info. sektor). V SKK računalnik že uporabljajo za pisanje tekstov in izdelavo tabel. V OIS pa ima osebni računalnik skupina za uvajanje osebnih računalnikov v IMV. Naloge te skupine so:
—	strokovna pomoč pri nabavi strojne in programske opreme za osebne računalnike;
—	prikaz uporabnosti in pomoč pri uvajanju osebnih računalnikov;
—	programiranje manjših informacijskih sistemov;
—	povezava info. sistemov na osebnih računalnikih z računalniško podprtim info. sistemom IMV na glavnem računalniku. Na osebnih računalnikih ne smemo graditi info. sistemov, ki bi bili sami sebi namen;
—	izmenjava izkušenj med uporabniki osebnih računalnikov;
—	izobraževanje uporabnikov osebnih računalnikov v IMV ali pri zunanjih institucijah.
OIS:
f jf Vlado Starič
kunr
s pomočjo računalnika
končnih elementov s programskim paketom BERSAFE).
Trenutno imamo instaliran računalnik MicroVAX II. To je 32-bitni računalnik proizvajalca DIGITAL s centralnim pomnilnikom 9 Mbyte, sistemskim diskom 583 Mbyte in tračno enoto 95 Mbyte. Poleg tega imamo dva grafična terminala TEKTRONIX 4207 (resolucija 640*480 točk) in en terminal TEKTRONIX 4125 (resolucija 1280*1024 točk) s pripadajočo opremo (miška, tableta) ter pisalnik LA 210 proizvajalca DIGITAL. Naročena imamo še dva TEKTRONIX-ova grafična terminala serije 4207 in 4125 in risalnik CALCOMP z možnostjo risanja risb do velikosti formata A0. S to opremo, ki je zdaj na voljo, so ustvarjeni vsi pogoji za uspešno uvajanje CAD v kon-trukcijo, ko pa bo oprema kompletna, bomo lahko solidno pokrili potrebe ene izmed dejavnosti, s katero se ukvarja TOZD RI (konstrukcija prikolic ali gospodarskih vozil). Za solidno pokrivanje celotne dejavnosti pa bi bilo potrebno širiti kapacitete.
Na MicroVAX-u II je instaliran operacijski sistem VAX/ VMS Version 4.6 in grafični programski paket DIAD proizvajalca CADCentre Cambridge. DIAD temelji na interaktivnem delu med računalnikom in uporabnikom. Pri tem uporabimo računalnik za kreiranje, transformacije in prikaz podatkov v obliki slik in simbolov. Pri tem je slika sestavljena iz osnovnih geometrijskih elementov: točk, črt, krogov, krivulj, tekstov...
Glavne prednosti računalniške grafike so:
—	povečana produktivnost konstruiranja (3 do 10-krat, v posebnih primerih pa celo večkrat),
—	izboljšana kaliteta konstrukcij.
—	povečana standardnost in
—	kreiranje baze podatkov za proizvodnjo.
Največji časovni prihranek se doseže pri risanju načrtov, kjer se uporabi veliko standardnih elementov iz knjižnice simbolov ali če se uporabijo večkrat uporabljivi modeli iz knjižnice modelov. Poleg tega se veliko prihrani pri:
-	veliki ponovljivosti elementov,
-	simetričnosti elementov,
-	zrcaljenju elementov,
-	premikanju elementov pri risbi,
-	povečevanju in zmanjševanju elementov,
-	rotacijah elementov,
-	šrafiranju površin,
-	kotiranju elementov in
-	uvajanju sprememb na obstoječe načrte.
Pravilnost odločitve TOZD RI je nesporna. Razviti svet je na področju CA D/CA M dosegel že tako visoko stopnjo razvoja, da so vsi tisti, ki se ne razvijajo v tej smeri, v veliki nevarnosti, da bodo v celoti še bolj zaostali. Zaradi tega je nujno, da se naša delovna organizacija intenzivno začne razvijati tudi v tej smeri. Za to so vsi pogoji.
Franc Brcar flf Bojan Jcnkole
kurir
BREŽIŠKA STRAN
Po novem peš?
Že nekaj mesecev poslušam (pa tudi sam se jih udeležujem) prepiranja okoli tega, kdo se bo in v katero smer se bo odpeljal z našim edinim službenim osebnim vozilom. Z našo (ki pa ni čiso naša) zgarano potrpežljivo, ekonomično in nekoč novo »kat-rco«. Smo TOZD, ki je od matične delovne organizacije oddaljen 48 kilometrov. Imamo direktorja, delegate, strokovne delavce, nabavnike, serviserje, ki dnevno nujno potrebujejo službeno vozilo, saj je od njega marsikdaj oziroma pogostoma odvisen uspeh njihovega dela in s tem poslovanja TOZD.
Kako vse te potrebe pokriti in uskladiti, če je na razpolago samo eno vozilo?
Plačevanje dragih kilometrin posameznikom, ki so voljni dati na razpolago Industriji motornih vozil svoje vozilo, verjetno ni najekonomičnejša rešitev.
Obljub, da bomo v kratkem dobili novo vozilo, imamo sicer veliko na zalogi, žal pa niso vozne, pa tudi registrirati jih ne moremo.
IMV je speljal!
if jTv,
Ti, kaj se pa ti gredo?
—	Hočejo opravljati službene dolžnosti, pa nimajo pravega vozila.
Kaj pa bi morali imeti?
—	Avtobus!!!
Slovi rT^i 396, P3SaVIMV4661189 (604+585).
Kegljanje	E s
V okviru letošnjih delavskih športnih iger občine Brežice so prvi startali kegljači in (prvič) kegljačice. Tekmovanje je potekalo za moške v borbenih igrah, dekleta pa so metala dvakrat po petdeset lučajev. Rezultati naših so bili sicer nekoliko skromnejši kot pred leti, razveseljivo pa je, da je ta oblika rekreacije ponovno oživela, saj se redne rekreacije ob četrtkih udeležuje kar lepo število delavcev. Naš TOZD so zastopali naslednji tekmovalci:	Bojan Kolar,
Stanko Grdovič, Ivan Mavrano, Marjan Vervegar, Stjepan Babič, Vojko Božič, Janko Hotko, Ljubica Priveršek, Darja Lopatič, Mirjana Ljubič, Mojca Lovše.
REZULTATI:	Moški:	1.
Društvo upokojencev 952, 2. Obrtno združenje 936, 3. Agro-servis 921,4. Slovin891,5. Opekarna in GG po 890, 7. KIK 886, S. CD 878, 9. Posavje 872, 10. TRZ 839, 11. Agraria 830, 12. SCT 789,	13. IMV 782,
(370+412), 14. Terme 770, 15. VIO 71 in 16. Srednja šola 639.
Streljanje
Občinska strelska zveza Brežice je priredila tekmovanje za občinsko »Zlato puščico«. To je najbolj množična strelsko tekmovanje v Sloveniji, v katerem v enotni kategoriji nastopajo strelci in strelke mednarodnega in nacionalnega programa. Skoz družinska, občinska in regijska tekmovanja se bo v boju za uvrstitev v republiški finale, ki bo letos 27. marca v Kamniku, med sabo pomerilo nad dva tisoč strelcev.
V tem »malem maratonu« — strelja se na 60 strelov - je bil vrstni red na občinskem tekmovanju tak:
1.	Ernest Sečen (IMV) 533
2.	Robert Kranjc (IMV) 519
3.	Bojan Sotler (IMV) 506
4.	Vlado Kršlin (IMV) 498
5.	Jože Škofljanc (lesar) 493
6.	Ivan Omerzo (Agroservis) 482
7.	Vašo Vesič (IMV) 444 itd. Prvi trije so se uvrstili na regijsko prvenstvo.
E. S.
Rekreacija pozimi
Udeleženci tečaja za organizatorje rekreacije, ki smo letni del opravili lani v Poreču, smo se tokrat zbrali v Cerknem, naselju, ki je bolj kot po smučanju znano po znameniti partizanski bolnišnici Franji. V zadnjem času pa se pospešeno usmerjajo v zimski turizem. S pomočjo tovarne elektrotehničnih elementov so zgradili lep hotel, ki vsebuje tudi bazen, kegljišče in trim kabinet ter na bližnjem Črnem vrhu uredili smučišča, ki jih bodo v kratkem še razširili.
V tem okolju, ki je za rekreacijo delavcev zelo primerno tudi v poletnem času, smo se tečajniki v treh dneh seznanili z organizacijo rekreacije in rekreativnih tekmovanj na snegu, s praktičnimi postopki pripravljanja in vzdrževanja smučarske opreme, z napotki v zvezi s turnim smučanjem, z varnostjo na smučiščih in s podobnim. Program je trajal dnevno po dvanajst ur - od devetih zjutraj do devetih zvečer.
Predavatelji dr. Herman Berčič, mag. Cveto Pavčič, naš nekdanji olimpijec, in Ivo Tomc so nam zelo razširili znanje in nam
vcepili nekaj novih spoznanj in pogledov na oblike rekreacije na snegu.
Sedaj nam manjka samo še sneg in...
E. S.
Nekaj kratkih...
-	VČASIH so se naši prodajalci jezili na nas, češ da imajo težave s prodajo prikolic, ker kar naprej zaostajamo za planom. Letos, ko smo ubrali novo »vižo« in plan presegamo, pa prodajalci spet negodujejo, da ne morejo prodati toliko prikolic...
-	DELAVSKI SVET je naš najvišji organ samoupravljanja in njegove sklepe bi morali spoštovati. To dejstvo pa je očitno malo mar našim kadilcem, ki kljub prepovedi s strani omenjenega najvišjega organa samoupravljanja še naprej vneto usmrajujejo okolje (tako v pisarnah kot v jedilnici).
— VOLITVE so za nami. Dobili smo število novih delegatov v najpomembnejših samoupravnih organih, kot so delavski svet, disciplinske komisije, samoupravna delavska kontrola in podobno. Upamo, da bo kdo poskrbel za primerno izobraževanje teh delegatov, da bodo ti vedeli, kaj je njihovo delo in da jim bomo lahko še bolj zaupali.
E.
Industrijska higiena si vse prepočasi utira pot v naše okolje. Menda je eden redkih, ki se ves svoj delovni čas bori proti smetem in ostali nesnagi, naš čistilec Ivan Zorko.
Majhen požarček nastal zaradi malomarnosti, ki pa se je iztekel srečno
Res imamo v Tovarni avtomobilov zaposlene izurjene poklicne gasilce, poleg njih pa smo tudi sami organizirani v društvo prostovoljnih gasilcev, ki venomer bdijo nad malomarnostjo. Gasilci vedo povedati: če pričnemo gasiti požar v prvi minuti, ga lahko pogasimo s kozarcem vode, v drugi minuti z vedrom vode, v tretji minuti pa ga včasih ne moremo pogasiti niti s cisterno vode, še posebej, če izbruhne v pisarniškem prostoru takrat, ko smo vsi doma. Tako je bilo tudi v primeru, ki ga predstavljamo na fotografiji.
Zgodilo se je v neki zelo pomembni administraciji 9.
marca 1988, ko so vrla dekleta oziroma žene mogoče še slavile dan žena ali pa že dan mučenikov in so si za priboljšek malo pred koncem dela kuhale kavico. Kavico so spile, kuhalnik pa pozabile izključiti.
Zgodila se je sreča v nesreči, da je ta popoldan prišla v tisti prostor snažilka. Ugotovila je, da diši po dimu, kjer pa je dim. je tudi ogenj, si je mislila in temeljito preiskala vse prostore. »In glej ga zlomka, pa res gori pokrov omarice za kuhanje kavice!« Vestno je stekla po vedro vode in ogenj pogasila, kar ji je uspelo še v prvih dveh minutah.
'Ta, recimo anekdota, naj nam
bo v trajen poduk, saj primerov, da gori kuhalnik brez kontrole ali pa cigaretni ogorek v košu za smeti, ni malo. Sreča pa nam ne bo vedno služila.
Zavedati se moramo, da taka malomarnost lahko povzroči
neprecenljivo škodo. Ker ne bo vedno popoldanske delavke, ki opravlja dela in naloge snažilke, in da bo tako vešča, da bi ji uspelo pogasiti požar v drugi minuti.
kurir m L
Kam na letovanje?
GORENJSKA - 3 prikolice bomo postavili ali v Avtokampu ŠOBEC (pri Bledu), ki je eden naših najbolj urejenih kampov, ali v Bohinju (pri hotelu Zlatorog). Oddaljenost od Novega mesta je cca 120 km, do Bohinja cca 155 km. Prikolice bomo polnili po prispelih prijavah in terminov ne opredeljujemo.
PRIVLAKA - Počitniški dom »DOBRODOŠLI« - v centru Privlake. Koristi se polni penzion, lastna restavracija, konoba, plaža oddaljena 50 m, 2 igrišči za balinanje. Sobe so dve, tri in štiriposteljne (pogradi za otroke), tuš in WC v etaži. Dopust je možno koristiti od 18. 6. do 10. 9. v 7-dnevnih terminih, v primeru prostih kapacitet tudi 14 dni.
PREVOZ: avtobusni prevoz bo organiziran vsako soboto z odhodom ob 6. uri izpred IMV (Zagrebška cesta) in povratkom v Novo mesto med 21. in 22. uro na relaciji Novo mesto — Privlaka (kamp in počitniški dom) — Novo mesto.
OSTALO:	Prikolice so
opremljene z vso notranjo opremo in posodo ter baldahinom in zunanjimi stoli in mizo. S >cboj je treba imeti jedilni pribor. posteljno perilo, krpe in čistila.
Počitniški dom je kpl. opremljen. s seboj je treba imeti brisače.
CENE: Najemnina prikolic na dan za Privlako, Kaštel Stari in Gorenjsko.
—	Najemnina prikolice na dan v RABCU je 15.000 din.
—	Cena polnega penziona v počitniškem domu »DOBRODOŠLI« v Privlaki je 13.000 din na osebo, otroci do 7 let imajo popust 30 % (9.100 din), za zunanje koristnike je penzion
20.000	din.
—	Cena prevoza Novo mesto -Privlaka — Novo mesto je:
13.000	din na osebo za delavce IMV,
10.000	din za otroke od 7-15 let,
brezplačno za otroke do 7 let.
—	16.000 din za ostale koristnike. cena v eno smer je 8.000 din.
—	Nižje cene najemnine prikolice in penziona veljajo za delavce IMV, upokojence IMV in ožje družinske člane (zakonec, nepreskrbljeni otroci), za vse ostale veljajo cene zunanjih koristnikov.
—	Turistična taksa in prijava še nista znani, plača se v posameznih krajih, razen v Privlaki, kjer bomo takso obračunali s celim paketom.
—	V času predsezone (do 2/7) in posezone od 27/8 naprej) velja za delavce in upokojence IMV 40 % popust pri najemnini prikolice in ležiščih.
Št. ležišč	Delavci IMV	Zunanji člani
3	4.800 din	10.000 din
4	6.000 din	12.000 din
5	7.200 din	15.000 din
6	9.000 din	18.000 din
več kot 6	11.000 din	22.(KK) din
—	Dopustniki v avtokampu Privlaka imajo možnost naročiti se na kosilo in večerjo v počitniškem domu, in sicer ob prijavi, oziroma najkasneje 7 dni pred odhodom. Naročilo velja za ves čas letovanja, za kar boste prejeli posebne bloke. Hrane brez blokov ne bo možno koristiti v naši restavraciji.
Kosilo - od 12.-14. ure -
4.000	din
Večerja — od 19,—21. ure — 3.500 din
-	Cene prehrane so informativne. če bo potrebno bo o spremembah naknadno razpravljal odbor za družbeni standard pri DS DO IMV.
Vsi koristniki uslug bodo ob pravočasni prijavi (do 20. aprila) imeli možnost plačila v 5 mesečnih obrokih, sicer ustrezno manj.
PRIJAVE: Priloženo prijavnico natančno in čitljivo izpolnite z resničnimi podatki in jo dostavite najkasneje do 20. aprila 1988 v DSSD - službo družbenega standarda.
Proste kapacitete bomo po sklepu odbora za družbeni standard ponudili drugim koristnikom po 20. aprilu 1988.
V času »d 23. 7. d« 13. 8. imajo izključno prednost letovanja delavci TOŽI), ki imajo obvezen kolektivni dopust.
POSEBNO OPOZORILO:
Še enkrat opozarjamo vse interesente, da podajo točne podatke o vseh osebah, ki bodo letovali z vami (prav tako spremembe), sicer bo letovanje onemogočeno.
Vse potrebne informacije lahko dobite v službi družbenega standarda, tel. interna 85.
Družbeni standard
Poslovanje
Oh, ti naše poslovanje, tako si kot čisto žganje, kdor te sam en glažek spije, poln je bujne fantazije.
Nekaj naših te je pilo in se vsem je zasuknilo, državo našo zavodih, da smo v pufih se 'zgubili.
Zdaj pa v'n ne mor’mo več. ker je žganja že preveč, pa če hočeš ž'vet' u miru. pustimo žganje zdaj pri miru.
Raj' ga zlijmo tja na cesto, naj ga pije celo mesto, pijmo ga tako močno, da rentabilnost dočakamo.
(srednješolca) Aleš in Mojmir
AFORIZMI
Ko je sadove tujega dela naložil v tujini, nam spet naklada doma.
Tako dobro mu je v delavskem razredu, da je sklenil postati večni repetent.
Nisem plačnik dolgov moje žene, ki me žene med nerazvite!
Ali moramo praznino v proizvodnji napolniti z državnimi in verskimi prazniki?
Za žepne znanstvenike je politični prisilni jopič - lahka konfekcija.
Ni se mogel več rešiti, ko je zdrknil iz revolucije v resolucijo.
Pred otvoritvijo salona avtomobilov
DB
Približuje se najpomembnejša sejemska prireditev za avtomobilsko industrijo pri nas — beograjski salon avtomobilov. Na njem se vsako leto zberejo vsi domači in večina tujih proizva-jaleev, ki predstavijo svojo najnovejšo ponudbo.
Industrija motornih vozil se bo na salonu predstavila s svojim avtomobilskim in prikoliškim programom. V sodelovanju z Renaultom bo na svojem razstavnem prostoru v hali 3. predstavila celotno prodajno ponudbo od R-4 do novosti:
reševalno vozilo ESPACE in R-5 TR, prirejena za avto šole. Posebna zanimivost bo svetovni rekorder v najmanjši porabi goriva na 100 km — renault VESTA 2, ki ga zaradi njegovih lastnosti upravičeno lahko imenujemo »avto prihodnosti«.
\led novostmi Renaulta na letošnjem salonu avtomobilov v Beogradu bo tudi renault espace, namenjen zdravstvenim službam!
/
Iz prikoliškega programa bo IMV predstavila novo serijo ADRIA OPTIMA in nekaj izvoznih modelov prikolic, ki so se na zahtvnem zahodnoevropskem tržišču že uveljavile.
Že pred otvoritvijo salona bomo 23. 3. pripravili v Beogradu tiskovno konferenco za novinarje vseh največjih časopisnih in RTV hiš v Jugoslaviji.
V času salona bo tradicionalno srečanje predstavnikov naše trgovske mreže.
S prisotnostjo na salonu v družbi z Renaultom ostajamo med glavnimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov.
Oddelek TKI
Različne barve —
Ko smo v začetku leta pripravljali plan izvajanja obveščanja v kolektivu, smo posebno pozornost posvetili KUR1RJU-
informatorju.
Osnovna in najpomembnejša prednost informatorja je, da vas prek njega lahko najhitreje obvestimo o vseh pomembnejših dogodkih. Izhaja po potrebi in v različni nakladi, kar je pač odvisno od pomembnosti informacije. Samo pisanje in razmoževa-nje (praviloma v eiklostilni tehniki) Informatorja ne predstavljata posebnih težav, povsem drugače pa je z raznašanjem. Ponekod Informator zamuja za nekaj dni (če se konkretni osebi, si je — če sploh je — zadolžena za raznašanje po službi, ne zdi ravno zanimiva). Žal bo ravno 'n najtežje narediti red. saj je človeški faktor vse prevečkrat neobvladljiv. Za sedaj pa smo se lotili predvsem vsebine Informatorja.
Tako bo Kurir—Informator Poslej izhajal v treh različnih barvah, od katerih ima vsaka svoj pomen. Novi barvi Informatorja sta rdeča in rumena.
različne vsebine
V	RDEtEM INFORMATORJU bodo objavljene informacije s samoupravnega in družbenopolitičnega področja.
V	RUMENEM INFORMATORJU bodo objavljene ostale informacije (razprodaja, dopusti. kultura, šport, ipd.).
V	MODREM INFORMATORJU pa bomo objavljali informacije o gospodarjenju.
Pri vsebinskem oblikovanju Informatorja ločimo tri načine:
1.	Dokončno oblikovane tekste, ki jih v razumljivem jeziku pripravljajo strokovne službe, pooblaščeni strokovni delavci, poslovodne strukture. DPO in samoupravni organi, besedilo ostaja povsem nespremenjeno.
2.	Načelno (okvirno) oblikovani teksti, ki jih v neobdelani obliki (brez naslova, slogovne urejenosti, s slovničnimi pomanjkljivostmi) dobimo iz prej omenjenih virov. Takšne tekste obvezno v celoti urejamo. Urejeno besedilo pa mora verificirati avtor.
3.	Informacije, ki jih sprejemamo ustno.
Takšne informacije bodo le izjemna oblika, dajejo pa jih lahko lc delavci s posebnimi pooblastili in poslovodni organi v zelo nujnih primerih. Odobritev za objavo takšnih informacij v primeru delikatnosti da podpredsednik PO za splošne in kadrovske zadeve.
Informacije vsebinsko in oblikovno ureja odgovorni organizator obveščanja, izjemoma tudi pom. vodja KPS.
Vse navedeno velja tudi za informacije, ki jih prispevajo DPO ali samoupravni organi.
Splošno pravilo je, da mora Informator iziti istega dne. ko je oddelek za obveščanje prejel besedilo v eni od treh omenjenih oblik.
Kurir—Informator bo izhajal v povprečni nakladi 600 izvodov, seveda pa bo v primeru pomembnejših informacij večja in obratna.	.
Zakaj še vedno težave z boni za malico?
Nemara smo toliko zreli, razsodni in pismeni, da nam ni potrebno v celoti pogrevati obrazložitev za uvedbo novega sistema bonov za malico, ki je pričel veljati februarja letos. Podčrtajmo ponovno, da je novi sistem barvnih časovno omejenih bonov le prvi korak k racionalizaciji poslovanja družbene prehrane, h krepitvi reda in ne nazadnje ukrep zoper dobičkarsko »švercanje z boni«.
Čeprav običajno prve mačke mečemo v vodo, je videti, da je velika večina delavcev dojela smisel teh sprememb in da sistem začenja delovati. To pomeni, da bomo čez čas, ko se bo uveljavil, nadaljevali z uvajanjem novega sistema organizacije obračunavanja stroškov, z izboljševanjem tehnologije priprave in delitve malice in v prvi vrsti njene kakovosti.
Pa imamo kljub temu težave! Ni jih veliko, a so še toliko bolj nekulturni (beri nesramni) tisti, ki nočejo razumeti, da je veljavnost bonov časovno omejena na tisti mesec, ki je na njem zapisan. Konkretno: v marcu nihče ne more uporabljati oz. vsiljevati našim kuharicam bona iz februarja, ker ne velja! Če pa so mu boni ostali iz februarja, ker je bil na BOLNIŠKI, SLUŽBENEM POTOVANJU, REDNEM DOPUSTU, VOJAŠKIH VAJAH in podobno (glej 53. člen pravilnika o povračilih stroškov) in jih ni porabil, jih bo pa potreboval v marcu, naj gre k odgovorni tovarišici, recimo, da ji je ime Tončka in da dela v sektorju tehničnih storitev, in naj te bone zamenja. Tovarišica bo to storila le pod pogojem, če je delavec upravičen oziroma če so razlogi, ki smo jih že omenili. V nobenem drugem primeru pa ne! In še to bo veljalo samo do trenutka, ko bomo spremenili sedanji sistem in vpeljali nov
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in IO OOZS za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
Janez Agnič TOZD TO Črnomelj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame se zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
Ivanka Vrlinič, TOZD TO Črnomelj
Pa še nekaj. Problemov z boni ne rešujte z delavci družbene prehrane, ker s tem nimajo nikakršne zveze.
Dogovorite se z vašo poen-terko oziroma osebo, odgovorno za obračun delovnega časa in načrtovanja stroškov prehrane v vaši organizacijski enoti oziroma TOZDU.
Prepričani smo, da je z malo dobre volje in razumevanja moč preprečiti nekatere nesporazume, katerim smo bili v zadnjem času večkrat priča.
sistem načrtovanja in obračunavanja malice.
Torej, še enkrat: vsi, ki so vam ostali neizrabljeni boni za malico iz preteklega meseca, ker ste bili na bolniški, rednem dopustu, službenem potovanju, ali ste bili zaradi kakšnih drugih razlogov upravičeno odsotni poln delovni dan, lahko te bone zamenjate za veljavne pri vaši poenterki!
Seveda lahko zamenjate le tolikšno število neveljavnih bonov, kolikor imate na kontrolnem listu za minuli mesec vpisanih dni upravičene odsotnosti.
Poudarjamo tudi, da skupno število bonov (torej tistih zamenjanih za neveljavne iz preteklega meseca in rednih za tekoči mesec) ne more biti večje od števila delovnih dni v tekočem mesecu.
V nasprotnem se bodo začeli pojavljati presežki, proti katerim se borimo prav s časovnim omejevanjem veljavnosti bonov.
Če pa kdo ne malica redno in se mu boni kopičijo, je to njegov osebni problem in teh bonov ne more zamenjati za nove. Podčrtajmo — menda delamo to že stotič — da naši stroški za malico niso sestavina osebnega dohodka in zaradi tega nihče ne more retroaktivno uveljavljati kakršnihkoli pravic, razen, da redno vsak dan, ko je na delu, malica in bone normalno troši.
Povsem razumljivo je, da ni stoprocentnega sistema in da so tudi pri malici specifični pojavi in problemi, o katerih se je treba po človeško dogovoriti in včasih tudi malo potrpeti. Če gre na primer nekdo med rednim delovnim časom za nekaj ur na
Tresla se je gora — brez razloga!
Pri vsakodnevni prehrani, predvsem pa v večjih obratih, ki skrbijo za prehrano delavcev, neprestano preži tudi nevarnost okužb in obolenj, ki so posledica neprimerne hrane.
V higienskem pogledu mora biti hrana neoporečna. Zato so obrati in delavci, ki sodelujejo v proizvodnem procesu priprave hrane, podrejeni posebnemu nadzoru, ki ga izvaja za to določena inšpekcijska služba. Pred vsako delitvijo obrokov tudi v naši DO odgovorni delavci opravijo organoleptično oceno -preizkus hrane, pa vendar obstaja teoretična možnost, da se občasno med tolikimi delavci pojavi kakšen primer z motnjami v prebavi. Seveda pa ne gre vedno iskati vzrok v dopoldanski ali popoldanski malici.
Pred časom je bilo nekaj takšnih motenj opaziti v naši DO. V dveh primerih so delavci lastnoročno, ne da bi koga obvestili, odnesli obrok hrane na Zavod za socialno medicino in higieno z domnevo, da gre za pokvarjeno
hrano. Opravljena je bila analiza (vsaka stane 30 starih milijonov), s katero je bilo ugotovljeno, da je hrana neoporečna, kar pomeni primerna.
Opravljen je bil tudi higien-sko-sanitarni ogled obratov, vendar večjih nepravilnosti ni bilo.
In kaj sedaj? Velja za vse, ki se prehranjujejo v obratih družbene prehrane: v kolikor nekdo ugotovi, domneva, sumi, da s hrano nekaj ni v redu, je dolžan hrano reklamirati pri delavcu, ki je hrano delil! Le-ta pa je dolžan takoj obvestiti neposrednega vodjo oz. odgovorno osebo v družbeni prehrani. Če je potrebno iskati zdravniško pomoč, se prizadeti javi pri našem zdravniku, le-ta pa bo ustrezno ukrepal in, če je potrebno, tudi obvestil inšpekcijsko službo.
Toliko o tem, da si prihranimo nepotreben trud in dragoceni
čas!
iHIfir Marjan Jamnik
sestanek izven kolektiva, zlasti če tam dobi sejnino ali honorar, tedaj resnično ne more zahtevati še zamenjave tega dne neizkoriščenega bona.
To velja seveda za dobronamerne, če pa ima kdo drugačne namene, se bo pač moral sprijazniti, da počasi minevajo »stari dobri časi« I
HUfif Simo Gogič
ZAHVALA
Oh smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem OOS in sodelavcem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje.
Karolina Zupančič TOZD TA
IZ RENAULTA
Tokrat nam je naš sodelavec Emile Tarrare poslal v objavo pismo, ki ga je dobil od Avto-moto društva Novo mesto in ki zgovorno priča o kakovostih proizvodov Renaulta:
Poudarjamo, da smo že vrsto let vaša hvaležna stranka in izredno zadovoljni uporabniki vaših vozil, ki jih s posredovanjem IMV Novo mesto kupujemo za glavno prevozno sredstvo v cestnohitrostnem motociklizmu. Predvsem smo bili navdušeni nad vsestransko uporabnostjo vozila renault trafic, s katerim je tekmovalna ekipa našega motociklista, večkratnega jugoslovanskega državnega prvaka Alojza Pavliča, nekajkrat prepotovala večji del Evrope, ko je tekmovalec uspešno sodeloval na dirkah za evropsko in svetovno prvenstvo.
V letošnji tekmovalni sezoni je naša športna ekipa uporabljala vaše vozilo renault express dizel in moramo poudariti, da smo nad kvaliteto in zmogljivostmi relativno majhnega vozila nadvse prijetno presenečeni. Pavlič je s svojimi mehaniki z njim prevozil 74.000 km brez najmanjše okvare, seveda ob rednem servisiranju v pooblaščenem servisu Renault IMV in ob rednem vzdrževanju. Renault express nas je predvsem prijetno presenetil kot vlečno vozilo, saj je ekipa na vseh tekmovanjih uporabljala za bivanje in pomožni prtljažni prostor prikolico ADRIA-300 SL, mali express pa je vse obremenitve odlično prestajal in s pripeto prikolico na avto cestah dosegal povprečno potovalno hitrost celo nad 110 km/h ob porabi goriva 9 1/100 km, brez prikolice pa samo 7 1/100 km.
Hiter prevoz je za tekmovalca izredno pomemben, saj ima na vrhuncu sezone malo časa za prevoz z dirke na dirko, vmes pa je potrebno še pripraviti dirkalni motocikel. Pavlič je 1987. tekmoval na sedmih dirkah za prvenstvo Jugoslavije in osvojil
2.	mesto v kategoriji do 80 ccm, na štirih dirkah za prvenstvo Evrope, kjer je bil v hudi konkurenci tovariških dirkačev na 25. mestu, in petih dirkah za Grand Prix, kjer je bil tudi tokrat najuspešnejši Jugoslovan z dvakrat osvojenim trinajstim mestom (na G. P. Jugoslavije in G. P. Anglije).
In nazadnje se lahko pohvali-
Ko nas drugi hvalijo
mo, da imamo po zaslugi firme RENAULT trenutno v Jugoslaviji najboljše vozilo za poučevanje kandidatov v avtošoli. Renault 5 GL v tovarniški izvedbi za avto šolo smo kupili na beograjskem avtomobilskem salonu in doslej z njim opravili prek 1850 učnih ur oziroma prevozili prek 44000 km brez najmanjše okvare ob rednem servisiranju in vzdrževanju. Da je to zares izreden avto, pokaže že
primerjava z ostalimi vozili v naši avto šoli, ki so jugoslovanske izdelave in imamo z njimi težave že, ko jih pripeljemo iz trgovin, pri 45000 km pa običajno že drugič menjamo sklopko. Vozilo renault 5 GL se je v času uporabe odlično izkazalo v vseh pogledih, tako v voznih lastnostih in kot izredno mehko, prožno in lahko vodljivo, zaradi velikih in nizkih steklenih površin nadvse pregledno; ne
nazadnje je za nas pomembno tudi to, da porabi skoraj neverjetno malo goriva, saj povprečno porabi samo 5,5 litra/100 km ob mestni vožnji kandidatov v avto šoli.
O tem vozilu pripravljamo tudi reportaže za jugoslovanske časopise in prepričani smo, da bo odziv ugoden, saj je zadovoljen potrošnik največja reklama za proizvajalca. I
Kozerija: Štrajk po »podgorsko«
V našem mestu je veliko tovarn, med vsemi pa je ena največja in v njej se je vedno našlo delovno mesto skoraj za vsakogar, ki je bil pripravljen spoprijeti se z delom.
Ljudje se na delo vozijo od vsepovsod, tudi prek Kolpe in Sotle in še nekoliko naprej, pred vsemi pa so dedno prednjačili domorodci bližnjega Podgorja.
Podgorci so znani širom po domovini. O njih vedo povedati, da so pridni kot mravlje; da opolnoči v Podgorju zato zvoni, da se dedci obrnejo, kar je menda zopet povezano s kislino; da so pošteni in ne kradejo, kadar ni kakšne izjemne priložnosti; da so hudičevo razkačeni tisto leto, ko jim že pomladanska pozeba pobere del pridelka; svojim babnicam znajo menda na hitro zavezati jezik, kadar postanejo preveč blebetave; udrihajo čez politiko, ki da je kriva, da so marke vedno dražje; jezijo se, če je poleti vroče in pozimi hladno; da brez njih ni niti prave veselice in so sploh veseli ljudje, če le niso jezni in slabe volje.
Prišlo pa je tako, da je prihajajoča kriza posegla tudi v sleherni, še tako odmaknjen kotiček našega Podgorja. Ljudje so
se pehali na svoji borni zemljici pa v tovarni, kakšen dinar je navrglo tudi šušmarstvo, nabirali so gobe in zdravilne rože, še vedno pa niso bili kos ponorelim cenam v dolini.
Kdo bi vedel, kako bi se vse skupaj končalo, če se ne bi v tovarni zganili prizadevni sindi-kaliči in z vso vnemo in zagnanostjo priskočili ubogemu ljudstvu na pomoč.
Na številnih fabriških vratih so se pojavili plakati, ki so oznanjali, da se organizira velika razprodaja oblačil pod izredno ugodnimi pogoji. Da je možno brez vsakega ficka dobiti domala vse, kar ponujajo mestne štacune.
Ob napovedani uri so se ustavili stroji, množica se je vsula na tovarniško dvorišče. Posel je cvetel, raja je razgrabila ponujeno robo, trgovci z usti do ušes so si meli roke, predsednik sindikata, še ves v potu svojega obraza, je bil navdušen nad odlično uspelo akcijo. V naslednjih dneh so se ob vhodu velike tovarne pojavljale sveže trgovske moči z novo robo, narod pa je kupoval in kupoval in zakaj tudi ne bi, ko pa je bilo vse tako enostavno. Pokažeš izkaznico in prijazen trgovec ti izpolni domala vsako željo. Na ta način si lahko prišel
do novega puloverja, dobil si hlače, kombinežo, sanke, krompir, kolerabo, jabolka, zelnate glave, kokoši, purane, zglavni-ke, copate in škornje, knjige, sveče, klobase, šunko, Špeh. zimske in letne plašče, pa vse za otroke, za majhne in velike, in tako naprej za vsakega nekaj. Po mestu se je šušljalo, kako bajne plače da so v veliki tovarni. Samo poglejte jih, kako so zrihtani, doma se mastijo s pršutom, njihovi otroci hodijo kot menekeni, so znale povedati vseznale gospe v kavarni.
Veselje pa je bilo kratkotrajno. Že petnajstega, na plačilni dan, je završalo.
Hočemo direktorja, šefa...! Kje je predsednik sindikata? Stroji so obstali, ljudje so se zbirali v gručah. Le tu in tam je tišino prekinil posamezen klic. »Le kako naj živim s trinajstimi milijoni...?« »In jaz z enajstimi?« »Res je, da imam nekaj kredita, ampak s sedemnajstimi se ne da živeti!«
Predsednik sindikata je nemo zrl predse. Videti je bilo, da se mu je posvetilo. .
HUfif Grega

Da bi nas drugi opazili, moramo sami poskrbeti
Tozda Črnomelj verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Redni bralci našega glasila so že lahko zasledili sestavke, kjer je bilo napisano, da je ta tozd na treh med seboj oddaljenih lokacijah, zaradi katerih imamo precej transportnih stroškov. Naši proizvodni prostori, z upravo vred, so nizke stare stavbe (razen energetike, novega objekta.
V TOZD Commerce imamo že skoraj mesec dni novo pridobitev — telefaks. Sedaj je že prestal začetno preizkušnjo in prek njega uspešno pošiljamo in sprejemamo sporočila. Vse potrebne informacije so dostavljene izredno hitro. Izredna ugodnost nove telekomunikacijske naprave je, da lahko pošiljamo tudi skice in grafe, pogodbe, ki bi
dograjenega v letu 1987). Tako mimoidoči niti ne opazi, da je to IMV, tozd znanega giganta iz Novega mesta. Tu ni nobene zastave, ki bi povedala, da se tu izdela tisti prvi, najosnovnejši leseni del prikolice. Na stavbi uprave našega tozda je bil sicer vtisnjen emblem IMV, ki pa je že zdavnaj zbledel.
sicer po pošti potovale nekaj dni, in predvsem ne prihaja do strojepisnih napak, kot se to lahko zgodi pri teleksu. Naš cilj je, da bi telefaks priključili po vseh naših poslovalnicah v Jugoslaviji, saj bi tako lahko hitro sporočali informacije, potrebne za uspešno poslovanje.
In še številka telefaksa 21 435.
AVGUST GOLTEZ
Sredi marca so se od Avgusta Golteza, ki po 33 letih in pol delovne dobe odhaja v pokoj, sodelavci poslovili. Avgust jim je obljubil, da bo rad prišel na obisk in da bo mislil nanje v vročih poletnih dneh, ko se bomo potili v tovarni, on pa bo počival v senci svojega vinograda. Ne, ne bo mu dolgčas po delu, saj ga je vedno dovolj. Malo bom mizaril pa obdeloval vinograd in počival, nam je dejal ob odhodu. Zadnjih osem let je bil v TOZD Tovarna avtomobilov, v kontroli. Bil je nepopustljiv in natančen, skratka dober delavec in sodelavec.
Telefaks tudi v Commercu
Ferdo Milavec odhaja v pokoj
V zasluženi pokoj odhaja po sedemintridesetih letih dela naš sodelavec Ferdo Milavec. Od skupnih delovnih let jih je preživel med nami kar trideset. Med nas je prišel 1958. leta in že po treh letih postal preddelavec v tapetniškem oddelku, kjer je delal do zadnjega.
Sam se zelo rad spominja, kako naporna pot na delo je bila prva leta, tu pa jo je, kot pravi, zlahka premagoval zaradi svoje mladostne vojje do dela in v isti sapi dodaja, kako hitro je minilo.
Tudi mi se pridružujemo tej njegovi ugotovitvi in obenem
vsak dan bolj spoznavamo, kako srečno roko smo imeli, ko smo tebe izbrali za preddelavca v tapetniškem oddelku, saj si znal zelo spretno krmariti z nemirnimi srci svojih sodelavk.
Vsi ti želimo še mnogo mnogo zdravja in ti obenem naročamo, da nas še kaj obiščeš.
Ceneje in hitreje
Končno smo tudi v TOZD Črnomelj dobili fotokopirni stroj, da nam ni potrebno še naprej iskati tovrstnih uslug na bljižnjem GOK in jih večkrat dnevno motiti pri njihovem delu.
Fotokopirni stroj imamo v najemu od Petra HODNIKA iz Novega mesta. Vzdrževanje in popravila opravlja on sam. stroške, do katerih bi prišlo po naši krivdi, paTiosimo sami. Stroški fotokopiranja so sedaj mnogo manjši, kvaliteta izdelkov pa boljša.
Obrat IMV na Suhorju osvaja proizvodnjo šasij AL-KO
S skorajšnjo zaključitvijo investicij v obratu Suhor je predvidena izdelava odpreškov za vse tipe šasij sistema AL-KO v tem obratu.
Zdajšnja proizvodnja šasij je locirana na treh mestih, in sicer v Novem mestu, na Suhorju in v Brežicah, kar otežuje spremljanje proizvodnje ter podražuje samo proizvodnjo zaradi precejšnje oddaljenosti.
Po sklepu vodstva TOZD TA je bila imenovana komisija, da terminsko uskladi izdelavo varnostne zaloge v tovarni avtomobilov, morebitna popravila in prenos orodij na Suhor ter preizkus orodij na osnovni stiskalnici.
Po terminskem planu bo obrat Suhor osvojil izdelavo vseh odpreškov do aprila 1988.
Razrez kolutov za omenjene odpreške začasno še ostane v Proizvodnji I. in sicer do postavitve nove linije razreza na Suhorju, kar bo predvidoma v juniju 1988.
Po tem roku nameravamo prenesti plasmiranje proizvodnje in materiala, ki je sedaj v okviru SCP v celoti na Suhor. Prav tako že potekajo aktivnosti, da bi spremenili način naročanja prikoliških pozicij s strani prikoliške proizvodnje, kar bo omogočilo tekočo proizvodnjo in redno oskrbo prikoliške pro-
			
x<vx%%-x%v:”:-::x:x-:-:<-:-::X":<:x::-:xxvX%rX-XvX;X::xvX::r			x-x%-x-x-X"X-::X-X:X-x-x-.-.v.;.:.\;.;.v.v.v.:.:.v.:.:.:-:.:.:.:-x-x*:
Smuk poševno, zavoj od brega, paralelni zavoj... vse pod nadzorstvom in budnim očesom našega Mira.
Inovacija
končno nekaj koristnega! Ščitniki za nos. V miru lahko uživate na soncu, brez bojazni pred nadležnimi opeklinami, kot naša dva inovatorja na sliki.
Po nekaj letih, ko smo delavci IMV zimski oddih preživljali v raznih smučarskih središčih Jugoslavije, je bil oddih letos spet organiziran v bohinjskem koncu — na Voglu, kjer smo pred 10 leti tudi začeli z organiziranim oddihom. Kot že nekaj sezon nazaj, je tudi letos zaživela »kooperacija« z novomeškim Novoteksom in prijetnega aktivnega počitnikovanja se je udeležilo 44 delavcev obeh tovarn oziroma njihovih družinskih članov. V tednu dni so bile pozabljene težave in problemi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na delovnih mestih, in je bila naša edina skrb le to, kakšno vreme nas bo čakalo na smučišču. Lahko povemo, da nas ni izneverilo, o čemer pričajo tudi zadovoljni in zagoreli obrazi vseh udeležencev. Edino pravo sneženje oz. pravi snežni metež smo doživeli ravno tedaj, ko smo organizirali tekmovanje vseh udeležencev v veleslalomu.
Tekmo nam je uspelo izpeljati, nagrada za vse, ki so uspešno prevozili vrata, pa je bilo sonce, ki je takoj po koncu tekmovanja posijalo skoz oblake.
K uspešnosti zimskega oddiha na Voglu so prispevali tudi naši voditelji smučanja. Z njihovo pomočjo so nekateri, včeraj še začetniki, danes že kar »pravi« smučarji. Ostali pa so obnovili znanje in se naučili marsičesa novega, kar jim bo pomagalo, da bodo lažje obvladovali snežne strmine.
Glede na zadovoljstvo udeležencev lahko povem, da se bomo tudi v bodoče še udeleževali tako organiziranega zimskega oddiha.
luiMr Janez Zupančič
Razmišljanje ob dnevu žena
Koledar se neusmiljeno obrača, minute, dnevi, meseci, leta, vse se staplja v nedoločljivo zmes časa. Doživljamo razne trenutke radosti, sreče pa spet žalosti in bolečine, nato se prek teh dogodkov počasi razgrinja plast neobčutljivosti, dokler jih povsem ne prekrije in se preteklost umiri pod gladino pozabe. Kakor če v jezero vržeš kamen, se razburka v lahno valovanje in se počasi umirja, kmalu pa nihče več ne ve, da si vznemiril vodno ogledalo, spet postane vse skrivnostno mirno in molčeče.
Veliko besed je izrečenih, veliko napisanih, ženski praznik se poveličuje, na ta račun naraste cena rož, simbola 8. marca, v astronomske višine, prodajo se vse mogoče in nemogoče stvari, otroci zbirajo dinarje, ki jih je ponekod tako težko zbrati, zato da bi razveselili mamice s skromnim darilcem.
Poslušamo čestitke po radiu, prebiramo jih v časopisih.
In kako se ob vsem tem počutimo?
Zelo mešani občutki so to.
Mogoče nas najbolj gane in pretrese preprosta pesmica o mamici, ki jo zrecitira malček iz vrtca. Zato, ker je v pesmici vsa iskrenost otroške ljubezni in prisrčnost, ki pride vsaki materi v srce.
Ob tej preprosti pesmici se marsikatera mamica zamisli.
Zamisli se o tolikih besedah o enakopravnem položaju žene v družbi, o ženi - materi samo-upravljalki, celici v družbenopolitičnem življenju, in še in še.
Takrat se spomni na vse pre-
čute noči, na otrokove bolezni, ko njo skoraj enako boli kakor njenega malčka, spomni se na svojo večno sovražnico uro, ki jo le napol prespano dvigne iz postelje sleherno jutro, da je skoraj bolj zbita, kot je legla, spomni se na trdi osemurni delavnik v službi, na garanje, ko pride iz službe, spomni se na vse skrbi in odgovornosti, ki jih ji nalaga toliko opevana emancipacija, zaradi katere je primorana prevzeti marsikatero nalogo v družbenem in zasebnem življenju.
In tedaj se ji iz duše dvigne grenkoba in ji v solzah priteče iz oči.
Kdo se bori za daljšo delovno dobo žensk, ko jih je že pri petintridesetih, štiridesetih letih starosti veliko takih, ki so na moč utrujene od nenehnih bitk z življenjem in za življenje?
Zakaj tako razmišlajnje, zakaj je priokus grenkobe čedalje močnejši?
Veliko lepo zamišljenih stvari se je izkrivilo v popolnoma drugo smer in se še naprej izkrivlja. Tudi v tem trenutku. Koga naj krivimo? Družbene razmere, srečo, katere je menda vsak svoje kovač, usodo, ki ti je ali ni namenjena...?
Na dan žena je bil pogreb matere. Samo en mesec ji je še manjkal do težko pričakovane upokojitve.
Imela je nezakonskega sina, velik greh za tiste čase. Vzdržala je vse, kar ji je tak položaj slabega naklonil. Po dolgih letih se je poročila, na žalost nesrečno, rodila je še enega sina. Starej-
šega je spravila h kruhu in kmalu, ko si je ustvaril družino, ga je pokopal rak, pol leta zatem ji je starejšega vnuka vzela cesta.
Žalost je zalivala z žalostjo. Ni imela opore, nikogar, ki bi ji v tej silni bolečini lajšal trenutke obupa in brezizhodnosti. Nato se je sklenila razvezati. Alkohol, brezposelnost, grobosti, vse to je bilo preveč.
Ostala je sama z mlajšim sinom. Prebijala se je, jemala kredit za kreditom, da si je opremila skromno stanovanje, da je omogočila sinu študij. Vsak prihranjeni dinar je izginil v njegovi nenasitni študentski denarnici. Kuhala je le od petka do nedelje, da sin ne bi opazil, kako
V	petek pred dnevom žena je prišel domov. Že na vratih ga je zapolnil občutek tesnobe. Stanovanje je bilo mrzlo, iz kuhinje ni dišalo po kosilu. Mati je nezavestna ležala na tleh.
V	nedeljo je umrla. Dva dni pred dnevom žena in samo mesec dni pred upokojitvijo.
Namesto rože za njen praznik ji je sin položil venec na gomilo, ki je zakrila njeno izmučeno, od nenehnih udracev brazgotinasto srce.
Nobena solza ne more ublažiti občutka žalosti in bolečine in vse velike besede o enakopravnem položaju žene izgubijo ves svoj pomen, vsa slovesnost tega dne se izniči na trdih poteh vsakdanjosti.
Pa vendar je to samo droben kamenček v mozaiku, ki ga polaga življenje.
KURIR
21
Zanimivosti s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Delavci se vse pogosteje oglašajo v oddelku za socialno delo in želijo pojasnila v zvezi z upokojevanjem. Zanimajo jih vprašanja, ki se nanašajo na spremembo predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Niso redki, ki menijo, da se pripravlja skrajšanje delovne dobe za 5 let, potem, da bo pri izračunu pokojninske osnove upoštevan dohodek iz zadnjega leta dela; zanimajo jih vrste upokojitev, valorizacija pokojninske osnove na zadnje leto dela, kdaj je ugodnejši čas za odhod v pokoj: prva ali druga polovica leta; pri predčasni upokojitvi jim niso jasni procenti odtegljajev; ali bo predčasna upokojitev sploh ukinjena; istovetijo invalidnost in telesno okvaro, kdaj so upravičeni do varstvenega dodatka, kakšen kriterij je to, kaj je najnižja in najvišja pokojninska osnova itd.
Vse te nejasnosti bom poskušala pojasniti v nekaj prispevkih.
V današnjem članku je podan pregled o odhodu naših delavk in delavcev v starostno in invalidsko upokojitev. Podatki so prikazani za obdobje zadnjih pet let, t. j. od 1983 do vključno leta 1987. Upoštevani pa niso delavci iz Belega Manastirja, za katere zaradi oddaljenosti na vodimo postopkov niti za starostno niti za invalidsko upokojitev.
le 27 delavcev. Ti so dejali: »Bolje, da dobimo nekaj kot še manj«. Zaradi nizkih osebnih dohodkov v delovni organizaciji tudi v prejšnjih letih je imela večina naših upokojencev pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da je bil izračun pokojnine od njihovih dohodkov nižji, kot jim je zagotovljen po zakonu.
V	letih 1983, 1984. 1986 in 1987 so prav tako porasle invalidske upokojitve. V vseh teh letih je prenehalo delovno razmerje 375 delavcem. Od tega je bilo 137 starostno upokojenih in kar 238 invalidsko. V povprečju je bilo invalidskih upokojitev za 101 % več. Tako visoko število invalidskih upokojitev je posledica neustreznega zaposlovanja kadrov, kar nas bo obremenjevalo tudi v prihodnjih letih. Le v dveh primerih je bila I. kategorija posledica poškodbe v prometni nesreči na poti na delo, v vseh ostalih primerih pa je bila invalidnost posledica bolezni in poškodb zunaj dela.
Letos pa imamo doslej zabeleženih že 27 zahtevkov za starostno upokojitev (12 žensk in 15 moških.).
V	letu 1987 je bilo na invalidski komisiji ocenjenih 82 primerov. Ocenjeni pa so bili takole:
I.	kategorija:	40 primerov,
II.	kategorija:	12 primerov,
II. kategorija:	2 primera.
STAROSTNO UPOKOJF.NI INVALIDSKO UPOKOJENI								
Leto	Število zaposlen.	Moški	Ženske	Skupaj	% Moški	Ženske	Skupaj	%
1983	5415	16	11	27	0,5 22	6	28	0,5
1984	5434	19	10	29	0,5 30	5	35	0,6
1985	4999	18	9	27	0,5 59	19	78	1,5
1986	5028	17	13	30	0,6 45	11	56	1.11
1987	5322	15	9	24	0,4 33	7	40	0,75
Skupaj		85	52	137	0,5 189	49	238	0,9
Iz tabele je razvidno, da vsa leta naraščajo invalidske upokojitve, še posebej je to značilno za leto 1985. Tedaj je bila situacija v zvezi s programi oz. bodočnostjo IMV še dokaj nejasna, delavci so začutili, da je ogrožena njihova socialna varnost in tako je bil velik pritisk na invalidsko upokojevanje. V letu 1985 smo imeli na invalidski komisiji ocenjenih kar 164 primerov. Od tega je bilo 78 primerov invalidsko upokojenih. Že v januarju smo imeli 10 invalidskih upokojencev, medtem ko v letošnjem letu beležimo le en primer. Leta 1985 je bilo v primerjavi z letom 1984 invalidskih upokojitev kar za 102 % več. Starostno pa je bilo upokojenih
spremenjena delovna zmožnost:	10	primerov;
telesna okvara:	25	primerov,
telesna okvara ni podana:	3 primeri,
invalidnost ni
podana:	13	primerov,
zdravljenje ni
končano;	3 primeri.
Visoko število ocenjenih telesnih okvar je očitno in to kar 25 primerov. Samo telesna okvara je bila ocenjena le v petih primerih, v dvajsetih primerih pa je bila ocenjena skupaj z ostalimi kriteriji. Kar v trinajstih primerih invalidnost ni bila podana. Iz izkušenj pa vemo, da ti delavci niso zdravi, so precej odsotni z dela zaradi zdravljenja in z njimi ni resno računati za delo.
Z izvedeniškim mnenjem invalidske komisije I. stopnje (v Novem mestu in Celju) se ni strinjalo 10 delavcev. Ti so se pritožili. Pritožbe je obravnavala invalidska komisija II. stopnje v Ljubljani. Ta je v celoti potrdila mnenje IK na I. stopnji v sedmih primerih, v enem primeru je menila, da telesna okvara ni podana, v drugem primeru pa je podala izvedeniško mnenje, da telesna okvara ni podana in da tudi invalidnost III. kategorije ni podana. V enem primeru je bila spremenjena delovna zmožnost prekvalificirana v III. kategorijo.
Pregled upokojitev po TOZD:
TOZD Tovarna avtomobilov
A)	Starostno upokojeni:
L Miklič Leopold, rojen 13. 9.
1926
2.	Šantelj Anton, rojen 2. L
1927
3.	Zakovšek Ludvik, rojen 14. 6. 1927
4.	Šurla Cirila, rojena 29. 6.
1932
5.	Kočman Ivan. rojen L 5. 1932
6.	Kerin Marija, rojena 8. 12.
1926
7.	Mihalič Egidij, rojen 10. 9.
1927
8.	Križan Stjepan, rojen L 3. 1930
B)	Invalidsko upokojeni:
L BerusJože, Rojen 5. 3. 1939
2.	Florjančič Alojz, rojen 22. 8.
1936
3.	Matko Anton, rojen 25. 3.
1937
4.	Kovačič Miha, rojen 12. L 1935
5.	Strahan Marin, rojen 14. 10. 1930
6.	Luzar Franc, rojen 24. 11. 1941
7.	Godnjavec Karel, rojen 19.12. 1934
8.	Zupančič Henrik, rojen
7.	12. 1931
9.	Zore Karel, rojen 14. 4. 1932
10.	Brulc Rudolf, rojen 19. 12.
1933
11.	Paderšič Jože, rojen 4. 12. 1933
12.	Sašck Jože, rojen 14. 7. 1942
13.	Rogič Grga, rojen 6. 3. 1932
14.	Srebrnjak Anton, rojen 1.11. 1930
15.	Turk Janez, rojen 30. 4. 1933
16.	Bukovec Anton, rojen 30. 11. 1932
17.	Šoštar Mirko, rojen 28. 4. 1930
TOZD Tovarna prikolic Novo mesto
A) Starostno upokojeni'
L Kuplenik Anton, rojen 8. I. 1932
2.	Smolič Anton, rojen
B) Invalidsko upokojeni:
L Ivanetič Martina, rojena
18.	8. 1939
2.	Krnc Ignac, rojen 24. 4. 1929
3.	Novak Jože, rojen 15. 12. 1933
4.	Povše Franc, rojen 1.11. 1929
5.	Kelvišar Jože, rojen 4. 2. 1924
6.	Dajčman Ciril, rojen 2. 4. 1936
7.	Rajk Stanko, rojen 8. 10. 1931
8.	Jalovec Marija, rojena 25. 11. 1935
TOZD Commerce
A) Starostno upokojeni:
B) Invalidsko upokojeni:
L Sitar Bogdan, rojen 26. 5.
1934
TOZD Razvojni inštitut
A)	Starostno upokojeni:
B)	Invalidsko upokojeni:
L Čečelič Franc, rojen 10. 9.
1935
Delovna skupnost skupnih dejavnosti
A)	Starostno upokojeni:
L Kastelic Marija, rojena 26. 7. 1935
B)	Invalidsko upokojeni:
TOZD Šmarjeta
A)	Starostno upokojeni:
B)	Invalidsko upokojeni:
L Granda Marija, rojena 10. 8. 1936
TOZD Podgorje Šentjernej
A)	Starostno upokojeni:
B)	Invalidsko upokojeni:
1.	Barič Alojz, rojen 2. 5. 1936
TOZD Tovarna opreme Mirna
A)	Starostno upokojeni:
1.	Gospodarič Marija, rojena 27. 2. 1927
2.	Grčar Franc, rojen 17. 8. 1927
3.	Golob Stanislav, rojen 31. 10. 1931
B)	Invalidsko upokojeni:
L Kašič Marija, rojena 16. 7. 1935
2.	Ponikvar Cilka, rojena 12. 8. 1931
Kovinski obrat Suhor
A)	Starostno upokojeni:
1.	Šandor Nikola, rojen 13. 2. 1922
B)	Invalidsko upokojeni:
L Kekič Nikola, rojen 5. 10. 1926
2.	Papič Anton, rojen 2. L 1929
3.	Ambrožič Alojzija, rojena 21. 4. 1939
TOZD Tovarna opreme Črnomelj
(Nad. na 24. str.)
ipQrjiQ ZE^JIj
				:::::::::::::::::									
													
Tipanje v temi
In kako pridete do vzdrževalcev? Po temačnem hodniku mimo skladišča orodij. Tudi hodnik urejajo in upamo, da ga bodo razsvetlili, da ne bomo morali tipati v temi, če bomo hoteli priti do njih.
»Pojo naj ljudje«
Pa ne pojejo le pevci našega zbora.
Se veliko nas je, ki radi prisluhnemo in seveda tudi sami kakšno zapojemo. Takole je Tone zapel tisto svojo »Pod oknom sem stal...« Požel je aplavz strokovnjakov in uspešno opravil avdicijo.
'I
V Čatežu
Pevke in pevci si po jubilejnem koncertu niso privoščili počitka. Pridno vadijo in nastopajo. Posnetek je z nastopa v Cateških Toplicah, v začetku aprila bodo peli v Logatcu in seveda se pripravljajo tudi na nastop na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični.
J
Trenutno še neuporabna
Ob nestrpnem pričakovanju delovanja nove telefonske centrale se je pojavila v TOZD Tovarna avtomobilov še ena javna telefonska govorilnica, ki pa, žal, še ne ponuja možnosti za stik z zunanjim svetom.
Vzdrževalci v novih prostorih
O tem, da so vzdrževalci proizvodenj TOŽI) TA delali v slabih pogojih, smo že veliko pisali. No, pa so se tudi njim nasmehnili lepši časi. Dobili so nove, dobro urejene in opremljene prostore v severnem delu aneksa.
šSšTO	križanka mmmmmmmmmmmmmmm
Žreb je knjižno nagrado namenil naslednjim reševalcem: Sonja Štukelj — TOZD TP Črnomelj,
Jožef Selič - TOZD TP - adjustaža Novo mesto,
Silva Petkovič - TOZD TA SCP,
Martina Globevnik - TOZD TO Šentjernej,
Milena Žlogar — TOZD TA proizvodnja III.
Rešitve nove križanke pošljite v uredništvo do 10. 4. 1988.
Vodoravno in navpično :■
1,1	Mesto v Srbiji
8,	37 Kratka smešna zgodba
12,2 Ime dveh celin
13, 38 Naš izumitelj Nikola
15,	3 Žensko ime
16,	34 Polotok v Sredozemlju 17,4 Predujem
18,21 Država v J. Ameriki
20, 5 Filmska opica
22, 25 Žara
23,45 Lučaj
84, 6 Mitološki letalec
26, 35 Jugosl. Radio-televizija
28, 50 Kotor
29,7 Natrij
30, 19 Grčija
31,31 Znani cirkus Orfej
33,	54 Meter
34,	16 Ime in priimek kanadske-
ga atleta
37, 8 Najemnina stanovanja 39, 47 Klic na pomoč 41,9 Sodobnik Ilirov 42, 27 Močvirska rastlina 43,43 Očka 44, 10 Prebivalec severa 46, 32 Mesto v Italiji
48,	56 Amper
49,	11 Časopisni prispevek 51,36 Oseba iz biblije
52,	52 Aluminij
53,	14 Kdor se ukvarja z anato-
mijo
55, 40 Velik kamen
PESMI
DOLENJSKE
DEŽELE
SPOMIN NA DEDA
Zemlja se ni spremenila, le mi
nismo več isti.
Ajda, ki ob njej smo znašli se kot nedeljski turisti.
Tone Pavček
Rojen 1928 v Šentjurju pri Mirni peči. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in tu tudi diplomiral iz prava; službe pa si ni poiskal v svojem poklicu, temveč je bil sprva novinar, zatem ravnatelj mladinskega gledališča, potem urednik na radiu in televiziji ter slednjič glavni urednik Cankarjeve založbe v Ljubljani, kar je še sedaj. Pesmi je začel objavljati po vojni in skupaj s tremi drugimi avtorji tiskal zbirko Pesmi štirih. Prvo samostojno zbirko je izdal 1958 pod naslovom Sanje živijo dalje. Tej so sledile še: Ujeti ocean, 1964: Zapisi, 1972; Poganske hvalnice, 1976; in Dediščina, 1983 ter več delno pomnoženih izborov. Pavček je tudi zelo znan mladinski pesnik in pesniški prevajalec iz ruščine, češčine in srbohrvaščine.
Stari, dobri pokončni ded, kje so ti konji, sejmi, sosedi?
Kje ti je žena, plodna kot zemlja? Kje ti je sin ?
Povesila davno za vsemi ura je teži...
A ti še zdaj hodiš iz Žal
v škornjih in kučmi
gori v svoj hrib vsako jutro,
v sonce zažmiriš,
dolino premeriš
in se pomiriš:
ajda cvete...
Potlej modruješ z mrtvim sosedom
kakor nekoč (v neki mrtvi davnini) o letini, vinu, davkih, živini, ženi, hčerah in (padlem) sinu.
In spet razživi se kri ti po žilah, spet je od vriskov pretresen hram in ajdovo spet žene valove k tvojim mrtvim nogam...
(Nad. z 22. str.)
A) Starostno upokojeni:
1.	Dragaš Terezija, rojena 20. 10. 1936
2.	Matkovič Vida. rojena 10. 11. 1931
3.	Jerman Vladimir, rojen 15. 3. 1932
4.	Mušič Amalija, rojena 7. 12. 1929
H) Invalidsko upokojeni:
1.	Klobučar Rudi. rojen 19. 10. 1929
2.	Črnič Jože, rojen 21. 3. 1930
3.	Butala Ana, rojena 30. 10. 1933
Obrat Semič
A)	Starostno upokojeni:
1.	Grahek Stanislav, 26. 1. 1932
2.	Lužar Milka, rojena 23. 8.
1931
B)	Invalidsko upokojeni:
1.	Vidmar Anton, rojen 8. 8.
1932
2.	Mihci j Rozalija, rojena
17.	10. 1942
Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice
A) Starostno upokojeni:
L Bregar Ivan, rojen 13. 1. 1927 2. Pavlovič Anton, rojen 12. 6. 1926
B) Invalidsko upokojeni:
L Ban Marjan, rojen 9. 7. 1959
2.	Blažič Ivan 16. 5. 1932
3.	Hečimovič Senahid, rojen 14. 8. 1950
Kovinski obrat Brežice
A)	Starostno upokojeni:
B)	Invalidsko upokojeni:
Konec februarja je v Beogradu komite za delo razpravljal o podaljšanju delovne dobe za tri leta in o morebitni ukinitvi predčasne upokojitve, razpravljal pa je tudi o beneficirani delovni dobi. Novica je ljudi dokaj zbegala. O tem, koliko resnice je v tem, sem povprašala na pokojninski skupnosti. Povedali so mi, da o informaciji nimajo nobenega uradnega obvestila.
Kot je videti, se nam tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja obeta manj denarja. Žal pa so potrebe vse večje. V finančnem planu skupnosti je za leto 1988 predvidena rast upokojevanja kar za 4,2 %.
Nadaljevanje prihodnjič HUfif	Marija Božič
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik' Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac Aleš Fink. Danica Ivanušič. Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen Bojan Tomšič. Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec Franci Novosel Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnak Štefan. Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 20. Lektor- Ivan Zoran Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.