Pol milijona podpore stradajočim delavcem! (Konec g, Hermanovega govora.) II. Pa tudi sistem svojega vzroka nima sam v sebi, ampak v tem, da se centralno vcdstvo oprostuje tistih dolžnosti, ki jih naklada nravna po8tava. Če na Dunaju kaj storč ali pa opust6, še prašajo ne, če je to tudi prav. Tudi se ne dižč in ne obračajo do pravičnib, anipak dopada se jim, narodom, namesto ljudske koiisti pospeševati in nasprotje poravnavati, življenje v državi kolikor mogoče greniti in še tam napravljati težave, fejer jifa ni bilo, kakor se je v novejšem času glede Tirolskega zgodilo! Ali so vedne volilne nadlege v neki drugi deželi (na Českem) morebiti pripravne pomnožiti ljudsko blagostauje in duhove spiaviti? Volja državne oblasti ui dobrohotna, ne nravna, tedaj tudi ni močna in veljavna, in to je pravi in najimenitneji vzrok našega moraličnega in iuaterijalnega siromaštva, to je vzrok, zakaj da se v sovraJtvu in neslogi drug od diugega oddaljujemo. Državno poslopje se mora rnajati, če nima podlage nravnosti in pravičnosti. Tudi naiodi ved6, da zlega niso oni krivi, ampak da izviia od drugod, da 80 po vladanjn v revščino prisli, in ne more izostati, da bodo zarad trpljenja srojega tiste dolžili, ki so ga zakrivili, ia ki imajo moč in dolŽDO8t mu konec storiti. Mi na Štajerskem bi si že vedeli pomagati ter pomaujkauju iu ž njira vred odrtiji v okom priti, če bi bili najprej oproSčeni vezi ceutralistične vstave in nekakih teineljskih državnih postav, ki imajo itak le teoretično vrednost, praktično veljavo pa le tam, -kjer služijo koristim ene stranke. Mi bi bili praktični in bi v deželi najbrže ustanovili srednje velike okraje z eno samo gosposko za politične, sodnijske, davkaifike in notarijatske zadeve, kterej bi za gospodarske okrajue zadeve pridjali izvoljen okrajni zastop. Ta edina cesarska gosposka bi bila ob enem hranilno in posojilno drustvo, ktero bi iz pi-ihrsnjenih vlog okrajnega prebivalstva, iz sirotinskiL in vloženih deuarjev io iz zalog deželnega zaklada dobilo potrebno glavnico ter bi imelo na- logo in bi tudi zamoglo okrajnim prebivalcem v zadregi vselej bitro brez posebnih stroškov in proti zmeinim obrestim denarje posojevati. Vse okrajne, hranilne in posojilne blagajnice bi bile k vzajemni pomuči med šeboj zvezane. Take okrajne gospo- ske bi bile zlasti kmečkeruu stanu zopet podpornice, kakoršue je svoje dni imel pri svoji graščinski gospodi, Okraja podložne bi bile občine, ki bi bile pa omejene na lastne oboinske zadere in na sodelovanje za javne upravne namene. Nad okraji bi decentializaciji in polajšanju prebivalstva na korist, kakor tudi za ložje nadzorovanje okrajev najbrže in sicer v vsakem okrogo (Kreis) osnovali kresijsko gosposko 8 kresiJHkim zastopom za go- spodarske zadeve kresijske. Za to je seveda treba popolnoma sam Bvojega deželoega zbora in njemu na stiani edinostne samostalne njemu odgovorne deželne vlade, ki bi z deželnim zborom in naj- višjim potijeojeai prestrojila deželne gosposke. Okrajna oziroma kresijska iu dcželua gosposka bi izvrševala sklepe okrajnih, kresijskih in deželnih  zastopov. Če bi imeli samostalno edinostno, uravno  deželno vlado, ki nebi ne samu delala nobene kiivice  in nje tudi drugim delati ne pustila, in ki bi zadere deželne oskrbovala z ljubeznijo in večjim spošto-  vaujem, imeli bi potem po njej tudi nraven po pra- vičuem volilnem redu voljen deželni zbor, po njem  pa pravične ia primerne postave, in imeli bi dalje nravne višje in nižje gosposke, hitro uradovanje in po ceni na vseh stopinjah, dobrodejno prostoto in jasno8t v vseh razmerah. Potem bi se tudi Cerkvi in diugej narodnosti ne bilo treba pritože- vati zarad zatiranja in nravuost iu mir bi zopet  vladala v deželi. To vse moramo pogresati vsled  sistema in trmoglavnosti, s ktero se tistega držč.  Dokler vladar deželne zadeve oskrbuje z državnim  zboiom in državnimi ministri, natnesto z deželuimi  zbori in deželnimi ruinistri, kakor n. pr. v trojedini  kraljevini, ne bomo prišli na zeleno. Duhovit cen- tralističai sistem ni ia tudi ne nraven, ker se opira na posilstvo. Narodi ga niso uaredili iu ga tudi zdaj nočejo. Politika centralističaega sistema je pa tudi brezsrčna iu političuo ueprevidna. je za Avstrijo celo politika samoumora. Tisti trenutek, ko 8e oflcijelna Avstrija z nravnostjo sprijazni, propade sistena, in to je glavna reč, vse drugo je manje važnosti. Tu ne pomagajo nič ne bogate žetve, ne coluina, ne siromaika posojila. Tega tudi ne spremeni, če se obojno strankarsko ministerstvo narodom za brbtom razgovarja o pogodbi, 6e se posamezDim narodom v Cisli in Transli ne dajo njihove pravice. Saj v enomer delajo poekušrjje in včasih jako čudne, le tega nočejo poskusiti, kar edino more rešiti življenje. Morda ni več daleč Čas, ko bodo narode zopet potrebovali. Radoveden sem, s čiin bodo v vojnem oklicu zaspalo rodoljubje narodov zopet oživili, in kako bodo opravičili milovanja vredno brezskrbnost, s ktero so pustili, da so mirna leta v popolni nedelavnosti ininula. Moiebiti jih dražijo nektere večne pritožbe, toda dokler naiodi tožijo in oporekajo, še vedno upajo. (Nemir.) Od tistega dne pa, ko umolknejo, več ne upajo in so nehali aanimati se za državo, ki je z vestjo in sramožljivostjo v očeh mnogih proč vrgla tudi pravico obstanka svojega.