IZ   DELOVNIH   KOLEKTIVOtf
Primer kmetijskega posestva »Erdut«
Pred kratkim so dobili organi zveznega izvršnega sveta pismo nekega državljana u Erduta, v katerem jih je obvestil, da so bile starjene na kmetijskem posestvu ob deljenju dobička za plače po zakiljuč-nem računu velike nepravilnosti. Prosil je organe zveznega izvršnega sveta, naj se pazainiittajo za ta primer in raziščejo v«o stvar.
Ker je šlo za posestvo, ki je laroi med prvimi prešlo na novi način nagrajevanja po doseženem rezultatn t proizvodnji, ui fflede na zaniinainje, ki ga vsa naša država taže za nove oblike nagrajeva>nja ina kimetijskih posestvih, «so se organi zvez-aega izvršnega sveta zainteresirali na sa-mem kmetijskem posestvu za poslovanje in razinere in pregiedali zaključni raoun poses+va.
Naj navedemo najprej nekaj dejstev. Kmetijsko posestvo »Erdut« ima 1200 ha zemlje. od tega je 867 ha orne zenvlje in bliru 550 ha vinogradov in sadovnjakov. Gtev-ne dohodke ima od poljedelstva. in to od pridelovanja kakovostnih semen, nato od vinogradništva. med tmx ko je imelo pri živinoreji iz-gmbo. Skupni rezral-t«rt podjetja pa je zelo pozitiven. Orien-tirajoč se k čim večji mehanizaciji in znižaaju nepotirebne delovne sile, odprav-ljajoč nerentabilno dedo z delovno živino ter z Jioto delovno orgamizacijo, je po-sestvo po plačilu vseh obveznosti realizi-ra3o 24.9 miJijona din Hobi<?ka za plače in sred-stev za samostojno razpolaganje. Na posestvu je bifo stalno zaposlenih pov-prečno 333 deilavcev in nsliužibencev s pov-prečnimi p.lačami po taTifnih postavkah oi 8)30 dm za nekvalificirane dciavce in Bski7ibeirce do 17.888 <Hti za -risrtkokTalifi-cirane delavce in uslužbence. Zarradi rr,-Tedbe nove delovue onsranizacije je po-swtvo ttveiljaTMo premijski pTavilnik, t fcftierem je biilo na^grajevan je od-visno od proizrodrieg-a rezuHata vsakepa delavca m vezano na wspeh na konou leta po de-ležn p>ri proizT<>dfflji.
KAXO SO BHJE DODELJENE PREMIJE
Dstrarjeai   dcfoičdk  za   plače  io   samo-
«tejno razpolagaoje je delavski svet raa-
doSd tako, da je določil 8 mjlijoinov dia
a premije,  medtetn  ko  je   13.5  milijoroa
din določil za sredstTa z-a samostojno raz-
polaganje. Iz os^anka  so plačaJi  sociaLno
zflTarovaiije in prispevek za stanovanjsko
?ra<liteT za izplačane premije. Premije pa
MJsdelidi talko, da je znašaJa največja pre-
mija po odbitki] davka in prispevka okrog
180.000 din, medtem ko je najinanjša pre-
mija znašala ckrog 9000 din. Usluabenci
so  dobiJi   večje   premije   kaikor   delarci,
posdjno pa je apazoo. rla so bili tudi ad-
ministratiTai  uslužbenci povprežno bolje
"tirani kakor delavci.
Todelrtev   pretnij   v   relatimo   visokih
fskib  je  izzva.la  okrepljeno  zanimamje
iavcev in usluibeacev. ker so se ob odo-
' tvi zakljnčnega  raoima očitno prepri-
i, da  je mogoče  za dobro dclo po sti-
nlativnem     nagrajfivanju    doseči     iadi
¦)tno materialno  korist za Tsakega  po-
meznika. To je bi\a resna izpodlrada za
»leiktiv. Prišlo pa fe do različnih komem-
¦jev   v   samem   Erdu^fti.   Dodelifpv   po-
^mbne   vsote   za   premije   ni   običajna
^ar. Dosrlej so bili  v«i navaieni, da so
5 posestvih  predvsem   zaslnžili   tarifne
-*tavke
Ta primer je pokazaJ, da so Jahko za-služki po izkazaDem proizTodnetm uspebu zelo pomembni. Razpravljanje pa se je zaželo pri tem, ali je pravilno, da se raz-deli tolikšen denar, zakaj so take razlike pri premijah. ponekod se je slišalo, da imamo vsi »enake želodce«, kaikšen je io sociaJizem,   ki  omogoča   'take   razlike   itd.
Za organe zreznega izvršnega sveta je bilo bistVeno, da se prepri&jjo, ali je po sesrfvo dejans,ko zaslužiJo zaradi boljšega poslovaDJa, kaikšen j<? torcj njrfjov eko-nomski rezultat in r kakšnem obsegu je bil dobičok ustvarjen zaradi novega na-čina dek in nagrajevanja. Prav to pa je biilo nedvomno u^goiovljeno — zasluže.k je bil dosežen,*ker je nova de>k>vna ij) na-grajevalna organizacija da\a <iobre reznl-tate. To ni razvidTio samo iz raeuinskih podafkov, iemveč govori o tem tudi bežen vpogled v stanje posestva, ker se povsod opaža urejenost, jasna usmerjpnost pri delu, kar pa je najvažnejše, pri vse.h predstavnikih posestva sr> ugotovili, da se ekonomsko lotevajo probl-emoT. Vsak w.-med njili govori o tem. pri čem je mogoče • in pri čem ni motgoče zaslu/.iti, kaj pri-čakuje zase. če bo i2polnil nalogo itd. Po-drobno ijidelan prcmijski pravilniik, ki ga je nedaTno sprejel delavski svet na te-melju .lanskih izkušeinj, omogroča vsakemu delavcu, da izračuna, kaj lahko zasluži. 6e bo bolje dela-1.
ALI NAJ SE IZPLACAJO VISOKE PREMIJE
Primer »Erduta« pa opozarja :ia dva pojava. Prvič imamo še vedno zaostala poj.movanja. da 7. delitvijo pomembnejših premij delavcem in uslužbcncem df lamo nekaj, kar ni v soglasju z naš.imi pred-pisi, še posebno pa ne z našo družbeno ureditvijo. Na samem posestvu smo ob-čutili, kako še vedno posamezniki n« vot-jamejo, da jim bodo izplačane premije ostale. Tudi sami proizvajalci so torej v talkem ozračj«, da niso popolnoma gofrov-i, oeprav so pošteno zaslužili svoje premije, da so j,ih definitivno dobili, pošebno ,zato, ker so jih po predpisih dodolili sami sebi. Prav taki pojavi najbolj škodijo nčvre<tit-vi premijskega sistema in nagrajevanja po de-hi. sNaša skupnost« je lani pisala o primeru tovarne v Arandjclovcu, kjer je prišlo do podobae kritike: sZ&kaj se de-lijo^ tolikšue preinije« in iaJi so jih za-služili«. Izhajati moramo iz dejstva, da je za naš splošni napredek zelo važno. da s stetemom nagrajevanja stimnliramo pro-izvajalce, da ekonomsko bolje poslujejo, da poveoujejo delovno storilnost in da Iabko pri fcni zmatno povečajo svoj oseb-ni dohodek. Vsako linearno izenačevanje je jahko saino škodljivo, ker vleče nazaj iu je izraz primitivnili pojmovanj in naše Zflostalosti. Frav na kmetijskih posestrih je nujno zagotoviti čim večjo sti.mulaci.io, ker so bila ta posestva do nedavna ve^i-notna pasivna in talko v brenw= slciipnosti
NEUPRAVICENE RAZLIKE
v prs:miranju delavcev
IN USLUŽBENCEV
Če lahko kaj prigovarjamo km&tijske-mu posestvu >Erdut«, potem se to ne tiče tega, da je določilo 8 mildjonov za pre-mije in da je napravilo pornembne razlike v premiranju, temveč da je prišlo do ne-'upravičene razlike v premiranju delav-cev in uslužbencev. Im to ne med delavci
in strakovnimi uslužbenci, ki Helajo v proizvodnji, ali organizirajo proizvodnjo, teinveč med visokokvalificiranimi in kva-lificiranimi delavoi in uslužbenoi v admi-nistraciji. Z ničemer ni mogoče opravičiti,. da so bili bolje premirani admimistrativni uslužbenci v primerjavi s lcvalificiranimi in celo visokokvalificirani delavci. Take razliike v premiranj-u na škodo proizva-jaliiih delavcev so otlscv naše zaostalosti. V tem clelu je bila kritika opravičena in se, tudi na samem posestvu v*ri zavedajo, da se inorajo iz te napake nekaj naučiti za bodoče delo. Novi preniijski pravilnik že upošleva to in bolj stimulira delo v proizvodnji.
Zanimivo je pri vsem tem, da kažejo za lvovi načm dela in nagtajevai\ja živ inte-res tako sami delavci kakor drugi držav-Ijani, da je pod kritiko javnosti. Prejšnja leta ni biilo teh sporov in kritike. zato pa so jmeli-na posestvu izgube. Sedaj raz-pravljajo z najrazličnejširni pojmovanji, toda na temelju dobička, ki ga je treba razdeliti. torej na novi materialni podlagi. Da pa prihaja pri tem do zaostalih. ne-ekonoms.kih pojmovaBJ ni nobena nevar-nost. Novi način nagrajevanja in dela je prav osnov«, na kateri se bodo pojmova-nja spremenila. Ce ne bi bilo uspehov hi možnosti, da so se razdelile premije. bi stara pojruovainja tlela še naprej. Premije kot novi materialni činitelj v življcnjn kolektiva pozHivno viplivajo tako na spre-membo Ijudske^a miišljenja kaikor na raz-roerje med Ijudmii.
K.G.