platem v gotovini Leto XX1U., ŠL m LfeSIfena, fetrtek 1$. wb$bl ___ Cena cent« 80 >i Ljubitaua, fnccmiieM telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24 oddelek: Ljubljana, ca 9 — Telefoo fe. 51-25. 51-26 Podružnica Novo ncstoi UobtjsiMki oMs 42 SiAuii aa Uabl)rako pokiajino pri pokno-te— zaroda h. 17.749, a ostale baje Italije Scrrhao Conti. Con. Po«. No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oslaaa il Kt bali je io hnwum*a ima On tone PnbbliotJ Italiana ft. A. MILANO lihiji vuk dan caaan pootdtljki Mttoiaioi mefa otitcao lic »ključno • Lii 56.50. »Ponedalijidoi J» UtedaiitfO: Puccmijera ulica ker. 5. fcev. 51-22. 51-23. 51-24. _Botoplil ae n fntija. CONCESSIONAR1A ESCLUSJVA pet la pob- I | • _ * — \ • * ■ M 1 ■ M ^ ■ I*. IS. — . AJI • MSCtu ui ptoten ifmi omni «o cpicii s Dni one Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Junaška obramba L armije na jugu polotoka Bon ZZ sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil danes naslednje 1082. vojno poročilo: Zbrana še vedno na postojankah na južnem delu polotoka Cap Bon, napadana za hrbtom od sovražnih čet, prihajajočih s severa ter obstreljevana od sovražnega letalstva, se naša I. armija, ob kateri so se tudi včeraj zlomili napadi britanske 8. armije, vztrajno bojuje s svojimi italijansko-nemšldmi oddelki ter vrši protinapade z neukročeno hrabrostjo. Predlog za predajo, ki ga je postlal general Freiberg, je general Messe, poveljnik L armije na drugih področjih tuniške fronte, odklonil. Čete Osi, ki so porabile vse svoje strelivo, so morale končati borbo. Catanijo Marsalo, okoliš mesta Trapa-nio ter otok Pantellerijo so obstreljevali oddelki štirimotornikov. Znatna škeda v Catanjji in MarsalL Osem sovražnikovih letal, ki jih je zadelo protiletalsko topništvo, se je zrušilo v morje; dve na jugu Catanije, eno v Mazza-ri del Vallo (Trapani), pet pa ob Pantelle-rijl. Drugih 14 letal je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih; 9 so jih sestrelili nemški, 5 pa naši lovci. Število žrtev letalskih napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, se je dvignilo na 150 mrtvih in 300 ranjenih v Gataniji, med prebivalstvom Palerma pa na 210 mrtvih in 421 ranjenih po obstreljevanju z dne 9. t. m. Dodatek k vojnemu poročilu št 1082: Angleške in ameriške divizije, ki so ob prodoru severnega odseka tuniške fronte prodirale po cestah fti potih proti jugu, tla bi izkoristile uspeh in naglo zaključile bitko v Afriki, so še enkrat zadele ob žilav odpor, ob katerem so se doslej zlomila vsa sovražna prizadevanja. Italijanska I. armija, prežeta z neuklonljivim borbenim duhom, ki preveva vse od generala Messe, njenega poveljnika, do zadnjega pešca se junaško bori dalje. Zaprti na novih postojankah in prežeti z edino željo, da se upirajo do zadnje krogle, so se bojevniki Libije, Maretha, Akkarita ln Ta-krume, bojevniki ki so večkrat ustavili in izčrpali 8. armado Montgomeryjevo, odločili, da nudijo sovražniku ponosen odpor do konca, do poslednjega uspeha. Nasprotnik je že poslal parlamentarce s ponudbo za predajo, toda ti so se vrnili v svoje črte, noseč ponosno odklonitev. — Armija, odrezana od morja, brez zveze z drugimi središči odpora, ob pomanjkanju streliva, živil in vode, je polna samovolje in vojaške vrline. Dala je vreden odgovor: odpor do zadnjega diha. Vojaki I. armije danes bijejo zadnjo bitko. To je bitka za čast, bitka, ki ne brani mest, višin ali trdnjav, marveč junaška bojna izročila naše Italije. Borci I. armije doprinašaja predvsem z najglobljo vdanostjo zadnji dokaz italijanske zvestobe v Afr?ki; na tleh, ki so posvečena po naših usodah, zapuščajo krvavo poroštvo svoje plemenite krvi, zagotavljajoč, da se bodo prav gotovo vrnili. ■Vtatec-? 5Bizerta: 3as el Djebel p^&djenangtfaTet ■ Tabarkai fFerrviville ~ ProQe jPortoTarina Rt Bon ^Solnnan* /i 'B.Khalle^/l ^'Soukel Arba^ ^V'",r-'- .f Teboufsouk KJ Goubellat ^\\Pont du Pa h s. , ^ "r^Grombalia - ^Lavene v ^ '[Deprienne orba 11 ic .—v. — ^Zaghouan 't**' /71 Jt^ta^^ . 3utro J_I * > j^Nabeul. Hammamet E iouFisha EEEE iEnfidaville: normalnotirTie ielemice •ozkotirne ielezn. Hraber odpor ose vinskih čet Berlin, 11. maja. s. Vojaški položaj v Tunisu se ni bistveno spremenil, pripominjajo v tukajšnjih vojaških krogih. Čete Osi se še naprej srdito upirajo na točkah, kjer jim. je uspelo, da so se obdržale. Kljub odločni premoči v ljudeh in potrebščinah, s katero razpolaga sovražnik, mu ni uspelo premagati čet Osi, ki so zavzele postojanke južno in južnovzhodno od Tunisa. Samo na neki točki je sovražnim oklopnim skupinam uspel majhen vdor, ki je bil takoj odstranjen. Med napadi sovražnika na nove postojanke italijansko-nemških sil, ki se združujejo z obrambnimi črtami južnega odseka ter tvorijo v iolgem odseku fronte zaporni zid pred polotokom rta Bona, so Angleži in Američani naleteli na hraber odpor in utrpeli hude krvave izgube. Na tem področju je ena sam težka baterija zažgala. 15 sovražnih tankov in tri oklopne avtomobile za prevažanje čet. Tudi letalstvo se je udeležilo borbe kakor že v prejšnjih dneh, preprečevalo kre-tanje sovražnih čet in uničilo z letalskim oiožjem 60 motornih vozil. Letalstvo Osi je učinkovito bombardiralo tudi pristanišče Bono ter zažgalo dve tovorni ladji. Nemška letala so končno silovito napadla neKi konvoj ob alžirski obali. Več zadetih ladij je obtičalo. M°nakovo, 11. maja. s. »Abendzeitung« poveličuje hrabri odpor italijansko-nemških čet v Tunisu spričo velike premoči sovražnika in cbuču Zločinci in njihovi pobudniki«: Ni težko uganiti, kdo so pobudniki političnih zloči- izkoriščanja vseh virov države, s katerimi Italija po skoraj treh letih vojne razpolaga z obilnejšimi surovinami in sredstvi skoraj na vseh področjih kakor ob pričetku vojne. Govoril je tudi o izmenjavah med Italijo in Nemčijo v oskrbovanju, kakor na področju tehnike in izrazil zadovoljstvo, ker je italijansko-nemške sodelovanje doseglo tako obilne rezultate v interesu obeh oboroženih sil. Glede suicvin je pojasnil, kako je praktično nemogoče osredotočiti v enem samem ogromnem zavodu ves materijah Zadovoljen je s sedanjim sistemom, ki sloni na tesnem sodelovanju državnih korporacijskih in sindikalnih organov za skupne vojne cilje. Na kratko je omenil nato sedanje težkoče proizvodnje glede na transporte in finančna vprašanja. Zaključil je obširno poročilo z omembo pristojnosti in nalog ministrstva za vojno proizvodnjo. V ko!i» kor je združljivo s kočljivimi operativnimi zahtevami, se je vodstvo vojne proizvodnje osredotočilo v eno samo ustanovo po željah, ki so prišle z več strani. Obstoja nada ne v čudežno povečanje proizvodnje pač pa v bolj skladen razvoj vsega udejstvovanja. Minister Favagrossa je zagotovil, da osebje novega resora prestaja preizkušnjo z voljo prispevati k zmagi z vsemi napori na svojem akcijskem področju po poteh, ki jih je določil Duce. Vsa vojna industrija od šefov do navadnih delavcev je usmerjena v tehnično ustvarjanje in ojačevanje sredstev tako, da bo orežje Italije vsililo sovražniku nekega dne spoštovanje. Hrabrost borcev ter discipli* nirano in vneto delo delavcev se stapljata v eno energijo, ki bo povedla k zmagi, kakoT jo žilava obramba ter volja velikega poglavarja in velikega naroda zaslužijo. Gcvor ministra, ki so ga manifestacije priznanja večkrat podčrtale, je bil zaključen ob živahnem in splošnem odobravanju. v Se JI ji nov, ki so bili izvršeni v zadnjem času v Bolgariji. Nedavno je »Times« pisal: Niti politika kesanja s strani Bolgarije ne bi zadoščala. da bi ji bila oproščena krivda. Bolgari ne bodo mogli nikoli več računati z dobrohotnostjo Anglcsascv. List »Zora« nadaljuje: Rovarjenje Anglosasov proti Bolgariji je jasno, že tolikokrat smo poslušali grežnje Churchilla in Edena. Tudj Moskva je odgovorna za zločine v Sofiji. Ti inozemski pobudniki niti ne prikrivajo svojih namer preti nam. List »Zaira« komentira: Boljševiki in demokrati se zaganjajo preti bolgarskemu narodu, toda mi smo dokončno izbrali svojo pot, ker verujemo v novo dobo v Evropi, ki bo doba pravice in miru. Bolgarski nared je doslej stal z orožjem eb nogi. je pa čuječ in pripravljen za borbo preti vsakomur, ki bo skušal kaj podvzeti proti njeni varnosti. Poluradni »Dnes« piše: Z izdajalskim ubijanjem najbolj odličnih bolgarskih patriotov našim sovražnikom ne bo uspelo razbiti granitnega edinstva našega naroda, ki se mirno zadrži kakor močni, ker je prepričan v končno zmago. Sofijsk1 meščanj so včeraj dokazali svejo predanost vladi, ko sa pogumno sodelovali pri aretaciji zločincev. Peklenski nameni naših sovražnikov ne bodo nikoli doseženi. amora zunanii O novem japonskem zunanjem ministru Mamcru šlgemicuiu je objavila zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« naslednji opis: O prilikj preosnove japonske vlade dne 20. aprila t. 1. je bil dosedanji japonski veleposlanik v Nankingu Mamoru šigemicu pozvan, naj prevzame listnico zunanjega ministrstva in zamenja dosedanjega zunanjega ministra Masajukija Tanija. Šigemicu je zelo ugledna osebnost v japonskem diplomatskem svetu. Svoje novo mesto kot šef »gajmuša« je prevzel v dobi, ko se orožje in diplomacija povezujeta. Zunanja politika Tokija ne bo zaradi tega šla drugo pot, toda znatno ji bosta pomagala dolga izkušenost in široko obzorje zunanjega ministra, ki je v inozemstvu preživel velik del svoje kariere in je vcdil nekatera izmed najpomebnejših veleposlaništev. šigemicu je bil rojen 29. julija 1. 1887. Pravo je študiral na cesarskem vseučilišču v Tokiju in je promoviral 1. 1911. še istega leta je začel svojo diplomatsko Kariero kot ataše berlinskega konzulata. Ob izbruhu prve svetovne vojne je odšel v Veliko Britanijo in je 1. 1916 dosegel stopnjo tretjega tajnika tamkajšnjega japonskega veleposlaništva. L. 1919 je bil zopet v Nemčiji. Naslednjega leta se je vrnil v domovino, kjer je K>tem ostal pet let v raznih funkcijah v mnanjern ministrstvu. L. 1925 je bil imenovan za prvega tajnika pri odpcslanstvu v Pekingu, kjer je od blizu zasledoval h:up-ne faze kitajske revolucije, pri čemer je spoznal razne kitajske probleme, kar je kasneje še poglobil kot generalni konzul v šanghaju, kamor je bil imenovan leta 1930, potem ko je prej zopet dve leti prebil kot svetnik pri berlinskem veleposlaništvu. L. 1931 je bil napesled imenovan za pooblaščenega japonskega ministra na Kitajskem in je ostal v šanghaju tudi med prvim japonsko-kitajskim sporom. Prva doba njegovega delovanja na Kitajskem je bila s tem končana, šigemicu se je približal najvišjim vrhovom diplomatske kariere in pridobil si je tudi že politični vpliv. L. 1933 je bil nekaj časa pomočnik zunanjega ministra v vladi Sai-to. Nato je prevzel vodstvo Urada za raziskovanja in avgusta 1. 1936 je bil poslan v Moskvo kot veleposlanik. V sovjetski prestolnici je ostal dve leti, zastopajoč Interese svoje države v kočljivem razdeb-ju, ko je bil v ozadju napetosti med Rusijo in Japonsko in kot posledica japonske celinske politike sklenjen 1. 1936 pro-tikominternski pakt med Nemčijo in Japonsko in ko je sovjetska vlada odpovedala pogodbo, ki je urejala japonske ri-bolovske pravice v sibirskih vodah. Leta 1937 se je začel drugi kitajsko-japonsla spor, 1. 1938 pa je prišlo do hudega incidenta pri čangkufengu, ki j« imel za posledico spopad med japonskimi in sovjetskimi četami v juliju in avgustu istega leta na neki višini ob meji med Ko: e-jo in sovjetsko primorsko Sibirijo. Ta incident pa je šigemicu diplomatsko likvidiral. čim je uredil ta spor, je bil šigemcu izbran od japonske vlade za še pomembnejše mesto; dne 22. septembra 1938 je bil namreč imenovan za japonskega veleposlanika v Londonu, kjer je ostal do spopada na Pacifiku. Njegova diplomatska spos:bnost je bila izpostavljena trdi preizkušnji v teh treh odločilnih letih evropske in japonsko-britanske krize. Glavni dogodki tega razdobja — razprave o japonski politiki »novega reda« v vzhodni Aziji, vprašanje Tiencina in un-gleško-sovjetska pogajanja 1. 1939, vp- a-šanje utrditve pretikominternskega pak^a in sklenitev pakta o nevtralnosti med Rusijo in Japonsko, kriza v Indokini, r.nglo-saški odpor in washingtonska pogajan-a, ki so sledila . — vse to je le posredno zadevalo šigemicu ja, kajti bistveni lel diplomatskega delovanja v zvezi s temi dogodki se je odigraval v Tokiju, Moskvi in Washingtonu, toda naloga, ki mu je v teh nemirnih letih pripadala, je bila izrednega pomena in šigemicu jo je neprestano vršil v smislu sprave med interesi svoje države in ohranitvijo normalnih odnosov z Veliko Britanijo. Po svoji vrnitvi v domovino, ko so bili l. 1942 zamenjani diplomatski zastopniki, je bil imenovan za veleposlanika v Nankingu in sicer prav v trenutku, ko se je vlada Vangčingveja utrdila, ko je ajon pomen postal mednaroden in se je pegl>-bilo aktivno sodelovanje med naeonalno Kitajsko in japonskim cesarstvom.« JapcMo prodiranje v Birmi Toki«, 11. ma'a. s. Japon9kj sile, ki nadaljujejo svoje prodiranje ob obali Bengalskega zaliva, so pred nekaj dnevi zasedle strateško oporišče sovražn ka, Alaitjhali ob c bali Arakana. Osvojitev tega središči je bila dosežela po hudem porazu angioin-dijskih sil in po močnem napadu na utrjeno postojanko okrog 20 km južno od Maungsava. Doznava se, da so sovražna s--le sedaj obkoljene na področju Maungsava, kjer nimajo nobene možnosti za pobeg Japonska ofenziva se nadaljuje kljub najslabšim terenskim okoliščinam. Požar uničil državno knjižnico v Peruju Buenos Aires, 12. maja. s. Iz Lime poročajo, da je silovit požar uničil perujsko državno knjižnico, ki je imela 100.000 zvezkov, med temi 40.000 rokopisov neprecenljive vrednosti. Ogenj je popolnoma pokončal poslopje, ki je bilo najstarejše v Limi. Zgrajeno je bilo 1. 1568. Potopljen norveški parnik Lizbona, 12. maja. s. Iz Filadelfije se je vrnil 611etni portugalski pomorščak, reše-nec z norveškega parnika »Ingria«. Ladja je bila v angleško-ameriški službi. Potopila, jo je neka osna podmornica v vodah pri Novi Funllandiji, ko je plula s konvojem v Anglijo. Pro€. Calvi, novi predsednik Zavoda za italijansko kulturo Na predlog Eksc. Vesokega komisarja ln Zveznega tajnika je predsednik Zavoda za fašistično kulturo državni svetnik Camillo Pelizzi imenoval te dni prof. Jerneja Calvija za predsednika Zavoda za italijansko kulturo v našem mestu, prof. Vita Papaiuco pa za podpredsednika. Prof. Calvi bo začel svoje delo s tem, da bo čital in razlagal 15. t. m 11. spev Dantejevega »Raja«, posvečenega sv. Frančišku Asiškemu. Predavanje bo v mali dvorani Glasbene matice ob 19. Vstop prost. Gospodarstvo Smrt italijanskega konzula v Bordeauxu Bordeaux, 11. maja. s. Umrl je dr. Luigi Drago, generalni konzul Italije v Borde-auxu. Luigi Drago je bil rojen v Nerviju 1. 1891. Udeležil se je vojne 1. 1914/18 kot vojaški zdravnik, 1. 1928 se je vrnil v diplomatsko kariero ter zastopal Italijo v Angoli in Pireju, od 1. 1937 pa je bil konzul Italije v Bordeauxu. Povratek generala Franca v Madrid Madrid, 12. maja. s. Vodja španskega naroda general Franco je danes zapustil Jaen ter se je napotil v Valencijo in Ubelo, ki sta poslednja etapa njegovega potovanja po Andaluziji. Drevi se bo general Franco vrnil v Madrid. Nakazovanje racioniranih živil trgovcem Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec junij v Gosposki ulici 12-1 po naslednjem abecednem redu: petek 14. maja od A—B, sobota 15. maja od C—G, ponedeljek 17. maja od H ao Ka, torek 18. maja od Ke—Ku, sreda 19. maja od L—Ma, četrtek 20. maja od Me do N, petek 21. maja od O—P, sobota 22. maja od R—S. ponedeljek 24. maja od S do U, torek 25. maja od V—2, sreda 26. maja. peki od A—P, četrtek 27. maja, peki od R—2. Razdeljevanje racioniranih ž'vil se bo pričelo 15. maja iz skladišč I. Vok. Blei-vveisova cesta, in A. Volk. Resi jeva cesta. Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen. iz katerega izmed naveden h skladišč bo prejel blago. Zaplemba imovine upnika pjfcS. Kocbeka Edvarda Visoki kom sar m L ulu-msko pokrajino glede na svoji nareelb' z dne 6. novembra 1942-xXI št. 201 in z dne 7. janarja 1913-Xxl št. 2 o -aplemb5 imovine upornikov, glede na predlog poveljništva XIV mo-biliz. bataljona k>\ karabinerjev z dne 15 decembra 1942-XX1, upoštevajoč, da je po preiskav1, opravljeni pc členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1913-XXI št. 201 štet' prof. Kocbeka Edvarda ž!v. Valentina zo upornika po *le-nu 2., št. 2 navedene naredbe in da je torej njgcva imovina zaplenjiva, odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme lastnina upornika prof. Kccbeka EJ.. živ. Valentina, rx>j. pn Sv. Juriju ob ščavnfc: dne 27. septembra 1904, biv. v Ljubljani Detelova ulica št. 5, v prid Zavod.", za up. '-n^e likvidacijo in dodeljevanje imovin? zaplenjene upornikom v Ljubljanski rokrajini. Poz vajo se po členu 7. in v izegib kaz.m-sk'h odrede po členu 8 naredbe z dne novembra 1942-XXI št 201 vsi moreb:timbayu za zlcfto že ceno, ki us-treza, preračunana na angleško valuto, 375 šilingom za unčo, iriedtem ko znaSa v Angliji uradna cena 168 šilingov. Cena srebra pa se je povzpela na 56.5 penija nasproti paritetni ceni 23.5 penija. V Londonu označujejo to gibanje cene kot fantastično pretiravanje, čeprav je le znak napredujoče inflacije v Indiji. InJijska vlada doslej še ni izdala nobenih ukrepov, da bi preprečila špekulacijo z zlatom in srebrom, ker smatra, da bi se špekulacija nadaljevala na črni borzi. = Preselitev bolgarskih Rumunov in ru-munskih Bolgarov, že v bolgarsko-rumun- ski pogoibi, sklenjeni v Krajovd leta 1940, je bilo predvideno, da se preselijo Bolgari rumunskega državljanstva v Bolgarijo in Rumuni bolgarskega državljanstva v Ru-munijo. Te dni je bolgarski vlada izdala izvršilno nsredbo, po kateri se rok za prostovoljno preselitev podaljš do 1. novembra t. 1. Bolgar si ta vlada bo dala Bolgarom, Iti se preselijo iz Rumunije, olškodnino za posestva v Rumuniji. Posestva, ki jih bodo pegarski izseljenci pustili v Rumuniji, se bodo obračunala, s posestvi, ki jih puste rumunski izseljenci v Bolgariji. = Stoletnica cigarete. Morda ni industrijske panoge, kjer bi biia racionalizacija pro:zvodnje tako .izpopolnjena jn tako temeljito izvedena kakor v industriji cigaret, kjer danes skoro vse delo opravljalo stroji sami. Ta tehnični napredek pri proizvodnji c'garet je tem bolj pomemben, če upoštevamo, da pred sto leti cigaret sploh £e niso poznali. Kadili so tobak v pipah iz lončene gline. V vojnih časih se vedno mnogo kadi in tako so dele vejne razmere tudi povod za izum cigaret. Ko se je leta 1843, torej pred 100 leti, francoska vojska borila na severnoafriških tleh, so vojaki poizgu-bili lončene pipe ali pa so se jim zlonrie. Ker niso mogli opustiti kajenja> so prišli na misel, tobak zaviti v kes tankega pap r-ja. Ta način kajenja se je med vojaki naglo udomačil. Ko se je kolonialna armada vrnila v Francijo, je novi način kajenja naglo našel posnemanje pri cstalih kadilcih in tako je nastopila cigareta iz Francije svojo zmagovito pot po vsem svetu. Petdeset let kasneje je potre šnja cigaret že prekoračila ostalo potrošnjo tobaka. Toda razvoj je šel dalje svojo pot in danes so že redki oni, ki kade cigaro ali F^po, še redkejši pa oni, ki žvečijo ali njuhajo tobak. kakor se zdi, se bo potrošnja cigaret v bodoče še nadalje dvigala. Po statistiki nemškega državnega stat st:čnega urada potrošijo največ cigaret v Zedinjenih državah kjer odpade na vsakega prebivalca na ieto po 1100 cigaret. Na drugem inestu je Anglija z 820 cigaretami na prebivalca, medtem ko se na evropski celini pokadi mnogo manj. Tako odpade na prebivalca v Nemčiji 372 cigaret, v Italiji 342. v domovini cigarete v Franciji pa le 248. Kako se je v zadnj;h desetletjih dvignila potrošnja cigaret v Zedinjenih državah, nam kažejo nasl?dnje številke. V teku prve svetovne vojne se je potrošnja cigaret v Zedinjenih državah potrojila in se je dvignila na 47 milijard komadov. Mnenja so b1li, da bo potrošnja po vojni zopet nazadovala- Gruh« m po njegovi nagrajeni povesti >-P od šp i-ki«, je v tem svojem zadnjem, obilno ilustriranem delu pokazal res čreden napredek zlasti v linorezih, ki jih je v knjigi 140. Ti res uspeli linorezi spremljajo devet satiričnih literarnih sestavkev in predstavljajo nekakšno vzporfdno razstavo tega našega planinskega sekir a. Tudi v njih je prikazan planinski svet, satirični sestavki te pa d"ksj šaljivo pouči o gorolazcih in dololazc'h. in pogosto t d -avtor z močno pikro besedo misliti o človeku. ki mu je planinski svet samo kraj dvomljivih užitkov m kljub sveti t'š ni, ki vlada v gorah, torišče samopašja. Posebnost te knjige, ki tudi glede opreme nenavaden pojav na našem knjižnem trgu, je pa poglavje »Hrepenenja*. V tem poglavju je 31 linorezov, v katerih je umetnik pričaral skoraj ves nam tako ljubi planinski svet. A ped linorezi ti p pesniško izoblikovano besedo peve pomen sleherne teh podeb. Takole opozarjamo našo javnost na posebnost. te razstave in knjige ter ju toplo priporočamo. Na?wite se na romane DOBRE KNJIGE »Eksplozivna nalivna peresac, kakršna mečejo anglo-ameriški letalci Osebne spremembe v hrvatski vladi Poročali smo že, da so bile v hrvatski vladi izvršene nekatere spremembe. Po nemških listih povzemamo še naslednje: Reorganizacija hrvatske vlade se je začela že oktobra lani, ko je bilo dotedanjih 12 ministrstev skrčenih samo na osem re-sorov. Z zadnjimi spremembami v vladi reorganizacija še ni popolnoma zaključena. Listi predstavljajo svojim čitateljem nove Poglavnikove sodelavce takole: Novoimenovani zunanji minister dr. M i-1 e B u d a k , po poklicu državni pravemik, ni samo odločen borec za svobodo hrvatskega naroda, ampak obenem tudi pesnik in publicist, kacr tudi ustanovitelj in izdajatelj mnogih politično-kulturnih časopisov ter član hrvatske Akademije znanosti in umetnosti. Zaradi svoje izredno bojevite narave se je posebno aktivno in brez strahu za. nevarnost udeleževal borbe Hrvatov za svobodo. Budaka štejejo med najstarejše pripadnike ustaškega gibanja in največjega Poglavnikovega prijatelja. Proti njemu sta bila izvršena dva atentata jn ima od enega težko poškodbo na nogi. Večkrat je bil zaprt. V prvi hrvatski vladi je bil prosvetni minister, potem poslanik v Berlinu, zdaj pa je poklicem na odgovorno mesto zunanjega min stra. Rodil se ie 30. avgusta 1389 v Liki Tudi novi notranji minister dr. A n d r i-ja Artukovič (rojen 1889. v Klobuku v Hercegovini) ima za saboj posebno bojevito in žrtev polno preteklost. Kot državni pravdnik v Gospiču v Liki se je udeležil 1932. vstaje in je po njeni zadušitvi zbežal v Italijo, nakar se je potikal po svetu. Po marsejskem atentatu ga je Anglija izročila Franciji, Francija pa Jugoslaviji. Na posebni jugoslovanski vojni ladji so dr. Artukoviča prepeljali do Kctcra in od tam v beograjske zapere, kjer je bil poldrugo leto po večini uklenjen v samotni celici. Aprila leta 1936. je b i izpuščen, ker pa je izvedel, da ga hočejo tajno umoriti, je spet zbežal v Italijo in znova začal popotno življenje. Po ustanovitvi Nezavisne Države Hrvatske se je vrnil v domovino m bil poklican kot notranji minister v Drvo hrvatsko vlado. Oktobra lam je prevz?! vodstvo pravosodnega ministrstva, zdaj pa je bil spet določen na svoje staro me3to. Novi pravosodni minister dr. J o s o D u-m a n d ž i č je star borec ustaškega gibanja, ki se je prav tako udeležil l ške vstaje in bil večkrat aretiran in zaprt. Po ustanovitvi je bil imenovan za prvega zagrebškega župana, kmalu nato pa za komora-cijskega ministra in pozneje za kmetijskega ministra. Od oktobra lani ie član Državnega sveta. Dr. Lovro Sušič je po poklicu tudi državni pravdnik. On jt eden izmed najde-lavnejših in najizkušenejših sodelavcev Poglavnika. Najprej je bil minister za go- spodarstvo, potem korporacijski minister, po imenovanju za člana Državnega sveta pa je postal organizacijski vodja ustaškega gibanja katerega ideala so v njem našli svoje poosebljenje. Bivši prosvetni minister prof. Stjepan R a t k o v i č je bil imenovan za poslanika v Berlinu. Prof. Ratkovič je bil za časa avst*o-ogrske monarhije pri bivši hrvatski deželni vladi srednješolski inšpektor, isto mesto pa je zavzemal tudi pozneje pod jugoslovanskim režimom. Po ustanovitvi Ne-zavisne Države Hrvatske je bil Ratkovič najprej državni tajnik v prosvetnem ministrstvu, potem pa je bil imenovan za prosvetnega ministra. Pri preosnovi vlade oktobra lani je postal član Državnega sveta. Milošu Jazbinšku v spoumi V najlepšem pomladnem času, ko ae je prebujajoča narava ogrinjala v novo cvetje in zelenje in ko je preko livad in dobrav zavel duh vstajenja, nas je presunila bridka vest, da si nas zapustil za vedno. Odjeknila je v nas bolečina in napolnila naša srca z globoko žalostjo. V polnem razmahu dela in neumornega prizadevanja za blagor Tvojih najdražjih Ti je smrt prekrižala vse lepe načrte in Ti pretrgala nit življenja v najlepši im^ki dobi. Bil si nesebičen in izredno požrtvovalen do svojih domačih. Delal in mučil * se od ranega jutra do poznega večera za njih obstanek, a zase nisi iskal ne ugodja, ne počitka Občudovanje, je bila vredna Tvoja nežnost in ljubezen do mile mamice, saj si ji bil edina opora v njenih poznih letih. Po smrti svojega dobrega očeta al moral prevzeti vso skrb in odgovornost za družino na svoja mlada ramena. To nalogo si vršil vseskozi vestno in marljivo. Tcda ne samo v ožjem družinskem krogu, ampak tudi v odnosu do svojih številnih prijateljev in znancev so Te odlikovale lepe "lastnosti. Bil sj blag m plemenit značaj. Nisi poznal zahrbtnosti, zvijače in laži. Z vsakomer si bil prijazen in ljubez.-niv. zato Te bomo bridko pogrešali. Tvoje srce je bilo tako mehko in čuteče, da no W mogel nobenemu človeku škodovati in mu povzročiti krivice. Sprejmi v znak naše naklonjenosti ln ljubezni te skromne vrstice namesto šopka sinlemodrih spominčič. Naj Ti bo lahka domača žemljica! Vsej Tvoji globoko užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! Tvoji prijatelji iz St. Vida in Planine. Plačajte zaostalo naročnino! KULTURNI PREGLED Zasnova »Jorijeve hčere" Iz razgovora z igralko go. Milevo Boltar-Ukmarjevo Prihodnje dni bo v Drami premiera te tridejanske pastirske tragedije, o kateri je prineslo »Jutro« že članek o odličnem prevodu dr. Alojza Gradnika. Ker je za občinstvo vselej zanimivo, da spozna pred predstavo koncepcijo najvažnejših vlog, prinašamo tu razgovor z nosilko naslovne vloge, Jorijeve hčere Mile, ki jo bo igrala gospa Mileva Bol t ar. U k m a r j e v a. »Kakšen je Vaš koncept vloge Jorijeve hčere?« »če naj govorim o Mili, moram nujno govoriti tudi o njenem odnosu do nji najbližjih ljudi, Aligija in Ornelle. — Mila je izvrženka, preganjanka, cd vseh ljudi, a nosi v sebi kos čiste notranjosti, v katero nobeden ne verjame, zaradi nesrečnih okoliščin, v katerih se nahaja. V Abruzzih je kot hči čarovnika že po ppreklu obsojena, da ne uide prekletstvu in da prinaša vsakomur nesrečo. Daieč od rodnega kraja, brez doma, večna popotnica, s krvavimi, utrujenimi nogami, vedno hodi. Ona, izvrženka iz človeške di-užbe, sreča v svojem življenju dva človeka, ki verujeta vanjo, dva Človeka, ki doživita njeno notranjost, tisti kos njene duše, kjer je om čista ln nepokvarjena. To sta Aligi in Ornella. Aligi verjame v to, ker je videl za njenim hrbtom nemega angela — zaščitnika preganjane nesrečnice— in ker v svoji ljubezni do nje čuti in dojema njeno bistvo. Za Aligija je to realnost; on, zasanjani pastir v svoji prvobitnosti res vidi in sliši stvari, ki jih navadni ljudje ne dojemajo. Ker živi na planini sam, med pašniki, blizu jaanine zasneženih vrhov, doživlja samoto — čuti mejo onostranstva. Ozko je povezan z naravo, z zemljo, in preko nje čuti in doživlja Boga — zato v svoja zaznavanja veruje in izkleše angela iz orehovega panja ter stori za Milo s tem dejanjem največ, kar človek za nekoga storiti more. Samo tako duševno svoboden človek lahko verjame duševni čistosti take preganjanke. Aligi doživi svojo veliko, iz vesolja mu določeno ljubezen do Mile tako resnično, da verjame v njen srečni izid. Iz tega je razumljivo, da Mila vzljubi tega človeka tako globoko, tako večnostno, da žrtvuje za njegovo srečo lastno življenje. — Mila je v življenju Milena Bol tar-Uk mar jeva bo igrala Jorijevo hčer Milo preizkušen človek; ona se zaveda, da za ljubezen, ki ima vse onestranske pravice, ni vedno prostora med človeškimi zakoni in določbami, zato ne verjame v možnost te zveze in hoče oditi in umreti; ko pa usoda izzove nesrečo, zaradi katere postane Aligi oČetomorilec, se prostovoljna žrtvuje zanj. Druga, Ornella, dojame Milino bistvo lz svoje lastne čiste in svetle notranjosti, ker začuti, da imata z Milo neko notranjo skupnost. In to je še globlje kot pri Aligiju. Zato jo tudi — po mojem občutku — Ornella res v duhti. spremlja na njeni težki poti, skozi vse žrtvovanje in ogenj na grmadi. Ornella je njen najgloblji prijatelj. — »Mila, Mila, sestra mi v Kristu, poljubljam noge ti k slovesu —« Te Ornelline besede so odrešenje trpeči Milini duši.« »Kateri del vloge občutite kot najmočnejšega?« »Zame je eden izmed najpretresljivej-ših trenutkov kratka scena ljubezni na planini, ko preneha petje romarjev in ostaneta z Aligijem sama v veliki tišini planin. Tu je večnost zajeta v trenutKu. Nikdar si nista in si ne bosta povedala — kot samo ta trenutek — to, kar živi v njunih srcih neprenehoma in vedno. Ta ljubezen je večna. Ona bi rada šla z njim skozi ogenj; — če bi morala vriskati kolena v njegove stopinje, bi morala za njim — a tudi tej trpeči, tej hudi ljubezni se mora odreči. In odreče se ji iz ljubezni same. To je najvišja ljubezen — ta scena je etični višek in je v svoji notranji lepoti edinstvena. — Razmišljati se da o tem, kakšna je bila Mila kot ženska. Ona sama pravi: »... nisem bila zlobna, bila teptan sem vir«... toda eno je gotovo: od trenutka, ko vzljubi človeka, ki veruje vanjo, se začne njena katarza. Zmožna je doslednega zatajevanja in odpovedi. To moč razvije v sebi do take višine, da se odloči za prostovoljno žrtev. Veličastno je, kar se zgodi v njeni duši ob koncu drame. Mila gori od ljubezni; -se te plamene v sebi žrtvuje in gre v živi, pravi plamen, sama zanešena od veličine ljubezenske žrtve. Vse to duševno in fizično trpljenje se strne v en sam pretresujoč krik: »O lepi plameni!« V *em trenutku je Mila že prerojena; v njej je nova moč. tista sila. ki jo redi odpoved in žrtev, in ki preobrazi človeka in sčasoma tudi okolico, ljudi, med katerimi se žrtev zgodi. — Konec drame je notranja zmaga, je vstajenje človeške duše v trenutku, ko gre fizično telo v smrt.« »Kakšen je Vaš odnos do te vloge ?« »V vsako vlogo, pa čeprav imam lahko v začetku pomisleke pred njo, se v teku dela zaljubim in pri študiju vsake po. membnejše, kakor so bile n. pr.: Dr »demona, Ifigenija ali Hilda, imam neprenehoma Občutek: samo še to moram izpolniti, potem pa lahko umrem. In tako mi gre zares, da imam vtis, da se bliža moj konec. In navsezadnje se zgodi, da le osta- nem živa in še dočakam celo vlogo — - -« je s humorjem zaključila gospa Boltar- Ukmarjeva. Vladimir Skrbiniek bo nastopil v vlogi Aligija »Tarzan" afi pravljica o izgubljenem raju Edgara Rice Burroughsa »Tarzan«, roman o izgubljenem, zapuščenem dečku, ki postane rejenček opic v džungli, je bil eden velikih in značilnih literarnih uspehov v razdobju med dvema vojnama. Tudi slovenska izdaja je že zdavnaj razgrabljena. Po tem romanu je pri* rejena mladinska slikanica »Tarzan. Kralj džungleki jo je pravkar izdala Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani. Naši čitatelji dobro poznajo te slike in njTh besedilo. Pre-nekateri mladi bralec si je zaželel, da bi imel skrajšanega, ilustriranega »Tarzana« v knjigi. To željo je založnica izpolnila. V Tarzanovih zgodbah je več kakor samo napeto pripovedovanje o usodi sinčka lorda in ladv Greystokove. ki sta obtičala v brezupnem položaju na daljni, tuji obali, na robu velikanskega pragozda. V teh zgodbah otroka, ki raste med opicami in nase v džungelskega človeka, dokler ne odkrije sledov svojega izvora in se preko ljubezni do belopo4te deklice vrne v civilizirano življenje svojih prednikov — v teh zgodbah je več kakor samo pustolovsko in eksotično pripovedovanje. V njih je, kakor lepo poudarja pisec predgovoTa- piav« ljica o izguhljenem raju. Človeški duh se je naveličal civilizacije, ki je prinesla poteg tolikih dobrin tudi mnogo slabega, in je začel »z domotožjem sanjariti o davni" davni dobi, ko je bil naš rod drugačen; o časih naših prvih pradedov, k: so divji in neomikani a zdravi z duhom in silni s telesom živeli nepokvarjeno življenje ob materinskih prsih prirode*. Pravljica o izgubljenem raju — o »reči primitivnega, neomikanega človeka, ki živi svoboden v svobodni naravi! Velika iluzija. Id jo je nekoč razširil Rousseau sin razsvetljenske Francije 18 stoletja v času. ko se je izčapani fevdalizem že nagibal h koncu -n v svojem razkroju polail duhovno ozračje s kalmi revo- "—'TS 1 ■ Kronika * Junaška smrt. Prefekt Spezije Avenanti ki se je od novembra 1941 dalje boril na vzhodni fronti, je padel ob Donu na čelu svojih alpincev. * Povratniki z ruskega bojišča verujejo v zmago, v Genovi se je zbralo te dni 1000 italijanskih vojakov, povratnikov z ruskega bojšča. Povratniki so manifestirali za Duceja in za fašizem ter so na koncu odposlali Tajniku Stranke brzojavko, v kateri ga zagotavljajo, da se bodo borili do zmage. * Nova izmenjava ujetnikov med Italijo in Anglijo. Na pobudo turškega rdečega polumeseca bodo v Smirni v zadnji tretjini maja zopet izmenjani nekateri italijanski in angleški vojni ujetniki. * Konservatorij GIL-a v Rimu. Na Mussolinijevem foru v Rimu so te dni otvorili g asbeni konservatorij GIL-a. Svečanosti se je udeležil tajnik Stranke, katerega je spremljalo več oseb iz Vlade in Stranke. Častno stražno službo je vršila ob tej priliki divizija Mladih fašistov, ki se je nedavno vrn la z bojišča v severni Afriki. * Proslava na čast sv. Cahariji v Benetkah. V nedeljo 9- maja je bila v cerkvi sv. Caharije v Benetkah svečana proslava stoletnice, odkar je bil Caharija proglašen za svetnika. Cerkvenih svečanosti se je ude ežil tudi beneški nadškof in kardinal patriarh P azza. * Blagoslovitev jezera Maggjore. V Ver-baniji so te dni imeli domače slavje, na katerem so proslavljali zaščitnika sv. V k-torja. Po cerkveni proslavi se je razvila procesija proti jezeru Maggiore, katerega je msgr. Bozzini poškropil z blagoslovljeno vodo. * Izredno dodeljevanje krompirja v italijanskih mestih. Italijanski listi poročajo, da bodo prejeli prebivalci italijanskih mest ta mesec poleg normalnega obroka krompirja še po 5 kilogramov krompirja na osebo. * Polenta in krompir namesto kruha. Iz Bukarešte poročajo, da od 11. maja krč-marji ne smejo več postreči gostem s kruhom, marveč samo s polento ali pa s krompirjem. . . . * Ceno za tipizirane kioske. Ministrstvo za korporacije je razdelilo moške klobuke, ki se smejo pr-dajati, v štiri kategorije. Klobuki vrsto št. 1. stanejo 85 lir, vrste 2. 125 lir, vrste 3. 134 lir, vrste 4. pa 107 lir. u— Novi grobovi. Po dolgi in hudi bolezni je za vedno zapustil svojce višji veterinarski svetnik v puk. g. Ivan Demšar. Pogreb bo v četrtek %b 17. na farno pokopališče v Mokronogu. — Po kratki in mučni bolezni je preminil inž. Ilugo Spitzer. Do dneva pogreba leži truplo v mrtvašnici splošne bolnišnice, na zadnji poti pa bodo pokojnega spremili v četrtek ob 17. od viške cerkve na tamošnje pokopališče. — V Novem mestu je umrla ga. Marta Golešova, rojena Kuljaj. Pokopali so jo v torek na novomeškem pokopališču. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. U__O vladanju treh ledenih patronov — sv. Pankracija. Servacija in Bonifacija ter njihove zveste družice mokre Zofke — je naš kmet napredel nekaj vremenskih rekov. katere zvesto upošteva in po nj-h presoja letino. Trijaki, kakor jim pravi, so našemu kmetu ne samo znanilci letine na vrtu in polju, marveč zlasti tudi v vinogradu, kjer se sredi maja trta najlepše zeleni in se že kažejo prvi znaki letine. Pogostokrat ?e zgodi, da nam trijaki pri-neso nevšečen vremenski preobrat z mrazom in dežjem. Toda kmetski rek zanesljivo trdi, da se po trijakih ni več bati slane in tudi ne mraza in snega. Brez dežja Pankrac in Urban — dobre trgatve up je znan. Če je na sv. Pankraca dan lepo, bo vino močno. Če na Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Na sv. Pankracija dan se mora sejati lan. Sv. Pan-kracij, Servacij in Bonifacij, pravi kmet; so vsi rad; ledeni: če pa prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo. Kratko še tole: Pred sv> Servacijem ni poletja. — Prvi trijak je včeraj minil večidel v soncu. Prejšnji dan je bilo spet enkrat zelo tcp'o, saj je zlasti popoldne prijetno sijalo sonce in se je živo srebro dvignilo na 21.6° C, največ doslej v maju. Noč pa je bila spet hladna in včeraj zjutraj smo zabeležila 4,8° C. Barometer se še nadalje dviga in je včeraj zjutraj dosegel 772 mm. u— Predavanje o Beethovnu v Nemški akademiji. V torek ob 18. je povabila Nemška akademija v Ljubljani pripadnike nemške kolonije in goste v srebrno dvorano hotela Uniona. Prof. dr. H. Swo-boda je predaval o Beethovnu, Ob spremljevanju skioptičmih slik je izčrpno orisal življenje glasbenega heroja, čigar rod je izhajal iz Ličgea. Beethoven se je rodil 16. decembra 1770 v prijaznem Bonu od Renu ter že zelo zgodaj pokazal izredno giasbeno nadarjenost Največji razmah njegovega genija pa je omogočil Dunaj, kamor je Beethoven prišel leta 1787, se seznani z Mozartom in s celo vrsto drugih pomembnih glasbenikov ter je našel največjo oporo v krogu dunajskega visokega plemstva. Tragična usoda ga je okrog leta 1800. oropala sluha, s čimer pa se je mogočno pog obila njegova ustvarjalna sila, ki je dala kulturnemu človeštvu nemi-novne. najdragocenejše glasbene stvaritve. Beethoven je umrl 26. marca 1827 na Dunaju. kjer počiva njegov prah na novem centralnem pokopališču. — Ob številnih značilnih slikah je predavate'j do raznih podrobnosti zanimivo orisal lik in življenje genija, ki ga je tudi ljubljanska Filharmonija leta 1819 počastila z diplomo častnega č;anstva. Predavatelj, ki je v uvodu svojega predavanja posebej pozdravil zastopnika Oboroženih sil in nemškega generalnega konzula z gospo, je bil ob zaključku nagrajen s priznanjem. u— Na XIV. simfoničnem koncertu bo sodelovala kot solstka pianistka Rossana Orlandini-Bottai, ki je naši koncertni publiki znana že izza njenega solističnega koncerta, ki se je vršil lani 23. marca. Takrat je imela velik uspeh in eden izmed ljubljanskih kritikov ji je napisal naslednje besede: Njeno izvajanje kaže vse vrline zrel h pianistov. To ne samo_ v virtu-ozni tehniki, ampak tudi v pravilnem razumevanju. s katerim se zna vglobiti v svojskosti posameznih skladb in jim dati v izrazu pravilno lice. Pohvalno moramo omeniti tudi njen osebni odnos do instrumenta, iz katerega zna izvabiti v najrazličnejših niansah vse, kar instrument premore. Tako postane njena igra poetična, poduhovljena in ne samo zunanje tehnično brezhibna. Podobno so pisali o mladi izvrstni umetnici tudi ostali kritiki. Na ponedeljkovem koncertu bo izvajala solistični part Rahmaninoveea klavirskega koncerta v c-molu in to delo ji da vso priliko, da pokaže vrline njene umetniške igre. Poleg Rab man'nova bomo še slišali Mancinellija, odstavek iz suite in Cajkov-skega Patetično simfonijo. Koncert bo vodil dirigent Drago Maro Šijanec, izvajal pa veliki simfonični orkester. Koncert bo v veliki dvorani Uniona. Začetek točno ob pol 7. v ponedeljek 17. t. m. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. u— VIII. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice se bo vršila jutri v petek 14. t. m. ob 18. v mali filharmonični dvorani. Produkcija je določena v proslavo letošnjega materinskega dne in bo tako dana našim mladim gojencem prilika, da s skromnim koncertnim nastopom pokažejo vso svojo hvaležnost in ljubezen do staršev, ki jim nudijo najlepši užitek — glasbeni pouk. Na tej produkciji bo nastopilo 25 gojencev klavirskega, violinskega, solopevskega oddelka, dalje oddelka za čelo in deklamacijo. Iz klavirskega oddelka nastopijo gojenci: gg. Bradačeve, Bizjakove, Hrašovčeve, Kolaričeve, Stru-k'jeve in g. Sonca. Violinski oddelek je zastopan z gojenci učiteljev: Gregorca, Ivančiča in Karla Sancina. Oddelek za Čelo zastopa gojenec gdč. Jerajeve. iz dekla-macije pa dva gojenca prof. Šesta. Podrobni spored za to produkcijo je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. K produkciji vabita ravnateljstvo šole in odbor Glasbene Matice. V nedeljo 16. t. m. pa bo ob %10. v veliki filharmonični dvorani IX. produkcija, katere pretežni del sporeda nos; Jerajev šolski orkester, nastopi pa tudi absolventka klavirskega oddelka ga. Bonsack-Kalan Majda. Tudi ta spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. u— Čigav je denar?! Oseba, ki je dne 24. aprila t 1. izgubila v ljubljanskem tramvaju večjo vsoto gotovine, naj se čimprej zglas: na Kr. Questuri. III. nadstropje, soba štev. 27, kjer bo lahko dobila svoj denar nazaj. u— Za otroke iz Stepanje vasi, z Barja, Prul in Ceste dveh cesarjev bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze ! v petek 14. maja. Starši iz Stepanje vasi ln okolice naj svoje otroke prineso v Kre-garjev salon že ob 10. uri dopoldne. Starši z Barja naj pripeljejo otroke k cepljenju ob 16.30 uri v ljudsko šolo na Barje. S Prul in okolice naj prineso otroke ob 17. uri v ljudsko šolo na Prule. S Ceste dveh cesarjev in okolice naj pa starši prineso otroke k cepljenju ob 11. uri v salon Karo. K pregledu je treba prinesti otroke drugi petek 21. maja ob isti uri na isti prostor, kjer so bili cepljeni. Pri pregledu dobe starši potrdilo o uspešnem cepljenju otrok ter morajo to potrdilo dobro shraniti, ker ga bodo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. Ce ne prej, se bo tedaj izkazalo, da niso dali otroka cepiti, ter bodo zato tudi še tedaj kaznovani. K cepljenje doslej ni bilo uspešno. Starši morajo rojene leta 1942. in tudi vse letos rojene, najmanj 3 mesece stare otroke, prav tako pa tudi vse one otroke, pri katerih cepljenje doslej ni bilo ulpešno. Starši morajo otroke prinesti k cepljenju ne glede na to, če dobe vabilo k cepljenju ali ne. Seveda morajo k cepljenju prinesti okopane otroke v snažni obleki. Vse drugo je razvidno z razglasov na mestnih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih in drugih vidnih prostorih. u— Dijaki-inje 3. in 4. razr. gimnazije ter 4. razr. meščanske šole, prijavite se za posebne instrukcije v predmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja ta teden. Informacije in prijave dnevno dop. ol 9. do 12. ure, pop. od 4. do 6. ure: Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole, Mussolinijev trg (Kongresni) št. 2, II. nadstr. Središče mesta! u— Premog in drva pri tvrdkj »Gorivo«, Karlovška 8. — Lasln k Lojze Jerančič mlajši. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v torek sprejeli naslednje ponesrečence: S postelje je padel in si zlomil desnico enoletni sinček delavca Srečko Gradišar iz Ljubljane. Po rokah in nogah se je pri palcu s hleva potolkel 71etni mesarjev sin Martin Rozman iz Ljubljane. Z lestve je padla in se potolkla po telesu 21etna hčerka posestnika iz Tomišlja Marija Modičeva. Z zlomljeno levo nogo pa so v bolnišnico pripeljali 71etno hčerko posestnika Francko Primožičevo iz Vrbljenj. Iz Novega mesta n— Novomeška nedelja. Po celotedenskcm skoraj neprekinjenem deževju je v nedeljo zjutraj sonce razpršilo oblake. Ozračje se je preko dneva dobro ogrelo in je znašala opoldanska temperatura 19.3 stop. Celzija. Popoldne je pričel nagajati močan veter. V noči na poneleljek se je nebo na Dolenjskem ponovno naoblačilo in dobili smo novo močo, čeprav si kmetje žele lepih sončnih dni, ki so tako potrebni Z3 zdravo rast vseh posevkov. Lepo nedeljsko vreme je zvabilo večino meščanov v bližnjo okolico, posebno idealna sprehajališča ob Težki vodi so bila dobro obiskana. Tudi popoldanski prome-nadni koncert godbe 6. topničarskega polka v mestnem parku je bil prav dobro obiskan, prav tako pa so bili tudi kino in kavarne vso nedeljo dobro zasedeni. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Mre za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil®, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Z Gorenjskega »Beseda o preskrbi Gorenjskega«. Pod tem naslovom je nap sal v gorenjskem tedniku cd 5. t. m. daljši članek urednik Friderik Horstmann, ki izva;'a: Da je na Gorenjskem še razno blago, ki je p 3 nečednih metodah nasproti strogim predpisom o oddaji in prodaji ostalo v rokah proizvajalcev ali trgovcev, dokazujejo kazni, ki so jih morali zadnje čase izreči na Gorenjskem. Kdor se v vojni na nedopusten način obogati, se pregreši preti narodnemu občestvu, vseeno, ali manjkajoče blago ali racicnira-na živila prodaja ali sam kupuje. Gorenjska e bila pritegnjena v območje Reicha in je torej zagotovljena preskrba prebivalstva z vsem življenjsko važnim blagom. Razume se pa samo po sebi. da so morali b ti uvedeni tudi ukrepi za ureditev vojnega gospodarstva. Kaznovana morata biti kupec. kakor prodajalec. Kajti ta hoče napraviti kupčije- s tem, da zadržuje blago in ga pozneje prodaja za prekemerne cene, prvi pa si lasti nekaj, kar mu ne pr tiče. Tako na primer oni, ki si zaradi svoje dobro napolnjene mošnje s tihotapstvom lahko nabavi meso, odtegne meso morda ravno materi, ki ga potrebuje dema za svo^'e dete. a ga v prodajalni ne more dobiti, ker je zaradi p"ej omen,enega tihotapstva izostala normalna debava. Lavantinsko dolino je nedsivno obiskal pokrajinski vodja dr. Rainer. V Volšperku je obiskal rudnik in si je ogledal deio rudarjev v jami. Nato je bilo sklicano veliko zborovanje v Šmarju, kamor so piišli možje in žene od blizu in daleč. Dr. Rainer je opisoval sedanje 3tanje in je rekel, da bo totalna mobilizacija nemškega naroda v bližnjih dogolklh pokazal s-,'o j učinek. Mladinsko pravo na Gorenjskem. V uradnem listu šefa civilne uprave z dne 18. aprila je bila objavljena naredba o uvedbi predpisov mladinskega prava v zasedenih ozemljih Koroškega in Kranjskega. Od 11. aprila dalje veljajo naslednja določila zakonodaje o Hitlerjevi mladož:: zakon o Hitlerjevi mladeži z dne 1. decembra 1936 in cbe izvršilni naredbi iz leta 1939., Id vsebujeta splošna določila in določbe o mladinski službi, dalje zakon za pospeševanje preskrbe domov za Hitlerjevo mladež z dne 30. januarja 1S39. člen 1. vsebuje tudi določiio, da morajo opravljati službo Hitlerjeve mladeži vsi mladostniki, ki so pridobili ali pridobe pripadnost k Nemčiji in nemško državljanstvo, trajno ali na preklic. Podrobnosti so objavljene v gorenjskem tedniku od 1. t. m. Novi gorenjski obvezniki delovne službe so te dni odrinili v dve taborišči na Gornjem Avstrijskem. V obeh je polovica gorenjskih fantov, polovica pa Gornjeavstrij-cev. Taborišči sta zdravn ško nadzorovani, izvršena so bila potrebna cepljenja in pregledi s pomočjo rentgena. Novi tramvajski vozovi so prispeli v Celovec in bodo te dni dani v promet. So za tri metre daljš; kakor stari vozovi in je v vsakem prostora za 120 oseb. Glavna carinarnica v Beljaku je dobila novega šefa. In sicer je to službo nastopil dosedanji vodja carinske obmejne straže na Gorenjskem, carinski svetnik dr. Raps, ki je korošk; rojak in se je svoj čas bori), na koroški fronti. Zatiranje kožne jetike. Zavoljo brezplačne preiskave in posvetovanja tistih, ki trpe na kožni tuberkulozi, je prišel na Spodnje štajersko poverjenik za, lupus primarij dr. Anton Kropatsch. V Celju bo sprejemal v sredo, 12. t. m., dopoldne prizadete iz celjskega, trboveljskega in brežiškega okrožja; v Mariboru pa isti d^m popoldne ljuli iz mariborskega, ptujskega in ljutomerskega okrožja. Posvetov" nja bodo v prostorih državnih zdravstvenih zavodov. Spsdafa štajerska Materinski dan bo letos prazeovan v nedeljo, 16. t. m. Materam bo posvečena letos prav posebna pozornost. Mladina pripravlja različne prireditve, h katerim bo povabila matere. Stare, belehne in osamljene matere v zavetiščih in bolnišnicah bodo obiskala dekleta in jim prinesla cvetja ter jim prepevala. Prirejeni bodo tudi javni pevski nastopi. še prav posebno bodo letos počaščene matere, katerih sinovi ali mežje so paili na fronti. Poziv k preprečevanju škode objavljajo štajerski listi, ki naglašajo: Da bomo zmagali, mora vsakdo skrbeti za zdravje, za lastno sposobnost, za imovino itd. zato mora mlado in staro preprečevati škodo na sebi in na imovini. Kdo zboli, je potreben zdravniške pomoči. Spomladi je treba skrbeti za luč in zrak v stanovanju. Paziti je treba na otroke, da ne nalezejo davice, pljučnice ali da se ne opečejo. V mirnem času je v Nemčiji umrlo letno povprečno 1000 nenadzorovanih otrok zaradi opeklin. Nemčija je v dobi od leta 1913 do 1932 rodila 15 milijonov otrok premalo, potreben pa bo zavoljo kolonizacije vzhodnih pokrajin zdrav in močan naraščaj. Obdelana mora biti vsa zemlja. Obenem je treba zat rati podganjo in mišjo nadlego doma in na polju, saj" povzroča letno kakih 300 milijonov mark škode. Preprečiti je treba gozdne požare. šted ti je treba z elektriko, plinom in premogom. Ljud;e naj pazijo na obleko, perilo in obutev ter naj preganjajo- molje. Razstava čistokrvnih ps©v iz vse štajerske dežele bo prirejena v nedeljo 16. t. m. na prostoru mestne klavnice v Gradcu. Razstavljeni bedo psi, ki so ne samo v okr^.s in varstvo domu, marveč opravi ajo tudi važne naloge v vojski, zlasti kot prenašale; vesti in v pomoč samarijanom. nadalje pri polic ji, na železnici in pri obmejnih stražah. Smrtna obsodba zaradi umora žeme 3S-letni mr.li posestnik Franc Šimcnc iz Šmi-kiavža v celjskem okrožju je s 12 vbodi usmrtil svojo ženo Ano. Po umeru je pobegnil. vendar so ga crožn ki vlovili in ga izročili mariborskemu sodišču, pred katerim se je moral te dni zagovarjali. Šimenc je trdil," da je imel vzrek za ljubosumje, zato je skoval morilski načrt in si je kup:l dvorezni nož. Dejanje je v celoti priznal. Bil je obsojen na smrt in je bila sodba kmalu nato izvršena. Nezgoda. Janez Gradišnik :z Studencev, star 6 let, je padel na cesti in se hudo \ prišel med odbijače, ki so mu zmečkali roke. Iz HrvatsSh •r* ta Oskrbovalni«a na zagrebški klmiki. Pro svetni minister, je predpisal nov cenik o oskrbninah in pristojbinah na zagrebški miki. Dnevno se zaračunava za oskrbo in z 1 rs vi jen je v 3. razredu 120 kun, v 2 razredu pa 180 kun. Vseučilisčnlki imajo 40 odstotkov popusta, prav toliko pa tudi člani drugih zdravstvenih ustanov. Nagel razvoj zagrebške elektrarne. »Nova Hrvatska« objavlja nekaj zanimivih po datkov o zagrebški mestni elektrarni. Nj na zgodovina se začenja leta 1907, ko je Zagrebu prvič posvetila električna luč. Prvi je bila elektrarna razširjena leta 1911 i-tedaj je bila montirana tudi piva pari turbina. Nadalje je bila elektrarna izpopol njena tik pred svetovno vojno, potem let: 1916, leta 1923, spet tri leta pozneje, na: > leta 1928, leta 1931 in spet naslednje leto V začetku je imela elektrarna 247 p- tro: nikov, danes pa jih ima že 77.037. Prvo let/ je bilo proizvedenih 10.925 kv. ur, lani p že 75,211.381. Mestna elektrarna paral dnevno 35 vagonov premoga. Od leta 10 do lanskega leta je elektrarna potroši 11.434,171.906 kg premoga. Izpopolnjevalni tečaj za zdravnike. Hrvatska akademija prireja nov tečaj za i" popolnjevanje zdravnikov, in sicer bodo r sporedu izbrana poglavja iz področja in teme medicine za praktične zdravnike. Pre daval bo dr. Ivan Botteri. Tečaj se pričn 17. t. m. in bo trajal 4 tedne. Umrljivost v Zagrebu. Po polatklh h vatskih listov z dne 9. t. m. je v zadnjem tednu umrlo v Zagrebu 54 oseb. Radio Ljubljana ČETRTEK, 13. MAJA 1943-XXI. 7.30 Lahka glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.3'' Poročila v slovenščini. 12.45 Pesmi in napevi. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Prenos iz Nemčije. 14. Poročila v italijanščini. 14.10 Koncert radijskega orkestr. vodi dirigent D. M. Šijanec — Pisana g! sba. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napo časa — Poročila v italijanščini. 17.15 Prenos iz Rimske Kr. Opere: Proslava X. obletnice ustanovitve Mandžukua — Simfonični koncert, vodi dirigent Ekitai Ahn. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Debussy: Zgubljeni sin. 21.10 Predavanje v slovenščini. 21.20 Orkester, vodi dirigent Rizza. 21.55 Lahka glasba. 22.05 Orkester »Armo-nia«, vodi dirigent Segurini. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini. lucijt, ki je završela kmalu po Rousseaujevi smrti. Romantika! Danes vemo da tudi tak primitiven divjak ni srečen in da se mora skrajno trdo boriti za obstoj ter tolikokrat trepetati ne le pred nerazumljivo naravo, tem; več tudi ortd lastnimi predsodki. Toda sen o osrečujoči vrnitvi v naravo, o davno izgubljenem raju je lep! In motiv Tarzana, ki ima marsikako podobnost s Kiplin-govo »Džunglo« — njen popolni prevod pripravlja za bl:žnje tedne ista založba —. je obudil ta sen v letih po prvi svetovni vojni, med povojnimi stiskami in težavami. Sedaj se ta tarzanska romantika vrača v obliki slikanice med slovensko mladino, ki bo nedvomne segala s toplim zanimanjem po novi inačici starega robinzonstva, s katerim st že toliko časa epaja mladina. V takih zgodbah ne oživlja samo stari, morda večni sen o izgubljenem raju — sen, ki bo tem opojnejši. čim bolj se bo stopnjevala civilizacija s svojimi utrudljivimi sponami; z njim vTed oživlja hrepenenje za daljavami, nemir mladih src ki skušajo vsaj z domišljijo preleteti tesne ograje življenjske stvarnosti in se prenesti v drug in drugačen svet. »Tarzan« je sam nastal iz tega nemira in hrepenenja: v tem je njegova moč in mi» kavnost. Izreden uspeh Ksenije Vždafijjeve V petek, 7. maja, ie Ksenija Vidali-jeva prvič nastopila v Politeama Ros-setti v Triestu. kjer je pred razprodano hišo z izrednim uspehom odpela partijo Violette v Verdijevi »Traviati«. Pevka je že pred meseci v Monte Catini vzbudila pozornost s svojo kreacijo Mirni v Pucci-nijevi »La Bohčme«. tako da so jo sedaj povabili na nastop v Triestu, kjer je, sodeč po laskavih ocenah v tamkajšnjem časopisju, svojo umetnost spet najlepše uveljavila. S kulturo svojega petja, z glasovnimi kakovostmi, z nadvse simpatično pojavo in z doživljeno toploto svoje igre je naredila na tenkočutpe tržaške gledališke kroge tak vtis, da so jo povabili na ponovno gostovanje v mesecu oktobru, z željo, da bi dotlej naštudirala in nastopila kot »Madame Butterfly«, v partiji, ki je po njihovi sodbi naša mlada pevka zanjo kot nalašč poklicana. V naslednjem naj objavimo res toplo pisano poročilo o njenem uspehu, ki ga je objavil »II Piccolo« 8. maja: »Snoči se je s tretjo predstavo «Travia-te» v gledališču Rosetti končala pomladanska operna sezona, ki je po zaslugi skrbnega vodstva družbe Valmarin dosegla tako živ uspeh. Protagonistka tega melodičnega verdi-jevskega dela je tokrat bila naša rojakinja Ksenija Vidali De*Marchi, sopranistka nad vse lepih glasovnih kakovosti in čudovitega interpretacijskega občutja, ki jo po veljavnosti njene resnično občudovanja vredne umetnosti lahko upravičeno štejemo v prvo vrsto današnjih opernih moči. Ksenija Vidali De Marchi, ki smo jo poslušali vseskozi z največjim zanimanjem, je doživela ponovne aplavze na odprtem odru in po koncu vsakega dejanja. K lepemu uspehu večera je učinkovito pripomogel tenorist Vladimir Badiali, ki ima zvonek in prijeten glas, razen tega pa še barito-nist Piero Guelfi, ki je odlično podal Ger-montov lik. Orkester je bil izvrstno ubran pod taktirko veljavnega mladega mojstra Pina Trosta, ki očituje vse pogoje izredne moči in odprte bodočnosti. Zbor je dobro vodil mojster Adolfo Tranpani. Omeniti je tudi treba delo režiserja Alessandra Be-nelije. Želeli bi si nosilko fHžati še v «Bo-heme», a družba predstav; ni mogla izvesti zaradi predhodnih obveznosti tenorista Varagnola, ki ga sicer tudi ni bilo mogoče nadomestiti.« V članku Koncert pianista C. Vidussa v včerajšnjem »Jutru« čitaj, da je umetnik igral dva Chopinov« cikla: 12 etud op. 110 in 12 gtud op. 25. ZAPISKI Dobra umetnost Pesem mora dobro zveneti, vendar to ni važno. Slika bodi dobro naslikana in kljub temu — tudi to nam ni važno. Mar potrebujemo pesem zato, ker nam dobro zveni? Potrebujemo 6liko zaradi tega, keT je dobro na* slikana? Premnoge pesmi, ki dobro zvene, in slike, ki so dobro naslikane, so kljub temu brezpomembne. Torej nam ni do tega? Vzlic temu ni velike pesmi, ki ne bi dobro zvenela, in ne velike slike, ki bi ne bila tako naslikana. Za kaj nam gre? Ne za skrbnost, marveč za odločnost, ne za spretnost, marveč za pogum; to je tisto, v čemer spoznavamo pravo umetniško dejanje! Pogum, da greš za pesmijo ali za sliko, ne zato. ker je to pesem ali slika, marveč ker gre v zvezi s tem za nekaj, kar je neizmerno več kakor slika ali pesem. Za dobro slikarstvo in dobro pesništvo je treba talenta: občutljivosti, rahlosti, odločnosti in spretnosti. Za veliko slikarstvo in veliko pesništvo pa je treba umetnosti. Kaj je torej umetnost? Odkrivanje skrivnostnega. Skrivnostno! Živimo neugnano v njem Na robu vsakega našega dejanja se temni; nekaj skritega je za sleherno našo besedo in za vsako gesto; za sleherno stvarjo čutiš nekaj daljnega. Kaj smo, od kod in čemu? Samim sebi smo nedogledni. Zadošča, da za trenutek prisluhneš v sebi in že čutiš prisotnost tega skrivnostnega: neumljiv nemir, nejasna boja« zen, nepogasljiva žalost nam stiskata srce; ocean temfe, poln trdovratnega molčanja, ne-ugnano polje ob naše bregove. Delati tako, da bi bil človek prisoten pri tem molčečem in brezličnem e^entu življenja in da bi se le-ta odpiral njegovemu h repe« nenju ter postajal beseda ali podoba; ustvarjati pesmi in slike zato, da bi ta skrivnost bila v našem življenju ne aamo skrita in daljna, marveč odprta ln blizu; doumeti tvorbo besed in slik tako. da bi je bili sami zmožni to je potrebno in koristno, to je lepo. da, to je umetnost! (Po Lid. Novinah.) Pietro Metastasio. Mondadorijeva zbirka »I Classici Itali^mi« se nadaljuje. V zadnjem času je izšla prva knjiga zbranih spisov (Tutte le opere) Pietra Metastasjja v redakciji Bruna Brunellija, enega najboljših poznavalcev italijanske umetnosti osemnajstega stoletja, za katero je Metastasije-vo delo teko znaiilno. Prvi zvezek Monda-dorijeve izdaje je zaobse.gel na 3520 straneh vse Matastasijeve melodrame in prinesel obenem obširen življenjepis s kronološkim pregledom njegovega* življenja in dela ter z obilnimi kritičnimi ojx>mbami. V krritkem isideta še dve nadaljnji knjigi: v prvi bo natisnjena vsa poezija, v drugi pa korespondenca. Ta izdaja pomeni pravi slovstveni dogodek, saj je po pariški izdaji 1. 1780—82, ki je izšla še za Mati stasijevega življenja, prvič natisnjeno vse delo tega značilnega predstavnika 18. stoletja, ln sicer v obliki in z aparatom, ki ustreza sodobnim zahtevam. Italijanska knjiga o Stendhala. V zvezi s stoletnico smrti francoskega pisatelja Henrija Beyle-Stendhala je sestavil Luigi Foscolo Benedetto 750 strani obsegajočo knjigo Arrigo Beyle Milanese. Tu je zbrana natančna bibliografija vsega, kar so Italijani pisali o avtorju »Parmske kartu-zije«, vendar je knjiga več kakor bibliografski pregled, saj so posamezni spisi obširneje karakterizirani, ponatisnjeni v celoti ali v nekaterih značilnih odlomkih. S knjigo se je Italija oddolžila spominu tega Francoza, ki si jo je izbral za svojo »pa-trie d'člection« in ki se je tako zaljubil v mesto Milan, da je videl v sebi Milančana in velel to zapisati na svoj grob na mont-martrskem pokopališču v Parizu. Filozof Giovanni Gentile je izdal pri Sansoniju kratki spis »La mia religione«. Odlomek te zanimive izpovedi je izšel nedavno v »Meridiano di Roma«, Ruski pisatelji v italijanščini. Turinska založba Einaudi je izdala Dostojevski -»Pisateljev dnevnik« (Diario di uno seri+o-re) in nov prispevek k intimnejšemu spoznavanju osebnosti Leva Tolstoja »Car-teggio confidenziale con Aleksandra An-drejevna Tolstoja«. V Garzantijevi zbirk; »II Fiore delle varie letterature« je izšel izbor iz Čehova v priredbi znanega slavista Ettora Lo Gatto. Goethe in Novalis. Zanimanje, ki se pojavlja v Italiji za Goetheja kažejo vedno novi prevodi njegovih spisov. Tako so sedaj izšle pri Einaudiju njegove »W?hlver-ivandschaften« (Le affinita elettive). — Neumorni prevajalec nemških pesnikov V. Errante je prevedel skupaj z A. Alferom izbor iz spisov romantika Novalisa. Nova italijanska izdaja celotnega Shakespeara. Pri Sansoniju je izšla prva knjiga celotnega Shakespeara v redakciji Maria Praza in s prevodi naiboljš h italijanskih prevajalcev tega klasika evropskega gledališča. Prva knjiga šteie 1128 strani in vsebuje prvih deset Shakespearovih dram. Celotna izdaja bo obsegala tri knjige. Lord Byron Lord Byron (1788—1824) se je oženil iz dolgočasja, Češ ker bi hotel spoznati tudi zakonsko življenje, ker je o vsem ostalem že sklenil račune. V zvezi z zakonskim jarmom je sklenil z nekim znancem tudi stavo za 50 funtov šterlingov, in sicer že davno prej, češ da se nikd&r ne bo oženil. Stavo je seveda takrat Izgubil. Mnogo let pozneje je pisal ;stemu znancu med drugim: — Bolj pametno bi bilo, če bi bfl meni takrat kdo plačal vsaj 500 funtov šterlingov za to hudo preskušnj?. Za vse, kar sem doživel v njej, bi ta vsota gotovo m bila previsoka, © žabah in krastačah Razen reda cevosrčnic, majhnih, po vnanji obliki ribicam podobnih živalic, "d žive v pesku morskih obali in ki moreš njegove zastopnike našteti na prstih ent roke, ni noben drug red vretenčarjev tako maloštevilen kakor rod krkonov, kamo«-uvrščamo žabe in krastače. Hrkoni so vretenčarji, ki se preobrazajo. Njihovi mladiči so ličinke, ki so po telesnem ustroju in obliki drugačne naKor dorasle živali. Ličinke žive v vodi in dihajo s škrgami. Preobražene živaii pa zapuščajo vodo, dihajo s pljuči in žive vsaj deloma na kopnem. To jim je dalo aaziv dvoživk. So pa tudi izjeme, kakor močeradi ali človeška ribica, stanovalka -podzemeljskih kraških - oda, ki ostaja vse življenje v voda in diha vedno ie s škrgami. Krkone delimo v tri razrede, v biezre-pe, repate krkone (močerade) in slepo-rile, ki so kačam podobni, ker nimajo nog. žabe in krastače spadajo v prvi razred. Rep, veslajte oblike, imajo ie njihove ličinke, ki jim pravimo paglavci. Med preobrazbo pokrni rep, zrastejo pa kon-čine in razvijeta se pljučna mehurja. Dorasla žaba pa ne diha samo s pljuči, ki so razmeroma majhna, ampak tudi s kožo in pa z ustno duplino, kjer se cepijo krvne žilice prav na drobno in so sprejemljive za zrak. Ker žabe nimajo reber in tudi ne prsne prepone, požirajo zrak v pljuča z usti, iztiskajo pa ga s trebušnimi mišicami. V usta vsrkavajo zrak skozi nozdrvi, ki segajo v ustno duplino, v čemer se ločijo od rib, ki so jim nozdrvi le slepe vdrtine. Koža je gola; sestoja iz pretanke rožene površine in nekoliko debelejše usnji-ce. Površnica se rada odloči. Kadar postane rastoči žabi pretesna, jo osmuče, da ji zraste ohlapne j ša. V usnjici je vse polno krvnih laskovic (dihanje) in pa različnih barvnih stanlc, ki dajejo žabam osobito barvo, pa se morejo tudi po skupinah predevati, zato more žaba svojo barvo izpreminjati. Menda se prilagajajo po barvi okolici, zdi pa se, da so vzrok menjavi barve tudi notranja občutja. Vlogo pa imata pri prebarvanju tudi temperatura in vlaga, kajti v mrazu in zadostni vlagi so žabe temnejše nego v toplem in suhem. Ker je koža tanka, se izloča skozi njo mnogo vode iz trupla. Zato žabe v suhem zraku ne zdrže dolgo. Rade se sicer sončijo, kakor vse one živali, ki nimajo stalno tople krvi, toda le v obližju vode, kamor se hodijc v presledkih močit. Pri tem se na vzame jo skozi kožo zopet potrebne meče. Noben krkon ne pije vode z usti, kakor ravnajo vsi drugi vretenčarji. Količina vode, ki jo skozi kožo privzemajo, je precejšnja. Rega, ki so jo imeli na suhem, da je izločila kar moč veliko vode, je tehtala 5,70 g. Zavili so jo v mokro cunjo in čez eno uro se je potežila za cele 4 g, torej za 72o/0. Razen vode izloča koža krkonov iz posebnih žlez sluzasto snov, ki jih ščiti nekoliko pred sušo. Zlasti krastače so polne teh žlez; največje, bradavičaste imajo za ušesi; iz njih štrcajo mlečnat sok. Ta sluz ali sok je strupen in varuje žival pred zasledovalci, kajti na nežnejši koži povzroča vnetja, v krvi pa celo hujša za. strupljenja, zlasti pri določenih živalskih vrstah. Ža psa so dognali, da je smrtna doza že 0.9 mg za 1 kg telesne teže. Strupi so alkaloidi; strup krastače je po učinku sličen digitalinu, ki deluje na srce. strup močerada pa učinkuje na živčevie in povzroča krče. Jezik pravih žab je prirasel spredaj, da vsega izmetavajo in zaklapljajo, kakor se odpira in zapira rezilo zaklepnega noža. Navlažen Je z lepilom, da plen ne zdrkne z njega. Večji plen porivajo s prednjimi nogami v usta. Krastačam jc jezik prirasel po vsem dnu, ameriške pipe, ki nosijo mladiče na hrbtu, pa jezika sploh nimajo. žabe so mesojede; hranijo ae z majhnimi živalcami, največ z žuželkami in črvi, ki cele požirajo. Pri tem jim pomagajo nazaj ukrivljeni zobci, pomagajo pa si tudi z očmi, ki jih pri poži-ranju plena potiskajo navzad v ustno duplino. Mrtvih ali potajenih živalic žabe ne marajo, prav tako zavračajo vsako iz-rastlinsko hrano. Tudi p ;lavci, ki se 1z-prva hranijo z rastlinami in njihovimi razpaalinami, žro pozneje izživalsko hrano, sicer preobrazba izostane ali se vsal jako zavleče. Kakor vsi krkoni jedo tudi žabe največ poleti; jeseni niso tako požrešne, kakor bi to pričakovali, kajti vse druge živali, ki zimsko dobo prespe ali prestanejo v otrplosti, so najbolj ješče pred zimo. Prave žabe prezimijo otrple v blatu na dnu voda. krastače pa na kopnem v kaki duplini ali zakopane v zemlji. žabe rastejo jako počasi. šele v drugem ali tretjem, nekatere celo šele v četrtem letu se morejo ploditi, rastejo pa še vedno in prav za prav nikoli ne dorastejo. žive pa razmeroma dolgo; življenjska doba znaša 10—15 let. Seveda, največ žab ne dočaka te starosti, ker imajo mnogo zasledovalcev: ptici, mianiše zveri, kače, ribe jih ugonabljajo, pa tudi človek jih mnogo uniči, saj e-"1 žabji kraki kaj priljubljena, okusna lt zdrava jed. Jako veliko pa pogine paglavcev, ali kot plen povednih mesojedov ali pa zaradi prezgodnje izsušitve mlak. Tudi žabe same pojedo mnogo svojega zaroda. Krkoni so ponočne živali, dasi gredo žabe tudi podnevi za hrano. Pravo žabje življenje pa se razvije lo ponoči. Takrat se oglašajo v zborih, se ; kličejo in vabijo, ženijo se spomladi, nekatere vrste jako zgodaj, že v začetku • marca, ko še ni povsod izginil led z luz | ln ribnikov. Ob ženitvi zajaše samec sa mico in ostaja na njej, dokler ni izpraznila jajčnika vseh jajčec, ki jih leže v sluzastih nitih, dolgih često po več metrov. S težo svojega telesa in a pritiskom nog pomaga samec samici izmotavatl jajca in jih potem v vodi v presledkih oplaja. Samci nekaterih žabjih vrst pri-trjajo mrest na vodne rastline, ali si ga ovijajo okrog svojih beder in ga nosijo nekaj časa s seboj, večina pa se kakor sa mice ne zmeni za svoj zarod nič. Po naših krajih živi petero vrst pravih žab, potem dvoje krastač, dvoje urhov in pa znana rega ali božja žabica (hyla arbo-rea), ki jo imajo ponekod za vremenlka. — Najmanjša prava žaba je barska žaba (rana arvalis), ki je navadno le 6 cm dolga; ima priostren gobec in mlečno bei ali rumenkast trebuh; če zadnjo nogo potisnemo ob trupu navspred, doseže peta baš konec gobca. Samci imajo ob drestitvi svetiomodro kožo; barjani pravijo tei>: žabam »plavčki«. — Nekoliko večja (8 cm) je sekulja ali hrženica (r. tempo-raria); ta ima top gobec in peta ne do-seza konca gobca; hrbet je rjav, trebuh pa rumeno ali rjavo marogast; ta žaba lovi tudi čebele, os pa ne mara. — Zelena žaba ali rujht (r. esculenta; 9 cm) je po hrbtu zelena, navadno s svetlejšo progo od gcbca do zadnjice; trebuh je mlečno bel; rujht povzroča škodo v libo-gojnicah, kjer žre ribji zarod. — Sivka (r. agilis) je tolikšna kakor rujht; zgornja čeljust sega čez spodnjo; hrbet je siv, često rdečkasto navdahnjen; trebuh jc bel; peta sega čez gobec. — Debeloglav-ka (r. ridibunda; do 15 cm) je večja od rujhta, sicer mu je pa podobna, le glavo ima. debelejšo; hrbet pa je bolj rjavkasto zelen, proti zadnjemu koncu rjav. — LTrh ali pupek (bombinator) je cm dolg, zgoraj temen in pokrit z bradavicami. Nižavski urh (b. igneus) ima pomaran-často marogast trebuh, gorski urh (b. pahypus) pa citronasto. — Navado« krastača (bufo vulgaris) doseže 12 cm v dolgost; po hrbtu je rjavkasta, enobarv. na ali s temnejšimi lisami, zelena krastača (b. viridis) pa je manjša in ima na hrbtu zelene pege. Krastače so vobče koristne živali; umni vrtnar jo ščiti, čebelar pa ne. In oba imata prav. S. B. VVLLK1E COLLINS. | Nezadosten dokaz MODA IN Kravata na pomladni bluzi Kravata iz svetle vzorčaste svile ali tudi enobarvna kravata iz svile učinkuje na športni pomladni bluzi veselo in mlado- stno ter v izrezu kostuma nadomestuje pestri svileni šal. Kravato si lahko napravimo iz ostanka imprimeja, in sicer dokaj širšo kakor so navadne moške kravate ter jo pripnemo pod ovratnikom tako. da jo lahko poljubno snamemo in nosimo bluzo tudi brez kravate, če nas je volja Moderne f opice so dokaj dolge, da jih lahko nosimo preko pomladne obleke kakor nekakšen pa-letot. V pasu so ozke — to dosežemo bo- Utrujenosti se znebim*, če v trenutku, ko nas nihče ne opazuje, hitro nagnemo glavo nazaj, in sicer čim bolj globoko, nato jo pa počasi spet dvignemo. To ponovimo večkrat in si tako sprostimo krčevito napetost mišic v vratu. Namesto dolge jutranje telovadbe zadostujeta dve vaji, da se počutimo ves dan sveže. Ampak ti dve vaji zalezeta res samo v tem primeru, če ju izvajamo vsak dan. Najprej se postavimo pred odprto okno in ze o globoko dihamo. To je prva vaja, ki čisti kri in glavo, hkratu pa razkraja nepotrebno maščobo. Nato napravimo nekaj globokih počepov ali za spremembo vaio proti debelosti bokov: Postrani se naslonimo ob steno, dvignemo koleno in ga zavrt mo na ven. Potem iztegnemo nogo. ne da bi jo spustile nizdo'. To vajo izvajamo na vsaki strani desetkrat, medtem se seveda obrnemo. Ce čutimo, da nas bol:. je vaja pravilna! m ** em sveta diši s krojem bodisi s širokim pasom. — Velki, apartni žepi na jopicah so nam zna-, r«i še iz prejšnjih let, nekaj novega pa so bluzasto nabrani rokavi in širok zvončast kazak, ki ga vidimo na drugi skici. Zavod za italijansko kulturo na univerzi v Kobeju. Na univerzi v Kobeju bodo otvo-rili poseben zavod za raziskovanje italijanske kulture. Zavod bo pospeševal tudi študij gospodarske organizacije v Italiji. Rimski grobovi v Terniju. V Terniju so na ozemlju ondotnih tvornic za jeklo odkrili več rimskih grobov. Najznačilnejši grob ima štirikotno obliko ter izvira domnevno iz prvega stoletja našega štetja. Truplo sv. Dominika je preneseno na varno. V Bologni so bile zaključene svečanosti prenosa telesnih ostankov sv Dominika v dominikanski samostan Krsto s svetnikovimi relikvijami so položili v kletne prostore, kjer je popolnoma zavarovano pred morebitnimi letalskimi napadi. Svečanosti prenosa se je udeležil tudi španski poslanik pri Vatikanu, navzoči pa so bili tudi zastopniki španske »Falange« in predstavniki Stranke. Bolezen maršala Mannerheima. Iz Stoek-holma poročajo zanimive podrobnosti o finskem maršalu Mannerheimu, ki se je 'z zdravstvenih razlogov mudil delj časa v Švici. Maršal Mannerhe m je bil mnogo resneje bolan, kakor je bilo znano v svetu. Imel je pljučnico, katero je jedva premagal zaradi svoje visoke starosti. Manne/--heimu je zdaj 76 let. Ukinjena letalska pošta za ujetnike v Palestini in Indiji.Pisemski urad italijanskega Rdečega križa sporoča, da je pošiljanje pisem italijanskim vojnim ujetnikom, ki so internirani v Palestini in Indiji, po zračni poti do nadaljnjega odloženo. Vsa takšna pisma so šla doslej preko Lizbone. Za ujetnike v Južni Afriki, Italijanski vzhodni Afriki, Keniji. Tanganiki, Uganli ter Bratski Somaliji se pisma do 5 g teže sprejemajo, če so frankirna z znamko za L 8.25 Angleško odlikovanje za Molotova. Iz Berlina poročajo, da je prejel Stalinov zunanjepolitični komisar Molotov visoko angleško odlikovanje. Največji švicarski hotel je zgorel. Iz Lau-sanne poročajo, da je nastal v ondotnem hotelu »Lausamne Palače«, ki je bil največji hotel v Švici, ogenj, ki je uničil poslopje od vrha do tal. Gmotna škoda je ogromna Izdelovanje tipiziranega perila v Franciji. Pariški »Mattn« poroča, da so francoske tvornice začele izdelovati tipizirano perilo. Prvi izdelki te vrste pridejo v najkrajšem času v promet. Dexter pa je odločno postavil na laž Playmorjevo prerokovanje. Ves je vzdrge-tal, oči so se mu v grozi Široko odprle. »Ponovite mi to, kar ste pravkar dejali, tako sem presenečen, da se ne morem znajti.« Bila sem zadovoljna z uspehom, ki mi je pomenil zmago. V svojem razgovoru z advokatom Playmorom sem se sklicevala na sočustvo in usmiljenje in zdaj sem bila poplačana za to. Na Dexterjevo željo sem mu ponovila to, kar sem mu b!la pravkar povedala in sem dodala še nekatere podrobnosti Clarindinega pripovedovanja. Dexter me je poslušal od začetka do kraja tako pozorno, da je jedva dihal, nato pa je dejal: »Kaj naj rečem? Kaj naj storim? Nemogoče mi je ne priznati, da je bilo v resnici tako, pa naj se mi zd: še tako neverjetno.« »Oba sva bila nepravična gospe Beauly-jevi. Ne mislite tako?« »Popolnon.a se strinjam z vami. Gospa Beaulyjeva je nedolžna. Macallanovi branilci so pravilno domnevali, da se je po-kojnica pomotoma sama zastrupila.« Prekrižal je roke z zadovoljstvom človeka, ki se je iznebil svoje skrbi. »Govorite vi!« sem vzkliknila. »Jaz še vedno menim, da so bili branilci v zmoti.« »Torej ste se odločili, da nadaljujete z vašimi načrti?« »Gotovo.« Spravila sem ga v tako jezo, da je celo pozabil na svojo običajno vljudnost. »To je nespametno! Nemogoče!« je vzkliknil. »Sami ste priznali; da sva obsodila nedolžno žensko, ko sva pripisovala zločin gospe Beaulyjevi. Ali je še kdo, kogar bi lahko sumila? Smešno je celo misliti kaj takega! Priznajte dejstva, kakršna so, nikar ne brskajte več dolgo po tem problemu zastrupitve. Otročarija je, prepirati se o tako jasnih dejstvih. Prenehajte že s tem!« »Lahko se jezite name, kolikor se hočete, gospod Dexter, toda ne vaša jeza, ne vaši dokazi me ne bodo mogli prepričati.« Z največjim naporom se je obvladal, da je postal spet miren in vljuden. »Sijajno! Dovolite mi, da za trenutek zberem svoje misli; nekaj moram storiti.« »Kaj?« »Vživeti se v položaj gospe Beaulyjeve ter misliti z njeno glavo. Moram se zbrati.« Kaj je hotel reči? Kakšna nova meta-morfoza se bo izvršila pred mojimi očmi? Zdaj se je globoko zamislil. Cez nekaj časa je dvignil glavo ter me prodirno pogledal. »Vživel sem se bil v gospo Beaulyjevo in prišel do naslednjega zaključka. Vi in jaz, oba sva preveč drzna in prenagla v svojih sk'epih.« Utihnil je. Tudi jaz sem molčala. Morda je jel v mojih možganih glodati dvom? Čakala sem in posluša1!. »Popolnoma verjamem v resničnost tega kar vam je pripovedovala gospa Clarinda,« je nadaljeval. »Toda, ako pomislim, vidim, da se njeno pripovedovanje lahko razlaga na dva načina. Prvič površno, drugič globlje. V vašem interesu gledam površno in mislim, da je bila gospa Beauly-jeva dovolj zvita, da je predvidevala vse možnosti in si pripravila alibi. Po teh besedah je nejasni dvom, k! se mi je bil spočel v možganih, postal določnejši. Je morda nameraval tako po ovinkih vzbuditi v meni nezaupanje do gospe Beaulyjeve, kakor je bil prerokoval advokat Playmor? »Kaj nameravate storiti?« je vprašal. »Ako ni storila zločina gospa Beaulyjeva, kdo ga je potem storil? Ona je nedolžna, Evstahij je nedolžen; ali je še neka tretja oseba, ki bi jo lahko sumili ? Sem jo morda jaz zastrupil?« Oči so se mu zasvetile, glas mu je postal višji. »Me lahko vi... me lahko kdor koli sumi? Ljubil sem jo, oboževal sem jo! Po njeni smrti sem postal drug človek. Poslušajte, zaupal vam bom neko skrivnost, a ne ponavljajte je nikomur, tudi vašemu možu ne, uničili bi najino prijateljstvo. Poročil bi se bil z njo, preden je spoznala Evstahija, ako bi hotela sprejeti mojo roko. Vprašajte doktorja Jeroma, koliko sem trpel, ko so mi povedali, da je bila zastrupljena. V tisti strašni noči sem bil na straži, oprezujoč za trenutkom, ko jo bom lahko šel„pogledat.. Kakor hitro je bilo mogoče, sem stopil v njeno sobo in rekel poslednji zbogom temu angelu, ki sem ga obožaval. Plakal sem ob njej, z ustnicami sem se ji prvič in zadnjič dotaknil čela, odrezal sem ji koder las, ki ga še vedno nosim pri sebi. Poglejte.« Segel je po majhnem medaljončku, ki ga je nosil na prsih ter zajokal. Vstala sem in stopila k njemu, da bi pogledala medaljonček, pri tem pa sem mu nezavedno položila roko na rame. »Ne morem sumiti vas, Dexter,« sem dejala mehko. »Nikdar mi ni prišlo na misel kaj takega. Smilite se mi___iz dna srca se mi smilite.« Spričo teh priprostih besed se je izvršila v njem najbolj nepričakovana izprememba. S strastjo, ki je nisem mogla ne predvideti, ne preprečiti, me je nesrečnež zgrabil za roko in ml jo obsul s strastnimi poljubi. Prevzela me je groza in zakričala sem: »Na pomoč!« Vrata so se odprla in prikazal se je Benjamin Dexter je izpustil mojo roko. Stekla sem k Benjaminu, da bi ga zaustavila. Odkar sem ga poznala, ga nisem videla nikdar tako razsrjenega. Bil je bled ... on, star mož, tako miren in tako dober... bil je bled od jeze. Morala sem uporabiti vse svoje sile, da sem ga zadržala na pragu. »Ne smete položiti roke na pohabljenca,« sem mu šepetala. »Pošljite po človeka, ki ga je bil prinesel sem.« Odslovila sem Benjamina in zaprla vrata za njim. Kuharica je bila v obednici, prosila sem jo, naj pokliče vozn.ka. Ko je voznik prišel, je Benjamin odpri vrata pisarne ter molče in strogega obraza čakal na pragu. Dexter se je ves po-greznil v naslonjač. Kočijaž je tako previdno dvignil svojega gospodarja, da sem bila kar presenečena. »Zakrijte mi obraz,« je dejal Dexter z drhtečim glasom. Kočijaž je razgrnil svoj širok nepremoč-ljivi plašč ter zakril z njim Dexterju glavo, nato je molče šel iz sobe, nesoč na rokah ta pohabljen stvor kakor nese mati svojega otroka. Vso noč nisem spala. Niso S3 mi izpolnile nade, da bi utegnila kaj izvedeti od Dexterja. Nepremostljiv prepad mi je zijal naproti. Niti v imenu svojega moža nisem mogla razvezatl jezika temu človeku. Pozno sem vstala in sedla za pisalno mizo, trudeč se, da bi našla dovolj moči, da bi napisala pismo advokatu Playmoru, pa mi ni uspelo. Studijski zav°d italijansl: vojne mornarice. V vojna luki La Spezij: je bil ustanovljen poseben zaved za eksperiment ra-nje. Zavod je podre en v tehničnem in znanstvenem pogledu odboru za gradnjo ladij v italijanskem vojnem ministrstvu. švedski kralj še vedno igra tenis. 841etni švedski kralj je prošle dni zopet prišel na tenišče ter odigral partijo tenisa na prostem. S tem je otvoril letošnjo teniško sezono v šve 'ski prestolnici Stockholmu. Italija nsko-nemško vojaško tovarištvo Na postaji v Moden1 je srečal vlak italijanskih bojevnikov, ki so se vračali iz Rusije. vlak nemških vojakov, ki so takoj zapustili svoje vozove ter pr srčno pozdravljali svoje italijanske tovariše v orožju. — Navzoče občinstvo je to srečanje pozdravilo z živahnim odobravanjem. Eksplozivne ure. 11-letni Edoardo Impa-rato iz Casal di Carinola pri Napoliju je na polju pobral uri podobno napravo, ki mu je eksplodirala v rokah. Ena roka je bila dečku popolnoma razmesarjena. Fantek je pobral predmet v domnevi, da leži na tish ura, ki ima zlato verižico. ; Prisega švicarske garde v Vatikanu. V ! četrtek 6. maja so v Rimu zaprisegli no- j vake papeževe švicarske garde. Mladeniči j so bili v novih uniformah s čeladami. Vojaški kaplan Krieg je imel na papeževe gardiste nagovor v nemškem jeziku, potem pa je prečital besedilo prisege, katero so rekrut: za njim ponavljali. Po vojaški prisegi je bila običajna parada, pri kateri je sodelovala tudi godba. Japonski otroci na Campidogliju. Vsako leto 5. maja obhajajo na Japonskem dan otrok. Letos so ta dan proslavili na primeren način tudi v Rimu. kjer je Društvo prijateljev japonskega naroda priredilo poseben sprejem japonskih otrok, rojenih in živečih v Rimu. Sprejema se je udeležilo 16 Japoncev, rojenih v Rimu. ter 18 tam živečih. Otroke sta sprejela guverner Rima in princesa Borghese. »Prijatelj Fric« na gramofonskih ploščah. Za 801etnico skladatelja Mascagnija snemajo italijanske operne družbe jubilantovo opero »Prijatelj Fric« na gramofonske plošče. Predstave za snemanje gramofonskih plošč vodi sam Pietro Mascagni. Ameriški otroci brez šolskega p°uka- V Ameriki vlada zadnje čase občutno pomanjkanje učiteljev. 39.000 mladih učiteljev je odrinilo k vojakom, 37.000 pa se jih je posvetilo drugim, donosnejšim poklicem. Za- rad' pomanjkanja učnih moči so samo v držav: Illinois zaprli okreg 1000 šolskih -53-vodov. Okclj 1000 aretacij v Sofiji. Sofija je bila minuli teden več 6nj vojaško cern rana. Preiskave so se vršile cd hiše do hiše. Iskali so morilca bivšega bolgarskega ministrskega predsednika in policijskega ravnatelja v Sofiji. Pri raciji so prijeli okoli 1000 oseb. ki jih dolžijo udeležbe s prevratnimi uameni. Med aretiranci je 400 komu-n sto v. Nove rumuiiske letalske proge. Rumun- ska družba za letalstvo .»Lares« poroča da se je v zadnjem času obnovil letalski promet med Bukarešto, Budimpešto. Dunajem in Berlinom Elektrifikacija bolgarskih železnic. Bolgarska vlada je napravila načrt za elektrifikacijo boigarsk:h železnic. Elektrifikacija se bo izvedla postopno. V zvezi s tem poročajo bolgarski listi, da porabijo bolgarske železn:ce vsako leto nad 400.000 ton pr moga. ki bi bil z elektrifikacijo prihranjen. Usodno iztirjenje tramvajskega voza. Iz Kdnigsberga poročajo o nesreči tramvajskega voza s prikoiico. Voz se je iztiril, pri čemer ie bilo 9 potnikov ubitih, 30 pa hudo ranjenih. Srečen padec v globočino 10 m. 11-letna Flor.ana Camilloni iz Calcinaje pri Pisi se je te cin: z žogo igrala na terasi hiše, v kateri stanujejo njeni starši. 2oga je deklici padla preko terase, Floriana se je sklonila, da bi videla, kam je šla žoga. pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla na dvorišče. ki leži 10 m pod teraso. Vsi so mislili, d^ se ie deklica hudo poškodovala, v bolnišnici pa so zdravniki pri pregledu ugotovili. da je dobila samo malenkostne praske. Piščanec s štirimi nogami. Fiumski kmetici Mariji Ambrožičevi se je izlegel piščanec s štirimi nogami. Piščanec je drugače popolnoma zdrav in čvrst ter kaže, da bo še nekaj časa ostal pri življenju. Kača pije otrokovo mleko. Iz Castel-franca Veneta poročajo o nenavadnem dogodku v družini zakoncev Fior, ki živita v Salvarosi. Zakonca imata hčerkico Bertilo, ki je stara 8 mesecev. Oče in mati sta zaposlena vsak dan pri poljskih delih ter odideta zdoma potem, ko položi mati otroku v košarico steklenico z mlekom. Te dni so sosedi zakoncev Fior pri oknu opazili grozen prizor. V sobo, kjer je otrok ležaL, se je splazila kača, ki je zlezla v otrokovo košarico ter začela iz steklenice srkati mleko, ki je bilo namenjeno dojenčku. Ljudje so opazovali prizor, dokler ni kača popolnoma izpraznila steklenice z mlekom, nato pa so žival pobili. Zdaj sta si oče in mati šele na jasnem, čemu je njun otrok tako zaostal v razvoju. Kača je naj-brže že delj časa prihajala k otroku na mleko ter mu odvzemala hrancc Kaj vem, kaj znam? 225. Kaj je ukelele? 226. Kaj pomeni »bona fide«? 227. Katera azijska vojska je kot prva nvedla smučanje? # 228. Za računarje. 1+3+5+7+9=25; 2+4+6 + 8 = 20. Številke 1 do 9 smo sestavili tu v dve nalogi, ki dajeta različni vsoti: 20 in 25. V vsaki izmed teh dveh nalog prestavi sedaj številke tako, da dobiš v obeh primerih kot rezultat 84 1/3! Rešitev nalog 11. t. m.: 221. Crke Q. e. d. so kratica za »Quod erat demonstrandum« in pomenijo: Kar je bilo dokazati. 222. Hamurabi je bil babilonski kralj (1958.—1916. pred našim štetjem), ki je kot prvi izdal knjigo zakonov. 223. Grofica Dubarryjeva je bila prijateljica francoskega kralja Ludovika XV. 224. Nesreča. Zgodila se je na morju, kakor kaže rešitev. ANEKDOTA Charles Dufresny Francoski poet Dufresny (1640—1724) Je napisal kupe dram, ki pa so jih vse bar igralci sami znatno krr iali. Sem in tja so bili tako predrzni, da so na odru izustili kar celo dejanje. Pesnik se je pritoževal zaradi tega. češ da .ne bo nikoli učakal, da bi vsaj ena njegovih dram doživela vseh pet dejanj ne. krajšamh. Na to tarnanje mu je svetoval eden njegovih prijateljev: r— Napiši torej dramo z enajstimi dejani*. m če jih bodo šest črtali, ti jih fe WlWYiTl flStififi P& »JOTRO« Si. 108 i Četrtek, IS. t943-TXI ŠPORT Tretji javni nastop naših atletov Lahkoatletska zveza razpisuje za nedeljo 23* tm. propagandni miting za moške v 7 disciplinah Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala v nedeljo, dne 23. maja, moško pro-pagnaino tekmovanje z naslednjim sporedom: teki: 100 m, 300 m, 1000 m; skoki: v višino in daljino in meti: met krogle (5 kg), met kopja (600 gr). Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa v šiški. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv ob 15.30. Tekmovalci, ki se pozivu ne odzovejo, ne bodo pri-puščeni k tekmovanju. Prijave se sprejemajo do 21. t. m. do 18. pil Zvezi, Bleivveisova 1 a. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisnini mora tekmovalec izjaviti, za kateri klub, šolo, organizacijo bo tekmoval in rnora predložiti športno ah začasno izkaznico. Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki so prvo leto vpisani v Zvezo ter niso dosegji v dosedanjih tekmovanjih prvih pet mest ter tuli vsi, ki še nimajo športne izkaznice; v tem primeru si marajo preskrbeti začasno športno izkaznico, ki jo bo izstavila lahkoatletska zveza v Ljubljani proti vplačilu vpisnine 1 lire. — Tekmovanja se lahko udeleže samo atleti, ki so vpisani v ejiagiafskih registrih za prebivalstvo pokrajine. En atlet tekmuje lahko le v eni disciplini. _ Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere mora vsak tekmovalec položiti 3 lire kot varščino, ki se vrne ob vrnitvi številke. Nagrade: CONI bo podaril vsem plasira-nim tekmovalcem nagrado za spomin. Pokal CONIa: Klub, šola ali organizacija, ki bo v obeh propagandnih tekmovanjih (moškem dne 23. maja in ženskem dne 30. maja) dosegla najboljšo skupno oceno, bo prejela pokal CONIa. Za pokal se bo štelo prvih šest klasificiranjih v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd. šesto eno točko. Tekmovalci, ki ob pozivu ne pokažejo sodniku športne izkaznice ali začasne izkaznice, ne bodo pripuščeni k startu. Za primere, ki niso v tem pravilniku posebej omenjeni, so odločilna pravila lahko-atletske zveze. Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 lir, ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno. Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi mogle tekmovalce ali ostale doleteti pred tekmovanjem, med njim ali pozneje. Z vpisom za tekmovanje se tekmovalec obveže, da so mu znane vse gornje določbe. Razgled po Evropi v nogometu Zakaj ne bi takole, kadar se poležejo viharji po domačih bitkah in spet z novimi nadarni pričakujemo lepših dogodkov kakor nam jih je prinesla zadnja ne-delja, nekoliko bolj na široko pogledali okrog sebe po nogometnih terenih evropske celine, ki je — z izjemo nekaterih redkih Jn majhnih ploskev — prav tako vsa v bojnem metežu, pa jo kljub temu zmerom veseli ta čudovita igra z okroglim usnjem. V dveh dižavah — razen Italije, kjer je bilo vprašanje novega državnega prvaka že rešeno na velikonočno nedeljo v prilog Torina — so novi državni prvaki tudi že znani, in sicer v Belgiji in Španiji. Na Španskem se je zmaga nasmejala — kakor je bilo pričakovati — dobremu klubu SČ Atleticu iz Bilbaa, ki se je precej vidno odmaknil od neposrednega zasledovalca iz Seville. Lanski prvak iz Va-lencije je ostal daleč v ozadju. Približno tako so se dogodki razvijali tudi v Belgiji, kjer je letos osvojilo naslov državnega prvaka moštvo FC Mechelna, ki je precej krepko obračunalo z lanskim prvakom Liersche SC. V Švici zaradi dodelitve najponosnejše-ga naslova tudi ne bo več prevelikih pre-tiesljajev. Enajstorica Grashoppersa iz Curiha, ki je tudi lani spravila to lovoriko, ima že toliko prednosti pred drugo-plasiranim Luganom, da je nI mogoče več dohiteti, ne glede na to, da gre tekmovanje že precej h kraju. Po ostalih evropskih državah bo treba p " čakati še nekaj tednov, preden bomo izvedeli za imena najboljših nogometnih predstavnikov. V Nemčiji so pravkar začeli igrati v zaključnem kolu, kjer pa pojde letos nekoliko hitreje, ker je bil uveden tako imenovani pokalni način, to se pravi, kdor izgubi, odpade. V drugo kolo je vstopilo še 16 moštev, med katerimi je lanski prvak Schalke 04 dobil za nasprotnika enajstorico Wilhelmshavena 05. dunajska Vienna pa bo sedaj poskusila svojo srečo z nasprotnikom Reinecke iz Briega. Med znanimi moštvi so še v konkurenci: Miinchen 1860, Victoria iz Kolna, Dresden SC, SV 92 iz Berlina in drugi, med njimi tudi eno iz Varšave. Na Holadskem so preteklo nedeljo igrali dve tekmi v zaključnem turnirju in od tedaj še bolj nedosegljivo vodi klub FVy-noord. Tudi v Franciji je prvenstveno tekmovanje že v zaključni fazi, saj so že določeni posamezni pokrajinski prvaki, med katere se je utegnilo vriniti najboljše moštvo iz Marseilla, medtem ko za severni pas še ni odločeno, ali ga bo zastopal Pariz ali Perpignan. Na Madžarskem tri izmed najbolj 2»a-nih enajstoric (Ferencvaros, Ujpest in Kispest) skoraj nimajo več možnosti, da bi se uveljavile proti vodilnemu Csepelu, ki je že za štiri točke pred Velikim Vo.ra-dinom na drugem mestu tn dolgoletnim madžarskim, mojstrom Ferencvarosom. Vse tako kaže, da se bo ta nekoč zapostavljeni klub letos le ponašal z naslovom državnega prvaka. V Rumuniji teče ogorčena borba za najboljše mesto med podeželskim klubom Crajovo m prestolniškim Rapidom, na katere izid je treba tudi še počakati. V severnih evropskih državah je prvenstveno tekmovanje na zelenem polju tudi šele sredi razvoja, kajti v onih krajih je treba pozimi precej dolgo ustaviti vsako življenje na travnikih, ker so tam zime drugačne kakor pri nas. Te dni se bo polagoma spet začelo. V Turčiji je bila odločilna tekma za naslov prav pred kratkim, in sicer med obema vodilnima moštvoma iz Carigrada, med katerima je z najtesnejšim izidom zmagalo moštvo Bešiktaš, ki si je tako pridobilo naslov prvaka že petič zaporedoma. Na Hrvatskem je Gradjanski na najboljši poti, da bo spet prevzel svoje tradicionalno mesto med hrvatskimi klubi. Tako se ta začarana žoga vrti sreui vojne vihre ob zmerom nezmanjšanem zanimanju .tisočev in tisočev, ki so jih prevzele njene privlačnosti. • Zdaj pa še nekaj vrstic o najnovejšem v bližnji okolici! Mariborski Rapid in njihovi krajevni tekmeci domači železničarji so zadnjo nedeljo igrah za točke. Igro so z 1:0 dobili Rapidovci, toda njihovi nasprotniki so sredi napetih dogodkov zastreljali enajstmetrovko. Gledalcev je bilo okrog 1000, edini gol v tej tekmi je spravil v mrežo Krainer. Zadnja igra za kvalifikacijo med Trie-stino, Barijem in Venezio bo prihodnjo nedeljo v Modeni med Triestino in Barijem. Triestinci imajo to pot lahko nalogo in vse tako kaže, da bo morala v divizijo B — Venezia. s— 50.21 m v disku (Tosi) je bil najboljši izid, ki so ga zabeležili na nedeljski atletski prireditvi v Savoni, na kateri je startalo več najboljših italijanskih atletov. Tudi uspehi Barda na 800 m z 1:58 in Beviacque na 1500 m s 15:24.5 so za začetek sezone prav dobri, tem bolj. ker je nastopajoče precej motilo hladno in deževno vreme. 9— SK žabjak sporoča, da je obvezni trening za rezervo in I. moštvo na običajnem prostoru v četrtek ob 18. V petek ob 19. v klubski sobi obvezen sestanek zaradi nedeljskih iger. Ovsenik, Kurent, Pišek in Suhajdolnik sigurno. — Predsednik. s— Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Obveščamo gg. sodnike, ki so določeni za finale mladinskega tekmovanja, da je preloženo od sobote, 15. t. m., na torek, 18. t. m. Pričetek tekmovanja bo ob 17., zbor sodnikov pol ure prej. Prosimo zanesljive in točne udeležbe vseh gg. sodnikov. Zanimivosti Izkopavanja v cirkusu Maximu. Navzlic vojni dobi so v Rimu na delu, da bi očistili prostor, na katerem je stal nekoč največji cirkus antike, namreč cirkus Maximus. Pozimi 1939 je bilo na prostoru cirkusa Maxi-ma še zabavišče s plavalnim bazenom, raznimi igrišči itd. Spomladi leta 1941. pa so začeli teren čistiti in dela. se še vedno nadaljujejo. Mali oglasi Kdor l8če staSbo plača m Mko bMtdD L —Jt. m ddL ta prav. takse —jO0. ■ dajanje naslova aH fttfro L 2.—. Najmanj U iznos jm te oglasa Je L 7<—. — Za ftenltve in dopisovanja Je plačati n vsako besedo L 1.—, sa vsa druga oglasa L —.80 aa besedo, aa črt. la prov. takso b —.60 aa dajanj« naslova aH ittko L L—. Najmanj fti ianos aa «e oglas* Je L 10.—. Pisalne lin računske stroje stalno 1 kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v ra-I čun za nore Everest. Prešernova 44. J-211-M29 Šivalni stroj pogrezljiv, prodam. Naslov v ogl. odd. jutra. 7789 29 Hišni posli iščejo službe Mlajša vdova pridna, poštena, vajena vsega gospodinjskega dela. išče službo pri samostojni gospej ali gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna in zanesljiva«. 7761-1 Zaposlitev za ves dan za pospravljanje pisarn, sob ali tudi kot pomoč v gospodinjstvu išče boljše dekle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. ali 20. maj*. 7770-1 Znamke kompl. zbirke ali partije. kupon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 7775-7 tra Ljubljanski zvon ali Dunajski, kompletne letnike ter posebne mesečne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 7773-8 Hišni posli dobijo službo Dekle se sprejme za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7775-la Hišnika sprejmem v centrumu mesta. Ponudbe z navedbo zaposlitev na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša«. 7785-la Uradništvo išče službe Uradnik z perfektnim znanjem italijanskega Jezika, z dolgoletno prakso, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 906«. 7765-2 mni Gramofon in plošče si izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Everest«. Prešernova 44. 249 MJ-6 P rekle za fižol in paradižnike dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi ulici 10. 7633-6 Brezove metle in držaje za lopate ter motike dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiwei-sova 29. 7631-6 Perzijsko preprogo večjo ali manjšo, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra._7786-6 Suho žaganje in suho braško od oglja proda Dom. čebin, Wol-fova 3. 7771-6 Orodje in stroj (cilinder) za čevljarsko obrt, rabljeno, se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra._7799-6 Otroški voziček globok, popolnoma nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7783 6 Knjigovod. aparat z računskim premikalom za kopirni sistem kupim. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Matence«. 7792-7 Kupimo vsakovrstno sobno in kuhinjsko opravo, kavče, otomane, otroške postelje. zložljive postelje, šivalne stroje ter druge uporabne predmete. Stalno kupuje nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 7763-7 Lisičje boe in krzno boljše vrste, dobro ohranjeno, kupuje krznarstvo Rot, Mestni trg. J-274-M-7 Sobe išče Opremljeno sobo elegantno, z dvema posteljama, eventualno souporaba kuhi p Je. zamenjam za enostavno iz osebnih razlogov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 7777-23a Bicikle in triclkle več komadov po zelo ugodnih cenah razprodaja Ga-sogeno-Merkur, Puharjeva 6. 7796-11 Pohištvo Razne mize sobne in kuhinjske, proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 7762-12 Kitaro novo. Spalnico z modroci. trd les in kombinirano veliko omaro prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7784-12 Kapital Vse denarne in trgovske posle izvrlim hitro to točno Obrnite se o« RUDOLF ZORE Gledališka olica 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□□□□o Delnice Ljubljanske Kredit, banke, stare in nove, kupimo. Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka ul. 12. 7788-16 Posest Parcelo 1400 kv. m prodam neposredno — Eventuelno tudi po 700 kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Bežigrada«. 7798-20 Stanovanje 3 do 4-sobno. komfortno, plin. iščem proti lepi nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 7767-21a Stanovanje pet- ali šestsobno — tudi celo hišo ali vilo — iščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa nagrada«. 7772-21a 1-sobno stanovanje iščem za takoj. Ponudbe Lavrič. Pleteršnikova 16. 7779-21a Sobo odda Opremljeno sobico v centrumu ali nepo-srednji bližini išče mirna stalna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna«. 7768 23a Živali Kozo-mlekarico sanske pasme, prodam. Sv. Križ, Koželjeva 4. LJubljana. 7747-27 Izgubljeno Otroški plašček se Je našel v torek zvečer v Zvezdi. Lastnik naj se oglasi na Mirju 25/1. 7790-28 Uradnica siromašna, brezposelna je v soboto pozabila edine Punktal naočnike. Mudila se je v knjižnici delavske zbornice. Železniške menze in kavarni Vesel. Poštenega najditelja prosimo, naj Jih odda v ogl. odd. Jutra. 7791-28 Osebo, ki Je včeraj popoldne pobrala otroški čeveljček v bližini gostilne Klemen-čič. se naproša, da ga odda v trgovini Peglezen proti nagradi. 7769-28 Glasbila Harmonij (Trimanualni) in klavirsko harmoniko nemške znamke, prodam. Via Vik. Emanuella 21. vis. •priti 7795 26 Šivalni stroj kupim. Vprašati »Proteza«. Krekov trg 10. 7780 29 Šivalni strojček Singer (otroški), prodam za 300 lir. Novi trg 1, i priti, desno. 7797-29 r nformacije Neznano kam le odšla sedemnajstletna š.viHska vajenka Kern Ivica iz Ljubljane. Srednje po6tave. blond lase, gladko počesana. Na sebi ima kratko karirasto Jopico in pisano obleko. Je nekoliko slaboumn.i in kratkovidna. Je brez dokumentov. Ima črno torbico in črn dežnik. Kdor jo vidi ali ve, kje se nahaja. na.l Javi policiji ali Celovška 43, Kern. 7781-31 KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Pridelki Suho sadje prodaja Gospodarska zveza. Bleiweisova 29. 7634 33 Slamo dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova zu. 7632 33 Razno Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 Znamke kompletne zbirke ali partij«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 7774 c9 Naročite se na »Dobro knjigo«! Umrla nam je naša ljubljena mamica, stara mamica, gospa MARTA GOLEŠ roj. Kuljaj posestnica, vdova po trgovcu Pogreb drage pokojnice se je vršil v torek, dne 11. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Ljubljanska cesta 2. Novo mesto, dne 10. maja 1943. žalujoči: MARTA, hči; ILIJA in JANKO, sinova In ostalo sorodstvo. Po kratki in mučni bolezni je odšel za svojo ljubljeno in nepozabno soprogo naš dobri striček, svak, gospod Ing. HUGO SPITZER Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 13. maja ob 5. popoldne, izpred farne cerkve na Viču, na viško pokopališče. Do dneva pogreba leži v mrtvašnici splošne bolnice. Maša zadušnica bo ▼ torek, dne 18. t. m. v farni cerkvi na Viču. Ljubljana, 11. maja 1943. Žalujoči: TONČKA SKULIC, nečakinja in rodbine SKULIC, dr. GRAPAR, PORENTA f Sobo oddam gospodični, najraje šivilji. OenJ. ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Imam svoje perilo« 7767-23 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7776-23 Opremljeno sobo takoj oddam do 1. Julija. Stan in dom. Postojnska 14. Kotnik. 7782-23 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustil po dolgi in težki bolezni naš ljubljeni mož, predobri očim, brat, stric in svak, gospod DEMŠAR IVAN VIŠJI VETERINARSKI SVETNIK V POKOJU Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 13. maja 1943 ob 17. na farno pokopališče v Mokronogu. Mokronog, Ljubljana, Novo mesto, Litija. Kamnik, 11. maja 1943. Žalujoče rodbine: DEMŠAR, GERNEDL, KEMPERLE, PLESKOVIC. A. ALEXANDER: 39 POZABLJENI HflPEW_ ROMAN »Ta domneva se je nemara ponujala, a jaz sem jo kmalu zavrgel. Nočni čuvaj je bdi ustreljen s samokresom, ki je bil Mehičanova last. Ko bi ga bil Manhattan ustrelil s tem orožjem, bi bili ostali na kopitu njegovi prstni odtisi; vendar sem ugotovil, da je imel morilec rokavice na rokah. Bil je torej poklicni zločinec.« Detektiv se je nasmehnil. »Neverjetno!« je vzkliknil skoraj z občudovanjem. »In kako ste to opazili?« »Na majhnem vijaku pri samokresu je bil obvisel droban ostržek od rokavice; in vaša desna rokavica, ki sem si jo k sreči lahko ogledal, ima odrtino, ki se natanko ujema s tem, kar sem našel na orožju.« Huntington je obmolknil. »Podoba je, da so se dogodki v usodni noči razvijali nekako takole,« je Hearn nadaljeval: »O pol-enajstih je Manhattan sprejel na svojem domu dva človeka: Mehičana in vas. Kaj ste govorili med seboj in kaj se je godilo naslednje pol ure, se mi ni posrečilo dognati. .Nekaj pa je očitno: tisti, ki je okrog enajstih zapustil hišo in se odpeljal z avto- mobilom, ni bil nihče drug kakor Manhattan. Vi ste ostali nekaj ur z Mehičanom sami v milijonar-jevem stanovanju in ste šele okrog treh zjutraj usmrtili nesrečneža z dušljivim plinom. Nato ste ga preoblekli v Manhattanova oblačila, mu polili obraz z razjedajočo kislino, da ga ne bi bilo moči spoznati, in mu poprej še v isti namen obrili brke, bržkone zato, ker se niste baš trdno zanesli na raz-krajalno moč triki orne ocetne kisline... Ali mar ni tako?« Huntingtonu so se zrcalili na licu protislovni občutki. . »Mnogo veste,« je zamišljeno izpregovoril. »Da, kar preveč.« Nato je dolgo molčal, zatopljen v svoje misli. »Kapetan,« je rekel nazadnje s porogljivim nasmeškom na ustnicah, »kako si zamišljate svoj odhod iz te hiše?« Hearn je zavzeto vzdignil glavo. »Kaj hočete reči?... Aha! Zastran naprave, ki ste jo med tem spet vključili, ,ne da bi jaz kaj opazil' ? Rekel bi...« — počehljal se je po tilniku — »rekel bi, da je bolj pametno, če jo znova izklopite.« Huntington je odločno stresel glavo. »Niti na misel mi ne hodi,« je dejal. »Živi ne boste zapustili te hiše, Hearn!« Kapetan je bil videti ves prepaden. »Za Boga svetega!« je rekel z malone slovesnim glasom. »Torej me mislite zaklati?« Zasebni detektiv je nagubančil čelo. »Volja do šal vam bo kmalu prešla, kapetan!« je rekel z zlovestnim glasom. »Tu spodaj imam pro- storček, kjer se boste do sitega nadihali plina. In to je vse, kar sem vam hotel povedati!« »Nu, izvrstno!« Hearn, si je pomel roke. »Kakor v kinu. Toda,« dodal z izrazom živahnega obžalovanja, »bojim se, da se vaša lepa predstava ne bo mogla vršiti, Huntington! Pred odhodom iz svoje pisarne sem pozabil na mizi neko pismo, v katerem je omenjeno vse, kar kaže na vas. Svetujem vam torej, da se premislite in izpremenite spored.« Huntington je zamežal. »Po vsem, kar slišim, ste res velezmožen impro-vizator,« je rekel z rahlim podsmehom. »Manjka vam le odlika izvirnosti. Zdi se mi, da sem že videl podobne reči v nekem filmu z Divjega zapada: strašen zločinec izpusti junaškega Toma Mixa ali Georgea 0'Briena, ne spominjam se več, katerega, ker verjame bajki o pozabljenem pismu. Zbudite se, gospod, na to limanico me ne dobite!« Živčno je prijel za telefonsko slušalo in sestavil številko policijskega ravnateljstva. »Kje ste pozabili pismo?« »V svoji delovni sobi, na pisalni mizi,« je Hearn prijazno odvrnil. »Dobro premislite, kar storite, drugače bi se utegnilo zgoditi... Huntington mu je mahnil, naj molči. »Halo! Tu narednik Myers!« je zakllcal v aparat. »Da?... Nu, dobro me poslušajte: kapetan Hearn je pozabil na svoji pismo, naslovljeno na ravnatelja... Pri tej priči ga hoče imeti!... Stopite ponj in ga neutegoma pošljite k njemu na dom.. i Kaj?... Da, čakam...« In res je čakal s slušalom na ušesu. »Kako?« je vprašal kmalu nato. »Nobenega pisma ni na pisalni mizi?... Oh, res čudno! Hvala, do svidenja!« Odložil je slušalo. Grd nasmeh mu je pregibal ustnice. »Nu, kapetan, kaj pravite?« Hearn je presenečeno zmajal z glavo. »Slabo, slabo!« je zamrmral. »Kako se bo le končalo 1... Kaj vse bo še izumila ta novodobna mladina?« Osuplo je zrl na konce telefonske žice, ki ga je ves čas razgovora držal v roki. »Svoje dni je moral človek, če je hotel govoriti, najprej vtakniti stikalo v ti dve luknjici; dandanes pa govoriš seveda tudi brez spoja ... Oh, ta Marconi!« Huntington je od togote zaripnil kakor mak. »Kdo vam je dovolil, da se dotikate mojega telefonskega aparata?« je razjarjeno zavpil. Hearn ga je strahoma pogledal. »Prosim za zamero,« je pohlevno dejal. »Nemara se motim, a vidite, mislil sem, da se takisto lahko dotaknem telefonske žice, kakor se nameravate čez kaj časa vi dotakniti mojega telesa, ne da bi me prosili dovoljenja. Vsekako oprostite moji vnemi!... Toda stikalna ploščica je prenizka, svetoval bi vam, da jo daste prič vrstiti kakih dvajset centimetrov više. Tako boste imeli stikalo vsaj na očeh, kadar boste spet hoteli hliniti telefonski razgovor, in ne bo se vam moglo zgoditi, da bi vsiljenec, kakor sem jaz...« »To vam nič mar!« je srdito revknil detektiv« »Sicer pa...« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ltfubomir Volčič — Vsi v Ljubljani