,7 Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman veija: Za celo leto predpiaian li rld., ia pol leta 8 fHL, « totrt le'* 4 fld., aa jedea meiec 1 ffld.10 kr. V administraciji prejeman velj»: Sa «»le leto 12 fld., м pol leta 6 fld., za Četrt leta 8 fld., ia jeden ме«ес 1 fld. V LJn bljani na dom poailjan volja 1 fld. 20 kr. ti« na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) viprojema upravništvo ia ekapedleija v „Katol. Tiikarni", Kopitarjeve ailee It. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja viak dan, iiviemSi nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. ©v. TO. V Ljubljani, v četrtek 8. aprila 1897. Letnils ХХУ. Klevetiiikom Vsako važnejše zgodovinsko dejstvo ima svoj mitičen ovoj. Tekom časa mu marsikaj priraste, mnogo se izpremeni, mnogo se izpusti — s kratka namesto prave resnice se izobrazi — nekaj novega. Ce presojamo časopisna poročila o slovanski krščanski narodni zvezi, smemo po pravici reči, da mora biti dejstvo, da se je osnovala, v resnici vrlo znamenito, ker je tako v kratkem času cela vrsta mitičnih pri-tiklin se o\esila ob njegovo zgodovino. Samo to je čudno, da se ti mitični pridevki pečajo večinoma s slovenskimi katoliškimi poslanci in z volilci, ki so jih izvolili, in da bi se ti pridevki najresničnejše imeuovali — lažnjiva obrekovanja. S „Slov. Narodom" bi se lahko pečali kot s prvim mitikom v tem oziru. A kaj se nam je treba še ozirati nanj ? Po pravilih slov. kršč. nar. zveze nima „Slov. Narod" nobenih zastopnikov v nji, ker liberalnim nemškutarjem ni mesta v taki zvez*. Poleg nebrojno drugih dokazov, ki jih je „Narod" podal za svoje strupeno liberalstvo in nemšku-tarstvo, je pač vsakemu jasno kot beli dan iz njegovega rovarstva proti zjedinjenim slovansko-krščan-skim poslancem, da imamo v „SI. N." in tisti kliki, ki se zbira krog njega — največjo oviro jedinstve-nega postopanja. Tistemu listu, ki je zatajil slovensko ime in v strastvenem sovraštvu proti katoliškemu gibanju, spravil na Kranjskem že poginulo nemško in nem-škutarsko stranko na dan, pristaje tudi žalostna čast, da ruši slovenskih poslancev jedinost. Izdajalsko svoje znamenje hoče si na vsak način za vedno ohraniti. Kedor je še zdaj toliko slep, da ne ve, kako in kam LIST Cvetke s polja moderne znanstvenosti. (Priobčil Burjan.) (Dalje.) Toda vrnimo se k opazovanju razvoja naših prednikov. Počasi smo dobili pošteno črepinjo s primernimi možgani, bili smo približno taki, ka-koršne so zdaj kačelke (petromjzon) v razredu ci-klostomov. Ne meneč se za svoje brate prelevili smo se s časom v praribe (selachii), kamor spada dandanes morski volk in mnogo drugih rib. Mej tem, ko smo se tako razvijali v pramorju, začelo je na kopnem poganjati bujno rastlinsko življenje. Polagoma se je zemlja odela z najrazličnejšimi mahovi in divnimi praprotnimi gozdovi. Na nebu pa se je smehljalo toplo solnce. Kaj čuda, da se nas je polastila neodoljiva želja po spremembi in Dapredku. Kako prijetno bi pač bilo bivati na suhem, dihati čist zrak, greti se na solncu I Trdna volja vse premaga, šlo je, posrečilo se nam je, vroče želje vreeničiti, dasi ne tako lahko. Po dolgotrajni vaji smo vendar začeli dihati z zračnim mehurjem, ki služi drugim ribam samo za plavanje. Zarili smo se namreč po leti v blato, in ko se je blato posušilo, nismo mogli več dihati s škrgami, a ker sme morali dihati, če smo sploh hoteli obstati, začeli smo dihati z onim zračnim mehurjem. Tako delajo še vede „Narod" in njegova ožja zveza, je slep in mu ni pomagati. Ljubezen do domovine nalaga nam bolj proti „Slov. Narodu" in njegovim, tembolj ker je po svoji zvijači in naši brezbrižnosti ta list po krivici po mestih in v bratskih slovanskih pokrajinah si pridobil mnogo somišljenikov. Vpliv tega lista se kaže na Hrvaškem, Češkem in mej Poljaki. Slovenei se mnogokod sodijo po njem in slovensko prepričanje se meri po njegovih nesmislih. Ali ni to največja sramota za katoliške Slovence? Sramota pač, u še bolj: krivica I Da spoznavajo naši bralci z ozirom na osnovano slov. kršč. narodno zvezo pogubni vpliv našega liberalstva pri naših sobratih, jim tu podajemo nekaj odlomkov iz dalmatinskega lista „Jedinstvo" od dne 2. apr. Tam beremo med drugim to-le: „Klerikalna frakeija, ki jo vodi dr. Susteršič, toda v kateri ni duhovnikov, ker so tudi slovenski duhovniški zastopniki z nami iu proti tem klerikalcem". Se bolj neumno lažujiv je stavek, da ,slov. klerikalni listi' niso zadovoljni s poslancem Einspieler-jem. „Slov. klerikalna stranka ga ne mara, ker ni v njeni zvezi, in pred svetom v ,Slovencu' objavlja zato razlog, češ da je Einspieler nemško katoliške stranke". Bog se usmili pisca in tistega, ki mu je to natvezel. Popolna laž je tudi trditev, da je dr. Susteršič predlagal, da naj stopijo naši poslanci v klub Dipaulijevih konservativcev. Upajmo, da kmalu zadene zasluženo plačilo take klevetnike, namreč zaničevanje in preziranje vseh značaj niko v. Državni zbor. Dunaj, 7. aprila. K včerajšnjemu poročilu še dostavljam, da je bilo overovljenih 359 volitev; proti 66 volitvam so vloženi ugovori, katere bode pretresal legitimacijski odsek. Razni predlogi in interpelacije. Začetkom današnje seje, ki se je pričela ob '/i na 1 uro, so zapisnikarji prečitali dolgo vrsto predlogov in interpelacij. Mej drugimi so danes poslanci Povše in tovariši predlagali nastopno: „Z ozirom na to, da je trtna uš uničila skoraj že vse vinograde in je hitra obnovitev vinogradov nujno potrebna, da se zabrani popolno osiromašenje in v mnogih deželah tudi izseljevanje vinorejskega prebivalstva, in je to mogoče le z izdatnejšo državno podporo v obliki posojil, predlagamo, da se odstavek 5. člena II. zakona z dnć 28. marca 1892 drž. zak. št. 61 izpusti, v ostalem pa zakon neiz-premenjen ostane". — Ta predlog je utemeljen v tem, ker so državna posojila odvisna od tega, da morajo dežele dovoljevati posojila v j e d n a k i visokosti. Tako je n. pr. država dovoljevala za Kranjsko vsako leto 20.000 gld. brezobrestnih posojil, v istem znesku v smislu navedene določbe tudi dežela. Ker pa vino-rejske dežele vsled vedno rastoče bede ne morejo dovoljevati višjih posojil, treba, da se predrugači dotični državni zakon, ki gledć izdatnejše podpore vinorejcem državi veže roke. Ta prememba zakona gotovo obvelja, ker se s predlogom strinjajo vse stranke, izvzemši morda soc. demokrate, ki v dosego konečnega svojega namena žele propast delavskih stanov, v prvi vrsti kmečkega in obrtnega. dandanes nekatere južno-ameriške ribe (prostopterus annecteus), v vodi dihajo s škrgami, v posušenem blatu pa s pljuči, ki so se razvila iz onega mehurja. Samo mal korak, plavute so se spremenile v noge, zračni mehur v pljuča, iz rib smo se prelevili v dvoživke, ki še dandanes dihajo v nerazvitem stanju s škrgami, pozneje pa s pljuči, kar prav lahko opažamo na žabah, močeradih in drugih zastopnikih dvoživk. Mej primarno in sekundarno geološko dobo so se odcepili od dvoživk trije najvišji razredi živalstva, plazivci, ptiči in sesavci. Slučajno ali hotč smo zopet zadeli pravo; polagoma smo se iz močeradom podobnega stanja spremenili v živali, sedanjim martinčkom podobne, ter izključno samo s pljuči dihali. Luskine smo zamenjali z dlako, samice so spoznale, da bi se dali mladiči lažje odgajati z mlekom, zakaj vedele so, da ima mleko v sebi vse snovi, ki jih potrebuje žival. Nastavile so torej naše pramatere v svoji modrosti mlečne žleze, in tako smo se povzdignili v najvišji razred živalstva, v sesavce, kjer smo bili kot prasesavci (promammelia) nekako podobni avstralskim kljunačem (ornithorhynchus). Ko so naše skrbne pramamice uvidele, da bi si mogle zarod lažje obvarovati vseh nezgod, ki pretd izleglim jajcem, začele so mladiče v svojem telesu razvijati ter se tako približale današnjim vrečarjam, kakoršni še zdaj živć po Avstraliji in sosednih otokih. Začetkom tercijarne geološke dobe smo dospeli do stanja sedanjih polopic, katerih zastopniki lemiri (stenops pačili) so dobili ime po onem bajnem otoku v indijskem oceanu, kjer nam je iskati pradomovino in raj človeškega rodu. To stanje ni trajalo dolgo, kmalu smo se spremenili v repate opice z ozkim nosom, a ko smo odvrgli rep v staro šaro, stopili smo v. krog antropoidnih ali človeku podobnih opic. Kot taki smo bivali na drevju, a ko smo se naveličali večnega plezanja, stopili smo na tla. Sprva smo se seveda morali še opirati na palice, a v kratkem so se nam zadnje ekstremitete spremenile v noge, hrbtenica se nam je primerno dvakrat skrivila, in tako smo dobili pokončno hojo in druge prednosti, ki so ž njo združene. Naše obzorje se je razširilo, ker smo mogli oči prosto obiačati na vse strani; ker nismo več bivali na drevju, iskali smo si zavetja v duplih in votlinah proti vremenskim nezgodam, a kjer ni bilo naravnih zavetišč, začeli smo si graditi votline, iz katerih so nastale današnje hiše. Ker smo slučajno začeli govoriti, bodisi da smo posnemali prirodne glasove, bodisi da smo začeli premišljeno rabiti instinktivne vzklike, razvili so se nam tudi možgani, dobili smo pamet in tako dosegli najvišje mesto v naravi, častno mesto, na katerem stoji dandanes žival, ki se zove homo sapiens. (Dalje sledi.) Poslanec Zičkar in tovariši so v današnji seji predložili nastopno interpelacijo: „Ker Slovenci t slovenskih pokrajinah navzlic jasnim določbam drž. temeljnih zakonov ne uživajo povsod popolne jednakopravnosti pri upravnih in sodnih oblastvib, vprašajo podpisani skupno ministerstvo, kdaj misli ono za Slovence na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, v Trstu in Istri izdati jednako jezikovno naredbo, kakor jo je izdalo dnć 5. aprila za Češko?" Posl. dr. K r e k in tovariši predlagajo : „Vis. zbornica skleni: Vlada se pozivlje, naj čim najpreje predloži vis. zbornici predlogo, v kateri naj se po sledečih načelih uredi stanje diurnistov v državni službi: Dninarski značaj diurnistov naj se izpremeni v stalni službeni značaj, ki bodi z ozirom na ime, nastavljanje, plačo in njeno službeno pragmatiko, disciplinarno postopanje, skrb za starost, vdove in sirote zakonito določen. Zato naj se odstrani sedaj navadni pavšalni sistem in zakon z dnć 19. aprila 1872, drž. zak. št. 24 naj se primerno izpremeni". Razprava o volitvah v Galiciji. Današnja seja je bila zopet jako viharna. Najprvo se je posl. Stainwender, ki je profesor po svojem poklicu, uprav robato pritoževal, da je parlamentarna komisija večine prepustila opoziciji premalo mandatov za razne odseke. Tako n. pr. je večina za adresni odsek 48 članov pridržala sebi 32, a prepustila manjšini 16 mandatov. Pravi semenj pa se je pričel z debato o nujnosti glede predloga posl. Daszynskega, da se izvoli poseben odsek 36 članov, ki naj presodi vse pritožbe o volitvenih agitacijah v Galiciji itd. Daszynski sam je najprvo utemeljeval nujnost še precej zmerno. Toda malo duhovito je bilo njegovo izpeljevanje, da mora zbornica glasovati za predlog, izvzemši morda šestorico centruma. Stvarno, toda odločno sta mu odgovarjala dr. Stranskyin dr. Uerold, češ, da niso ravno Mladočehi stavili predloga za razširjenje volilne pravice, bi ti rudečkarji niti ne sedeli v zbornici. Dr. H e r o 1 d jim je z vsem ognjem svoje zgovornosti vrgel v obraz, da se češki soc. demokratje ne smejo smatrati za zastopnike češkega naroda, kajti oni so se takoj v prvi seji sramotno izrekli proti češkemu državnemu pravu. Nasproti klicem, da so se Cehi zaročili z vlado, odgovarja dr. Herold, da grof Badeni stori, kar se njemu zii pravo, a Cehi, kar oni smatrajo kot potrebno za češki narod, a ne židje Adler in drugovi. Mej tema govoroma je bil grozen hrup v zbornici ; predsednik je opetovano opozarjal k miru in redu, toda soc. demokratje so kot razposajeni pou-ličnjaki pljuskali na levo in desno zabavljice v obraz. Človek bi mislil, da mora v vsakem trenotku priti do pretepa; pesti so se vzdigovale iz raznih razburjenih skupin. Šele okolu 2. ure so se strasti malo polegle. Id zakaj se je šlo ? Soc. demokratje so .a priori" očitali raznim strankam, da odobrujejo razne nerednosti in nasilstva ob času volitve v Galiciji. Brez vspeha so naglašali gluhim ušesom dr. Lueger, dr. Stransky, dr. Herold in celo Poljak grof Dzie-duszycki, da glasujejo za nujnost, toda ne z ozirom samo na Galicijo, tudi ne vsled soc. demokratskega poziva, temveč z ozirom na volitvene nerednosti v raznih deželah iu čast drž. zbora, ki je v prvi vrsti poklican, da zahteva popolno prostost pri volitvah. Po tej, jako burni debati, v katero so posegli tudi Steinwender, Gross, Stiirgkhin soc. demokrat S t e i n e r , je zbornica v začudenje soc. demokratičnih kričačev soglasno pritrdila nujnosti. Nato Mladorusin dr. Okuniewski obširno navaja razne dogodke ob volitvah v Galiciji. Po tem viharji vstane ministerski predsednik grof Badeni ter v daljšem govoru z vso odločnostjo naglaša, da je on ukazal podrejenim polit, uradom popolno objektivnost pri volitvah, in izjavlja s častno besedo nasproti predgovorniku, da ni pisal, niti govoril s kakim gališkim okr. glavarjem o volitvah, ko je bil pred volitvami v Lvovu. Istina pač je, da so tu in tam tudi oblastva pri volitvah zakrivila nekatere nepravilnosti, ker je nedostajalo sposobnih volitvenih komisarjev za tako veliko deželo. Vzroka neredov in nemirov ob volitvah v Galiciji sta dva. Prvič ne-olikanost in neizobraženoet ljudstva veled nedostat-nega ljudskega šolstva; drugič strastni radikalni agitatorji. V dokaz temu prečita grof Badeni dolgo vrsto poročil o posameznih dogodkih pri volitvah volivnih mož in poslancev. Iz teh poročil je razvidno, da ljudske strasti niso nikjer bile bolj razvnete, kakor ravno v Galiciji, ker je bilo osem oseb aemrtenih in na stotine zatvorjenih. Znano je pač, da bo se in se deloma бе vrše v Galiciji volitve, kakor so se pri nas pred leti za ddbe nemškoliberalne slave, toda brezozirnejših agitatorjev pa tudi ni, kakor so mednarodni soc. demokratje. Mi gotovo ne odobrujemo ia ne hvalimo postopanja poljske žlahte nasproti priprostemu ljudstvu domačemu in osobito proti Rusinom; a gotovo je, da zadnjih nemirov in zaporov ni zakrivila le poljska mogočna žlahta, temveč vsaj v isti meri tudi življi, ki hočejo in že№, da jih valovi razbrzdanih ljudskih strastij poneso na površje. Ta vtis sem dobil iz današnje debate, kakor tudi iz razgovorov z raznimi zmernimi in radikalnimi Rusini. Koncem govora ministerski predsednik izjavi, da naj legitimacijski odsek vse volitvene akte in vse pritožbe natančno preišče ter resnico spravi na dan; vlada bode nepristransko, toda ostro kaznovala vse prestopke od katerekoli strani ali osebe. Govor ministerskega predsednika je naredil najboljši vtis ter vzbudil živahno pohvalo. Grof Dzieduszycki nato v daljšem govoru opisuje poljske razmere nasproti poljskim soc. demokratom. Ruein dr. Jarosiewicz našteva razne slučaje, v katerih je baje vlada pritiskala za vladne kandidate. Ako pojde stvar tako naprej, potem bode zbornica potrebovala še več sej samo za utemeljevanje nujnih predlogo*. Ura je že pet, a zbornica še ni prešla na dnevni red, na katerem so volitve v adresni, peti-cijski, legitimacijski in imunitetni odsek ter kvotno deputacijo. Danes zjutraj je bilo dogovorjeno, da bodi jutri, četrtek, zadnja seja pred prazniki; a utegne biti tudi še v petek. Politični pregled. V Ljubljani, 8. aprila. Novo predsedstvo poslanske zbornice. Minuli torek je izvolila poslanska zbornica v predsedstvo tri može, o katerih se spodobi, da zapišemo nekaj vrstic. Novoizvoljeni predsednik dr. Božidar Kathrein je osmi predsednik zbornice in je bil rojen 25. marca 1842 v Solurnu v Južnih Tirolah. Študiral je v Inomostu ia se nato posvetil odvetništvu. V letih 1859 in 1866 se je bojeval proti Italijanom. Njegovo politično delovanje se prične, ko je postal sotrudnik .TirolerStimmen", in žel. 1868 in 1869 v boju proti nasprotnikom verske šole, posebno pa I. 1870, ko je bil radi svojih Člankov proti grofu Beustu povodom oropanja Rima obsojen v 14 dnevno ječo, je pokazal, da je mož na pravem mestu. Leta 1871 doktorjem prava promoviran je bil kmalu imenovan italijanskim sodnim tolmačem na Dunaju, osem let pozneje pa je otvoril lastno odvetniško pisarno v Hallu. Tam je bil izvoljen mestnim odbornikom, kmalu potem županom; leta 1883 je prišel v deželni, po smrti posl. dr. Grafa pa v državni zbor, kjer je bil izvoljen 1. 1891 drugim, 1. 1893 pa prvim podpredsednikom poslanske zbornice. Opetovano je bil voljen glavnim poročevalcem o proračunu. Vso vrsto let se je pokazal odločnega katoliškega moža. — Prvi podpredsednik vitez A b r a h a m o v i c z , ki je bil poprej drugi podpredsednik, je zastopnik gališkega veleposestva. Rojen je 1. 1843. Se ne 30 let star je prišel v deželni in pod Taaflejevo vlado v državni zbor, kjer je bil 1. 1893 izvoljen drugim podpredsednikom. On zastopa jagelonsko idejo in je v zbornici splošno priljubljen. — Drugi podpredsednik je Ceh Karol dr. K r a m a г. Ta mož je gotovo najmlajši podpredsednik, kar jih je imela dosedaj poslanska zbornica, kajti rojen je 27. decembra 1860. V šole je pohajal v Pragi, Berolinu in Strassburgu ter bil na praškem veeučilišču promoviran doktorjem prava. Poleg tega si je pridobil tudi več drugih vednostij na financijelnem in upravnem polju ter je mnogo potoval. On je soustanovitelj dnevnika .Czas". V drž. zbor je bil izvoljen 2. marca 1891 ter je vstopil v mladočeški klub, kjer si je kmalu pridobil veliko veljavo. Schfinererjev prvi nastop v poslanski zbornici se da popolnoma primerjati z nastopom njegovega »vzora« v blaženem rojhu, bivSega državnega kanclerja kneza Bismarcka. Kakor je našim Citateljem znano, nastopil je v seji dnć 6. t. m. »Jurij Veliki«, potem ko ei je v dobi devetih let popolno odpočil od nekdanjega parlamentarnega truda, s svojo zvesto četvorico: Wolf, Iro, Kittel in Tiirk, ter prav po vzgledu svojega »vzor-moža« planil po avstrijskej duhovščini, kateri naj se jedenkrat za vselej prepove vsak korak na političnem polju. Razvidno je torej, da se je i Bismarck, kakor tudi sedaj Jurij Schonerer s tovariši pred vsem pečal z »zlorabo prižnice«, kajti tudi Bismarck je pričel svoj famozni »kulturni« boj s znanim »Kanzel-zakonom«. Celega predloga ne bomo tu navajali, dovolj je le, ako povemo, da se oboževatelj Wo-tana zato spodtika nad postopanjem duhovščine, ker je ves vnet za — krščanstvo in katoliško vero! Na take limanice se pač nihče ne bode dal vjeti, ker je dovolj jasno, da se Schonerer z drugovi le rudi tega jeze peni, ker so se stavile od strani duhovščine ovire njegovi kandidaturi, kar je bila gotovo njihova dolžnost kol avstrijskih državljanov. Želja te »heild«-družbe, naj se njej na ljubo oropa vsa duhovščina vseh državljanskih pravic, bode ostala le želja in druzega nič. Blokada Krete trajala bode neki tako dolgo, dokler zadnji grški vojak ne ostavi otoka Krete. To so sklenili evropski admirali in naprosili angleškega konzula, da naznani ta sklep vsem prebivalcem. To pa lahko traja še dolgo časa, kajti ako so resnična poročila polkovnika Vassosa, počaka lahko še nekaj mesecev na otoku, ne da bi vojaki trpeli lakoto. Admiral Canevaro je prosil laško vlado, naj ga odzove v domovino, toda, kakor je razvidno iz odgovora, se to ne zgodi poprej, kakor v slučaju, ako se proglasi blokada grškega obrežja. Vprašanje glede volitve governerja za Kreto prihaja vedno bolj na površje. Poslaniki so dobile sedaj nalog, naj se posvetujejo o imenovanju vojaškega začasnega governerja. S prva je predlagala avstro ogerska vlada za to mesto italijanskega admirala, toda ta predlog je pobila Francija. Sedaj treba iskati druzega moža, ki bo všeč vsem vladam, za prebivalstvo se pa itak nihče ne briga. Na ta način se najbrže ne bede rešilo krečansko vprašanje. Dogodki na grško-turški meji. Včerajšnji listi objavljajo iz Carigrada nastopno brzojavko : „Včeraj, v ponedeljek, se je vršil dolgotrajni ministerski svet, mej katerim je bila vladna palača neprestano v brzojavni zvezi z vrhovnim poveljni-štvom na grški meji. Vsled težkoč, ki so se pojavile v notranjem Grške, in vsled revolucijonarnega duha, ki vlada mej armado radi neizplačevanja plače in pomanjkljive hrane, se je pričelo že dvomiti v tukajšnjih krogih na mirni rešitvi perečega vprašanja in se vsak čas pričakuje poročilo o napadu. Pred kratkim so prosile grške čete pri Turkih živeža, katerega so tudi dobili na povelje Edhem-paše. Grki so bili s kvaliteto nezadovoljni in so pričeli Turke izzivati, ki se vender niso ozirali na to." — Brzojavki se vidi, iz kakih krogov prihaja, in je posebno malo verjeti poročilu o hranjenju grških vojakov. Turčija ima sedaj na grški meji 108 bataljonov vojakov, oziroma 113.000 pešcev, 27.000 konjenikov in 252 topov. Poleg tega je na odhod pripravljenih še nad 40 bataljonov, blizu 30 baterij in kakih 6 eskadronov konjenikov. Akoravno so v se številke najbrže pretirane, vender se grška armada ne bo mogla lahko meriti s turškimi močmi, ki bi dobile pomoč tudi iz azijskih pokrajin. V Atenah je navdušenje nekoliko poleglo, kajti vlada, kakor tudi kralj nista hotela ustreči grški ljudski zahtevi glede proklamacije. Ministerski svet se peča te dni z vprašanjem, kaj ukreniti, da se zadovolji ljudstvo; na drugi strani je pa kaj slabo vplivala na vlado nota velevlastij glede odgovornosti, ki bi zadela na-padovalca. Splošno se zatrjuje, da so politiki in voditelji politike sedaj mnogo mirneji, le ljudstvo samo še ni izgubilo poguma. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 6. aprila. (Konec.) O nakupu Stedryjevega zemljišča na Erjavčevi cesti za bodoče gimnazijsko poslopje poroča odbornik R a v u i h a r ter predlaga, naj se ponudba odkloni, ker bi ministerstvo radi večiih stroškov za zgradbo poslopja, provzročenih vsled kakovosti prostora, najbrže ne bilo zadovoljno s tem prostorom, in ker bi morala mestna občina odkupiti tudi ves ostali del zemljišča; konečno pa naj se vpliva na to, da se čim preje prične z zgradbo na prvotno odločenem prostoru v Koliiejskih ulicah. Odbornik Senekovič pojasni pri ti priliki vso zgodovino gledć prostora za nameravano gimnazijsko poslopje, omenja, da je bilo to vprašanje na dnevnem redu že pred tremi leti, in ko se je lansko leto rešilo vprašanje glede prostora v Koli-zejekih ulicah, se je sprožila od neke strani misel, naj se gradi gimnazija na mestu nekdanjega knežjega dvorca, na to se je pa zavrgla zopet ta misel in je sedaj na vrsti Stedryjevo zemljišče. Po njegovem mnenju je protest, ki prihaja proti zidanju poslopja v Kolzej.skih ulicah, največ od strani Tr-novčanov, samo s»d agitacije, ki se je posebno razvila povodom zadnjih državnozborskih volitev. Konečno opozarja govornik na nujno potrebo novega poslopja in zavrača nekatere pomisleke proti oddaljenosti odločenega prostora. Odgovarja mu odbornik dr. Majaron, ki dokazuje, da se je za sklep, naj se prepusti v to evrho prostor knežjega dvorca, našla v občinskem svetu znatna večina, in torej nikakor ne more molčati na očitanja v tem oziru, posebno ne, da bi bila služila ta zadeva v kake agitacijske namene. Razlogi, ki so vodili njega in ostale pri glasovanju za prepustitev prostora knežjega dvorca, so bili popolno utemeljeni, ker se je hotelo vsaj nekoliko oživiti zapuščeni trnovski del. Konečno se sprejme predlog odsekov. Povabilu glede prispevka mestne občine k stroškom za zgradbo druge železniške zveze s Trstom ee mestni svet ne more odzvati, ker ta zveza nima za mesto posebnega pomena, marveč bo le v korist državi, in ker se občina ne nahaja v ugodnih fiuan-cijelnih razmerah. Poročevalec odbornik Z a b u -k o v e c. Osmo poročilo se odstavi z dnevnega reda, jednako tudi prvo poročilo stavbinskega odseka. O ponudbi J. Pfibila za odkup parcel VI. 1. in 2. v tivolski skupini poroča odbornik dr. Stare ter predlaga, naj se razdeli parcela mesto na dva na tri stavbišča, odkupna svota se pa izplača še le tedaj, ko bode dovršena kanalizacija v Nunskih in Levstikovih ulicah, za kar naj se ustavi svota v prihodnji proračun. Prošnji „kranjske stavbinske družbe" za parcelacijo zemljišča ob Dunajski cesti se na predlog odbornika S u b i c a ugodi s tem, da se naroči stav-binskemu uradu, da v najkrajšem času predloži načrt za parcelacijo sveta mej šištnsko občino in Dunajsko cesto čez novo vojašnico. Poročili 4 in 5. se odstavita z dnevnega reda. Na vrsto pridejo poročila policijskega odseke. Odbornik Zabukovec poroča o dveh še ne vsprejetih točkah kolesarskega reda glede preskušnje in takse, ki se po nekaterih opazkah odb. Subica iu podžupaua vsprejmeta in na to odobri kolesarski red v celoti. Drugo poročilo se odstavi z dnevnega reda. Del Tržaške ceste od Paichtlovega poslopja do Marije Terezije ceste se na predlog odbornika dr. Maj aro na prekrsti v „Bleiweisovo cesto", predlog odbornika Turka glede spremembe imen Židovskih ulic in steze se pa odloži na poznejši čas. 7., 8. ter 9. točka dnevnega reda se obravnavajo v prihodnji seji. V ime nadzorovalnega odseka za električno razsvetljavo poroča odbornik H r a e k y. Ker ponudnik Supančič pod določenimi pogoji ni hotel prevzeti gradnje poslopja, dimnika in vzidavanja kotlov, se je poverilo to delo kranjski stavbinski družbi, polaganje kabljev se je oddalo dunajski tvrdki K. Wa-genfiihrer za 10 636 gld., kakor tudi naprava vod njaka. Postavljanje kolov je prevzela kranjska stav-binska družba, manjša dela bode pa oddajal nad-zorovalni odsek sam, Na ta način si prihrani mestna občina nekako 1000 gld. Konečno se sklene na predlog odb. S u b i c a , da se s 1. avgustom 1897 za višjo dekliško šolo vzame v najem hiša „Glasbene Matice" v Gospod-skih ulicah št. 8 proti letni najemuini 1000 gld. Pogodba naj bi se sklenila za dobo 4 let. Za šolske namene potrebne priprave in poprave oskrbi občina na svoje stroške. Stanovanje v Cojzovi hiši se odpove s 1. majem. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Koncem seje opozarja odbornik Kozak na nekatere nedostatke pri tovarni za klej, posebno kar se tiče odvajanja smradljive vode. Podžupan odgovarja, da v tem oziru ni mogoče veliko storiti, pač pa bode ukazal stvar natančno preiskati in odpraviti, kar je mogoče. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. aprila. (Presvetli cesar) je podaril župnemu uradu pri Sv. Katarini 150 gld. za popravo podružnice Sv. Jakoba v Brezovici. (Slovanska zveza in „Narod".) Včeraj je poslanec dr. Ferjančič v „Narodu" pojasnil, zakaj da so tudi „Narodovi" pristaši vstopili v slovansko krščansko narodno zvezo. V tem članku očita dr. Ferjančič „Narodu", daje njegov spekticizem glede zveze neopravičen, da ima zveza kompromisen program, pri katerem so morali tako narodni kakor „klerikalni" poslanci odjenjati od nekaterih svojih zahtev. S tem programom, pravi dr. Ferjančič, so se sprijaznili Hrvatje obeh strank in Malorusi; „so li hoteli kranjski narodni poslanci sami ostati in tavati, brojtči tri ali morda samo dve glavi kakor „divjaki" po avstrijskem parlamentu ?" — K sklepu piše dr. Ferjančič: „Narodna stranka na Krasjskem naj ne bode v skrbeh za svoja načela, katera, kolikor so se v zadnjem desetletju določala, sem vse sam pomagal določati. Narodna stranka naj se marveč, uvažujoč razloge za tako postopanje svojih poslancev, orga-nizuje, ukrepi in razširi, sicer pridejo čez 6 let iz Kranjskega poslanci v državni zbor, kateri bodo brez vsacega obotavljanja podpisali to, kar bodo klerikalni voditelji zahtevali". — Tem precej jasnim besedam dostavlja „Narod" : „Sedaj ker vemo, da so tudi klerikalni poslanci v marsičem odnehali in ko vidimo, da se nova parlamentarna večina opira v prvi vrsti na mladočeški in poljski klub, sedaj smo tudi mi prepričani, da z novo zvezo ne bo prišlo do pretiranih klerikalnih poskusov v dunajskem parlamentu in da se bode z njo pri pametnem postopanju tudi za slovenstvo mnogo pridobilo. In to tudi mi iz srca želimo". — Torej vendar ! (Konference za moške.) V sinočnem govoru je g. govornik P. Volbert ponovil v uvodu ob kratkem vsebino prejšnjega govora: Dokazali smo, daje človeku nujno potrebna vera, in ne samo kot posamniku, ampak celemu človeštvu, kakor ni samo vojak obvezan epolnovati svoje dolžnosti, ampak celo vojaštvo. Brez vere države ne morejo obstajati; velikanska dobro vrejena kraljestva izginila so tako, da je ostalo le njih ime: manjkalo jim je ravno vere. — Ugovarja pa kdo: Da, prejšnje čase bila je potrebna vera, a sedaj v 19. stoletju nadomestujejo jo omika, olika in prosveta. Da temu ui tako, dokaže govornik s protistavkom: Omika, olika in prosveta ne morejo nadomestitivere. Dokaz: Človek je nravno bitje. Nravnosti pa ne more omika nadomestiti, torej tudi ne vere, ki )e prvi pogoj za nravnost. Prvega stavka govornik ne dokazuje, pač pa druzega, in sicer v treh točkah : 1. Nobena veda ne more nravnosti nadomestiti. 2. Nobeden učenjak ne more nravnosti nadomestiti. 3. Niti veda niti učenjak ne dajeta tolažbe v bolih, zlasti pa ne v smrtni uri. Te dokaze razvija govornik tako-le: N. pr. idite k matematiku in recite mu, kaj je nravnost? Kaj meni nravnost mar, vam poreče, jaz se pečam z matematiko, ne pa z nravnostjo. Iu tako se nobena veda ne peča ž njo, ampak le z resnico, če je namreč veda res prava veda. Veda tedaj ne nadomesti nravnosti. — Marsikak učenjak stavil si je nalogo, sestaviti moralo povsem novo in ž njo preobraziti s\et, pa niti svojih bližnjih sosedov ni dobil za ta nauk. Kako pa to tudi ? Kje zamore učenjak nastaviti pravec (normo) nravnosti, kje vse ljudi obvezati, da se držć tega prava in slednjič, kako zamore to sankcijonirati ? Noben pameten človek si v tem oziru ne bo dal zapove-dati, če mu oni ne da zagotovila, da je njegov moralni zakon sankcijoniran. N. pr. positiviuti, nravo-in modroslovci novejše dobe hočejo, da človek svoj „jaz" žrtvuje na oltarju skupnosti. Kje je v tem pač kako zagotovilo, kaka sankcija, da, če boš tako delal, boš prejel plačilo, drugače pa kazen ? La jeden je, ki more dati pravec nravnosti, ki ljudi ob veže in svoj zakon tudi sankcijonira: Bog, ki je dal natorno postavo, ki je pošiljal preroke in slednjič svojega Sina, Jezusa Kristusa. — V bolih se človek rodi in s solzami v očeh zapusti ta svet, vedno vedno ga zaliva ono slano morje bolečin in nadlog. Zato si pa človek išče tolažbe, da nekoliko olajša svoje gorje. Pa ne dobi je v vedi, ker predmet njen je le resnica, a ne tolažiti ljudi. Pred vsem pa človek potrebuje tolažbe v smrtnem boju. Aristotel, največji mislec paganskega sveta, dejal je na smrtni postelji: „V dvomih sem živel, v dvomih umiram, ne vem, kam idem." Taka je torej tolažba vede, ki ne ve rešiti vprašanja, odkod in kam." — „Ignora-bimus", zaklical je pred par meseci umrli največji fizijolog Emil Dubois Beymond. Le vera nam pove, kam gremo po smrti, le vera nam pove, da so vse nadloge, ki mučijo človeški rod, dar iz neskončno dobrotne roke Stvarnikove, ki nas, svoje stvari, iz-kuša, po potrebi tudi kaznuje kakor najboljši Oče. Dokazano je tedaj, da niti veda, niti prosveta ne nadomesti nravnosti in zato tudi ne vere. — Se več, mi trdimo, nadaljuje govornik, brez veresploh prava olika ni mogoča. Pričnimo pri šolah, ker teh namen je, otroke olikati. Kaj dobro označi § 1. šolskega zakona ta namen : Namen šole je, mladino vzgajati nravno-versko. To je jasno, da človeka ne osrečuje samo kopica in obilica znanja; duhovnikom se očita, da so nasprotni pouku in omiki, toda to ni resnično, mi tudi želimo, da si vsak človek svojemu stanu in poklicu primerno kolikor mogoče znanja nabere, a to na podlagi vere. Ker s kakimi očmi naj sicer opazuje s^et delo Stvar-nikovo? Ali ne z očmi vere, ker le ta ga povzdigne k Bogu. Iu zato je popolnoma nerazumljiv § 2.: Vsak poduk v nadaljnih predmetih naj je neodvisen od katerekoli vere. Kako je pač mogoče nravno-versko vzgajati brez vere. Naj se ne reče: Saj je verouk zato v šolab. To je nesmisel, delati z vero kakor s kakim drugim predmetom, ko mora vera biti podlaga vsemu drugemu, če se hoče po postavi vereko-nravno vzgajati. To vse pa prihaja od tod, ker so pojmi nejasni ali se vsaj tako razlagajo in umevajo. „Dajte besedam pravi pomen", te besede svetega očeta tudi tu veljajo. Kaj pomeni olika? Olika se kaka snov s tem, da ji damo nov lik, novo obliko po kakem vzorcu s pomočjo kacega orodja. Treba je torej pri oliki: snov, model ali vzorec, orodje. Snov pri oliki je človek. Kako različna so pač mnenja že gledć snovi I Jedni pravijo: človek je najslabše bitje, drugi zopet: najboljše. Ta reče: človek mine kakor dim, kakor val, oni : človek je žival. Kdo ima tedaj prav ? Stari Grki so dobro vedeli za rek: „Spoznavaj samega sebe", in ravno to se le prerado prezira. O vsem drugem govori človek, pa niti ne ve, kaj da je on sam. Ali ni to smešno? Take so misli o snovi. Prihodnjič govorimo o vzorcu. — Včeraj prišlo je precej več gospodov, ko prvič, ker klopi so bile polne tako, da jih je še precej stalo. Močno vleče govor-nikova prepričevalna beseda, ki mu izvanredno gladko teče, ter strogo umstveno-logično dokazovanje. Po govoru je vedno blagoslov z Najsvetejšim. Prekrasno petje pred govorom in pr> govoru oskrbujejo gg. bogoslovci-pevci. (Narodna stranka iu socijalna demokracija.) Izvrševalni iu volilni odbor jugoslovanske soc. demokratične stranke razglaša sledeče : „Slovenec" je trdil dvakrat, da je sodr. Drag. Kordelič na shodu v kazini dne 14. marca rekel, da je narodnonapredna stranka ponudila socijalnodemokratični kompromis za volitve v peti kuriji. „SI. N." poziva socijalno-demokratično stranko, naj izjavi, da jej narodnonapredna stranka tacega kompromisa ni ponudila. Konstatujemn tedaj, da narodnonapredna stranka naši stranki res tacega kompromisa ni ponudila, a tega sodr. Kordelič tudi trdil ni. Govor je bil le o privatuih besedah posameznih članov na-rodnonapredne stranke, katere so pač izjavile željo, da bi obe stranki v nekaterih volilnih momentih složno postopali, pri teh povsem privatnih pogovorih, kateri niso imeli nobenega praktičnega uspeha, pa tudi izvrševalni in volilni odbor jugoslovanske soci-jaluodemokratične stranke ni bil nikakor angaževan. V kratkem : sodr. Kordelič je govoril le o posameznih „liberalcih", ne pa o narodnona-predni stranki ali o njenem vodstvu. Seveda če se govori pred ušesi „Slovenca", treba bi bilo vsako besedo pretehtati, predno se jo izgovori, in še tedaj bi jo „Slovenec" skušal zaviti po znani „krščanski" morali." — To izjavo je ponatisnil tudi „Slovenski Narod". Kei socijalna demokracija nekaj govoriči o „krščanski" morali, kakor da bi bil „Slovenec vso stvar zavil, dobro je, da jo še enkrat pribijemo. Kdor natanko prebere izjavo, opazi lahko sam, kdo zavija. A tudi tako je jasno iz izjave vsakemu, da so se vršiliraz-govori medliberalci in socijalnimi demokrati. Jasno je, d» so liberalci izjavili željo, d a b i obe strankisložno postopali v nekaterih volilnih momentih. Kar se pa tiče stranke kot take, trdil je sodr. Kordelič tudi to. To smo slišali na svoja ušesa, in to izjavo priznava sama, ko priznava, da niso bile pretehtane. Dobro je, da o tej priliki „Slovenskemu Narodu" prepišemo nekaj vrstic iz zadnjega „Delavca", ki je v njem tudi ta izjava. „Delavec" piše: „Socijalno demokratična strauka udeležila se je že sedaj volitve v mestnem volilnem razredu v Ljubljani ter na Notranjskem in Gorenjskem. „Slovenski Narod" molči o tej udeležbi, a morda tudi ve zakaj. Brez socijaluodemo-kratičnih glasov bi bil g. Ferjančič pri prvi volitvi ne zmagal, temveč morala bi biti ožja volitev in tu bi bila imela socijalna demokracija odločilno besedo. Obžalovati je, da se to ni zgodilo, pripisati je pa to agitaciji liberalcev, katera nikakor ni bila taka, da bi bili nanjo ponosni. Na dan volitve dobil je „SI. N." iz Idrije brzojavko, da so „idrijski rudarji in narodnjaki" sijajno zmagali. S tem je priznano da idrijski rudarji niso narodnjaki; ker pa tudi klerikalci niso, zakaj drugače bi bili glasovali za g. Koblarja, so logično sociialni demokratje. Njih glasove — okolo 100 — vjeli so narodnjaki, roteč jih, naj glasujejo za g. Ferjančiča, da ne bode klerikalec voljen. Botiliso jih pa ne samo najavnih shodih, temveč tudi v njihovih stanovanjih in v — gostilnah, kjer se je točilo toliko vina, daje znašal račun samo vjedni gostilni več kakor 70 gld. Pristaši liberalne stranke so na javnem shodu zvečer pred vo-litvijo sami priznali, da je ista gnjila, in da bi prav za prav ne zaslužila nikake podpore. Vendar so pa prosili ter prosili, naj se glasuje za Ferjančiča, ker drugače — propade tudi še ta okraj." Tako „Delavec". A z vsem tem naj primerilo častiti bralci, kako je „Sl. N." pred volitvami bujskal zoper dr. J. Ev. Kreka. Pisal |e (št. 38): „Ogromna večina kranjskega prebivalstva nasprotuje z vso odločnostjo končnim socijalietičnim težnjam, na katerih nevarnost pač ni treba šele opozarjati, zato pa naj volilci dobro premislijo, predno oddajo svoje glasove rude-čemu socijalistu v črni suknji, katerega jim ponuja klerikalna stranka". To pa vendar ni „krščanska" morala ? 1 (Glasovi o slovanski krščanski narodni zvezi.) „Hrvatska Kruna" v Zadru piše : Ugodna vest nam dohaja z Dunaja. Zastopniki Slovenci (po sreči so skoro vsi tako zvani „klerikalci") Hrvati in Busiui, njih 35 skupaj, so po mnogem dogovarjanji sklenili soglasno, da hočejo osnovati slovansko krščansko narodno skupino. Dva Srba iz Dalmacije, ki sta se tudi vdeleževala dogovorov, sta izjavila, da ne moreta pristopiti v klub s takim imenom (Toliko bolje, pravi „Hrvatska Kruua", ker bi bila tako le za zmešnjavo.) Potem imenovani list našteva načela novega kluba ter dostavlja: „Krasna teorija. Ovo je program naše bruce slovenskih „klerika-laca" i nema sumnje, što bude do njih, oni če tu teoriju provadjat i u praksu". — „Katolička Dalmacija" piše: „Slovenec" opisuje tečaj dogovora za ustroj krščansko • slovanske zveze, po kojem se vidi, da sva zasluga ide braču katolike iz Kranjske. Suklje se nasupret do skrajnosti protivio krščanskoj ideji i zagovarao ulazak .Srba". (V slovo) priredi „Slovenski klub" na Dunaju v Gradec odhajajočemu vseučiliščnemu profesorju dr. Karol Strekeljnu zabavni večer due 10. t. m., pri katerem ima govor docent dunajskega vseučilišča dr. Mat. Murko, nato je koncert, kateri pri-rede gospodične Marija Lužarjeva, Nada, Olga in Vera Simončičeve. Začetek je ob osmih zvečer v hotelu „zur goldenen Eote", I., Biemergasse Nr. 4. (Koncert v Kranju,) katerega je priredil pevski zbor v korist dijaški kuhinji in podporni zalogi pod vodstvom gimnazijskega profesorja gosp. A. Stritofa pietečeno soboto v prostorih „Narodne čitalnice", se je izvršil ob mnogobrojni udeležbi s sijajem. — Ko se je začulo, da se namerava prirediti ob svojem času koncert, je marsikdo odkimal odločno; mnog pa mu ju takisto pritrdil, ko je bilo zatrdno določeno, da so na vsporedu zgolj težke, za novoustanovljeni pevski zbor skoro do cela neizpeljive točke. Da temu ni tako, svedočile so nam takoj prve skušnje. Vsak dvom pa je bil odstranjen, ko je zavelo med pevkami in pevci pravo zanimanje >n splošno navdušenje, katero je od dne do dne netil s priznano vstrajnostjo neumorni dirigent. Slednjič je dospel vender dan, v katerem pokaži tudi muzi-kalno dovršena pesem izven Lubljane svoj impo-zaulen učinek I — Daei še precej prostorna čiUl- niška dvorana bila je do zadnjega kotička prenapolnjena. Z nekako nevstrpnostjo smo pričakovali pričetka in ko se je dvignil zastor, motrili smo s pazljivostjo sleherno točko. V muzikaln^m oziru so bile razvrščene točke stopnjevaje, kar odobrujemo popolno, ker je to zdatno pripomoglo celotnemu vspehu. — Jedna izmej onih pesmij, ki zgubi, da se ne poje strogo v ritmu, da se ue gleda na zahtevo besedila in melodije, vso svojo veljavo, je tudi A. Nedvčdov „Veseli pastir", ki je bil postavljen ua prvo mesto. Takoj ta točka nas je radostno prese-nečila, ker se je pela precizno, kakor veleva takt in dinam čna znamenja. — A. Foersterjev sedmero-glasen mešan zbor „Ave Maria" iz opere „Gorenjski elavček" je pel vseskozi pohvalno vspenjaje se od tihotuega pp do mogočnega ff. — H. W. Ern-stovo „Elegijo" op. 10 je igral ua vijolino g. Pavi Lozar izrazovito, s pravo fineso in z globokim občutkom. — A. Foersterjeva „Kitica" je bila našemu občinstvu že znana izza zadnjega pevskega večera, vender nam je bila zelo po volji, ne samo, ker se je pela dokaj bolje, nego tudi zato, ker smo se vglobili tem lažje v nje krasoto. — F. Mendels-eohnovi „Lieder ohue Worte" a) št. 3., op. 19., b) št. 26., op. 62. je igrala na glasovir gospica Leop. Oorazza s pravim prednašanjem. Zajedno bodi omenjeno, da je z isto natančnostjo spremljala na klavirji vse ostale klavirske točke. — B. Smetanov šesterospev iz opere „Prodana nevesta" nam je prijal vpričo male negotovosti v sredini, za kar pa je bil konec tem popolnejši. — A. Dnrakova dvo-speva za sopran in alt a) „Da jaz te zapustim" in c) „Prstan", katera je izvajal ženski zbor, napravila sta mogočen utis. Sosebno smo ee divili čistosti intonacije in pa svežozvonkemu glasu. Na občo željo se je zadnji ponavljal. — Kras vseh točk pa je bila A. Foersterjeva „Ljubica". Smelo smemo zatrjevati, da smo jo jednako dovršeno slišali le v koncertu „Glasbene Matice" v Liubljaui in s tem je povedano vse. — Obilen, a izvrstno in srečno izbran vspored je zaključilo J. Haydnovo „Nebesje oznanja" št. 13 iz oratorija: „Stvarjenje". Dasi je bilo število pevk in pevcev le okolu 30, vender je dosegla ta zadnja točka popolen vspeh; a ker ni bilo burnemu odobravanju ue konca, ne kraja, morala se je ponavljati in ob ponavljanji je prišel do celotne veljave in veličistva poleg zbora tudi tercet. Bodi beseda odkrita I S ponosom smemo reči, da smo veliko več dočakali, kakor smo pa pričakovali. Točen vstop, pravilno fraziranje, zvonka deklamacija, čista vokalizacija ... to so bile iste vrline, ki so krasile vsuktero točko. To pa je upoštevalo dovolj glasno tudi občinstvo samo z gromovitim pritrjevanjem. Da se vsaj nekoliko na vnanje pokaže tolikanj zaslužena zahvala g. dirigentu A. Stritofu, poklonil mu je pevski zbor palico-taktirko, na kateri se nahaja ob koncu srebrna lira. V priznanje obi-lih zaslug pa mu je bil poleg tega poklonjeu še lovorov venec s trakovi. Clovekol'ubje in umetnost združili sta toliko ljudij, kakor še nikdar, in le tako je bilo omogočeno, da znaša čisti prebitek čez 200 gld. K sklepu se nam poraja le še ta željna ideja: Na pričeto delovanje oprt goji pevski zbor še nadalje takisto umetno pesem kot doslej, povspni se še višje, kar ti je neporečno zagotovljeno pod tako vzornim vodstvom I (Z Bleda) 5. aprila. Naše županstvo je poslalo pretečeni teden nezaupnico našemu deželnemu poslancu g. J. Ažmanu zato, ker je zapustil zbornico pred glasovanjem o neposrednih tajnih volitvah. Poleg gosp. župana Jakoba Peternelja jo je podpisalo le sedem odbornikov; podpisal jo je menda tisti, ki druge pisati uči. Drugih 12 odbornikov jo ni hotelo podpisati vkljub vsemu prigovarjanju. Iu prav so imeli; se vsaj niso osmešili pred svetom. Lahko rečemc, da je ta nezaupnica naravnost smešna že po svoji učenosti. Govori se o „anahronizmu", „najvitalnejših luteresih". Kdo bi se temu ne smejal? Od kedaj so neki blejski kmetje tako učeni ? I Nedavno je blejski dopisnik pisal v „Sl. N." da še ne vedo, kaj je liberalizem. Nezaupnica je pa tudi nepotrebna. Ti možje, ki so jo podpisali, še nikoli g. poslancu zaupali niso ter ga tudi niso volili, ker niti jeden izmed podpisanih ni bil volilen mož. Oemu torej pošiljate nezaupnico. Ali res nimate nuj-nejšega opravila ? Mi bi Vam nasvetovali, da se bolj brigate za občinske doklade. Te so za nas davkoplačevalce „najvitalntjšega interesa". Dokler uiste bili Vi na krmilu, smo plačevali po 10%, zdaj jih pa imamo že po 44 odstotkov. Kaj ne da lep, a drag napredek I Ni čuda. da je splošna nevolja nad takim gospodarstvom. In ta splošna nevolja se je pokazala očitno pri zadnji občinski seji, dne 4. apr. Gospod župan je stavil dva predloga, ki sta merila na to, da bi se še morale povišati doklade, a odborniki so z jednajstimi proti sedmim glasovom zavrgli oba predloga ter g. županu pokazali svoje nezaupanje tako, da je še isti dan odstopil. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade I — G. Viktor Klinar ie prodal A. Muhru, posestniku blejskega grada Jalovce, velik kompleks sveta ob jezeru na zapadni strani za 8000 gl. Muhr namerava baje ondi napraviti novo kopališče. — Tukajšnji trgovec Dragotin Repe je kupil za 11.000 gl. baron Laza-rinijevo vilo. — 0. kr. erar je kupil posestvo „na Bobnu", kjer ima od 1. aprila svoje urade. — Po časi se že pripravljamo na letoviško sezono. Tudi letos bo Bled pridobil nekaj lepih vil. Tako bo g. Lenče iz Ljubljane zidal na Mlinem in ob jezeru krasno vilo. Ravno tako bo prezidal g. Juvančič iz Ljubljane Kokoljevo hišo na Mlinem v velik eleganten hotel. (Šmarje) 6. april«. Včeraj je našel oče Jožef Javornik doma iz Slivnice št. 2, ko je gnal ovce na pašo, svojega 42 let starega sina Jožefa v gozdu na drevesu obešenega. Pogrešali so ga že od 28. marcija popoldne. Tedaj je prišel z Lipogliva domov žgauja pijan (to pijačo je silno ljubil), začel razgrajati, a kmalo odšel in nihče ni vedel kam. Ko ga le ni bilo domov, začeli so ga iskali. Konečno ga je našel slučajno lastni oče — obešenega. Pač žalostna smrt pijanca preklinjevalca! — Dne 1. aprila nas je zapustil prečastiti gospod Janko Zakrajšček ter je isti dan nastopil svojo župnijo Valto-vas. Bival je malo da ne štiri leta pri nas kot kapelan in s svojim delovanjem in prijaznim obnašanjem pridobil si je zasluženo spoštovanje vseh faranov. Zlasti ga bodo pomnili njegovi učenci in pa bolniki, katere je kaj pridno obiskoval. Bil je zares vzgleden duhovnik in Valto-vaški župniji smemo pač čestitati, da je dobila tako dobrega dušnega pastirja. (Na Št. Jakobski zvonik v Ljubljani) so včeraj do vrha položili „strešino". Po praznikih se prično krovska dela. S križem vred bode vsa zgradba zvonika samo nekoliko nižja, nego liubljanski grad. (Zdravje v Ljubljani) od 28. marca do 3 aprila. Novorojenih 19, mrtvorojen 1, vmrlih 24. Med njimi za ošpicami 1, dušljivim kašijem 2, jetiko 5, vnetjem eopilnih organov 2, želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi tujcev 5 in iz zavodov 8. Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, oslovskim (dušljivim) kašijem 11. (Tat se išče.) V noči od 6. na 7. t. m. je neznan tat v hiši Mesojedca na Brodu iz skrinje kradel ter Jakopa Mesojedec, ki ga je zasačil, z nožem hudo ranil. Mesojedec pa je iztrgal tatu nož in ga baje po obrazu in po rokah znatno ranil kar dokaže krvav sled, ki ga je poznati za Cevskim gričem do ceste proti Rovtam. Pri tej cesti se sled popolnoma zgubi in se ne ve, jeli tat šel čez polja proti Vrhniki ali ob cesti proti Rovtam. Domnevati je, da se je tat skril bodisi v kako hišo, bodisi v goščavi. Vsekako ga bode lahko spoznati na ranah po obiazu, in ker nedvomno leži bolau. Tat je močne postave, več se o njem ne ve. Ker je imel nož z nožnico, je prav lahko mogoče, da je cigan. Prebi valstvo se poživlja, da vsacega, o katerem poizve, da je ranjen, takoj naznani oblastniji; slavna županstva izvolijo ta poziv razširiti med prebivalstvo, častita duhovščina se naprosi, da upozoruje eventualno iz prižnice na to, da je v interesu javne sigurnosti. da se predrzen tat izroči zasluženi kazni. (Popravek.) V včerajšnji zahvali po pokojnem gospodu Mih. Terglau izostal je vsled tiskarske pomote odstavek, v katerem se zahvaljuje rodbina pokojnikova mej drugimi tudi njegovim gospodom kolegom c. kr. privil. južne iu c. kr. državne železnice. * * * (•Avstro-ogerski konzularni dopisi«.) »Oesterr.-ungar. Consular-Correspondenz« se zove nov na rodno-gospodarski list, katerega je pričel izdajati Aleksander pl. Dom na Dunaju in bo izhajal trikrat na teden. Ta časopis bo prinaSal po naročilu ministerstva za zunanje zadeve najnoveja poročila c. in kr. konzularnih uradov o vseh podrobnostih na trgovskem in gospodarskem polju ter objavljal vse inostranske dobavne razpise in ponudbe. (Vsprejem u'encev v kadetske šole.) Tukajšnji uradni list „Laib. Z^itg." z due 30. marca t. 1. St. 71 objavlja naznanilo za sprejem gojencev v c. in kr. kadetske šole začetkom šolskega 1. 1897/98, ki se prične s 16. septembrom, in sicer za vse kadetske šole izvzemši onih za deželno brambo. Za sprejem gojencev v kadetsko šolo za dež. brambo je pa objavljeno naznanilo v uradnem listu št. 69 z dne 27. marca t. 1. V teh naznanilih so razvidni tudi vsi pogoji, pod katerimi se vsprejme gojenec v imenovane zavode. Stariše, ki nameravajo poslati svoje sinove v kak tak zavod, opozarjamo toraj na imenovani številki „Laibacher Zeitg." Društva. (Ljudska posojilnica v Ljubljani.) Izkaz za I. četrtleto od 1. jan. do 81. marca 1897. Prometa: gl. 575 260*67 in sioer: Sprejemki: Gotovine začetkom leta gold. 3.690 89. Hranilnih vlog gold. 181.058 13. Vrnenih posojil gold. 22.114-12. Plačane obresti gld. 4 581 37. Deležev (87) gld. 174-—. Pristopnine gld. 43-50. Prispevki k upravnim stroškom gld. 275-81. Bazni gld. 149-71. Vzdignjeni naloženi denar gld. 37.525 10. Iz poštne hranilnice gld. 14.089-49. Beeskompt pri banki gld. 28.800-—. Skupaj gld. 292.497 12. Izdatki: Vzd. hranil, vlog gold. 35.814-73. Vzd. obrestij od vlog gold. 4 46. Posojil gld. 155.094-94. Upravni stroški gld. 487 15. Naloženi čisti dobiček gold. 278 03. Naloženi denar pri hranilnicah in v banki gold. 82.223-41. Bazni gld. 150-71. Beeskomptne obresti gld. 227-49. Inventar gld. 393 —. Ekspensar gld. 120 48. V poštno hranilnico gld. 11.660 04. Gotovine dne 31. marca 1897 gld. 6.042-68. Skupaj gld. 292.497-12. — Stanje 1. aprila 1897: Hranilnih vlog gld. 810.358 31. Beeskompt pri banki gold. 28 800-—. Posojila gld. 287.91176. Naloženega pri hranilnicah, bankah in poštni hranilnici gld. 49.613 44. Gotovine gold. 6.042-68. Posojilnicam posodila gold. 113.069 30. (Ljudska posojilnicavLjubljani.) Računski sklep za prvo upravno leto 1896 kaže prometa gld. 601.911-35. Hranilnih vlog je vložilo 209 vložnikov gld. 197.933-28. Posojilnica je član „Zveze kranjskih posojilnic v Ljubljani" in izvršuje, v kolikor to dovoliujejo pravila, tudi nalogo centralne blagajne v „Zvezi kranjskih posojilnic" stoječih zadrug. Posojil se je dalo 114 zadružnikom gold. 162.778 15. Posojilnicam, ki so nje člani, posodila je „Ljudska posojilnica" gld. 73.508-36. „Ljudska posojilnica" je tedaj v tem oziru storila veliko več, nego svojo dolžnost. Z ozirom na 7 mesečno poslovanje so to v resnici lepi vspehi. Ker se promet ogromno širi, se je načelstvo pomnožilo od 6 na 12 odbornikov in nadzorstvo od 3 na 5 članov. Volitev se vrši 13. t. m. Velikemu prometu primerno so se spremenila pravila tudi v marsičem drugt-m. (Trgovska in obrtniška zbornica. [Dalje.] IV. Na to se preide k volitvi stalnih predstojnikov. Volitve predsednika se je udeležilo 15 članov. 14 članov je oddalo svoje glasove dosedanjemu predsedniku Iv. Perdanu, 1 glas je dobil podpredsednik Auton Elein. Pri volitvi podpredsednika se je od 15 oddanih glasovnic glasilo 14 na dosedanjega podpredsednika Antona Kleina, 1 na zborničnega člana Jerneja Žitnika. Volitve provizoričnega predsednika se je udeležilo 15 članov, od katerih je dalo 14 svoj glas dosedanjemu provizoričnemu predsedniku Iv. Baum-gartnerju in 1 Josipu Kušarju. V. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča o prošnji vodstva obrtne strokovne šole v Kočevji za opravičenost izdajanja sposobnostnih spričeval za mizarski obrt. Prošnja se je s poročilom c. kr. okrajnega glavarstva Kočevje z dne 26. oktobra 1896 v smislu ukaza naučnega ministerstva z dne 10. okt. 1883 predložila c. kr. deželni vladi v nadaljne postopanje. Ta je z ukazom prošnjo vrnila, ker mora po § 5. štatuta za strokovne šole odbor strokovne šole izreči svoje mnenje. Slednji potrjuje podatke šolskega vodstva in prosi, da bi se izposloval sprejem strokovne šole v Kočevju v napominani imenik. Odsek torej predlaga: Častita zbornica izreči v tem smislu svoje mnenje. — Sprejeto. VI. Zbornični svetnik Franc Omersa poroča o prošnji trgovcev v Ložu, da bi se jim dovolilo ob nedeljah prodajalnice namesto do 2. ure, do 4. ure popoludne odprte imeti. Na podlagi priporočil predlaga odsek: Častita zbornica naj priporoča pri c. kr. deželni vladi prošnjo trgovcev v Ložu. — Predlog se sprejme. VII. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 28. januvarija 1897 gospod minister za uk in bngo-častje z ukazom z dne 19. januvarija 1897 naznanil, da se je o prošnji mestne občine kočevske, da naj bi se tamošuja strokovna šola za lesno obrt po-državila, vprašala za mnenje osrednja komisija za obrtni pouk in da bi sporazumno z dotičnim sklepom te komisije načelno ne bi bil proti temu, da se imenovani zavod z letom 1898 počenši prevzame v državno upravo. Po naročilu ministra za uk in bogočastje prosi c. kr. deželna vlada za obvestilo, če bo zbornica, ki je doslej redno dovoljevala podpore za vzdržavanje zavoda, tudi v slučaja podržavljenja podpirala istega in v kateri smeri. Odsek je mnenja, da je zbornica obvezana, v kolikor ji financijelna sredstva dopuščajo, strokovno šolo podpirati kakor doslej. Povišanje prispevka ni prav mogoče, ker zbornica itak peti del it zadevnega okraja došlih priklad izda za obrtni pouk v Kočevju. Poročevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj se izieče v navedenem smislu. VIII. Zbornični svetnik Fr. Ksav. Souvan po roča vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 27. januvarija 1897 o prošnji cerkvenega predstojništva Sv. Matije v Bučki za povišanje posameznih točk sejmske tarife. Tarifni postavki odgovarjajo v obče postavni tarifi k občinskemu zakonu o pristojbinah za Kranjsko z dne 3. decembra 1868. Od cerkvenega predstoj-ništva predlagano povišanje takse za teleta ali telice od 3 kr. na 4 kr. se zdi odseku previsoko in tudi ne odgovarja postavni tarifi, ker se more le telica (mlada krava) šteti k vprežni ali veliki klavni živini, za katero se postavek 3 kr. ne sme prekoračiti. Taksa za teleta in telico (junico) bi se morala tako razdeliti, da bi bilo za junico plačati 4 kr., za teleta pa le 3 kr., kar bi tudi soglašalo s tarifo k gori omenjenemu občinskemu zakonu o pristojbinah. Ko je poročevalec prečital dosedanjo leta 1888 odobreno tarifo, je poudarjal, da so se vsled odredbe c. kr. deželne vlade nadzorovalni troški za živinske semnje zdatno povečali in da je tudi ograjenje živinskega semnjišča precej stalo, vsled tega je tudi opravičeno povišanje zgoraj omenjene in naslednjih točk: Za jedno govejo živino od 4 na 6 kr., za jedno žrebe od 3 na 4 kr., za jeden lončarski šotor od 11 na 30 kr., za jeden šotor za točenje pijač od 12 na 30 kr. Z ozirom na to, da se morejo troški za semnje le s taksami pokriti in te niso previsoke, se pridružuje odsek priporočilu c. kr. okr. glavarstva v Krškem in predlaga: Zbornica naj v smislu predstoječega poročila izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. (Konec sledi.) Harodno gospodarstvo. Izvoz pšenice je bil leta 1876 le 12.000 me-terskih stctov, leta 1893 pa 21.000 m. st., 1. 1894 pa že 157.000 m. st. C h i 1 i je izvozila leta 1891 87.000 m. st., leta 1894 pa 151.000 met. st.; pa dasiravno je ta dežela zelo razprostrta, ima pa veliko hribov, pa zemlja in klima nista ugodna ia pšenico, torej ne bode mogla dosti žita izvažati. Izvoz moke iz raznih držav. Francoske moke se čedalje več izvažuje na Nemško in v severne dežele. Leta 1894 in 1895 se je moke izvozilo v 1000 kilograttonah, iz Nemčije 1,051.905, oziroma 1,667.305, iz Avstro-Ogerske 1,378.158, oziroma 1,204 288. iz Francoske 1,031.682, ozir. 2,494.365, iz Buske 985.993, oziroma 1,394.656. iz Belgije 241.143, oziroma 279.891, iz Nizozemske 420.285, oziroma 220.072, združene države Severne Amerike pa 15,000.000, oziroma 14,000.000. Iz teh podatkov je razvidno, da izvoz iz Avstro-Ogerske in iz Holandije nazaduje, Francoski zelo napreduje, pri drugih državah pa ni kaj razločka med letom 1891 in 1895. Tu se pa tudi razvidi, da Severna Amerika še jedenkrat toliko moke izvaža, kakor vse evropske države, in največ moke izvaža Amerika v Evropo, nekaj pa tudi v Afriko in v Azijo. Ni čuda, da ameriška konkurenca tlači našo kupčijo in mori naše mlipe in obrtnijo. Telegrami. Dunaj, 8. aprila. Posl. dr. Susteršič in tovariši so stavili v današnji seji nujni predlog, v katerem se vladi naroča, naj ista poviša triobrestno posojilo in svojo vknjižbo kolikor mogoče opusti. — Posl. Daszynski ostro napada poljsko plemstvo, očitajoč mu kozmopolitstvo. Dunaj, 8. aprila. Člani poljsko-krščan-ske ljudske stranke so se združili v samostojen klub z naslovom „poljsko-krščanska ljudska stranka". Načelnikom je izvoljen dr. Danielak, namestnikoma Szponder in kmet Szajer. Klub se ne bo zvezal z nobeno drugo stranko, zastopal bode krščansko-socijalne reforme ter branil narodne koristi, proti vladi in „njenim gališkim pomočnim četam" bo pa ostal tako dolgo v opoziciji, dokler se razmere ne spremene. Dunaj, 8. aprila. Odsek, ki se bode posvetoval o imunitetni zadevi poslanca Sza-jerja, je izvolil načelnikom posl. dr. Fuchsa, namestnikom poslanca dr. Dyka, poročevalcem pa je odbran dr. Slama. Dunaj, 8. aprila. Povodom današnje volitve dunajskega župana so sklenili libe- ralni mestni odborniki, da oddajo svoje glasove bivšemu županu dr. Grublu. Dunaj, 8. aprila. Pri današnji volitvi dunajskega župana se je oddalo 132 glasov, od katerih jih je dobil dosedanji prvi podžupan dr. Lueger 93, ostale pa bivši župan dr. Grttbl. Izvoljen je toraj dunajskim županom dr. Karol Lueger. Trst, 8. aprila. Včeraj je prisegel novoizvoljeni župan dr. Karol Dompieri, katerega je potrdil cesar z odlokom dne 4. t. m. BudimpeSta, 8. aprila. Včerajšnji katoliški shod je otvoril knez-primas Vaszary. BudimpeSta, 8. aprila. Kvotna deputacija je izvolila svojim načelnikom poslanca Szella, poročevalcem pa posl. Falka. BudimpeSta, 8. aprila. „Pol. Corr." poroča, da je portugalski kralj podelil mini-sterskemu predsedniku baronu Banffyju veliki križ reda Villa vicosa. Bim, 8. aprila. V zbornično predsedstvo so izvoljeni: Zanardelli s 303 od 431 glasov predsednikom, ministerijalni kandidatje Chi-naglia, Cappelli in Palberti ter radikalec Mussi podpredsedniki. Bukarest, 8. aprila. Ministerski predsednik Aurelian je naznanil včeraj v parlamentu. da je celo ministerstvo vložilo ostavko. London, 8. aprila. Iz Zanzibara se poroča, da je izdal sultan odlok, s katerim se omejuje suženjstvo. Dogodki n» Kreti. Carigrad, 8. aprila. Turška vlada je pozvala poslanike, naj se vlade podvizajo z izvolitvijo guvernerja za Kreto. Atene, 8. aprila. Ministerski svet se je dalje časa posvetoval o skupni noti glede odgovornosti napadovalca. Umrli no: 5. aprila. Peter Kovač, polirjev sin, 1 dan, Kolodvorske ulice 22, božjast. 7. aprila. Marija Kolesa, krojačeva hči, 3 leta, Ulice na Grad 11, davica. V hiralnici: 5. aprila. Alojzija Eger, računskega oficijala vdova, SO let, kap. Tujci. 8. aprila. Pri Slonu: Hockenstraes iz Solingen-a. — Wakonigg iz Litije. — Gliiek, Redi, Alina, Gelles, Seib, Jellinek, Reinhart z Dunaja. — Bosze iz Št. Gotarda. — Lipp iz Gradca. — Bolta z Ledin. — Vidergar iz Št. Jurja. Pri Maliču: Komorner, Einerl, Hochstatter, Steiner, Hollander, Tominz z Dunaja. — Hirsehberg iz Berolina. — Vouk, Vrbančič iz Gradca. — Kobi z Reke. — Medicus ii Benetk. — Maly iz Trbovelj. — Obereigner s Snežnik». — Berg iz Mokronoga. — Schink iz Zagorja. — Pucich iz Trsta. — Sonntag iz Rusenheim-a. — Kistler iz Landsberg-a. Pri Južnem kolodvoru: Godina iz Žminja. Tržne cene v Ljubljani dnć 7. aprila. gl- kr. gl.lkr. PSenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež..... 6 — Surovo maslo, „ . 88 Ječmen, „ • . . 5 30 Jajce, jedno . . . — 2) Oves, „ . . . 6 60 Mleko, liter . . , — 10. Ajda, „ . . . 7 — Goveje meso, kgr. — 64: Proso, „ . . . 7 — Telečje — 60, Koruza, „ . . . 5 — Svinjsko „ — 66; Krompir, „ . . v — Koštrunovo „ „ . — 50 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — Grah, „ . . . 11 — Golob..... — 18 Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 32 Maslo, kgr. , . — 94 Slama, 100 „. . 1 96' Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 30, Špeh svež, „ , . 64 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Meteorologidno poročilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 7 9. zvečer 732 2 8-4 sr. zah. dež 8 7. zjutraj 2. popol. 733-0 7317 53 12-9 sr. zah. p. m. vzh. oblačno n 0-5 Srednja včerajšnja temperatura za 8 6°, 0 5° nad normalom. ИГ" Išče se prodajalec, dobro izvežban v špecerijski stroki. — Plača in kavcija po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 259 3—1 pr Pcg-e • odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-12 dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 nov«, ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Josip Oveti-ečnili, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spadajoča dela. 9 32—9 P irnlie, prazne in z razno vsebino, križe, palice za sprehod, popotne jerbaMe, vozičke za otroke priporoča raznovrstno izdelane in prav v ceno Fr. Stampfel, v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. 248 5 Prodajalka, izurjena v specerijski trgovini, dobi dobro službo. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti pod šifro: „Na deželi" upravništvo „Slovenca". 253 6-2 Št. 6268. Zaradi dobave škic za zgradbo „Gasilnega doma v Ljubljani" razpisuje se javiti natečaj ter se določa kot častna nagrada za dva najboljša projekta I. darilo 800 kron, II. darilo 600 kron. po Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v škicah vseh nadstropij merilu 1:200. Tega merila držati se je tudi pri prerezih in fasadah. Odlikovani projekti preidejo v popolno neomejeno last mestnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov. Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere je vložiti pri podpisanem magistratu do 1. avgusta 1897 do 12. ure opoludne, so veljavna določila avstrijskega društva iužciierjev in arhitektov za podelitev nagrad, sprejeta v seii dne 27. aprila 1889. — Imena presojevalcev došlih konkurenčnih izdelkov priobčila se bodo pred potekom natečajne dobe. Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22 marca 1897. 23?* Zajamčeno samočista "Tpfi odlikovana z najvišjimi odlikovanji Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najccncjše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rast.ine, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate. Jedva nedostvjoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj sa pošiljajo 56 36—11 prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Marienffasse 11. 'SHSBSHi «si П s* ct5 M 9 a tn H jč* O a le N rt £. ecJ Л M o u B ' i' a. ■c o. se O Иг*' s 9 k. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtičnlh preparatov A. Thierry-ja » Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskuien In potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter Je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rlhu''. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Tblerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Thierry, lekarnar 139 20—6 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 19 20-13 1П kolesa za vozarenje (bicikli) so Dtirkopp-ovi „Piana", katere ima v zalogi za Kranjsko IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. &r Katalogi zastonj in trnnko. TtXt 238 20-2 Pouk v vozarenju v lastni vozarni Je za kupovaloe brezplačen. «ЗГ *5Г laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. priporoča najceneje 59 104—34 cftdolf ćCaupimann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nešev, lakov in kleja v Ljubljani. f&ffl B u n a j ® k a borz a» Dnč 8. aprila. Skopni drtavni dolg ▼ notah..... Skopni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemil ki dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 80 mark............ 80 frankov (napoleondor)...... I'jdijanski bankovci........ 0. kr. cekini........... 101 gld. 30 Iu. 101 40 . 122 60 . 101 n 10 . 121 90 . 99 35 . 936 f 349 50 . 119 50 . 58 62\, , 11 72 . 9 51 . 45 10 „ 6 9 65 . Dnč 7. aprila. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gid. . . 5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice driavne železnice . . * „ južne ieleznice 3% . • , južne železnice 6% . « . dolenjskih ieleznic 4% 154 gld. — kr 153 75 189 — a 99 10 139 — 126 75 108 — 112 50 98 75 99 * 80 * 174 • 65 • 127 30 99 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 , — , Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 , 40 . Rudolfove srečke, 10 gld.......26 . — „ Salmove srečke, 40 gld........69 , — . St. Genćis srečke, 40 gld.......73 , — „ Waldsteinove srečke, 20 gld. ..... 60 . — , Ljubljanske srečke..................21 , 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 151 , 16 .. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v. 3385 . — . Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . . 378 . — . Akcije južne ieleznice. 200 gld. sr. . . . 77 , 25 . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba . — . - . Montanska družba avstr. plan..........80 , 20 , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 „ 50 , Papirnih rubljev 100 ................126 „ — . *ШЛ Nakup ln prodaja TMkivrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. 4&varovanje za zgube pri irebanjlh ( prr izžrebani« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnlčna delniška družba „M ЕВСГ H" Wolizaila it. 10 DnnaJ, Rariahilfarstraiia 74 B. ЖГ Pojasnila TEB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoi|tklh vr»dne«ta> papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg» obrestovanja pri popolni varnosti BW naloženih glaruic.