&WH6YN6 itVUEN)
im E^PtRtTWAC ^THtK
XXXYH*
april 1971
La coiiiprcnsioii (Io la rcdcncion
Senor Jesucristo, la decision del Padre Te ha mandado al mundo, y Tu has venido y has “cum-ptido toda justicia”. Tu has amado al Padre con amor perfecto y has orientado haeia El el mundo, que asi se ha salvado. Tli has tornado nuestra existencia en Tu corazdn. La has vivido y la has padecido hasta su extremo, y en ello ha encontrada expiaciön su culpa. Esto ha ocurrido y si^ue siendo asi por todos los tiempos. Tu eres cl comien/o de la nueva creaciön. Este sagrado comienzo ahora estä ahi, y no se cerrara hasta cl fin de todas las cosas.
Me he atrevido a ello, pero de nada sirve hablar y ofr si Tü, Senor, no haces lucir la verdad en el interior. Por eso Te ruego que Te inclines haeia mi. Dejame conocer quien eres. Haz que mi cora-zon sienta Io sagrado, que ha venido en Ti. Dejame ver la soberania que resplandece en Tu rostro. Por Tu esencia y palabra, por Tu obrar y Tu des-tino, dejame darme cuenta de que en Ti estä la verdad redentora y el amor.
Tu eres el comienzo de la nueva creaciön. Dame valor para atreverme a esc comienzo, y no solo en fugaz sentimiento, sino con la gravedad que sabe que se trata del destino eterno. Dejame conocer en que consiste la conversiön y cumplirla
i	mi	4 .	.(»	* ■ . .
en la reaPdad de mi vida diaria. Y si noto que enredado estoy en el tiempo, darme la fidelidad que se obstina y la confianza que siempre vuelve a empezar, por mucho que todo parezca fallar.
ROMANO GRADIM
caKKä
NAVADIL SEM SE NA TO
Gospod, navadil sem se na odrešenje: na tvoje rojstvo v hlevu, na tvojo smrt na križu, celo na tvoje vstajenje. Kot da bi bilo to nekaj samo po sebi umevnega.
Da si bil ti usmrčen kot najhujši zločinec — na to sem se navadil. Da si vzel nase krivdo vseh narodov, vsega človeštva — na to s<?m se navadil. Da si se zaradi mene pustil udarjati, pljuvati v obraz, bičati in križati —	na to sem	se navadil.	Da si nas rešil za vso	ve-
čnost, — na to sem	se navadil.	Da bi bilo	brez tvojega vstajenja	moje nemogoče — na	to sem se	navadil. Da	si mene in svet tako	zelo
ljubil — na to sem	se navadil.	  Vsega	tega sem se nekoč učil	pri
verouku, nato pa vse zaprl v tisti predalček svojih možganov, na katerem piše „verske resnice“.
Nekoč pa sem ob misli na tvojo smrt in tvojo ljubezen kar čutil, ko da me je nekaj presunilo. Prav malo je manjkalo, da nisem zaradi tega brez pridržka svoje življenje uravnal po tebi. Potem pa sem se kmalu prestrašen umaknil, da Bog mojega srca ne bi preveč naprezal, da se moj religiozni krvni pritisk ne bi preveč zvišal. Prav vesel sem bil, ko je v mojem srcu z leti namesto nežne kožice zrasla trda lupina! V njem — kot v grobnici za ogromno skalo in stražarji deluje moj verski mehanizem: brezkrven, brez življenja, brez ljubezni — toda v mejoh navad in zdrave pameti! In čaka na veliko noč!
Gospod, prosim te, da se ta dan mojega srca ne dotakne samo oživljajoče sonce. Gospod, prosim te, da moje srce rešiš iz mračnega njetništva navade in mehanizma. Da me spremljaš na velikonočnem sprehodu, da odpreš moja ušesa, da zanetiš požar v mojem srcu. Tako bom končno spet mogel reči, kot sta rekla učenca, ko sta se vračala iz Emavsa: „Ali ni bilo najino srce goreče v nama?!"
P. R.
Slovenshi metronoUl o stanovitnosti v veri
Pismo
za
leto
1971
Po razdejanju Jeruzalema so mnogi kristjani po Sveti deželi postali malodušni. Ker so. izgubili domovino, tempelj in bogoslužje v njem, jih je ta narodna katastrofa tako potrla, da so celo v veri omahovali. Bog se jih je usmilil in jim po navdihnjenem pisatelju poslal bodrilno pismo, pisano v krasnem literarnem slogu. V svetem pismu mu pravimo pismo Hebrejcem. Vsebino mu je dal sv. Pavel, spisal pa ga je eden njegovih učencev. V njem jih spodbuja k stanovitnosti v krščanski veri in k stanovitnosti v preskuš-njah.
Ne znam vam, dragi verniki, tako lepo pisati, kakor je pisano to razodeto pismo, spodbujati pa vas hočem prav tako znova k stanovitni veri in vas bodriti, da kljub mnogim preskušnjam v Kristusovem nauku vztrajate. Hočem storiti isto, kakor sv. Pavel v omenjenem svojem pismu. Svoje vernike v Korintu spominja, kaj jim je oznanil in jih opominja, naj v veri vztrajajo, če se bodo držali evangelija, kakršnega jim je oznanil, se bodo zveličali, drugače so pa vero zaman sprejeli. Tako jim piše. Hočem vam spregovoriti o tem, kaj sploh vera je in kakšna mora biti.
1.	Vera je za človeka nekaj bistvenega. Nam kristjanom je to jasno, ker verujemo, da je človek od Boga ustvarjen in da je njegov končni cilj Bog. Odnos do Boga je potemtakem človeku notranji in zato bistven. Vera ni odtujitev
195
od težeče vsakdanjosti, ni le beg iz vsakdanjih tegob v neki namišljeni boljši svet, kakor nekateri zmotno trdijo. Ti radi trdijo tudi, da bo vera, ko se življenjski pogoji zboljšajo, sama po sebi preminula. Kolika zmota! Tako mnenje zanika že vsakdanja skušnja. Koliko narodov, koliko generacij živi v gospodarskem izobilju, pa so vendar ohranili trdno vero. Drugi radi govore samo o verskih čustvih, češ da je vera samo lepo čustvo po neznanem, brez umske podlage. Pa vendar mora tudi čustvo imeti svoj razlog. Vera ni le zasebna zadeva in ni vseeno, ali jo imaš ali nimaš. Vera ni le za ženske, otroke ali starčke, kakor posmehljivo rečejo, temveč vera je za vsakega človeka življenjsko vprašanje. Človek je misleče pametno bitje. Zato se vsak nujno vprašuje: odkod sem, kakšen smoter ima človek na zemlji itd. Le prisluhnite, kaj se v odmorih govori po tovarnah: ne le o spolnosti in ljubezni, ne le o zaslužku in domačih skrbeh, marveč hitro tudi o veri, celo o domačem župniku in o papežu. Tudi to je dokaz, da je vera za človeka bistveno vprašanje.
2.	Da je nekaj nad nami in da je nekaj po smrti, premnogi priznajo. Ali pa je to že vera? Nikakor ne. Če se kdo vrne iz Amerike in vam pripoveduje, kakšen je spomenik svobode v njujorškem pristanišču, mu verjamete, ker ga je sam videl in govori po resnici. To je človeška vera, vera človeški
besedi. Podobno je z vero v Boga: vera je sprejemanje za resnico, kar nam Bog pripoveduje. Bogu verjamemo ali verujemo, ker Bog vse ve in govori le resnico. Bogu verujemo zaradi njegove vsevednosti in resnicoljubnosti. Človeku verjamemo zaradi njegove človeške veljave, Bogu verujemo zaradi njegove božje veljave. In ta je neprimerno večja, neskončno, ne pripušča dvoma Zato verujemo Bogu tudi to, česar sami ne spoznamo. Jezus pravi: „Boga ni nikoli nihče videl, edinorojeni Sin, ki je v naročju Očetovem, on je povedal“ (Jan 1, 18). Podobno lepo pravi pismo Hebrejcem: „Vera je prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo“ (11, 1).
Bogu vse verjamemo
Ko verujemo Bogu, moramo seveda verovati vse, kar nam je povedal. Verovati moramo npr. da je po človeku prišel greh na

svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili (Rimlj 5, 12). Verovati nioramo, da je Marija milosti polna in bila zato obvarovana izvirnega greha. Verovati moramo, da je Bog ustvaril vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, vidno vesolje in čiste duhove — angele (Kol 1, 16). Verovati moramo, da bo Sodnik Pni vesoljni sodbi rekel krivičnim: >.Proč izpred mene v večni ogenj“ (Mt 25, 4), torej verovati moramo tudi v pekel. Verujemo, da je Kristus rekel Petru: „Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih" (Mt 16, 19). Verovati yse, kar je Bog povedal, se pravi imeti vesoljno ali katoliško vero.
Nad božjo veljavo, božjo vsevednostjo in resnicoljubnostjo ne smemo nikoli dvomiti. Zato mo-ra biti naša vera trdna. Apostol Pavel spodbuja svoje vernike takole; Vztrajajte v veri trdni in stanovitni ter se ne dajte premakniti od upanja v večno življenje (Kol it 23). Veliki cerkveni govornik sv. Janez Zlatousti pa pra-yi: „To je bistvo vere: vera daje jasnejše in trdnejše prepričanje kakor vsak znanstven dokaz. Prepričanje, ki sloni na umskih dokazih, se more kdaj menjati; kdor Pa je v veri utrjen, je svoja ušesa za vedno zaprl prišepetavanju sovražnika“.
O verskih stvareh je danes po svetu mnogo nejasnega, nedoka-zanega, kar je bolj za čebljanje
ušes, kakor pravi apostol, ne pa zdrav nauk. V takih časih nam velja Jezusov opomin: „Glejte, da vas kdo ne premoti“ (Mt 24. 4). „Po njih sadovih jih boste spoznali“ (Mt 7, 20).
Vera se kaže v dobrih delih
Tako vero daje Bog duhovno preprostim. Jezus pravi, da je Bog skrivnosti božjega kraljestva prikril modrim in razumnim ter razodel malim. In je rekel, da moramo biti kakor otroci, če hočemo priti v nebeško kraljestvo. Patriarh sv. Janez Zlatousti je v pridigi rekel: „če Bog kaj pove, noče, da bi to kritizirali ali o tem tuhtali, temveč hoče, da preprosto sprejmemo“.
Za tako trdno in preprosto vero moramo večkrat prositi; moliti moramo podobno kakor v evangeliju oče obsedenega dečka: „Ve-
rujem, pomagaj moji slabi veri“ (Mk 9, 24).
3.	Toda sv. Jakob piše: „Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je vera brez del mrtva“ (2, 26). Pravi, vera sama nas še ne bo rešila. „Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, pogrej ta se in se nasitita, pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako je torej z vero, če nima del: sama zase je mrtva" Isti apostol pravi, da „tudi hudi duhovi verujejo, a vendar trepečejo“ (2, 15-19). Zaradi del usmiljenja bo Sodnik dobre povabil v nebesa z besedami: „Pridite, blagoslovljeni, prejmite kraljestvo. Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili“ (Mt 25, 37-40). Ker daljav danes dejansko ni več, so vsi ljudje resnično naši bližnji. Zato nas papež ob vseh katastrofah po svetu opominja na dolžnost dobrih del do potrebnih, do lačnih ali prizadetih zaradi potresov ali povodenj.
Bodimo pričevalci dobrote
Za vero ne bomo nikogar pridobili samo s prepričevanjem, treba je najprej z deli ljubezni odpreti srce. To velja tudi za vsakršen dialog z drugoverci in z neverniki. Tudi koncil nas opozarja, da imamo mi, božje ljudstvo nove zaveze, za svojo postavo novo za-
poved: ljubiti tako, kakor nas je ljubil sam Kristus (C 9). Papež Pavel pravi v svojem pismu, ki ga je lani za Brezmadežno napisal škofom: „Današnji svet potrebuje pričevanja svetnikov“ — ljudi, ki se odlikujejo v delih ljubezni.
Zgled matere Terezije
V verskem tisku ste lahko brali o „materi Tereziji“, iz Jugoslavije, a rojeni v Albaniji, ki je bila usmiljenka. Začela je v Indiji na ulicah pobirati bolne in zapuščene ter jih negovati v posebnih domovih. Za najbolj uboge v Kalkuti je ustanovila novo redovniško družbo misijonark ljubezni. Danes šteje družba po vsem svetu že okrog 600 sester in 30 postojank. Te se popolnoma žrtvujejo revežem, ki so brez vsakih sredstev. Papež je materi Tereziji letos januarja podelil mirovno nagrado Janeza XXIII. Nagrada je znašala okoli 300.000 novih dinarjev. Pri podelitvi je papež dejal: „Dobrota še živi, dobrota je delavna, dobrota zmaguje — kolika tolažba, kolik nauk za nas, koliko upanje!" Mati Terezija je že odletela nazaj v Indijo in bo s tem denarjem postavila 250 hišic za rehabilitacijo gobavcev.
K temu moramo dodati samo še besede našega Gospoda o ljubezni do bližnjega: „Pojdi in tudi ti tako delaj“ (Lk 10, 37).
fJožef Pogačnik, nadškof
DVE ŽIVLJENJI
Jože Ambrosoli — drugo ime za Plemenitost. Jože Ambrosoli je pred 15 leti odšel v ‘Tretji svet’. Je zdrav-ttik-misijonar in duhovnik. Bilo mu je namenjeno, da prevzame bogato dediščino po svojem očetu — znano italijansko firmo bonbonov — pa je šel raje študirat medicino. Pozneje je specializiral za tropične bolez-na univerzi v Londonu. To pa ni storil po kakšnem trenutnem navdihu. Vzgojen v italijanski KA, je sklenil darovati svoje življenje tihi nimajo prav ničesar, phervsem
bolnikom.
V Afriki je bil posvečen za duhovnika, da bi tako zdravil hkrati s telesi tudi duše. Zaupalo se mu je *nalo mestece Kolongo na severu Uffande. S tihim delom in čisto nepoznan — kot toliko drugih, ki dela brez revolucionarnih pozivov — se Je zdravniku in duhovniku Ambro-s°liju posrečilo ustvariti in opremiti bolnišnico z 200 posteljami, v kate-r° prihajajo bolniki od 200—000 km daleg. Bolnišnica registrira na leto yeč kot 20.000 zdravniških posvetov 'n kakšnih 5.000 zdravljenj. Pomaga mu sobrat, tudi zdravnik-duhovnik. ^ redovnic in nekaj ugandskih bolničark. Nek italijanski tehnik, ki je Prišel v to bolnišnico, da bi jo opre-^'1 z roentgenskim aparatom, je de-
jal o Ambrosoli ju: „To je človek, ki ga ne bom nikdar pozabil!“
Barbara Hutton. Rodila rse je 1. 1912. Je vnukinja znanega iznajditelja supermerkadov. Njen prvi zakon s princem Alekisis Mdivani jo je stal v Parizu 100.000 dolarjev. Poročno potovanje sta imela na prekooceanskem parniku, ki sta si ga najela izključno v ta namen. Leta 1935 se znova poroči z danskim grofom Kurtom von Haugwitz Reventiow, s katerim je živela v neki londonski palači, ki jo je oskrbovalo vsega skupaj 78 «seb služinčadi. Kmalu zapusti svojega drugega moža in se poroči s Cary Grantom, in tri leta pozneje s princem Trubezkoi. Ta zadnji zakon traja samo dva meseca in trinajst dni. V letu 1955 se znova poroči z Gottfriedom von Gramm. Tako bi lahko še naštevali njene poroke in razporoke in ponovne poroke.
Medtem pa so njeni uslužbenci dobivali sramotno majhno plačo.
Njena iznajdljivost za zapravljanje nima meja. Vsak dan znova odkrile kaj, kar si poželi njeno srce. Življenje brez smisla! Kapitalizem v službi ženske, ki v svojem življenju ni poznala drugega kot zapravljanje denarja na oltarju svoje nenasitne uživanjaželjnosti.
NENAVADNI
TEDEN
V
LETU
Velika noč se bliža. Ne moremo je pozabiti, ker nas tudi izložbe trgovin s svojimi spomini in darovi nanjo spominjajo.
Morda je šel postni čas mimo nas, ne da bi obogatil in posvetil naše duše. Ostali smo povprečni in mlačni. Vsaj veliki teden naj nas
zdrami in nas potopi v prekipevajoče odrešilno življenje Jezusa, božjega Sina.
Velika noč naj nam ne bo priložnost za potovanje, za nedostojne zabave, za razkazovanje novih oblek in klobukov, ampak mora preroditi, naše duše in jih napolniti s Kristusovim življenjem.
Velika noč je praznik Kristusovega in našega vstajenja, Kristusovega in našega zmagoslavja, priprava na Kristusov odhod k Očetu.
Vsi obredi velikega tedna, zlasti na oljčno nedeljo, na veliki četrtek in veliki petek, spominjajo in onozarjajo kristjane na vse. kar je Jezus govoril in delal.
Oljčna nedelja nas živo spominja, kako je Jezus nekaj dni pred svojim trpljenjem in svojo smrtjo zmagoslavno jezdil v Jeruzalem. Množica preprostega ljudstva ga je navdušeno pozdravljala. Nekateri so lomili veje z dreves, mu z njimi mahali v pozdrav in mu vzklikali: „Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem 1“
Ko je Gospod stopil v tempelj in videl, kako ga prodajalci in menjalci denarja oskrunjajo in motijo božjo službo, jih ie izgnal iz templja. Ozdravil pa je mnogo bolnikov. Branil in zagovarjal je tud' otroke. Nasprotnikom, ki so zahtevali, naj jim reče, da bodo utihnili, ko so ga na ves glas pozdravljali, je odgovoril: „Ge bodo ti molčali, bodo kamni vpili."
To Jezusovo zmagoslavje je
bilo nenavadno preprosto, skromno in ponižno. Vsi, ki so ga pozdravljali, so bili preprosti ljudje, ki so prišli iz delavnic, šoto-r°v in z ulic. Jezus ni jezdil na konju, ampak na oslu. Ni imel sedla, ampak je sedel le na plašču. Tudi ni bilo pri njegovem zmagoslavju nobenega orožja, nobene straže, nobenega uradnega spremstva. Le nasprotniki so se pohuj-šovali nad njim in se vpraševali: '•Ali more iz Nazareta kaj dobrega priti ?“ To ponižanje je bilo eno izmed mnogih še večjih poni-^unj, ki jih je Jezus prestal tedaj, ko je trpel in umrl za nas.
Veliki četrtek nas tudi spominja svete maše svetega Rešnjc-&a Telesa in duhovništva. Med večerjo velikega četrtka in med Kristusovo smrtjo je globoka zve-Pri zadnji večerji na veliki Četrtek je Kristus, božji Sin, s svojo vsemogočno besedo spremo nil kruh v svoje pravo, resnično, Čivo telo, vino pa v svojo rešnjo kri in prišel prebivat pod podobo kruha in vina. Nekaj ur potem je daroval svoje telo in prelil svoje kri za vse ljudi. Ko je anosto-leni in p0 njih vsem duhovnikom Gosnod naročil: „To delajte v ^ej spomin,“ je v spomin svoje-fa trpljenja, svoje smrti in svo-jeffa vstajenja postavil daritev svete maše.
Veliki 'petek se krščanska družna zbira okoli Kristusovega kri-^a- Kristus nas ni odrešil s svo-Pmi govori in čudeži, ampak s avojim trpljenjem in s svojo smr-
tjo. Križ vlada svet. Povsod ga najdemo. Že kar preveč smo se ga navadili, češčenje križa, pobožnost križevega pota, družba s Kristusom, ki je za nas umrl in iz groba vstal, nas spominjajo na žrtve, s katerimi nas je Gospod odrešil.
Velikonočna skrivnost vstajenja
Gospodov grob je bil na veliko noč že zgodaj zjutraj prazen. Kristus je vstal; zdaj živi in ne umrje več. Slovesna blagoslovljena sveča,krstna voda in slovesna maša opolnoči pričajo, da je Kristus vstal, da Kristus živi, da nam posreduje milosti in božje življenje v vsej obilnosti.
Toda velikonočna skrivnost nas ne spominja samo največjega tedna v letu, ampak v bogoslužju ponavlja, predočuje in ponavzo-čuje vse delo Kristusovega odrešenja. Zato moramo Kristusa postaviti v središče našega življenja, v središče naših src.
Kristusovo velikonočno zmagoslavje in njegov odhod k Očetu se uresničujeta pri sveti maši. Ker smo prejeli zakrament svetega krsta, smo združeni s Kristusom v njegovi smrti in njegovem vstajenju, smo potopljeni v Kristusovo velikonočno vstajenje.
Kristus ni samo Bog z' nami, ampak smo tudi mi z njim. Pri vsaki maši, pri vsakem obhajilu je Kristus „čolnar ljudi“. Zbližuje nas z Bogom in našimi brati. Pri vsaki maši Jezus, ki je umrl in vstal, prosjači za našo ljubezen, nas rešuje sužnosti, uničuje našo sebičnost, nam vliva božje življenje in si prizadeva, da bi vsi prišli k Očetu. Vsaka velika noč je skrivnost Kristusovega vstajenja in prihoda k nam. Prihaja k nam zato, da bi nas naredil deležne svojega zmagoslavja in večnega življenja.
Veja, palma, oljka, ki jo na oljčno nedeljo nosimo v roki ni nobeno čarodejno znamenje, oroše-no z blagoslovljeno vodo, ampak nas le opominja, da se moramo s Kristusom združiti tudi pri sveti maši, če hočemo biti deležni velikonočne skrivnosti. Oljčna ali palmina veja v naših rokah nas le spodbuja, da moramo spremljati Gospoda na njegovem križevem potu do luči, do zmage.
Veliki četrtek je začetek Kristusovega trpljenja in skrivnosti njegove največje ljubezni. Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do skrajnosti. V začetku^ zadnje večerje je apostolom, tudi izdajalcu Judu, umil noge potem pa postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa, v katerem je Kristus, božji Sin, naša daritev in'dušna hrana. S svojim ponižanjem, s svojo ljubeznijo in daritvijo nas opozarja, da moramo tudi mi bratovsko ljubiti vse ljudi.
Veliki petek nas spominja na Jezusovo trpljenje in smrt. Spodbuja nas, da moramo tudi mi z njim trpeti, če hočemo z njim večno živeti. Križ, ki ga na veliki petek poljubljamo in častimo, nam pojasnjuje, da ima vsako naše delo in trpljenje, vsaka naša težava in zlasti smrtna bridkost veliko vrednost za večno življenje, če vse to darujemo Kristusu, ki je s križem premagal svet, greh, smrt in pekel. Naše bridkosti, naše delo in trpljenje, zlasti naša smrt so poti, ki nas vodijo k Bogu.
Na veliko noč sprejemamo no-vokrščence v krščansko družino. Spominjamo se svojega krsta, ko smo umrli grehu in postali dele-^n> Kristusovega življenja in vstajenja. S Cerkvijo se raduje-mo Kristusovega zmagoslovja in 2 njo prepevamo „aleluja“: Hvalite Gospoda!
Velika noč pa nas spodbuja, naj spolnimo svojo krščansko nalogo.Apostoli so potem, ko so zve-(l°li, da je Kristus vstal, ljudem oznanjevali njegovo vstajenje in PNčali, da je On edini pravi odrešenik.
Iznebimo se praznih tožb in zagrenjenosti! Cerkev, ki jo je ustanovil Kristus, ki je vstal in spet živi, ne sanja in ne spi, ampak deluje, rešuje in zmaguje. Dokazuje nam, da je On edini rešitelj in osvoboditelj človeštva. Samo Kristus more rešiti vse ljudi. Zato bo naš velikonočni praznik blagoslovljen za nas le tedaj, če bomo pridobivali druge ljudi za Kristusa in budili- v njih željo, da hočejo postati dobri kristjani.
Priredil Gregor Mati
Vsem sodelavkam in sodelavcem ter bralcem in naročnikom naj vstali Zveličar nakloni veliko milosti, krščanskega optimizma, velikonočnega veselja ter zvrhano mero upanja v lastno vstajenje.
Problemi holandskega katekizma
RESNICA O JEZUSOVEM SPOČETJU IN ROISTVU
Pod vplivom protestantizma, ki nikdar ni bil naklonjen češčenju Marije Device, so se avtorji Novega holandskega Katekizma tudi v tem poglavju naše vere oddaljili od tradicionalnega katoliškega nauka in se v svojem razlaganju izražajo dvomljivo tako glede nadnaravnega spočetja Jezusovega kakor glede vodnega devištva Marijinega. Sicer te verske resnice naravnost ne tajijo, vendar o njej pišejo tako, da more vzbuditi njih razlaganje v dušah bralcev, ki niso v veri temeljito poučeni in utrjeni, glede nje resničen dvom.
Kardinalska komisija zato naroča kot tretji temeljni popravek: ‘„Naj Katekizem odkrito oznanja, da se je presveta Mati učlovečene božje Besede vedno veselila časti devištva, in naj jasno uči dejstvo Jezusovega deviškega spočetja, kar se je v najvišji meri spodobilo za skrivnost Učlovečenja; in naj tako ne daje prilike, da se proti izročilu Cerkve, utemeljen v Svetem pismu, pušča ob strani to dejstvo, hoteč ohraniti le njegov simboličen nauk.“
Da si bomo glede vsega tega na jasnem, naj bodo tu podane tozadevne glavne misli iz novega Katekizma in s tem v zvezi ugovor Cerkve in njen tradicionalni nauk.
Jezus spočet in rojen iz Device Marije
O Jezusu Kristusu piše Novi Katekizem obširno in na mnogih mestih, kakor se pač Katekizmu spodobi, saj je Jezus Kristus središče in žarišče vsega božjega razodetja, stare in nove zaveze. Ne $iše pa o njem v razporedu apostolske vere, kakor smo bili do zdaj v katekizmih navajeni, marveč n« lastni razpredelbi, zanimivo, prijetno za branje, vendar zelo prosto. In prav zaradi te prostosti sloga, ki ni lasten dogmatični točnosti Katekizma, se izpostavlja nevarnosti, da pove mnoge
važne stvari, ki tvorijo srčiko naše vere, na nejasen, dvoumen, ali kar zmoten način.
Tako se mu zgodi že v prvih poglavjih, ko govori o Jezusovem spočetju in rojstvu. Govori najprej o mnogih slavnih osebnostih stare zaveze, otrocih obljube, ki so se rodili kot sad molitve in gorečih želja, celo iz nerodovitnih zakonov, kot n. pr. Izak, Jakob, Samson, Samuel in slednjič Janez Krstnik. Med vsemi temi otroci, obljubljenimi po Bogu, predstavlja Jezus najvišji vrh. On je bil sin obljube kot nobeden drugi, najgloblje hrepenjenje vsega človeštva. Rodil se je zgolj iz niilosti, iz čiste obljube „Spočet od Svetega Duha“. Bil je dar božji 'Judem. To nam dasta razumeti evangelista Matej in Luka, ko pravita, da Jezus ni bil spočet iz volje moža...
Vse to se bere in sliši zelo pravoverno, a za mnogimi lepimi besedami se skriva strup dvoma. Prvič že vzporeditev Jezusa kot otroka obljube med starozavezne velike može, ni na mestu. Ti so vsi prišli na svet po naravnem potu, to se pravi iz združitve moža in žene. Pri Jezusu vendar tega ne moremo in ne smemo misliti. Razpisujoč se o ‘eni pa Novi Katekizem takole modruje: „V vseh teh svetopisemskih Poročilih se z izredno jasnostjo izraža to, kar je treba reči o vsakem očetovstvu: da je končno vsako novo človeško bitje od Boga. Vsako rojstvo je božji dar, zato se v ljudski govorici reče o starših, da so »dobili“ otroka in ne, da so ga „rodili“. — Ako te besede obrnemo na Jezusa, je on prav tako lahko sad zakonske ljubezni med Jožefom •n Marijo in je treba vzeti besede o spočetju po Svetem Duhu le v simboličnem pomenu, to se pravi: bil je spočet naravno, a od najbolj čistih zakoncev.
Da so avtorji Novega Katekizma premišljeno in namerno tako razložili Jezusovo spočetje sledi iz naslednjega:	P. Schoonenberg,
pden od glavnih duhovnih očetov Novega Katekizma, opravičuje v Rv°ji knjigi Novi Katekizem in dogme (1968), da ta ne oznanja z Vso jasnostjo dejstvo Jezusovega deviškega spočetja, z izgovorom, češ da ta verska resnica ni bila nikoli po nezmotljiveem cerkvenem uči-bJiVvu slovesno proglašena kot n. pr. resnico o Marijinem brezmadežnemu spočetju in njenemu vnebovzetju. Pozablja pH tem. da je ta fiauk vključen že v Apostolsko vero in v vse nadaljnie veroizpovedi, ki jih Cerkev priznava, ter je tako potrjen po najstarejši tradiciji ter P° najvišjem cerkvenem učiteljstvu od prvih časov naprej. Da bi se smelo besede apostolske in drugih veroizpovedi umevati in razlao-ati fa „duhoven način“, kot on misli, je v popolnem nasprotju s katoliškim mišljenjem in verovanjem.
Te zmotne misli ie p. Schoenenberg, v družbi n. Schillebeockx-a 'n W. Bless-a zagovarjal tudi na prvem sestanku s teologi, imenovanimi
od svete stolice: pp. Dhranis, Visser in Lemeer. Sestanek se je vršil v dnevih od 8.—10. aprila 1967 v mestu Gazzada, pa ni rodil nobenega sadu. Na tem sestanku so imenovani holandski teologi, poslani tja po holandskih škofih zagovarjali mnenje, da se lahko stavi vprašanje, ali biološki proces Kristusovega spočetja res tudi spada v območje vere. Mnogo navadnih kristjanov in tudi več resnih teologov — tako so trdili — v naših časih dvomi o tem dejstvu in zato se jim zdi nedopustno otfc/ezati vest vernikov z ozirom na ta biološki element...
Ce bi seveda v katoliški Cerkvi obveljalo to pravilo, da o pravem smislu razodetih resnic odločajo verski dvomi gotovih skupin vernikov in razglabljanja gotovih „resnih“ teologov, ne pa najvišje cerkveno učiteljstvo, potem bi Cerkev nehala biti to, kar je in kar vedno mora ostati: steber in temelj resnice.
Vsa nevarnost in škoda takega pisanja Novega Katekizma obstoji prav v tej nejasnosti in dvoumnosti. Jezusovega deviškega spočetja ne taji naravnost, a ga tudi naravnost in nedvoumno ne zatrdi; s tem pa dopušča, da pade senca na to, kar je bistveni element te velike verske resnice. Iz teh nagibov se lahko razume, da je sveti oče papež Pavel VI. v pismu na kardinala Alfrinka kot prvi zgled, kjer Novi Katekizem ne sme dopustiti nobene dvoumnosti, navedel prav nauk o deviškem spočetju Kristusovem, kar je dogma katoliške vere.
Marijino vedno devištvo
Ko Novi Katekizem ne izpoveduje z vso potrebno jasnostjo in • nedvoumnostjo Jezusovo deviško spočetje, ogroža s tem seveda tudi versko resnico o Marijinem vednem devištvu.
Ko piše o Mariji, materi Gospodovi, navaja ugovore, ki se navadno prednašajo proti tej verski skrivnosti. So to stari ugovori, ki se naslanjajo na evangelije, kjer je govor o Jezusovih bratih in sestrah. Novi Katekizem priznava, da se v hebrejskem in aramejskem jeziku imenujejo bratje in sestre celo daljni sorodniki. Iz tega sledi — piše —. da vsi ti bratje in sestre Jezusovi, ki jih omenja sv. Matej (13, 55), niso nujno otroci Jožefa in Marije. Jezus se sicer imenuje Marijin prvorojenec, evangeliji pa ne poročajo, da bi Marija imela za njim še druge otroke. Dejstvo, da umirajoči Jezus na križu izroča svojo mater Janezu, stori prav posebno neverjetno, da bi Marija imela še druge otroke...
Smo pri istem nevarnem umovanju, kot preje. Marijino vedno devištvo, ki je razodeta in stalno proglašana verska resnica, se naravnost ne taji, a tudi naravnost in jasno ne zatrdi. Katekizem pravi: Neverjetno je, da bi imela Marija po Jožefu še druge otroke. Torej
ni čisto gotovo, vsaj to ne, da bi bila ostala devica tudi po porodu. Vsak si po Katekizmu lahko misli svoje.
Mi pa vendar vemo, da je Marijino vedno devištvo potrjeno po stalnem izročilu svete Cerkve in ga cerkveno učiteljstvo predlaga vernikom v verovanje.
Marijino božje materinstvo je v polnem pomenu deviško materinstvo. Njeno devištvo je bilo popolno tako v duhu kakor na telesu-
Trojno skrivnost vsebuje ta verska resnica: 1. Marija je bila. Devica pred Jezusovim porodom. Spočela ga je brez sodelovanja moža. Klico življenja, ki naj jo v spočetju po naravni poti da mož, je tit čudežno dala božja vsemogočnost. To delo sveto pismo pripisuje Svetemu Duhu. 2. Marija je ostala Devica tudi v Jezusovem rojstvu. Kodila je Jezusa čudežno, ne da bi pri tem izgubila svojo telesno nedotaknjenost. Stara naša božična pesem poje o tem: Kakor sonce skoz glaž gre in glaž se ne razbije, tako rojen je Jezus iz Marije. 3. Marija Je ostala Devica tudi po porodu. Svoje devištvo je ohranila vse svoje življenje. Vse življenje ni spoznala moža, kakor se je bila v mladosti Bogu zaobljubila, in je s svojim deviškim ženinom svetim Jožefom živela deviško ter se po njegovi smrti tudi ni vnovič poročila. Jezus, njen prvorojenec, je tudi njen edinec. Njena čudežna skrivnost je prav v tem, da je Mati in vedno Devica, od začetka in na vekomaj.
Izraz „vedno Devica“ se nahaja že leta 374 v razširjeni veroizpovedi sv. Epifanija. Slovesno je proglasil isto resnico papež Pavel IV. leta 1555, ko v posebni okrožnici svari vernike pred onimi, ki tajijo Presveto Trojico in Jezusovo božanstvo, ki krivo uče, da Jezus ni bil spočet v telesu Device Marije od Svetega Duha, ampak kot drugi ljudje iz Jožefovega semena in trdijo, da preblažena Devica Marija ni resnično božja Mati in da ni vedno vztrajala v svoji deviški nedotaknjenosti, pred porodom namreč, v porodu in večno po porodu. Sledeč svojemu predniku istega imena tudi sedanji papež, sveti oče Pavel VI. v svoji veroizpovedi božjega ljudstva izpoveduje: Verujemo, da je bila Blažena Marija, ki je ostala vedno Devica, Mati učlovečene Besede.
To je prava katoliška vera o Marijinem vednem devištvu, od začetka in skozi vse čase. Kdor drugače veruje in uči, se po besedah Pavla IV. izpostavlja nevarnosti večnega pogubljenja.
Dopolnilo k Marijini skrivnosti
Ko Novi Katekizem govori o Mariji in njenem božjem materin-stvu, postavlja tudi naslednje vprašanje: „Ali se je Marija točno zavedala, kdo je ta, ki ga je rodila? Verjetno ne — odgovarja — zakaj žele vstajenje je v polni meri razjasnilo, kdo je bil Jezus, da je bil namreč Sin božji.“
Tudi tu je pisanje Novega Katekizma gotovo preozko in pretrdo. Marija je bila ob Oznanjenju po angelu Gabrijelu poučena o sinu, ki ga bo spočela in rodila. Najmodernejša eksegeza odkriva v Lukovem poročilu dvojno podobnost z dogodki stare zaveze. Angel govori Mariji: „Sveti Duh bo prišel nad te“. V zgodbi stvarjenja pa je rečeno: „Duh božji je vel nad vodami“. Kakor je tedaj vsemogočni božji Duh iz nič ustvaril in urejal stvarstvo, tako bo tudi v Jezusovem spočetju nadomestil moža. Angel nadaljuje: „In moč najvišjega te bo obsenčila“. To pa spominja na šotor zaveze, ki ga je napolnilo božje veličastvo (2 Moz 40, 35). Tako je Marija postala šotor božji, skrinja zaveze, ki jo je napolnil sam Bog s svojo navzočnostjo. Zato angel pravilno zaključuje: „Zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji“ (Lk 1, 35).
Iz vsega tega sledi, da je neutemeljena in nesmiselna trditev, da Marija ni dejansko skoraj nič razumela tega božjega oznanila in da se je zavedla Jezusovega božanstva šele po njegovem vstajenju. Marija, ki je bila za božje materinstvo od vekomaj izbrana, je bila zato polna milosti in obdarjena z vsemi darovi Svetega Duha. Kdo bi dvomil o jasnosti njenega umevanja in o posebnem notranjem razsvetljenju v tistem največjem trenutku njene in vse človeške zgodovine?
Zato bomo kot verni kristjani in ljubeči častilci presvete Device z veseljem pritrdili teološki komisiji, ki predlaga avtorjem Novega Katekizma tudi v tem vprašanju naslednji skromni popravek: Marija je imela začetno spoznanje skrivnosti učlovečenja. Njena vera pa je postajala vedno jasnejša in globlja. Vstajenje pa je v Njej z novo lučjo osvetlilo skrivnost Sina božjega.
Alojzij Košmerlj
Molitveni namen:
Splošni: da bi življenje in študij v semeniščih odgovarjala zahtevam sodobnega duhovniškega poslanstvo.
Misijonski: za uspešen napredek dialoga z neverniki.
V	V I.V. ' .
ZATON PAPEŠKE DRŽAVE
Pred sto leti
V eni izmed vatikanskih dvo-ran, v kateri se je zbral okoli papeža diplomatski zbor, je vladala Velika tišina. V dvorano je vstopil polkovnik Carpegna, se približal Papežu ter tako prekinil njegov govor diplomatom. Papež je zaprl °či in se umaknil v svoje privatno stanovanje. Čez nekaj minut se je vrnil v dvorano pred diplomate, da jim je naznanil: ,,Dal sem ukaz Za predajo. Rima bi se ne dalo daniti brez velikega prelivanja ^rvi. tega pa nočem. Ne govorim Vam o sebi, ne jokam zaradi sebe. aaipak zaradi teh sinov, ki so pri-'“di’ da bi me branili kot svojega očeta.“ Bilo je ob desetih dopoldne, 20. septembra 1870. Nad kupolo sv. Petra ie že plapolala bela zastava — znak predaje. Nekatere skupine papeške vojske so nada-ieyale 7, obrambo. Ob 10.45 se je Pokazala bela zastava tudi na angelskem gradu. S tem dejanjem 10 Prenehala časna oblast papežev.
Zakaj je moral Rim pasti?
Štirinajst stoletij je večji del julijanskega polotoka služil o-1ambi papežev, ki so iz Rima
branili, večkrat z mečem v roki, Kristusovo Cerkev. Svet pa se je razvijal in v 19. stoletju so se pojavile nove ideje na političnem in gospodarskem polju v Evropi. V Italiji so se za začela po razkroju rimskega imperija zedinjevati razna kraljestva in druge politične enote. Iz Piemonta je izšla misel. da bi na vsem Apeninskem polotoku morala vstati ena sama država. Bila je to zgodovinska nujnost, ki so jo začeli proglašati možje kot Cavour in Mazzini. Nekateri so predlagali federacijo pod vodstvom papeža, drugi pa so hoteli popolnoma prekiniti s preteklostjo in začeti nekaj čisto novega.
Nova Italija, ki se je začela rojevati na jugu, ni mogla imeti za svojo prestolnico ne Turina ne pozneje Florence. Potrebno je bilo neko novo središčno mesto in Cavour je sprožil misel, naj bi to bil Rim. Ne samo, da bi moral postati, ampak je že bil dejansko glavno mesto Italije. Treba pa je bilo računati še z dvojno silo: papež in francoski cesar, ki je papeža ščitil. Francija se je zapletla v vojno, ki jo je tako zaposlila, da se ni mogla posvečati več resno papeževim interesom. Piemont je spoznal tedaj, da je prišel pričakovani trenutek.
Pij IX. se ni hotel odpovedati papeškim državam, ker je sodil, da je samostojna svetna oblast edino zagotovilo, kako se učinkovito postaviti v bran proti rastočemu antiklerikalizmu in racionalizmu. V Rimu so bili prestrašeni nad tem, kar je svobodomiselno časopisje pisalo proti papežu in proti Cerkvi. In Cerkev ni bila pripravljena na obrambo v novem vzdušju svobode.
Zavzetje Rima
Viktor Emanuel je postavil na noge veliko močnejšo vojsko, kot pa jo je imel na razpolago papež za svojo obrambo. 60.000 vojakov je oblegalo rimsko obzidje, medtem ko je imel papež na razpolago približno 11.000 vojakov, med njimi kakšnih 6.000 tujcev iz vseh mogočih evropskih dežel. General Rafael Cadorna, praktičen katoličan, ki je poveljeval italijanski vojski, je bil prepričan, da se bodo spričo tolikšne premoči branilci Rima takoj podali.
19. septembra je Pij IX. pisal generalu Hermanu Kanzlerju, Nemcu, ki je poveljeval njego"'m četam: „Sedajle, ko se bo zagrešilo veliko bogoskrunstvo in največja krivica in ko se čete katoliškega kralja (Viktorja Emanuela) brez vsakega izzivanja z naše strani, še več. brez videza kakšnega razloga pripravljajo, da začno oblegati glavno mesto katoliškega sveta, čutim na prvem mestu dolžnost, da se zahvalim vam in vsej
vojski za plemenito ponašanje, ki ste ga do sedaj pokazali in ljubezen do svete stolice ter voljo, da se popolnoma posvetite obrambi našega mesta. Kar pa zadeva trajanje te obrambe, imam dolžnost, da odredim, da mora ta obramba obstajati edinole v protestu, ki naj jasno izpove, da smo žrtev nasilja in v ničemer drugem. Zato začnite mirovne razgovore po prvih topovskih strelih. V trenutku, ko vsa Evropa objokuje tako številne žrtve kot posledico vojne- med velikimi narodi, naj se ne reče, da je Kristusov namestnik, čeprav krivično osamljen, privolil v kakšno prelivanje krvi. Naša stvar je Bog in v njegove roke položimo svojo obrambo.“
Bilo je 68 mrtvih in 601 ranjenih. Skozi odprtino, ki so jo topovi naredili v obzidju blizu Porta Pia, so 20. septembra 1870 vdrli v sveto mesto prvi italijanski bersaljerji. S tem se je končala za italijanski polotok in Cerkev zgodovinska doba, ki je bila hkrati tudi začetek bolečega razdobja nerazumevanja med Vatikanom in novo italijansko državo. Šele lateranska pogodba, ki sta jo sklenila Pij XI. in Mussolini, je končala to napetost. Ob stoletnici konca papeške države je Pavel VI. hvalil načrte božje Previdnosti, ki jo dopustila konec svetne paneške države, ki je pomenil za Cerkev veliko porast njene moralne avtoritete v svetu, do kakršne bi v prejšnjem stanju verjetno nikdar ne mogla priti.
NEKAJ
NEVERJETNEGA
S proteini, ki se mečejo proč v Evropi, bi se lahko prehranje-val° 20 milijonov otrok „tretjega
sveta“.
se je prebivalstvo pomnožilo za 2%. Seveda ta porast ni enakomerna. Tako bi bilo npr. treba izvzeti latinsko Ameriko, kjer je porast prebivalstva 3%, medtem ko se je zaloga hrane povečala le za 2% (torej ravno obratno).Iz tega se vidi, kako nesorazmerno je porazdeljena zaloga živil na svetu. Po drugi strani je bilo ugotovljeno, da v zahodnih deželah pre-ostajajo velike količine proteinov (najvažnejših hranilnih snovi), medtem pa ljudje v „tretjem svetu“ nimajo zadosti hrane. Ugotovljeno je bilo, da imajo države Evropskega trga v skladiščih kakšnih 350.000 ton mleka v prahu za prehrano kur. Če k temu prištejemo še prehrambne proizvode, ki se sproti uničujejo z namenom, da bi njihove cene na trgu ne padle, sledi iz tega, da bi s temi proteini mogli rešiti lakote kak-
šnih 20 milijonov šolo obiskujočih otrok „tretjega sveta“.
Pred kratkim je v Hagu zase-aal 2. svetovni kongres za prehra-j’°> ki ga je organizirala FAO, v kateri je včlanjenih 119 držav. Če se spravili v življenje načrti in
Predlogi, ki so bili stavljeni na °ngresu, ki to pomenilo pomoč P milijonom otrok, ki trenutno rPijo lakoto.
, poročil na kongresu je raz-mno, da je zaloga prehrane na l,Vetu porasla za 3%, medtem ko
Belgijski škofje izjavljajo
U OZDMMJEIAVNE DOSTOINOSTI
Katoliški belgijski škofje, nadškof Emilianos, belgijska pravoslavna duhovščina, pastor Hoyois, predsednik sinodalnega sveta belgijske reformirane Cerkve v Evropi, so izdali skupno javno izjavo pod naslovom: ,,Za ozdravljenje javne dostojnosti na spolnem področju“.
Ugotavljajo, da sedanji svet čudovito napreduje v znanosti in tehniki. Ta napredek bi bil še bolj vreden priznanja in odobravanja, če bi bile vse dobrine pravilno razdeljene med bogate in revne in ko bi nekatere iznajdbe ne ogrožale človeškega življenja. Atomska bomba ogroža mir na svetu in življenje vseh človeških rodov.
Človeštvo v enem oziru res zelo napreduje, v drugem pa tudi nenavadno nazaduje. Pravi, resnični napredek ne sme nikdar rušiti človekovega dostojanstva in njegove veličine. Danes pa je v veliki nevarnosti javna dostojnost zaradi razbrzdanega spolnega življenja; belgijski škofje pravijo s tujo besedo: zaradi vdora seksualne erotike. S tem pojavom, ki ponižuje človeško dostojanstvo, je združena različna in zelo razširjena trgovska špekulacija, ki jo nekateri hočejo uzakoniti.
Izdajatelji te važne izjave mislijo, da je treba spremeniti javno mnenje in delati za to, da se bodo ljudje zavedali, da je nravno ozračje, v katerem živimo, zastrupljeno. Prav danes nastopajo odgovorni ljudje proti kvarjenju in zastrupljanju zraka in vode. Povsod ustanavljajo odbore, da bi zavarovali in ohranili človekovo telesno življenje, dokler še ni prepozno. Se važnejše je, da ohranimo zdravo duhovno, nravno ozračje, v katerem živimo. Do skrajnosti sproščena nravna pro-palost vdira danes v gledališča, v filme, v književnost, v pesmi, v propagando in graviranje. Tisti, ki jo širijo, se izgovarjajo, da hočejo s
tsm človeka osvoboditi starih predpisov dostojnosti in pretirane strogosti prejšnjih časov.
Ta nedostojnost je sužnja mode, ki večkrat prestopa meje vsa-spodobnosti. Prihaja tudi v naše domove, kjer okužuje člane dru-^'n in jim zastruplja čisto vest. Nezdrava spolna razbrzdanost napada mirno, pošteno življenje naših sodobnikov in temelje srečnega življenja prihodnjih človeških rodov. Nenravne zablode, ki imajo držav-Uansko pravico v sosednjih deželah, nas ogrožajo, kakor morska bole-Zen naša telesa ali naplavine morja morske obale.
Teptanje človeške ljubezni
Nekateri mislijo, da bo zlo postalo neškodljivo, če se ga polagoma privadimo. Toda iz vsakdanjega življenja vemo, da strup telesu škoduje tudi tedaj, kadar ga uživamo v majhni množini. Nenravno življenje ne uniči samo človekovega notranjega miru in poštenja, ampak oddaljuje tudi od socialne odgovornosti in ga vklepa v verige sebičnosti in strasti, oskrunja na vse načine sveto življenjsko silo in neprecenljivo vrednost človeške ljubezni. Spolna razbrzdanost je zato toliko zlo, ker tepta pravo človeško ljubezen, ker pod krinko ljubezni širi strast, ki odklanja in potvarja pravo ljubezen, istočasno pa sramoti urejeno zakonsko življenje, ki je tako važno za ohranitev človeškega rodu.
Nič več ne znamo ločiti sebičnosti od prave svobode in popolnega Pomanjkanja oblasti nad samim seboj od spoštovanja, ki smo ga dolžni drugim ljudem. Pod raznimi zapeljivimi krinkami hočejo brezvestni ljudje vtihotapiti na račun človeške slabosti v današnje življenje pogubno in umazano kupčijo. Izbruh in širjenje spolne razbrzdanosti je velika javna nevarnost.
Zato je dolžnost vsakega posameznika in vseh različnih stanov, se tega zavedajo. Ne smejo se bati dvigniti svojega glasu in od-l°Čno, posamezno in skupno, delati za to, da bi javno mnenje ozdravili jako, da bi moglo očistiti ozračje in zatreti to predrzno, grdo trgovino.
Skrivnost zakonske ljubezni
Predvsem je potrebno, da se resno prizadevamo, da bodo ljudje Prav pojmovali pristno človeško ljubezen. Različna gibanja in organizacije se že nekaj let trudijo za blagor družin. Vendar bo treba prehoditi 0 dolgo pot.
Človek mora v sebi združevati vljudnost in milino. To združenje more izvršiti samo prava ljubezen. Od nje je odvisna tudi pravilna
spolna združitev, ki je zunanji izraz te ljubezni. Kadar ljubezen ni zapoved, ukaz popolne in brezpogojne dolžnosti, kadar ni popolno darovanje osebe, da ga čuti tudi telo, tedaj je ljubezen oropana svojega pravega namena.
Prava ljubezen zahteva samopremagovanja
Prava ljubezen med zakoncema se mora posvečati življenju in svetu. Zato vedno zahteva samopremagovanja. Zakonska ljubezen vključuje razgovor (dialpg) in izmenjavo misli zlasti med različnima poročenima osebama; zahteva od njiju tudi edinosti duha in srca, istega gledanja na važna življenjska vprašanja, iste skupne ljubezni, ki se žrtvuje in skrbi za življenje novega človeškega bitja. Kadar danes govore ali pišejo o ljubezni, močno naglašajo le zunanjo, telesno združitev, molče pa o vseh drugih velikih vrednotah prave, resnične ljubezni. Takšno govorjenje in pisanje je zloraba in potvorba besede ljubezen.
Končno se belgijski škofje in zastopniki nekatoliških krščanskih cerkva obračajo na vse ljudi. Zadeva, ki jo branijo, je skupna. Zanimati se mora zanjo vsak človek današnje krščanske družbe.
Kristjani imajo v Kristusu trdno podlago za širjenje človeškega dostojanstva. V njem je dosegel človek veličino brez primere. Bog sam je v Jezusu Kristusu postal človek in si privzel človeško naravo. V Kristusu smo vsi bratje, ki ga moramo v svetosti posnemati.
Boj proti zlu
Evangelij ni samo blagovest, ampak zahteva od kristjanov, da se žrtvujejo za blagor družbe. Že začetek evangelija govori o boju proti zlu. Gospod je zato izgnal prodajalce iz templja, da je iz njega spet naredil hišo molitve. Danes se pa ne skrunijo samo templji iz kamna, ampak človeška telesa, ki so tempelj Svetega Duha, kakor pravi sveto pismo.
Prihodnost človeške družbe bo večinoma odvisna od prave ljubezni staršev do otrok in od vzgojiteljev in njihovega načina vzgoje, s katero bodo mladino vodili k pravi ljubezni. Le če bodo imeli mladi ljudje to ljubezen, se bodo znali ustaviti družbi, ki dovoljuje, da sc oskrunja prava ljubezen.
Vsi ljudje blage volje morajo skupno iti na delo. Za nevarnost ki nam preti, mora zvedeti javna oblast, zvedeti tudi vsi stanovi in vse organizacije. Le če bo tudi javno mnenje podpiralo oblast, bo mogla ozdraviti družbo in jo rešiti nravnega propada.
AFRIKA
NAJBOLJ
ZAMOTANA
CELINA
V preteklem letu je 17 afriških držav slavilo desetletnico svoje neodvisnosti. Leta 1960 je bila komaj peščica dežel samostojnih, danes Pa jih je že 45.
Ce Afriko gledamo od daleč in jo motrimo po njeni zunanjosti, se nam zdi, da je ta celina najbolj enotna in istovrstna, dejansko pa je strahovito zapletena in komplicirana v mnogih ozirih. Afrika ima tri-deset milijonov km2 in je pravi mozaik, ki ga sestavlja več kot sedemsto različnih plemen in rodov. V Afriki živi 330 milijonov ljudi, govore najrazličnejše jezike in narečja. Tudi v verskem oziru položaj ni manj zapleten. Med 330 milijoni Afrikancev je 159 milijonov ^oimistov, 87 milijonov muslimanov, posebno na severu; 33 milijonov l'e katoličanov, 26 milijonov protestantov in 16 milijonov pravoslavnih. Vseh kristjanov je skupaj torej 23% celotnega prebivalstva.
Katoliška. Cerkev ima absolutno večino vernikov v demokratski rePubliki Kongo z 28 milijoni katoličanov. Največ prebivalcev ima Nigerija, ki šteje nad 60 milijonov ljudi.
Več kot tretjino afriških škofij vodijo domači škofje, njih šte-vil° presega 120 škofov. Na afriški celini deluje 15.800 duhovnikov, ^ed njimi je 3.600 domačinov. Poleg tega jim pomaga kakih 4.000 Redovnih bratov in 30.000 redovnih sester. Število domačih duhovnikov ®e letno nomnoži za približno 200 oseb. Višjih bogoslovcev je trenutno •d08, nižjih semeniščnikov pa 24.000.	M. L.
KRISTUS:
NAŠA
POT
Ste že kdaj hodili po velikem gozdu brez poti? Ste že bili kdaj v gorah in izgubili pot? Ste že bili kdaj v debelem snegu brez vsake sledi? Morda ste ob taki priložnosti imeli samo eno željo: O, da bi vsaj spet našel pot, cesto, stezo, izhojeno gaz in tako mogel priti naprej! Brez poti človek tava sem in tja, ne pride do cilja, se lahko vedno bolj izgublja in končno opeša in izgubi vsako upanje. Pot je potrebna, da pridemo naprej, da pridemo do cilja.
Kristus sam pravi:	Jaz sem
pot. Ne samo: jaz poznam pot in vam jo pokažem, ampak: jaz sem pot.
Kristus je najprej pot od Boga do sveta in do človeka in potem spet pot nazaj od ljudi do Boga. Sv. Janez pravi v začetku svojega evangelija: “Iz njegove (t. j. Kristusove) polnosti smo vsi prejeli, milost na milost. Zakaj postava je bila dana po Mojzesu, resnica je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl. Edinorojeni sin, ki je v naročju Očetovem, on je povedal“ (Jan 1, 16-18). To jo bilo mogoče le, ker je Kristus sam Bog, pa je postal človek in med nami prebival: „In beseda je Meso postala in se mećl nami naselila. In videli smo njeno slavo, slavo kakor edinoroje-nega od Očeta, polna milosti in resnice“ (Jan 1, 14). V Kristusu je prišel nekoč Bog k nam in še vedno znova prihaja v božji besedi, v sv. daritvi in v zakramentih. Kristus je pot, po kateri prihaja
ßog k nam v sv. Cerkvi in v svojih duhovnikih, ki njegovo nalogo in njegovo poslanstvo nadaljujejo med nami.
Toda Kristus ni samo pot, po kateri prihaja Bog k nam, ampak tudi pot, po kateri hodimo mi k Bogu. „Nihče ne pride k Očetu kakor po meni“, pravi Gospod (Jan 16, 6). Kristus nam je razodel Očeta in pokazal pot, po kateri pridemo do njega. Ta pot je vera, v kateri spoznamo pravega Boga. Toda nič nam ne bi bilo koristilo, če bi nam bil Kristus samo povedal, kako v veri pridemo k Očetu. Iz lastnih moči noben človek ne more priti do nadnaravne vere, ki ga pripelje do Bog.i ju poveže z njim. Samo v Kristu-su je možna ta vera. Ker nam je Kristus prinesel božje življenje, ker smo po njem in v njem postali božji otroci, smo zmožni nadnaravne vere, ki nas pripelje v božji svet in nekdaj v večno življenje. Pri zadnji večerji je Kristus dejal: „Brez mene ne morete nič storiti" (Jan 15, 5). On je naša pot, a hkrati tudi naša moč, da moremo hoditi po tej poti.
Na poseben način bo Kristus naša pot ob naši zadnji uri, ko bomo nastopili svojo zadnjo pot v večnost. Bog nam daj milost, da hi mogli v tej odločilni uri prejeti zadnjo popotnico, Kristusovo telo v sv. obhajilu, in da bi v mo-Cl te popotnice srečno prišli do svojega zadnjega cilja.
Preden pa bomo sami ob zadnji Uri nastopili to pot v večnost mo-
ramo v življenju iskati stika z Bogom v molitvi in v dobrih delih. Če bi Kristus ne bil tudi tu naša pot, bi naše molitve in naša dobra dela nikdar ne prišla do Boga. Zato sv. Cerkev pri sv. maši zaključuje vsako molitev z besedami: po Kristusu, Gospodu našem. Samo po njem smemo upati, da Bog sliši in usliši naše molitve, samo po njem, v njem in z njim moremo dati Bogu vso čast in slavo, kakor moli duhovnik ob koncu opravila pri sv. maši.
Končno je Kristus tudi naša pot skozi življenje. Njegove besede in zapovedi nam kažejo pravo pot. Vsak kristjan ve, kako težka je večkrat ta pot, koliko ovir in ne-
f
varnosti je treba premagati. Marsikomu gre v življenju tako kakor preroku Eliji, ki se je ves utrujen vlegel pod grm in dejal: „Dovolj mi je. Zdaj, Gospod, vzemi moje življenje. Kajti nisem boljši kakor moji očetje“ (3 Kr 19, 4). Bog pa je poslal angela, ki je preroku prinesel jedi in pijače in mu rekel : „Vzemi in jej! Sicer je pot zate predolga“ (3 Kr 19, 7). Elija je jedel in pil in hodil v moči te jedi in pijače 40 dni in 40 noči, dokler ni prišel do božje gore Ho-reba. Naša življenjska pot je daljša kakor 40 dni in 40 noči, lahko traja dvakrat 40 let in še več, in priti moramo do božje gore, do večnega življenja. Nihče ne bi vzdržal na tej poti, če bi mu Kristus ne dajal moči, če bi ne bil njegov kruh in njegova jed. Kakor so mogli Izraelci vzdržati na poti skozi puščave, ker jim je Bog dajal mane, posebnega kruha iz nebes, tako bomo tudi mi le tedaj vzdržali na poti skozi puščavo tega sveta in prišli v obljubljeno deželo, v nebesa, če bomo jedli kruh iz nebes, če bo Kristus naša popotnica. Tiste, ki so najbolj utrujeni in obloženi na življenjski poti, Gospod sam vabi: „Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, jaz vas bom poživil“ (Mt 11, 28).
Ob naših cestah, posebno ob križiščih, najdemo kažipote, ki nam kažejo smer in pravijo, kako daleč je še do cilja. Kristus ni samo tak kažipot, ampak tudi naš spremljevalec na poti. Spremlja nas vse življenje, ne kot priganjač, ki hodi za nami in nas goni
naprej, ampak kot prijatelj, ki gre pred nami in nas vabi, da hodimo za njim. Naše krščansko življenje ni nič drugega kakor hoja za Kristusom. Kdor hoče biti Kristusov učenec, naj vsak dan znova vzame svoj križ nase in hodi za njim, beremo v evangeliju (Mt 16, 24-26).
Ne samo, da je Kristus naša pot do Očeta in skozi ta svet v večno življenje, ampak je tudi naša pot do bližnjega. V priliki o dobrem pastirju pravi Gospod: Jaz sem vrata in kdor ne stopi skozi mene, je tat in ropar (prim. Jan 10, 7-9). Vrata so konec poti in nas povedejo neposredno k cilju. Ce danes ljudje tako težko najdejo pot drug do drugega, če se večkrat tako slabo razumejo, že zakonci med seboj, bratje in sestre, otroci in starši, če je tako malo iskrenosti, dobrohotnosti, ljubezni do bližnjega, če so si ljudje med seboj res večkrat kot roparji in tatovi, ali ne prihaja to razmerje od tod, ker zanje ni Kristus pot do bližnjega? Kdor Kristusa, njegov nauk, njegove zapovedi in njegove milosti zavrže in izloči iz sožitja med ljudmi, bodisi v zasebnem, bodisi v javnem življenju, ta ne bo našel pravega stika in odnosa do bližnjega. V Kristusu Jezusu pa •— tako pravi sv. Pavel — ni več ne Juda ne Grka, ampak so vsi eno (Gal 3, 28).
Za vsakega kristjana, ki je v zakramentu sv. krsta postal otroK božji, je Kristus postal pot. A koliko jih, žal, pozneje to pot za-
Pusti in izgubi, nekateri čisto zavestno, drugi skoraj neopazno, fretji iz lahkomiselnosti, četrte zapelje kakšen zvodnik in spet ^rugi obupajo nad to potjo, da bi jih res pripeljala do cilja. Sv. Cer-kev nam vedno znova ponavlja, da je Kristus naša edina pot. Toda danes je dosti drugih učiteljev, ki klasneje in vsiljiveje oznanjajo druge poti in skušajo ljudi pre-alepiti, da bi zapustili pravo pot
■ Kristusa in hodili po njihovih Poteh. Včasih jih naravnost silijo, da zapuste pot življenja in gredo P° poti pogube. V današnjem sve-tu ima človek večkrat vtis, da ima Kristusova beseda o prostorni P°ti, ki drži v pogubo (Mt 7, 13), svojo posebno veljavo.
Nam je Bog dal milost, da smo ostali na pravi poti in se 5e držimo Kristusa. Kako neizmerno Velika je ta milost, bomo spoznali °ele ob svoji smrtni uri, ko se bodo vse druge poti izkazale kot napačne. Morda smo se tudi sami že ^ in tam oddaljili od prave poti, ^ v kesanju, v zakramentu sv. podore spet našli pot nazaj k Očetu, Kot izgubljeni sin, ki ga je vab-Bvost sveta omamila, da je od-■ e^ v tujino, a končno vendar še Uašel pot nazaj k očetu. Daj Bog. da bi tudi v pokoncilski dobi veli-ko izgubljenih našlo spet pot do-diov in da bi mi vsi vedno bolj jas-no spoznavali, vedno trdneje ve-rovali in se vedno zvesteje držali resnice, da je Kristus naša edina Pot.
Dr. Alojzij Šuštar, Švica
ASTRONAVTI
Astronavti vesoljske ladje „Apo-lo XIII“ so pripovedovali časnikarjem o vseh dogodkih, ki so jih doživeli na svojem znanem poletu v vesolje. Bili so to: Lovell, Haise in Swigert.
,)Nisem praznoveren“, je izjavil Lovell; „v začetku sem celo mislil, da je bila za nas sreča, da je naša vesoljska ladja imela številko 13. Sicer pa mislim, da naša stvar ni šla tako slabo, če upoštevamo nezgode, ki smo jih imeli“.
„če me vprašate, če sem molil, odgovarjam, da sem, in celo to mislim, da so moje molitve z vsemi drugimi molitvami vsega sveta, pomagale, da smo se vrnili zdravi in ne rešili.“
Ko so prišli na letalonosilko „Ivo Jima“, je kaplan na tej ladii molil tole molitev:	„O Gospod, sprejmi
srečno vrnitev astronavtov Lovella, Haiseja in Swigerta na zemljo. Po tvoji milosti, zaradi svoje in mnogih drugih sposobnosti so preživeli vise nevarnosti, ki so nastale med izvrševanjem njihovega poslanstva in so se vrnili k nam zdravi in rešeni.
Darujemo ti svojo zahvalo za to srečno novo pridobitev. Amen.“ Versko prepričanje teh pionirjev v ve olju naj nas podpira, da bomo ob mrzlem materializmu tehniko vedno bolj širili meje svojega duhovnega bogastva.
NAUK SV. TEREZIJE
IN
SV. KATARINE
Terezija in Katarina, obe veliki svetnici, sta cerkveni učiteljici. Vendar se razlikujeta od svetega Janeza od Križa in svetega Tomaža, ki sta oba cerkvena učitelja. Njun nauk je točno razdeljen in dosledno, smiselno urejen. Ti dve svetnici bi se pa nič kaj dobro ne počutili, če bi morali svoj nauk razdeliti in urediti. Saj bi se na ta način morali odreči sebi, drugim in življenju.
Dominikanci in bosonogi karmeličani so v Rimu v Predavalnici papeža Pija XII. priredili posebno predavanje o obeh teh dveh cerkvenih učiteljicah. Predaval je kardinal Garrone, načelnik Kongregacije za katoliško vzgojo. V svojem predavanju je opozoril na to izredno posebnost teh dveh svetnic. Omenil je tudi, da se vse to, o čemer govorita svetnici, tiče njiju samih. Vedno opisujeta in pripovedujeta svoje lastne izkušnje.
Sveta Terezija obširno pripoveduje o svojem življenju. Njeno delo „Notranji grad“ je globok opis njenega življenja. Kratko povedano, vedno sta ,,v dialogu“, kakor pravi naslov nekega spisa svete Katarine. V dialogu (razgovoru) sta tudi z drugimi. V duhoviti zbirki njunih pisem je zbran njun najboljši, najzanimivejši in najznačilnejši nauk.
Ti dve svetnici Cerkve, o kateri pričujeta in jo z vsem ognjem ljubita, nimata predvsem za ure-
Jeno zbirko misli, ampak za živo družino znanih obrazov in Ijublje-nih oseb, ki jih združuje medsebojna ljubezen. Ta ljubezen jih spodbuja, da izmenjavajo misli in besede, iščejo medsebojne zveze, se spoznavajo, včasih tudi trčijo skupaj, končno pa le pridejo do sporazuma. Vsak se veseli z drugi-m>. če so veseli, trpi s tistimi, ki trpe. Kadar je življenje vseh v nevarnosti, nihče ne drži prekrižanih rok. Vsak stoji na straži in sodeluje pri reševanju. Tudi papeža ne smatrata ti dve cerkveni učiteljici za oddaljeno, nenavadno osebo, ampak ga imata za člo-Veka, ki ima važno mesto v človeški družbi. Zato ga je treba ljubiti, ga podpirati, ubogati, pa mu tudi povedati, da ne dela prav, kadar v nepremišljeni in popustljivi ljubezni ne spolni tega, kar ljudje Pričakujejo od njega.
Ta duh je prešinjal živahno življenje svete Terezije in svete Katarine. Prav zato sta mogli tako Uspešno pričati o verskih resnicah, ^ihče ni tako lepo govoril o presveti Trojici in božji veličini ko sveta Katarina. Noben kristjan ni tako prepričljivo in uspešno branil verske resnice, da Kristus ni Saino Bog, ampak tudi človek. Pri-srčna zveza z Bogom je dajala ujunemu nauku vedno večjo jas-u°st in globino. Cerkev z veseljem Pozdravlja, da se njuno pričevanje 0 veri vedno bolj odkriva, zaveda Pu se tudi, da se je že izgubilo mn°go tega, kar bi moglo slu-
žiti za natančno duhovno zgradbo tistega toplega in človeškega ozračja, ki ga najdemo v božji hiši. Žena, samo žena je zmožna ugotoviti, kaj je pristno bogastvo pravega doma.
Kardinal Garrone trdi, da sta obe svetnici zapustili v cerkvenih arhivih in svojih deželah nekaj neprecenljivih mojstrskih del, književnih in duhovnih zakladov. Izredni poklic teh dveh žen ju je postavil na odlično mesto v Cerkvi tedanjega časa. Spremenil ju je v vzorce, ki sta med seboj v neverjetnem soglasju in izredno značilna v tedanjem zgodovinskem položaju, ki je zahtevalo od vseh vestno sodelovanje. To sodelovanje pa ne more biti uspešno, če osebe, ki sodelujejo, niso pokorne in zveste. Koliko današnjih kristjanov bi moglo najti v bratski skupnosti mišljenja in delovanja Katarine in Terezije odgovor na skrivnost, kako združevati navdušeno, uspešno delavnost s pravo odvisnostjo. Ta
skrivnost je v ljubezni, ki je vsak dan močnejša, bolj vztrajna in bolj nesebična. Najti jo moremo v Cerkvi, v njeni resnici, v pokorščini in popolni zvestobi do nje in notranjim navdihom milosti in blagi podredbi tistim, ki po božji volji prenašajo težo oblasti.
Po mnenju svete Katarine Si-jenske je Cerkev ustanovljena za vse ljudi, tudi za tiste, ki žive v mestih, delajo slabo in se med seboj vojskujejo. Kristjani, ki to delajo, s svojimi prepiri oskrunja-jo mir, ki ga je Kristus prinesel na svet. Srce svete Katarine je zaradi te človeške žaloigre veliko trpelo. Z ljubeznijo do Cerkve je Katarina združevala veliko ljubezen do papeža. Ljubezen, ki je v njeni notranjosti, jo je vodila na njenih potovanjih. Šla je najprej v Rim. Potem je potovala v Avi-nijon. Niso je mogle zadržati ne gore ne daljave. Tam je delala za to da se je papež vrnil v Rim, kjer je srce Cerkve in njegovo pravo mesto. Brez oddiha je z vsemi silami delala za to, da bi tiste sile, ki so vnemalo v Evropi bratske spopade, pridobila, da bi osvobodile in zavarovale v Palestini božji grob.
Po smrti svete Katarine je preteklo več ko 200 let. Nismo več v Sijeni, ampak v Castilli. Različna sta čas in kraj. V Castilli na Španskem živi mladenka Terezija. Poročila o črncih, o rodovih oddaljenih Amerik, krivoverci za tistega, ki čuti pravo misijonsko vnemo,
budi njeno domišljijo in njeno sreč.
Terezija zapusti svet, da bi živela samo za Kristusa. Z redovniškim življenjem združuje mlada Terezija svojo voljo, da bi uspešno sodelovala s Cerkvijo pri pokristjanjenju sveta. Da bi podpirala Gospoda, je zbirala skupine duš, ki bi „z molkom in žrtvijo“ pomagale Cerkvi spreobračati krivoverce, pospeševale Kristusovo zmago nad neverniki in oznanjevanje evangelija med temi novimi rodovi.
Terezija velikodušno posluša božji klic. Takoj se mu odzove. Vestno spolnjuje božjo voljo. Pred svojimi najbolj drznimi načrti nikoli ne omahuje, ampak jih odločno izvaja, Četudi je izredno zaposlena in preobložena z delom, najde čas za pisanje člankov in razprav, ki so danes velik duhovni zaklad svete Cerkve. Vera Kristusove Cerkve močno vpliva na nieno mišljenje in vse njeno življenje. Njene resnice odkriva in razlaga v novi luči. Pri tem delu so jo posebno podpirale njena prisrčna, "1 oboka zveza s presveto Trojico in s Kristusom in njene izredno bogate skušnje, ki jtti je Bog pošiljal njeni duši.
Sveto Terezijo in sveto Katarino združuje v nebesih ..luč slave“, na zemlji pa odlika, katero jima je priznala Cerkev. Ta odlika je' da sta pravi voditeljici in učiteljici naše vere.
Kardinal Garrone — G. M-
CERKEV NA KUBI
Katoliška Cerkev na Kubi ima sedaj samo 228 duhovnikov, ‘ločim jih je bilo leta 1960-723. Ti preostali duhovniki dušnopa-stirsko oskrbujejo približno 6 milijonov katoličanov, tako da pride na vsakega duhovnika 28.000 vernikov. Če upoštevamo še dejstvo, da zadnjih deset let ni bilo nobenega novomašnika, in da so sedanji dušni pastirji po večini že v letih, potem si lahko predstavljamo, kako težke čase preživlja kubanska Cerkev.
Še bolj je padlo število redovnic. Leta 1960 jih je bilo še 2225, danes pa ne dosegajo števila 200.
Poleg tega pa so še druge neugodne okolnosti, ki ovirajo uspešno dušnopastirsko delo, med njimi je zlasti pomanjkanje stika z vesoljno Cerkvijo in brezverska vzgoja, ki jo prejema mladina v državnih šolah. Pred kratkim je neki kubanski župnik izjavil italijanskemu časnikarju, da liudstvo vsako liturgično ali pastoralno spremembo, ki jo hočejo vpeljati, smatra, da tako ukazuje vlada. Treba je bilo mnogo časa, da so ljudstvo prepričali, da so snrejo-J' kasteljanski jezik pri liturgičnih pravilih ne po odredbi vlade,
ki naj bi nameravala ustanoviti narodno Cerkev, temveč da je tako določil koncil, ki je dovolil, da se povsod vpelje v liturgiji narodni jezik. Na Kubo iz zunanjega sveta ne prihajajo verski listi in revije, zato tam ne poznajo raznih novih gibanj in tokov, ki se javljajo v Cerkvi in v ostalem svetu.
V	presojanju odnosov med Cerkvijo in sedanjim režimom na Kubi je treba ločiti dve različni dobi. V prvi dobi v letih 1961-1964 je bilo javno mnenje nasprotno Cerkvi, ker so jo slikali kot sovražnico revolucije, ki je o-znanjala osvoboditev revnih slojev; nasprotje se je stopnjevalo tako, da je bila Cerkev dejansko preganjana. Po letu 1964 pa je prišlo do tihega sporazuma med Cerkvijo in vlado, tako da se ne more več govoriti o preganjanju Cerkve na Kubi. Ljudstvo začenja gledati na Cerkev s simpati-io kot pred Castrovim režimom, ko vidi, da Cerkev se ne uoira družabnim reformam, ampak da jih celo podpira.
V	drugem obdobju se je zvišal odst otok vernikov, ki prihajajo v Cerkev od 2% na 8%. Seveda nri-haiaio k službi božji v glavnem le verniki iz nižjih sloiev, manj na oni, ki so se po zaslugi režima nririmli do viSüh položajev v stranki ali v državni upravi.
Najholi označimo položai Cerkve na Kubi, če rečemo, da je osamljena in izolirana Cerkev.
M. L.
V DRUŽINI
VELIKA NOČ
Poznamo dve vrsti veselja. Veselje, ki nam pade v dar, in veselje kot povračilo in nagrada.
Poznamo otroke, ki dobijo od staršev v dar vse, kar jim poželi srce in kar si njih domišlija more izmisliti, od sladkarij, preko igrač, do domačih živali in obleke. K temu dodajmo še slikanice, vse vrste zabav od televizije, kina in gramofonskega igralnika do vrtiljaka, jezdenja na poniju in domačih prireditev. Denar, cena in žrtve staršev ne igrajo nobene vloge. Samo, da bo njihov „zlati“ otrok zadovoljen.
Ti otroci niso zadovoljni. Zabave in užitkov si niso prislužili. Zato te stvari niso njihove, pač pa samo njihovih darovalcev. Otrok Se čuti odvisen od odraslih, otrok ve, da si tega ni zaslužil, da živi na račun drugih.
Otrok ne bo znal tega izraziti, ker mu manjka primerna bese-da in ustrezen izraz. Čuti pa to globoko v duši in doživlja praznino Nezasluženega veselja in blagostanja.
Takšen otrok ni doživel veselja ob notranjem naporu in povra-za dobro voljo. Čuti se nekoristnega in je naveličan vsega dosega, ker mu starši niso dali priložnosti, da bi si mogel predmet svojega veselja sam zaslužiti. Sami darovi ne prinesejo izkustva njegovih zmožnosti in lastne koristnosti.
Poznamo pa zakonce, očete in matere, ki jih je medsebojno pre-Našanje trpljenja zaradi bolnih otrok, neprilagodljivih sinov in svo-joglavih hčera spolnilo v ljubezni. Težave so ju še bolj povezale med seboj. Vsak primer bolezni v družini je bil povod, da • sta skupno zbrala zadnje sile, nesreča priložnost za večjo in bolj prekaljeno ljubezen. Težave, nesreče in bolezen v družini so bile sonce v luči in toploti, iz katere je zakonska edinost vedno bolj rasla in dozorevala. Ljubezen je bila vedno bolj klena, močna in krščanska. Ni bilo več toliko ljubimkanja, pa zato več potrpežljivosti; manj sladkobnosti, Pa zato več razumevanja. Prav potrpežljivost in razumevanje pa sta Znak pristne ljubezni.
Iz take ljubezni poganja ponos zaradi prestalih tegob in težav. Taka sreča, zadovoljstvo in ponos so plačilo za ljubezen.
To je velika sreča, veselje in zadovoljstvo.
Kristus nas ni odrešil s sladkimi nasmeški in lahkotnimi udar-c'i na ramena, temveč s trpljenjem in smrtjo. Žrtev je bila osnova Njegovega dela. Bila je izredno velika, zato pa je bilo tudi veselje ve-bke noči prekipevajoče.
Tudi mi bomo veseli in srečni, če bomo s trpljenjem mogli sood-Neševati naše zakonske druge, naše otroke, naše sorodnike, prijatelje ’n znance.
To bo zasluženo veselje. In samo takega se nikdar ne preobjemo ne naveličamo.
Naši otroci bodo srečni in zadovoljni takrat, ko jim veselje ne bo padlo v naročje kot dar, temveč kot plačilo za trud, težave in napore.
TUDI MI SMO NEKOČ BILI MLADI
Skupina starSev se pogovarja:
— Poglejmo: ali je res sedaj prvič v zgodovini, da obstojajo mladi? Zakaj ta mladostna obsedenost kot, da bi se mladina ravnokar odkrila? Prepričati nas hočejo, da smo bili že stari rojeni, da nismo nikoli imela nemira, iluzij, malodušnosti, dvomov, problemov s starši-
— Naj ti pove moja žena, kaj se je nama zgodilo, ko smo gledali fotografski album.
— Da, nekaj precej značilnega. Po dolgih letih smo nekoč spet gledali najine fotografije, ko sva bila še otroka, najino poroko, ko sva bila še fant in dekle. Kar naenkrat reče hčerka: „Na vseh fotografijah imata stare obraze“.
— Verjamem. Tudi meni se isto godi. Ko sem pripovedoval dogodivščine iz mojih študentovskih let, so me poslušali, kot da bi bral kako staro povest, ki se najbrž ni nikoli zares godila. Največ kar so rekli, je bilo: „A tako, da ste ga tudi vi svoj čas lomili“. Ne morejo pa razumeti, da sem tudi jaz imel mladost podobno njihovi. Res, da so bili drugi časi, toda mladost je vedno ista. Če bi bili oni zmožni spoznati, da se nismo rodili stari, bi bilo veliko boljše.
Od govorjenega do storjenega
Če bi bili oni zmožni... Spominjam se profesorja, ki se je vedno pritoževal, da ga učenci ne razumejo. Ni pa se vprašal, ali je razlagal tako, da bi ga učenci lahko razumeli. Mladi ne mislijo, da so tudi njihovi starši bili mladi. Zakaj? Ali ni mogoče, da je veliko staršev, ki se obnašajo, kot da nikoli ne bi bili mladi? Ni zadosti reči: „Tudi jaz sem bil mlad.“ To je treba dokazati. Edini možni dokaz pa je doumeti mladino, razumeti njihove neizogibne napake, in ne jih prositi- več, kot morejo dati. Zanimivo je, da se od mladosti spominjamo samo tisto, kar nam koristi, ko govorimo z mladimi: „V naših časih se je bolj ubogalo starše“. Ali je možno, da smo ostalo pozabili ?
Lepa kupčija
— Zdi se mi, da se nekam preveč govori o „mladih“. Poleg kom-^ pleksa večvrednosti pri mladih to povzroča pri nekaterih starejših pravi kompleks manjvrednosti, da se smešno trudijo, kako zglodati mlajši-Najboljši poklon, ki ga lahko narediš nekaterim moškim je, da so mla-
deniči. To tudi izrablja propaganda, oglasi v časopisih zapirajo vrata delavcem nad 40 let. Biti mlad je največ, kar si lahko želimo. Naši otroci se počutijo stari, ko prekoračijo mejo dvajsetih let.
— Pri vsem tem pa opazimo, da je to protislovje, da to propagando ne vodijo mladi ampak starejši. Začne se sumničiti, če vse to ni samo navadna trgovska igra. Končno je laže in bolj pridobitno Vzdrževati mladeniča kot družinskega očeta. Tega trgovskega izrabljanja mladine v naši mladosti ni bilo. Mi nikoli nismo bili mladi tako. kot so naši otroci, kot tudi ne moremo biti stari na isti način kot naši starši.
— Poglej, to je večni problem generacij. Otroci ne vedo, kaj se PVavi biti mlad. Smo bili mladi, toda sedaj nismo več. Največ, kar moremo, je potrpežljivo prenašati to trčenje generacij. Ko bodo oni starši, se jim bo isto godilo kot nam. Ne moremo rešiti, lahko pa samo oblažimo z razumevanjem in dialogom.
•—• Imaš in nimaš prav. To je problem vseh časov, samo, da se danes prikaže na poseben način. To je problem vsakega otroka v svoji družini, danes pa vse mladine v odnosu do skupnosti.
— Toda zame je in mora biti važno tako, kot se prikaže v moji
družini.
Zaključek počitniških dni na Pristavi v Castelarju v nedeljo, 28. febr. 1971
(Foto: Marko Fink)
Dom ni svetilnik
— Kako se ta vprašanja rešujejo v skupnosti, ima velik vpliv na družino. Tvoji otroci ne živijo osamljeni. Družina pomeni danes manj kot prej. Otroci so od nje veliko bolj neodvisni. Večino vplivov dobijo od zunaj. Naša napaka je v tem, da tega nočemo videti, da se zapiramo, kot da bi bil dom vse in starši odločilni v vzgoji svojih o-trok. Preračunaj čas, ki ga tvoj otrok preživi doma ali s teboj. Večji del dneva je zunaj in z ljudmi, ki niso starši. Če pomeni priti domov, pozabiti na vse ostalo, prilagoditi se popolno drugačnemu načinu življenja. ..
Kje je rešitev
— Torej... rešitev ?
Nimam rešitve v žepu. Ne delam drugega , kot da premišljujem o tem, kar si povedal. Če je rešitev, mora priti iz naše iskrenosti pred samimi seboj, da spoznamo te razlike, jih ocenimo. Ne smemo pa biti nepotrpežljivi niti se postavljati z našo oddaljeno mladostjo.
— Kot vedno, otroci so „revčki“, vsa krivda je naša.
— Tukaj govorimo o nas, starših, o našem ravnanju, ne njihovem. Kdo dvomi, da bi morali otroci imeti več razumevanja do nas. isto kot moramo vedno mi imeti do njih? Da spoznajo, da so se časi spremenili in da nismo vedno znali hoditi z njimi. Da oprostijo in razumejo naš možen zastoj in da nam pomagajo. Ni ravno lepa pomoč, če nas imenujejo stare in zastarele. Kot tudi ni, če zaključimo naše razgovore z znanim: „Kaj ti veš, saj si še otrok?“
— Nekje sem bral, da je v vsakem človeškem dejanju nekaj skrivnosti. Bo že res. Če mislimo, da poznamo naše -otroke zato, ker tmo tudi mi bili mladi, je to velika zmota. Moramo priznati, da so naši otroci majhna skrivnost.
—- Da, daš lepo rešitev, še bolj zamotaš problem.
— Težava problemov je ravno v tem, da jih preveč poenostavimo in brezupno iščemo lahko rešitve, ki je ne moremo najti.
— Ko spoznamo razsežnost problema, pa naj je še tako zamotan, je najboljše, da ga rešimo. Torej besede: „Tudi jaz sem bil nekoč mlad“ so precej relativne in jih ne smemo zlorabljati. iAli ni res?
— Tako je. Če smo bili mladi, dokažimo. Kakor koli že, nismo pa bili mladi na isti način.
Priredila Metka Vombergar
kako vzgajati k resnicoljubnosti
Neka mama je pustila doma samega triletnega sinčka, medtem ko je šla v trgovino. Ko se vrne, ji otrok pove, da mu je „gospa“ pri-nesla sladkor za „njegovo trgovino“. — Mati ga začudena vpraša:
„Katera go§pa, tista, ki stanuje zgoraj ?“
„Da,“ odgovori otrok.
„In kje je sladkor?“
Otrok pokaže na trebušček: „Tukaj, pojedel sem ga.“
Čez nekaj ur se mama sreča v veži z „gospo“, zahvali se ji za Prijaznost in ji pove, zakaj je otroka pustila samega.
Veliko je njeno presenečenje, ko zve, da je bilo vse, kar ji je oiali prej povedal, neresnično, popolnoma izmišljeno. Obe ženski sta si edini v sodbi: otrok je nevarno nagnjen k laži, proti kateri se je treba že od začetka dosledno boriti.
Mati, ki je vsa iz sebe, se vrne domov. Z jezo zgrabi otroka (ki je med tem vse ali skoraj vse že pozabil), vpije nad njim toliko časa, dokler ji mali ne prizna, da ni bilo res to, kar ji je bil povedal, in da 8e ne bo lagal nikdar več.
Kako nespametno in krivično je bilo ravnanje te matere. V ta-
kem primeru besedo „laž“ sploh rabiti ne smemo, še manj otroka telesno kaznovati. Pri 3, 4, 5 in 6 letih otrok še ne loči, kje se konča realnost in začne domišljija. Včasih je kaj sanjal in je prepričan, da se mu je res zgodilo. Lahko pa otroku pomagamo krotiti bujno domišljijo te dobe s tem, da ga navajamo k opazovanju objektivne stvarnosti. Na primer: opazovati naravo in da nam potem točno pove vse. kar je videl. Tudi gotove igre, ki ga prisilijo, da misli, kot so kocke, s katerimi gradi hišice, stolpe, avto itd., bodo otroka navajale k resnicoljubnosti.
Tudi pri večjih otrocih moramo biti previdni, kako bomo kaznovali laži.
Vzemimo sledeči primer. Desetletna Katrca zelo rada pomaga mami čistiti prah. Na polici, v dnevni sobi stoje kristalna vaza in drugi porcelanasti okraski, katere ji mati ne dovoli čistiti. Enkrat, ko mame ni, jo hoče Katrca presenetiti in ji pokazati, da je že odrasla in ji mama že ’/ahko zaupa. Snaži dragocene reči, ali v hipu se ji zgodi nesreča, zvrne sc ji vaza in ji odleti en delček. Otrok takoj vidi, da če postavi razbiti košček na pravo mesto, se ne bo nič poznalo. Čez nekaj dni čisti mama dnevno sobo in ko opazi razbito vazo, takoj ve, kdo je kriv. — Ko se deklica vrne iz šole, jo mama, ki je vse jutro kuhala v sebi jezo, prime za uho in postavi pred poškodovano vazo.
„Kdo je to naredil?“ vpije mama.
„Ne vem, jaz ne,“ odgovori deklica vsa trda od groze. Ko mati sliši, da se otrok laže, ji prisoli klofuto in jo takoj zapre v temno sobo. Ko jo čez nekaj ur spusti, ji mora obljubiti, da se ne bo lagala nikdar več.
Mnogo staršev misli, da se mora laž nujno telesno kaznovati. Kaj bi le rekli, če bi vedeli, da so oni sami oziroma njihov vzgojni način kriv, da se otroci lažejo? Pretirana strogost je kriva, da se otrok vedno bolj laže.
Če bi Katrca mami zaupala, bi ji takoj potožila nesrečo, ki se ji je bila zgodila. Ali žal, vedela je iz izkušenj, kaj jo čaka, zato je trenutno videla v laži edino odrešilno desko.
Bodimo manj strogi in trdi pri vzgoji, zlasti uporabljajmo čim manj telesno kazen.
Skušajmo razumeti naše otroke in to bo najbolj učinkovito si'ed-
stvo proti takim lažem.	XT _
N. Bn.
NflSl PRBbUEMI
Poroka
s pravoslavnimi
Saj gre /,a znani primer versko mešanega zakona. Toda, ker se po koncilu veliko govori in piše o več-jem zhližanju s pravoslavno Cer-*tv'jo, bi rada vprašala, če tak zakon *’es ni tragično jemati?
Katoliška in pravoslavna Cerkev Rta si res zelo blizu, vendar do po-Polne edinosti, žal, še ni prišlo. S cerkvenim dovoljenjem je vseeno Mogoča poroka v naši Cerkvi. Vpra-sar|je je, v kateri veri bodo vzgojeni otroci. Tn še marsikaj drugega bi hilo treba premisliti:	navadno bo
istočasno tudi narodno mešan zakon, 8 tem drugačno mišljenje, druge na. -vade, drug jezik, drugačna narodna tradicija. Vera sama ni ovira za me. ^an zakon, drugo vprašanje na ie. če bo zaradi te in drugih razlik vaš otrok res srečno poročen.
pišejjo n čistosti
Morda mladina pogosto prestonn moje moralnega reda, ker ne ve, kai J° dovoljeno rn kaj ni. Re motim?
Mogoče, da se je kdaj prej več go-Vorilo in pisalo o čistosti in zdržno-
sti pred zakonom, vendar se — vsaj na splošno — tudi zdaj še dovolj. Posebno v Argentini se ne moremo pritoževati, da primanjkuje literature s tega področja. Res, da je morda nekoliko manj razpoložljivih knjig v slovenščini, a v kasteljanščini je pa toliko originalnih ali prevedenih del o vzgoji k čistosti, o zakonski morali itd., da je večja težava spoznati, katero delo je zares dobro ali boljše. Pred nakupom knjige, če je sami no poznate, vprašajte za nasvet duhovnika ali znance, ki so jo morda že kupili in se jim zdi primerna.
Glede vzroka nemoralnosti, pa ni kriva samo nevednost. Večjo odgovornost nenijo drugi krivci: slabi TV programi, pokvarjeni filmi, umazane reviie, spolzka propaganda, prazna družba idr. Re vam ne zdi? Molimo skupaj za čistost med našimi fanti in dekleti, da bodo zadosti močni proti vplivom okolja.
Samo pogovor i?i Biič več
Neka moja prijateljica živi skupaj s poročeno sestro, ta se pa z možem ne razume najbolje, oz. mož
z njo. Svaka (moja prijateljica in mož njene sestre) pa se med seboj dobro razumeta in zato so se tej prijateljici zaceli vzbujati problemi. Je pobožna, a obenem preveč so-čutvuje s svakom, tako, da bi mogla vzbuditi upravičeno sestrino ljubosumnost. Zato me je prosila za pojasnitev.
če bi se vaša prijateljica (ne omenjate, aki je rojakinja ali ne) tu pa tam srečala s človekom, ki jo razume in ona njega, in se pogovorita in nič več, proti temu ne bi bilo kaj reči. Če pa i-e to dogaja pogo-stoma in redno, ker skupaj živijo, potem je večja nevarnost, da zavzema v svakovem srcu mesto njegove žene in svoje sestre. Bodisi da se tega zaveda ali ne, bolj verietno je, da samo sluti, da bi ne moglo to zgoditi in zato vas je vprašala za nasvet. Ali bi bilo namerno takšno ravnanie pravilno? Kaj bi rekli, če bi to delal vaš mož z vašo sestro ? Če mu včasih s prijazno besedo pomaga, da pride do lepšega sožitja z njegovo ženo, prav, drugače pa ne. To tudi prijateljica čuti, zato vas je prosila za pojasnitev. Če je pravilno pobožna, to je, ne samo da veliko in mehanično moli, amnak da hoče z vsem življenjem biti Bogu všeč, nai tudi na besede s svakom pazi, gotovo pa si z njim ne smeta dovolievati izrazov prijaznosti, ki so dovoljeni samo med zakonci. To gotovo jasno čuti. Priporočite ji. da moli za vise tri: za sebe, za sestro in za njenega moža oz. njenega svaka.
Podoba misijonarja
V preteklosti so misijonarja slikali na potovanju s križem in blagoslovljeno vodo v roki. Danes misijonarje prikazujejo kot poljedelske veščake, kot zdravnike, inženirje, arhitekte, obrtnike, profesorje, z eno besedo kot pos-peševatelje tvarnega in kulturnega razvoja v zaostalih deželah. Obe podobi sta nepopolni, pretirani in maloresnični.
Res je bil čas, ko misijonarji niso samo duše reševali, temveč so žrtvovali mnogo truda, časa in denarja za kulturni in socialni razvoj. Zidali so šole, bolnišnice, navajali so kmetsko prebivalstvo na umno gospodarstvo, še prodno so se kolonialne oblasti zganile in se začele brigati za gospodarski in kulturni razvoj svojih kolonij.
Podoba misijonarja kot civili-zatorja in kulturnega pionirja je sicer v današnjem času zelo razširjena, pa je prav tako pretirana, nepopolna in popačena. Res da je misijonar bil in je deloma še tudi to, toda njegovo glavno poslanstvo je predvem versko tako sedaj, tako je bilo tudi v preteklosti : on je predvsem misijonar, oznanjevalec Kristusove blagove-sfi. Prav s tem, ko oznanja Kristusov evangelij, pospešuje vsestranski razvoj in napredek bolj kot vsa svetna učenost ter vsa tehnična in materialno sredstva.
DNEVNIK MLADENIČA IZ PRENA
7. februarja. Danes se pričenja moj dnevnik. Hočem, da. odse-vajo v njem vsa moja različna doživetja, stanje moje duše, moje živ-- jen je. To je nek način iskrenosti pred samim seboj. Če bom čez nekaj let čital ta svoj dnevnik, se bom ponovno spominjal; moje srce se bo Pomladilo in bolje bom razumel tegale sedemnajstletnega Nandeta.
Moj najboljši prijatelj je Emil. Bolj suhoparen je. Vendar zelo Plemenit. Rad se pogovarjam z njim. Razkril sem mu svoj problem o Poklicu. Tudi on mi pripoveduje o svojem življenju.
Oče Jakob Siena mi je kakor starejši brat. Mlad je, močan, človeški, vesel, hiter v kretnjah in mislih. Zelo je odprt in mladosten, ^rugo leto bo pel novo mašo. Bil je moj profesor latinščine, od takrat sva prijatelja.
Krištof, moj bratranec, je dober fant, čeprav malo popustljiv in Površen. Moje starosti je in zelo dobro se razumeva. Enako tudi z Njegovo sestro Marijo, ki mi je podobna. Romantična, odprta, pogumna, močnih čustev. Zaupnik sem ji. Krištof in Marija živita s starši v Pollensi, Mallorca.
Kristina, tudi ona je iz Pollense, je moja najboljša prijateljica. (Tej besedi dam najglobji pomen.)
8. februarja. Vrnil sem se domov ob dveh ponoči. Bili smo v sanatoriju za tuberkulozne, kjer smo dijaki jezuitske gimnazije predstavili „Sevilskega brivca“. Čeprav sem se potrudil, oče Cuadrado, ki režira igro, ni bil zadovoljen z mano in me je oštel. Hotel sem se mu opravičiti, pa me je z ostrimi besedami odslovil. Mislim, da me ne mara ter zaradi te krivice trpim.
17. februar. Trimesečni izpiti nam ležijo kakor mora na vratu. Moral bi študirati, pa se le težko pripravim k učenju. Rezultat, peti-ca v filozofiji. To me je podžgalo in me znpva vrglo na delo. španščina, literatura, matematika, študiram celo ponoči, čeprav me mama pretirano skrbno sprašuje, če nisem shujšal in da imam udrte oči, da ne smem ponočevati.
2. marec. Čisto blizu izpitov smo. Treba je trdo delati, čeprav še malo shujšam. Potem bomo šli za nekaj dni na izlet.
14. marec. Izpite sem srečno končal s precej dobrimi uspehi. Le v vedenju sem dobil sedmico. Naš razrednik oče Cuadrado me ne mara. Saj sem res razposajen, vendar kaj takega nisem zaslužil. To je trdo, pretrdo in zaradi tega veliko trpim.
V tem času bom moral veliko študirati. Vedno se spominjam Kristine. Kako rad bi jo obiskal. Nande, ne bodi romantičen in ne sanjaj ! Študiraj.
18. marec.
Nande je 'zmagal na tekmi 1.500 metrov. Športnik, atlet in zmagovalec je vendar trpel zaradi nerazumevanja pri profesorjih, ki so njegova prizadevanja pri študiju smatrali za častihlepnost.
„Bodi miren Nande,“ mu je govoril njegov prijatelj oče Jakob, „naj se zgodi kar koli, čeprav se pogrezne svet, ti moraš dvigniti glavo, nadaljevati, pa čeprav na razvalinah. Kvišku, Bog je visoko!“
M. Mt.
Mladinski zbor jz Castelarja med nastopom 23. decembra 1970
Zdelo se mi je, da sta tudi Marta in Vinko čutila resnobo in dobroto v besedah gospe !Dragarjeve, gotovo Pa ji je bila za to hvaležna najbolj K°spa Liparjeva.
Potem so se kmalu razšli.
Jaz pa se nisem mogla odločiti, Ja bi se kar na hitro poslovila od babice in jo pustila spet samo. Zgle-Jala je utrujena in zamišljena. Spustila se je v gugajoči naslonjač ob kaminu. Pozabila sem že prej ome-n*ti, da ima gospa Dragar v spre-iemnicj krasno vzidano peč na dr-va, v katero pozimi kar pesniško Zasanjana prilaga po eno poleno od časa do časa. Tiho sem sedla poleg nJe. Čakala sem, ker sem slutila, da „preteklo stoletje“ želi o nečem
P°učiti.
Ren je starčica kmalu obrnil va-•Pe svoje mirne, dobre oči:
„Silva, kar Bog stori, vse prav stori. Kako sem ga v mladosti pro-sJa za to čast, da bi smela hiti mati! Pa so mi roke ostale prazne, bpez otrok, in srce lačno in žejno ljubezni. Danes pa razumem, da mi le Bog s tem prihranil trpljenje, ki b' ga morala zaradi otrok sprejeti
in prenašati. Vem, da sem premehkega srca, da bi mogla to pretrpeti ... Tudi Marta bo nekoč mati... Oh, da bi prej spoznala trpljenje mater, svoje matere, preden bi jo lastni otroci pripeljali do tega spoznanja.“
Kratek presledek.
Potem je nadaljevala:
„Bog nas dobro pozna. Ve, koliko in kaj zmoremo. Pozna tudi našo šibkost in vidi naše napake. On ve, česa potrebujemo. Silva, nikoli ne podvomi o božji dobroti... Bog je zmeraj Oče... In nikoli ne dopusti, da bi tvoja mama zaradi tebe jokala... Bodi pogumna!... Življenje je tako lepo...“
Te posamezne razdrobljene misli gospe Dragarjeve so me še dolgo časa preganjale. Večkrat sem še vsako misel obnavljala in premišljevala.
Ko sem prišla že pozno popoldne domov, sem mami rekla:
„Mama, ali te smem nekaj čisto zaupno prositi? Veliko, veliko moli zame. Vem, da je Marijan blizu. Trikrat sva se že srečala... In danes, ko mi je vse v srcu kričalo: ‘Marijan, Marijan!’ sem se spomnila besed gospe Dragarjeve: ‘Bog ve, česa potrebujemo..., in ve, kaj je za nas dobro.’ Mama, pomagaj mi sprejeti kot dobro, kar je zame tako hudo!“
Odhajala sem ravno iz „Kreditne banke“, ko on vstopi...
Pogumno sem mu stopila na-nroti. Zdaj je pa že dosti čakanja. Moram premagati strah pred
njim. Tudi če ga polomim, samo, da bom že enkrat jasno vedela, ali je on, ali ni.
Mirno sem mu položila roko na laket in ga samo poklicala po imenu:
„Marijan!“
Preveč sem ga iznenadila in je osuplo obstal.
Še enkrat sem ponovila:
„Marijan!“
Šele tedaj me je pogledal čisto naravnost v obraz.
In takrat sem spoznala, da to ni Marijan.
Ne. Ta ima bolj čist pogled, bolj jasen, bolj zaupen, manj samozavesten in domišljav.
Tiho sem izmrmrala:
„Oprostite, prosim.“
Razočarana in olajšana obenem, sem mislila že oditi.
Tedaj je tudi on položil svojo roko na mojo in mi dejal:
„Marijan? Da, vi ste imenovali Marijana. Ne, na žalost je meni ime Jože. Zamenjali ste me z mojim bratom Marijanom, s katerim sva dvojčka.“
„Moj Bog! Kako do podrobnosti sta si podobna!
„Od kod pa ga poznate?“ se je začudil... In hitro nato vzkliknil:
„Ne, saj ni mogoče. Ali pa je res? Pa ne, da bi bili vi debela Silva?.. ."
Ljudje so postajali, da bi videli debelo Silvo. Mene pa je bilo tako sram, da bi se najraje v zemljo vdrla. Pomignila sem mu, naj gre za menoj. Šla sva ven iz
banke. Na pločniku mi je že bolj pomirjen začel razlagati.
„Marijan vas je pogosto omenjal v pismih. Tisti čas sem bil zaposlen v inozemstvu. Pravil mi je, da ste bili tako preprosta, naravna, zdrava, nedolžna, brez zvijače...“
Prekinila sem ga:
„Da... Res je, ker si takrat še sploh nisem mogla misliti, da je bil on..."
„Vse to sam vem. Silva, nobene malenkosti ni treba pojasnjevati, saj sva z Marijanom vendar dvojčka in ga vsaj toliko poznam kot vi," mi ni pustil dokončati stavka.
Res je tako zelo podoben Marijanu, da se mi niti ni zdelo kaj čudnetra, če me je že takoj pri prvem srečanju klical po imenu. Pa se je že opravičeval:
„Onrostite gosnodična. Toliko sem že premišljeval o vas, da ste zame postali enostavno Silva. Nekoč bi vam rad bolj natančno priznal, koliko vam dolgujem. Sedaj sem zaenkrat zaposlen v vašem mestu. Ali bi smel z vami kdaj dalj časa govoriti, če nisem nadležen?"
Mislila sem mu že predlagati, da bi se dobila v tea-room blizu moje pisarne. Potem sem po-nvsbln na mamo: in posebno na Minko in na Janeza, ki vedno gle-dabo. kaj delajo starejši bratci in sestrice. Ne! Ničesar ne bom skrivni delala za maminim hrbtom. Jožeta bom kar na dom povabila :
..Ali ste danes zvečer prosti? vam je prav, bi lahko prišli k nam po osmi uri? Stanujemo v ulici X..., štev.... Vas smemo Pričakovati ?“
S povabilom se je takoj skladal. Poslovila sva se s hitrim stiskom rok, prav kot bi se rokovala 2 Marijanom... Zdelo se mi je, sanjam!
A dejansko se zame ni nič spremenilo.
Tudi če bi hotela, se zdaj z ^arijanom ne morem več poroditi, ker ima on drugačne načrte. Kako moški hitro vse pozabijo! Se bolje. Sem vsaj na jasnem. Sedaj je za zmeraj uničeno tisto no-r° upanje, ki se mi je varljivo vrinilo v srce pred tremi tedni, ko sem mislila, da sem spet našla Marijana. Zdaj moram spet na
novo zgraditi življenje. Saj ni mogoče, da bi še naprej blodila brez cilja zaradi uboge „ranjene ljubezni“, kot mi pravi Minka. Veliko skalo bom položila čez preteklost. Nima smisla, da bi vedno obtičala v jalovih pomilovanjih same sebe. Treba bo pozabiti; pozabiti in odpustiti. In pogledati bodočnosti naravnost v oči, z novim močnim srcem in z zaupanja polno vero...
„Bog vedno ve, česa potrebujemo,“ me je zadnjič tolažila gospa Dragar, dobra babica.
Kljub nepričakovanemu grenkemu spoznanju in neprijetnim spominom, ki mi jih je to spoznanje oživelo, čutim v sebi veliko navdušenje, še več, čutim pomirjajočo srečo, za katero sem mislila, da se ne bo nikdar več vrnila v moje zbegano srce. (Bo še)
še ena fotografija iz pevsko-glasbenega festivala SDO in SPZ v Buenos Airesu
(Foto:
Marko Fink)
Preje je imel rad drugo dekle
Stara sem 22 let in zaljubljena v 25-letneRa koleba v službi. V kratkem se nameravama poročiti.
Moj zaročenec mi je pripovedoval, da je bil nekoč že zaljubljen. Tisto dekle pa se je pozneje poročilo z drugim, vendar po njegovem mnenju ni srečna. Pred kratkim mu jo pisala. Fant mi je prebral nekaj odlomkov iz pisma. Danes mi je povedal, da ji je odgovoril. Meni pisma ni pokazal.
Zdaj me muči ljubosumnost. Kaj se skriva za tem pisanjem? Muči me tudi notranja praznota. Zdi re mi, da je med nama šlo vse prehitro. Nič se ne veselim poroke, zlasti ne ob misli, da moj zaročene Hubi svobodo. Kako naj si predstavljam bodočnost?
Bega te ljubosumnost, kaj ima fant s svojim prejšnjim dekletom.
Kaj se je zgodilo ? Tvoj zaročenec dobiva pisma, ki ti jih deloma celo prebira, a piše pisma, ki ti jih ne pokaže. Mar tega ne sme? Mar mora zakonski mož vsako pismo pokazati ženi. Mar je zakon ječa, kjer gredo vsa pisma skozi cenzuro ? — A zdi se mi, da gre za globlje vpra-
šanje: odkrito se pogovorita o resničnosti in trdnosti vajine ljubezni. Če te ni, ti fant, lahko pokaže vsa pisma (pa piše ob robu še druga!), pa se vseeno ne bosta imela rada.
če pa ljubosumnost ni utemeljena, je znamenje nezrelosti. Skušaj premagati že sedaj tisto nevarnost, ki lahko kasneje rahlja vse vajino bodoče zakonsko življenje. — če je šlo doslej „prehitro“, se malo ustavita in počakajta. Moli za osebno trdnost in za čim globlje medise-ho'no spoznavanje, vse si zaupajta, potem ne bo prostora za prazno Iju-bcoumnost.
Ali duhovnik mora maševati?
Ali ima duhovnik greh, ki po več dni ne mašuje, če je v takih krajih, kjer ni cerkve ali zaradi važnega razloga ne more maševati?
Noben duhovnik ni dolžan maševati vsak dan, tudi če ima na razpolago cerkev, razen če je na župniji in to zahteva potreba vernikov. Vsak duhovnik pa se zaveda, kako nekaj velikega je maša, zato mašuje vsak dan, če je le mogoče, če
Pa ne more ali pa če je združeno z velikimi težavami, seveda nima no-kenega greha.
Naj se pestim *neil vožnjo?
Zaradi službe moram veliko potovati. Pogosto tudi za več dni. Vča-s'h sovpada s temi potovanji tudi zdržek od mesa ali pa tudi strogi Post. Nekje sem bral, da potniki ni-•'’äjo dolžnost držati se posta. Kako ie prav?
Strogi post je po sedanjih cerkvenih določbah samo na pepelnico in na veliki petek. Od navadnega Posta, ki je vsak petek v postnem času, se strogi past razlikuje v tem, da se moramo poleg zdržka v mesu pritrgati še v jedi: jesti do sitega samo enkrat na dan in dvakrat na dan po manjše obroke (veže od 21. do 60. leta). Post ne veže težkih delavcev, bolnikov, potujočih, tistih, ki jedo v skupnih jedilnicah in nihajo druge izbire itd. Zelo pa se priporoča, da se višaj za dneve strogo -Ra posta tudi oni zdržijo mesnih jodi, saj je še kaj drugega za pod z°be kot samo biftek. Olajšan post nioramo nadomestiti z drugo prosto-v°ljno pokoro ali z dobrimi deli.
nama je deset let. . .
Spoznala sva se v cerkvi pred dvomi leti. Kot mnoge štirinajst-tatnicc sem se tudi jaz zagledala v njega. Upala sem, da bo to minilo 'n prosila sem Boga, da me srečno
vodi skozi to „bolezen“ in mojo proš-jo je uslišal. Fant me je razumel, da sem še dijakinja in da imam še študij. On bi bil pripravljen čakati, a mene kljub zaljubljenosti moti razlika v starosti (deset let!).
Ne zameri, toda tvoja ljubezen, tudi če traja že dve leti, še ni zrela. Zelo se bo še spremenil tvoj okus in ne vem, če ti bo ta „ßtari* fant čez pet let še všeč. Tudi razlika v letih ima svojo moč. Čim starejša sta zaročenca, tem manjšo vlogo igra enaka starost, ti si pa še zelo mlada, torej je zate skoraj dvakrat starejši. Ne veži se z nobeno stvarjo, ne z vljudnostjo ne z darilci. Če že hoče, naj te čaka, toda lepo ob strani, brez obveznosti, ti pa misli na učenje in na svoje stanovske dolžnosti. Vsaka stvar ob svojem času. Tudi čakanje Bogu priporoči, da bi bilo koristno tebi in fantu!
žlrllenle je brez ih» men a
Vsak dan se mi bolj d/odeva, da je moje življenje brez pomena. Isto delo, isti ljudje, iste težave... Torej kaj še.
Na kratko bi lahko takole odgovoril: Vsak dan je kot nepopisan list, ki mi ga izroča Bog. Tako kot učitelj deli učencem liste, da bodo pisali nalogo, tako mi Bog vsako jutro pripravi list, zvečer pa ga pobere in ga priloži drugim mojim listom. Ko bo dobil zadnji list, bo kot knjigovez vse skupaj uvezal v knjigo in jo postavil predse in v svojo večno knjižnico.
VPRAŠUJETE
ODGOVARJAMO
Kako bi odgovoril na ugovor, da je V evharistiji prisoten Kristus samo simbolično, ne pa realno.
Simbolična prisotnost pomeni, da bi ob pogledu na hostijo Kristus zaživel v našem spominu, tako kot se npr. ob fotografiji matere spomnimo na mater. Realna, resnična prisotnost pa znači, da je Kristus tako resnično pričujoč v hostiji, kot je resnično pričujoč v nebesih.
Katoliški nauk je v tem oziru popolnoma jasen in pravi, da je Kristus realno pričujoč v evharistiji. Kdor brez vsakega predsodka bere sv. pismo, kjer Kristus obljubi evharistijo, se ne more ubraniti prepričanja, da gre za realno navzočnost. „Jezus pa jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, če ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življe-Ijenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Moje meso je namreč resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem".
Besedi jefiti in piti ne dopustita nobene samo simbolične razlage.
Gre za fizično jed Kristusovega telesa in realno pitje njegove presvete krvi. V takšnem smislu so te besede razumeli tudi poslušalci in so ee zato pohujševali rekoč: „Trda je ta beseda in kdo jo more poslušati?“ Kristus pa kljub temu energično nadaljuje: „Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje". Poslušalci ga zapuste, ker razumejo besede ‘meso in kri’ v naravnem, dobesednem smislu. Kristus ničesar ne ukrene, da bi jih zadržal, in jim tudi ne da novih razlag in prav nič ne omili svoje trditve, še več! Pripravljen je zgubiti tudi svoje apostole, če bi ne bili pripravljeni sprejeti te resnice, zato jim pravi: „Hočete tudi vi oditi?“ Isti nauk najdemo pozneje tudi pri sv. Pavlu, ki piše: „Kdor je ta kruh in pije ta kelih nevredno, se pregreši nad telesom in krvjo Gospodovo“ (1 Kor 11)- — Kako bi se moglo govoriti tako energično, če bi šlo zgolj z» nek simbol?
Morris West — Pavle Rant Ilustriral: Hotimir Gorazd
Z AVTORJEVIM DOVOLJENJEM
„Dovolite mi, da še enkrat preberem, kar stoji v pismu:
„V enem letu, morda že prej, bomo tik pred začetkom vojne. Jaz pa hočem mir. Vem, da ga ne bomo dosegli s pogajanji, ki bodo samo eni strani v korist. Še več, niti svojemu ljudstvu ne morem postaviti zahteve v tej smeri. Zajel me je hudournik zgodovine: čezenj bi sicer prišel, a smeri tokov ne morem zamenjati.
Mislim, da razumete, kar sem hotel prav povedati. Prosim Vas, da bi s čim večjo jasnostjo govorili o če bo mogoče...“
Ker človeka poznam, se mi zde njegove besede dovolj jasne. Preden bo kriza res neizogibna, bi rad našel izhodišče za bodoče razgovore, ki naj bi ohranili mir.“
„Kakšno izhodišče neki?“ je vprašal Goldoni. „Vaša Svetost mora priznati, da Kamenev ni preveč jasen.“
„Pa poglejmo zadevo z druge strani,“ je povzel Carlin z običajno stvarnostjo. „Vrnil se bom v Združene države, poklical Wa-
shington in zaprosil za osebno avdienco s predsednikom. Pokazal mu bom pismi in dejal: .Sveta Stolica meni, da'Kamenev želi začeti tajne razgovore, ki naj bi odvrnili krizo, o kateri vsi vemo, da je tik pred durmi. Papež bo posrednik v teh razgovorih... ’ Kaj mislite, da bo potem predsednik storil ali dejal? Kaj bi naredila Vaša Svetost, če bi bila na njegovem mestu?“
Ciril se je malce zabavajoče nasmehnil. „Dejal bi:	Govoriti
nas nič ne stane. Dokler so ljudje sposobni za razgovor, čeprav večkrat prekinjen, je upanje v mir. A če zapremo vsa vrata, prekinemo vse stike, se obdamo z vedno višjimi zidanimi stenami, potem bo vsaka država otok zase. na katerem bo na tiho pripravljala uničenje druge."
Carlin je izvajanja surovo prekinil.
„Precej lukenj je v takem glodanju, Svetost, in navesti jih moram, oprostite. Razgovori, posebno take vrste, so vedno tvegani. Tajni razgovori - so pa nevarnost, kajti na vsem lepem pridejo v javnost, kakor se to vedno dogaja, in vsi udeleženi jih lahko zanikajo. V tem pa postanejo politično orožje."
„Spomnite se, “ je pripomnil Goldoni, kakor da se mu je nekaj posvetilo v glavi. „Danes ne moremo govoriti več samo o dveh velesilah na svetu. Obstoja Rusija, pa Združene države, pa Ev-
ropska skupnost, obstoja Kitajska in neopredeljeni narodi v A-ziji, Afriki in Ameriki. V teku je tudi bitka za prehranjevanje sestradanih in za vključenje velikih človeških množic v eno ali drugo miselno opredeljenost. Zato ne moremo tako enostavno gledati na ves zapleten svetovni položaj."
„Zadržujem se, da ne bi dodal," je resno povzel Carlin, „a bom vseeno povedal, da mi ne bi bilo čisto nič všeč, ako bi Vašo Svetost izrabili kot posrednika v teh dvostranskih razgovorih, ki bodo verjetno sploh jalovi... Osebno prav nič ne zaupam v neko premirje z ruskim medvedom, pa če bi še tako dobro plesal..."
„Medved je tudi na papeškem grbu," je pikro odvrnil Ciril. „Tudi tistemu medvedu ne zaupate ?“
„Dovolite mi na to vprašanje odgovoriti z drugim. Ali Vaša Svetost more zaupati samemu sebi toliko v tej zadevi? To ni niti nauk in še manj dogma. Je zadeva Vatikanske države. In Vaša Svetost se lahko prav tako zmoti kakor mi."
Carlin je bil drzno odkrit in se je tega zavedal. A poMai kardinala nadškofa v New Yorku je pređstavlial prednost svnie vrste znotraj Cerkve, velik vpliv in o-blast nad denarnimi viri, tako važnimi za vatikansko gospodarstvo. Petrov naslednik pa jo bil na drugi strani popolnoma samostojen. kar se tiče obrambe vere, in
je marsikak kardinal in cerkveni knez izgubil svoj naslov, ker je v besedah preveč razžalil papeža. Carlin se je zleknil v naslanjaču in čakal nemiren na papeževe besede.
Začuden je bil, ko je zaslišal umirjeni glas v vsej odkriti ponižnosti :
„Kar ste povedali, je vse res. Še celo več, podali ste veren prikaz mojega mišljenja v tej zadevi. Res se vam zahvaljujem za vašo odkritosrčnost in da me niste z diplomatskim govorjenjem poskušali prepričati; nočem vas Knati, da bi ravnali proti lastni previdnosti. To vprašanje gotovo ni vprašanje vere ali cerkvenega nauka, je bolj zadeva osebnega prepričanja... in rad bi, da bi vidva bila z menoj istega mišljenja. Zdaj bomo najprej kosili, pokern vama bom pa nekaj pokazal. Sicer sta že prej videla, a morda Vama bo danes pomenilo čisto nekaj drugega."
Onazil je dvom in začudenje na obrazih obeh kardinalov. Prav nedolžno se je zasmejal: ,.Ne, ne, ni nikakega govora o zarotah, kot so jih noznali Borviievci. Sem se Pa marsičesa v Italiji naučil; važnih zadev ne moreš raznravljati s mraznim želodcem. Unam. da bo Goldoni nriznal, da sem vatikansko kuhinjo precej spremenil. Pa Pojdimo."
Jedli so skromno, a okusno v Zasebnih prostorih papeža Cirila. Razpravljali so o posameznikih in različnih zadevah in marsikakšno
intimnost iz krogov, v katere so spadali, so privlekli na dan. Bili so kakor člani mednarodnega kluba, v katerega je pristop dovoljen samo izbranim:	raztreseni
po vsem svetu, a vendar so bile klubske zadeve znane vsem in v katerem koli jeziku.
Ko so se dvignili od mize in se je Vatikan predal popoldanskemu počitku, si je Ciril nadel črn talar in oba gosta povabil v baziliko sv. Petra.
Malo turistov sc je vrtelo po cerkvi in nihče se ni zmenil za tri duhovnike srednjih let, ki so se ustavili ob spovednicah pri zakristiji. Ciril je pokazal na neko spovednico, kjer je na vratih bila pritrjena tablica z napisom: „Poljsko in rusko."
„Enkrat na teden pridem semkaj in dve uri presedim v spovednici, poslušajoč, kaj mi verniki pripovedujejo. Rad bi jih poslušal tudi v italijanščini, a žal ne poznam dovolj vseh dialektov. Vidva vesta, kaj vse se doživi v službi tega zakramenta: dobri prihajajo, slabi se drže v daljavi; včasih na se zateče opore iščoča duša, ki ji samo posebna vnema spovednikova more nakazati pot povratka k Bogu. In še velika loterija je, ko igraš s trenutkom in človekom pa plodovitostjo Besede, ki mora privreti iz srca. In v teh dušečih omarah, bi rekel, je vso bistvo vere: zaseben razgovor človeka s svojim Stvarnikom, med njima pa jaz kot služabnik človeka in Boga. Tamkaj, obdan od
najrazličnejših duhov, od klobas pa do zelja, sem, za kar sem bil posvečen: vzvišen preračuni j ivec, ribič ljudi, ki ne ve, kaj bo ujel in če bo sploh kaj ujel... Zdaj pa stopita semkaj.“
Namignil je strežniku, naj jih spremlja. Potem je oba kardinala prijel pod pazduho in ju povedel k stopnicam, ki so vodile k spovednici sv. Petra, nasproti sv. Petra, nasproti glavnemu Ber-ninijevemu oltarju. Šli so po stopnicah navzdol. Strežnik je odklenil železno pregrajo, ki je obdajala klečeči kip papeža Pija VI. Ko so duhovniki vstopili v grobnico, je za njimi zaklenil vrata in se spoštljivo oddaljil. Ciril je popeljal oba k temni odprtini, ki je vodila v vatikanske votline. 0-krenil se je k njima in pritajeno začel govoriti.
„Pravijo, da je tam spodaj grob ribiča Petra. Kadar me je strah ali pa tavam v temah, se zatečem semkaj k molitvi in vprašanju, kaj naj kot njegov dedič storim. Tudi on je bil preračuni ji-vec dobro vesta. Učitelj mu je izro-dobro vesta. Učitelj mu je izročil ključe nebeškega kraljestva. Sveti Duh ga je obdaril z modrostjo in jeziki, potem pa je mora! vsajati seme božje Besede, kjerkoli je bila primerna zemlja; o-stal pa je še vedno ribič in tujec v rimskem imperiju. Ni imel nobenih pravilnikov, niti cerkve ne, ne knjig, ampak samo živi evangelij. Živel je priklenjen na čas, ki ga je obdajal, ni pa smel dovo-
liti, da bi ga to omajevalo. Tega tudi jaz ne smem dovoliti. Se spominjata, kaj se je zgodilo Pavlu, ko je prišel v Atene med same filozofe in govornike in se znašel pred oltarjem neznanega bo. ga. Se spomnita, kaj je storil? Zakričal je z vsem glasom: „Možje, bratje! Kar vi častite, ne da bi poznali, jaz oznanjam!“ Se vama ne zdi, da je tudi Pavel bil svoje vrste preračuni j ivec? Ni se zatekal k pravilom ali kakšni zgodbici, tudi pomišljal ni dosti, ampak je vso svojo osebnost in poslanstvo posnel v besedi, ki jo je vrgel med množico. Ali ga ne razumeta? A v tem je čut vere, v tem je tveganost verovanja.“
Z jasnim obrazom se je zagledal v Carlina: ni mu hotel vsiliti svojega mnenja, a rad bi z njim razpravljal.
„Preden me je Vaša Eminenca prišla obiskat, sem taval v temah. Zdel sem se samemu sebi kakor nespametnež, ki hoče svojo norost razbobnati po vsem svetu. In to dejansko pridigamo; pomemben nesmisel, pri tem na računamo, da bo končno božji smisel.... “ V hipu mu je napetost odlegla in hudomušno se je nasmehnil.
„V ječi sem se naučil igrati in tudi ugotovil, da je vedno dobival tisti, ki svojih stav ni skrival. Dobro vem, kaj si obadva mislita; da hočem peljati Petrovo barko, kakor me bo pač pičilo. Če pa je veter najboljša božja pomoč in Njegove roke usmerja-
jo valove, ali bi lahko mogel varuje peljati barko? Odgovorita ttli! Ali je boljši način možen?“
Goldoni se je v ozkem prosto-ru nemirno premikal. Carlin se je togo držal in nepremično stal kakor skala. Potem je umirjeno dejal: „Morda je to vera, ki prelika gore, Svetost, in žal mi je, da mi ni bila dana v isti meri. Delovati pa moram po načelih naravne previdnosti. Zato tudi ne koreni pristati na to, da bi vodstvo zadev Cerkve slonelo na o-sebnem navdihu.“
Ciril se je še vedno smehljal, ko je odgovoril: „Vi ste me izvolili po navdihu, Eminenca, pa vendar ne mislite, da me je Sveti Duh zapustil ?“
Carlin se ni dal ugnati in je trmasto vztrajal na svojem gledanju.
„Tega nisem rekel, Svetost. Dejal pa bom: nihče nima zadostne osebne pojave, da bi se zmogel preleviti v vesoljnega človeka. Vi bi radi bili vsem vse, a nikdar 116 boste tega dosegli. Vi ste Rus, jaz sem Amerikanec, prosite pa naj bi za tega Kamcneva tvegal več, kakor bi za lastnega brata, če bi bil predsednik Združenih držav. Tega ne morem storiti.“
,,Potem," je Ciril do kraja toiren dejal, „potem vas ne bom Prosil, da bi to storili. Ne bom vas prosil, da bi karkoli tvegali.
Bom vam pa ukazal, da morate obiskati predsednika Združenih
držav in mu izročiti obe pismi, pa še tisto, ki ga bom jaz napisal. Če vas bodo vprašali za vaše mnenje, povejte, kar koli hočete, bodisi kot duhovnik, bodisi kot Amerikanec, v nobenem primeru pa ne poskušajte razlagati niti mojega gledanja niti Kame-neva. V tej obliki vidim edini načrt, da boste svobodno izpolnili svojo dolžnost nasproti Cerkvi in tudi svoji domovini.“
Carlin je zardel in preprosto dejal:
„Vaša Svetost mi je zelo naklonjena.“
„Naklonjen, ne bi dejal, pač pa logičen. Če verujem, da Sveti Duh preko mene in preko Kame-neva deluje, zakaj ne bi mogel tudi preko predsednika Združenih držav? Nikdar ni pametno zavreči misel o Vsemogočnosti. Sicer pa,“ je prijazno nadaljeval, „vaša opozicija mi bo celo zelo prav prišla. V njej bo zapopade-i.a vsa dobra volja Svetega Sedeža nasproti Združenim državam A-merike. Menim, da bi zdaj lahko skupaj nekaj zmolili. Od nas gotovo ne pričakujejo, da bomo vedno istega mnenja, kar previdnost zadeva, pač pa, da bodo naše volje popolnoma predane službi istemu Bogu."
Proti koncu julija, ko se je začel poletni beg iz Rima, se je Ruth Lewin spet znašla v oklepih živčne stiske.
Razvoj je bil vedno isti: ne-
popisna melanholičnost, občutek samote, zavest izkoreninjenosti, kakor bi jo v hipu prenesli na neznan planet, kjer njena preteklost ni nič pomenila, bodočnost pa je bila neznanka.
Najhuje jo je morila otožnost. Ruth je sicer bila po svoje nanjo že navajena, a vendar se je ni mopla otresti, ne zavestno pregnati ali ji ubežati. Pogosto jo je oblival jok. Ko so solze ponehavale, se je čutila prazno in brez občutkov. Ogledalo jo je pokazalo staro in razdrapano, na cesti je bila tujka in predmet zasmeha mimoidočih.
Napaka v njeni osebnosti, tako je mislila, je bila javna tajnost. Nemka po rodnem kraju, Judinja po krvi, ameriška državljanka in prostovoljna begunka v deželi sonca! Rada bi verovala, a je v istem hipu željo zavračala. Želela si je ljubezni, a se je zavedala, da je dati ne more. Z vso silo je visela na življenju, misel na smrt pa jo je preganjala'ob vsakem koraku.
Zdelo se ji je, da so ji vse nekdanje zveze v rimski družbi odpovedale. Kakor tujka se je gibala med njimi in na debelo trošila denar za telefonske razgovore s prijatelji v Združenih državah. Če poklicanega ni našla, je bila žalostna, če so se ji zahvaljevali za klic s skromnimi vsakdanjimi besedami, se je zdela sama sebi smešna. Strašila jo je misel na poletje v Rimu, ko bodo izumrle vse ulice in trgi.
A sredi težkega in svinčenega dne se ji je spet porodilo upanje. Pozno je vstala in se leno napravljala, ko je pozvonil telefon. Klical jo je Jurij Faber in ji povedal, da Chiare ni v mestu, njemu pa je dolgčas. Rad bi jo povabil na večerjo. Ruth je nekaj časa pomišljala, potem pa povabilo sprejela.
Kratek razgovor jo je zbudil k življenju. Hitro je naročila uro pri frizerki in si šla kupit novo obleko. Potrošila je več, kot bi smela. Kupila je rože, da bi okrasila stanovanje, in steklenico whi-skyja za Fabra. Ko jo je ob osmih prišel iskat, je bila vsa iz sebe, kakor ob prvem takem povabilu.
Jurij se je postaral, je pomislila, hrbet se mu je malce upognil in več sivih las je imel. Bil pa je eleganten, kot vedno, z na-geljem v gumbnici jn s smehom na ustih. Poklonil ji je šopek vijolic in ji poljubil roko po rimski navadi, potem pa otožno dejal, ko je dekle pripravljala pijačo: „Na jug bom moral iti zaradi Calitri-ja. Chiara sovraži poletni Rim, Antonellijevi so jo naprosili, naj bi jih spremila v Benetke. Za mesec dni so najeli hišo na Lidu. .. upam, da se jim bom kasneje lahko pridružil. Medtem sem se pa že odvadil samskega življenja,“ je pripomnil z zmedenim nasmehom. „Ti si mi pa dejala, da te lahko kličem."
„Prav vesela sem, da si me klical, Jurij, tudi jaz nisem navajena življenja v samoti."
„Nisi huda?“
„Zakaj pa naj bi bila? Nočen Pohod s starešino inozemskega tiska je doživetje za sleherno dekle. Vzemi, tukaj je tvoj whisky.“
Nazdravila sta si in začela z Uvodnimi besedami prihajajočega razgovora.
„Kje bi pa rada večerjala, Ruth? Ti je kakšen kraj posebej všeč?“
„Kakor želijo gospod.“
„Ali bi rada miren prostor ali bučnega?“
„Veselega, lepo prosim. Moje Življenje je že itak bilo zadosti udrno zadnje čase."
„V redu, pa še to mi povej: bi bila rada Rimljanka ali turistka v Rimu?“
„Rimljanka, se mi zdi bolje.“
„Sijajno, primeren prostor Poznam onstran Tibere. Je dosti ljudi in precej živžava, je se pa odlično. Imajo kitarista, enega uli dva pesnika, pa nekoga, ki Portretira na mizne prte.“
„Zapeljivo je vsekakor.“
„Včasih mi je bil tisti kraj Zelo všeč, nekaj časa pa že tam Pisem bil. Chiari takšno okolje ni všeč,“ je zardel in se igral s kozarcem, „obžalujem, da sem se tako izrazil.“
„Dogovoriva se nekaj, Jurij."
Faber jo je hitro obletel z
očmi.
„Kaj naj bi se dogovorila?“
„Nocoj nobena stvar ne bo na-fobe. Povedala si bova, kar čutiva, storila, kar bova hotela, po-
tem bova vse pozabila, brez obveznosti, obljub in oproščen ja.. . Čutim, da bo tako najbolj prav.“
„Tudi jaz, Ruth, pa se ti ne zdi neke vrste nezvestoba?“
Ruth se je nagnila k njemu in mu požugala s prstom: „Ne misli več kot na en sam korak!“
„Poskusil bom... Zdaj mi pa pripoveduj o sebi. Kaj si delala ves ta čas?“
„Delala? Delala z mojimi Judi, sprašujoč se vedno, zakaj pravzaprav opravljam to delo."
„Ali ne veš?"
„Včasih samo. Druge krati nima smisla.“
Dvignil se je in zavrtel ploščo, s katere se je oglasila napolitanska pesem. Ruth se je zasmejala: „Judovska občutljivost, boš dejal, se ti ne zdi?“
Faber se je nasmehnil in se prvič lagodno zleknil v naslonjaču. „Kdo pa zdaj gleda na drugi korak? Všeč mi je pa ono o občutljivosti.“
„Takšna je pač moja jidiš narava. Udari iz mene, kadar sc ne pazim.“
„Te skrbi?“
„Včasih.“
„Zakaj ?“
„To je dolga zgodba in zdaj ni pravi trenutek, da bi jo slišal. Končaj whisky, potem pa me popelji na sprehod, spremenjeno v Rimljanko za nocojšnji večer.“
(Bo še)
Terska praksa v Španiji
Najnovejše špansko raociološko poročilo pravi, da v Španiji izpolnjuje svoje verske dolžnosti 74% ljudi višjih krogov, 68% ljudi srednjega sloja, 61% delavskega sloja in 52% ljudi ubožnih slojev. Španija je med prvimi državami Evrope glede verskega življenja.
Prevelika samostojnost
Dvanajst mladih redovnic kongregacije „Boccone del povero“ (Zavetje ubogih) je izstopilo in odšlo v Severno Italijo, v Turin, kjer bodo pomagale duhovfiikom-delavcem po tamkajšnjih tovarnah. Izstopile so iz svoje družbe, ker so uvidele, da ne morejo spremeniti vzgojnih načinov v družbi, če je v njih pravega duha in na drugi strani okostenelost redovnih vzgojnih pravil, je na mentu
njih samostojnost. Pri novi odločitvi pa bodo brez dvoma mlade redovnice potrebovale še globljega duhovnega življenje za stanovitnost in uspeh pri novem načinu apostolskega delovanja.
Po papeževem pozdravu
Dva italijanska duhovnika sta dobila dovoljenje za obisk Kitajiske. Pripeljala sta se z letalom iz Pakistana in pristala v Kantonu. Po dvanajstih letih sta prvič katoliška duhovnika mogla prestopiti kitajsko mejo. To se je zgodilo nekaj dni p > pozdravu, ki ga je Pavel VI. naslovil vsem Kitajcem pri svojem obisku v Hong Kongu.
Žena enaka možu
Narodna zveza ameriških redovnic (1.800 članic) se je obrnila do ameriških škofov s posebnim pis-
rtiom, v katerem se zavzemajo za da bi y katoliški Cerkvi podeljevali mašniško posvečenje tudi primerno usposobljenim ženam, ki to Selijo. Pravijo, da ni ne bogoslovnega ne sociološkega ne biološkega razlo-Sa za delitev tega zakramenta zgolj
moškim.
Zastopniki islama y Rimu
'Pred nekaj meseci je prišlo v Rim šestčlansko zastopstvo velikega sveta za islamske zadeve v Kairu (Egipt) pod vodstvom Mohameda ^evfika Oveida. Sestali iso se z zastopniki sv. sedeža. "Razpravljali so 0 zadevah verskega in kulturnega
značaja.
žene pri oltarju
„Akcijska skupnost za žensko sodelovanje z odgovornostjo v katoliški Cerkvi“ zahteva od papeške kongregacija za bogoslužje ukinitev Predpisa, da ženske ne smejo biti med božjo službo pri oltarju. „Žen-ska ni noben laik druge vrste in ni-kak tujec v cerkvi,“ pravi pismo nemške zveze v Mainzu, naslovljeno na kongregacijo za bogoslužje.
Sklep osmine za enotnost
Med letošnjo molitveno osmino zn edinost kristjanov so zastopniki katoliških, protestantskih in adven-tističnih verskih skupnosti naredili ta Praktični sklep, da bodo skupaj pre-
vajali sv. pismo v domači jezik države Ruanda. V ta namen rso tudi organizirali vse denarne nabirke med molitveno osmino za založbo in natis te skupne izdaje celotnega svetega pisma.
Važnost romarskih krajev
Od leta 1870 do lanskega leta je obiskalo Marijino božjo pot v Lurdu (Francija) skoraj 70 milijonov romarjev.
Velika pomoč Paragvaju
Urad za Mednarodni delovni razvoj je podaril jezuitski univerzi v Georgetownu (Z>DA) 2,400.000 dolarjev za zgradbo in vodstvo središča za socialne študije v sklopu katoliške univerze v Asuncion (Paragvaj).
Smrt velikega klasika
Konec januarja 1.1. je umrl v Vatikanu kardinal Antonio Bacci (85 let). Bil je največji poznavalec in zagovornik latinščine v Vatikanu. Pod tremi papeži je spis oval v latinščini večino papeških govorov in dokumentov. Za kardinala ga je imenoval Janez XXIII. leta 1960.
Skupna izdaja koncila
Ob začetku letošnjega leta je izšel prvi zvezek koncilskih aktov 2. vatikanskega cerkvenega zbora. To uradno izdajo pripravlja arhiv tega koncila in bo imela 18 zvezkov.
Birmovanje v ljubljanski nadškofiji v letu 1971. Nadškof dr. Pogačnik bo birmoval: 25. aprila: Tržič, Kovor; 2. maja: Naklo, Podbrezje; 9. maja: Mengeš, Lom; 16. maja: Križe, Duplje; 23. maja: Kranj, Predoslje; 30. maja: stolnica, Kokrica; 6. junija: Šenčur, Predvor; 13. junija: Smlednik, Zapoge; 20. junija: Cerklje na Gorenjskem, Velesovo; 27. junija: šmartin, Primskovo; 29. junija: šenturška gora; 18. julija: Jezersko, Kokra; 25. julija: Goriče, Trstenik.
Pomožni škof dr. Lenič pa bo birmoval 18. aprila: Dobrnič, Sela-šum-berk; 25. aprila: Žužemberk, Šmihel pri Žužemberku; 16. maja: Krka, Zagradec; 23. maja: Ambrus, Ajdovec; 30. maja: Šmartno pri Litiji, Sava; 6. junija: Litija, Mavčiče; 13. junija: Dol pri iLtiji, Polšnik; 20. junija: Ribnica, Kresnice; 27. junija: Vače, Hotič; 29. junija: Primskovo na Dolenjskem; 4. julija: Besnica, Trboje; 11. julija: Štanga, prežganje; 18. ju-
lija: Janče, Javorje pri Litiji; 12. septembra: Sv. Gora pri Litiji.
Umrl je 1. februarja 1971 na Igu
Anton Bergant, župnik in dekan na Igu in isoupravitelj župnij Golo in Tomišelj, star 66 let.
Število ljubljanskih bogoslovcev.
Ljubljanska nadškofija ima sedaj 134 bogoslovcev (104 v semenišču, 24 pri vojakih, 6 v inoemstvu).
Vebrov zlati doktorat. 14. decembra 1970 so v Gradcu (Avstrija) na filozofski fakulteti podelili slovenskemu filozofu prof. dr. Vebru zlati doktorat.
Bogoslovna fakulteta ima letos 359 slušateljev. Iz vseh treh slovenskih škofij je letos na teološki fakulteti vpisan 201 slušatelj. Na fakulteto pa hodijo tudi slušatelji redovniki: frančiškani, salezijanci, minoriti, kapucini in cistercijani, katerih je letos 80. Teologijo študira tudi nekaj redovnic. Tako ima teološka fakulteta v Ljubljani letos 302 slu-
šatelja. V Mariboru je pa 57 mariborskih slušateljev.
Prešeren in krščanstvo. V netijo, 7. februarja, so poslušali na Teološki fakulteti v Ljubljani predavanje prof Alojza Rebule „Preše-ren in krščanstvo“. Predavatelj je sPet presenetil, pa ne samo s svojim Načinom, ampak tudi z vsebino. Od-kril je drugega Prešerna, kot smo ga Poznali doslej. Odkril je večjega, neprimerno bogatejšega in do globin bitja človeškega Prešerna — zato pa tudi kristjana. Prav nič ni tvegal, b° ga je smelo primerjal ali poista-v'l eelo nad Goetheja, Danteja in
^eopardija.
Priprava na veliko noč. V središčnih ljubljanskih cerkvah: stolni-ca: vsak petek v postu ob sedmih Zvečer (škof dr. Lenič); frančiškani: Vsako soboto v postu ob sedmih zve-®er (kaplan J Marolt); sv. Jakob: Vsako nedeljo v postu ob petih popoldne (kaplan Marolt). •*
Naklada verskega lista „Družina“
b' ga izdajajo slovenski škofje in izbaja v Ljubljani, se vedno bolj ve-ou. List izhaja dvakrat na mesec. V preteklem letu so ga tiskali v 1.10.000 izvodih. Uprava računa, da se bo v tom letu število naročnikov dvignilo
140.000.
Zanimiva razstava. V Slovenskem šolskem muzeju (nekdanje Marija-Pišče na Poljanski cesti) v Ljubljani s° v februarju odprli razstavo žen-sbo šolstvo in delovanje učiteljic na Slovenskem. Razstava skuša pravič-P° prikazati tudi vlogo ženskih sa-
mostanov za dekliško šolanje na Slovenskem. Najrstarejši znani podatki o šolanju deklet se nanašajo na samostan dominikank v Velesovem na Gorenjskem. Dobro je prikazano šolsko delo uršulink, šolskih sester iz Maribora in notredamk. V Ljubljani so uršulinke 1. 1703 odprle najprej notranjo, nato pa še zunanjo dekliško šolo. Polnih 170 let ni bilo razen njihove v Ljubljani nobene javne dekliške šole. V Gorici so uršulinke odprle dekliško šolo že 1. 1672. šolske isestre so pa v Mariboru začele z javno dekliško šolo leta 1864.
'IVžaška
S koncertom božičnih pesmi se je 24. januarja v ljubljanski stolnici predstavila Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Za prvi tovrstni koncert je vladalo med Ljubljančani veliko zanimanje. Privabila jih je božična pesem, privedla pa tudi ljubezen do zamejskih Slovencev. Zbor je štel 100 pevcev. Dirigent je bil Janko Ran. Po koncertu je stopil pred mikrofon nadškof dr. Pogačnik in se pevcem za doživetje iskreno zahvalil. Izrazil je veselje, da se tržaški skladatelji in pevci trudijo, kako bi ohranili zaklade naše cerkvene pesmi in kako ustvarjajo tudi nove skladbe, primerne za pokoncilsko bogoslužje.
Benečija
Sedmi „Dan emigrantov“ je bil v Čedadu. Pobudo za prireditev dajejo prosvetno društvo „Ivan Trinko“ v Čedadu in zavedni duhovniki beneških slovenskih far in ljudje sami.
v__________________________y
ŽUPNIK GREGOR MALI
Na god sv. Gregorija, 12. marca, je dopolnil 70 let svojega življenja župnik Gregor Mali.
Iz vasi Znojile, župnija Sela pri Kamniku, ga je Bog v svoji previdnosti, ki vse ureja, vodil v Ljubljano, kjer ga je 29. junija 1927 škof Jeglič posvetil v duhovnika. Kojt kaplan je deloval v Žužemberku in na Vrhniki. Leta 1935 ga je škof Rož-
man imenoval za župnika na Ajdovcu, v kraju velike duhovniške sreče in nemajhnega trpljenja. Tam je namreč iz leta v leto ustvarjal lepo farno skupnost, tam je doživel porušen je farne cerkve, župnišča in prosvetnega doma. Iz Ajdovca je šel kot begunec v Ljubljano, od tam pa na Koroško in v Argentino.
V Argentini že dolgo vrsto let sodeluje v slovenskem dušnem pastirstvu. Dalj časa je upravljal tudi slovensko farno občestvo v San Martinu pri Buenos Airesu. Ves čats pa neutrudno sodeluje pri naši reviji.
Številne njegove pesmi so uglasbili razni naši komponisti. Nekatere so postale splošno znane.
Gospodu župniku Maliju kliče zato naša revija: Na mnoga leta v vinogradu Gospodovem.
Smrtna nesreča Jožeta Pozniča
10. februarja je slovensko skupnost v Argentini zadela težka nesreča. V Bariločah se je smrtno ponesrečil g. Jože Poznič in njegov 17-letni nečak Janko Prešeren.
Par dni pred svojo smrtjo tse je odpeljal s svojo družino na počitnice v Bariloče. Tam je najel majhno letalo, da bi z njega slikal bariloško pogorje za izdelavo panoramskega reliefnega zemljevida. Letalo je iz neznanih vzrokov padlo na tla in Poznič in njegov nečak Janko ter pilot so bili v trenutku mrtvi.
Pokojni Jože Poznič je Visa leta veliko deloval v slovenski skupnosti. Deloval je v FZ, v verskih organizacijah, pisal v Mladinsko vez, pre-
dava], učil v srednješolskem tečaju Zemljepis in bil lani razrednik zadnjega letnika.
bil je nadarjen in razgledan, glo. bokoveren in zaveden Slovenec, odločen protikomunist ter dober člo-Veb, ki je vsakega osvojil. Zato je njegova nenavadna ismrt težko pri-zadela ne le njegovo družino, tem-Več vso našo skupnost v Argentini. Zapušča ženo go. Alenko, otroke: očeta.
^''užabna prireditev DŽ
V nedeljo, 31. januarja, je bila na Pristava v Castelarju vsakoletna 'fružabna prireditev naše revije. Udeležilo se je je izredno veliko rojakov, mi* pol dvanajstih je začel s sveto niašo msgr. Anton Orehar, odgovorni urednik DŽ. V mašnem govoru ■ie razvijal misli o časnikarju, njegovem delu in poslanstvu. Maša je nla na prostem.
bo skupnem kosilu se je v popoldanskih urah začel tsrečolov in na-kradno žrebanje, ki se je podaljšalo do poznega večera, številni obisko-Valci so znova gmotno in moralno bodprli nag verski tisk.
Zaključek počitniških dni
Ob koncu počitniškega tečaja so aa Pristavi, v Našem domu v San ' ustu in v Slomškovem domu priredili sklepne prireditve, kjer ie mladina pokazala, česa se je naučila.
Razstave ročnega dela, petje in raj"nje ter druge igre so pokazal", da so naši otroci prebili počitniške dneve priletno in da so se obenem budi marsičesa naučili.
Začetna šolska maša
V	nedeljo, 7. marca, je bila v Slovenski hiši za začetek letošnjega šolskega leta sveta maša, ki jo je daroval delegat msgr. Anton Orehar. Udeležile so se je vse naše oisnovne šole s svojimi zastavami. Veliko dvorano so otroci in njihovi starši povsem napolnili.
Po sv. maši je bila v dvorani pravljična igra V kraljestvu palčkov, ki jo je z otroci pripravila gdč. Anica Šemrov, ki je ob koncu igre prejela v priznanje in zahvalo lep šopek.
Slovenska šola bo po krajevnih domovih vsako rsoboto do začetka decembra.
Skavtsko taborjenje
V	februarju so prebili 15 dni na letnem taborjenju slovenski iskavti iz Buenos Airesa. Letos so taborili v Jauregui. Dneve so preživljali v stiku z naravo in po naprej določenem dnevnem redu.
Veseloigri v Slomškovem domu
Za pustne dni je ga. Ema Kessler-Rlejčeva s svojo igralsko skupino naštudirala dve kratki veseloigri g. J. Vombergarja:	Imenitni ženin m
Čudni snubci, ki ista izzvali veliko smeha.
Nove osvojitve naših planincev
Sl ovemsko-argent inska odprava na Celinski led je v januarju osvo-ji’a tri nove, odslej še ne dosežene vrhove v južnem pogorju gorskega sklona Mariano Moreno. Odpravo je vodil ing. Jure Skvarča.
sUvensi
)»• &V6lU
Italija
Klarentiniski pater Frana Husu je prevedel v italijanski, jezik novi Slomškov življenjepis, ki ga je pripravil prelat Franc Hrastelj v Mariboru. 'Novi življenjepis je pisan posebej z namenom, da bi pospešil postopek Slomškove beatifikacije. Predložili smo ga kongregaciji za svetniške postopke (Pro Causis Sanc-torum), da obenem zaprosimo dovoljenje za tisk (imprimatur). Kon-
gregacija nam je o življenjski podobi škofa Slomška izročila sledečo oceno, katero je napisal eden izmed teologov-cenzorjev, ki jih ima sveta kongregacija za podobne primere.
„Pazljivo in skoraj v eni sapi sem prebral 369 strani življenjepisa v strojepisu.
Gre za lepo in spodbudno podobo škofa in pravega apostola, ki je močno pomnožil darove milosti in razumnosti, ki jih je prejel v začetku. Od nedolžne in čiste mladosti, ki sta jo utrdila uboštvo in žrtev, do resne in trdne semeniške vzgoje ter do vnete in goreče dejavnosti v različni in mnogovrstni duhovniški službi in v šestnajstih letih škofovstva, ki je bilo vise njegovo življenje do smrti neprestano izpopolnjevanje v pobožnosti, učenju in modrem poučevanju, v gojenju vseh kreposti; med vsemi je bil prvi v dobrem zgledu ter v bistn in delavni dušnopastirski službi, posebno z besedo in s tiskom, da bi ni docela zaslužil pohvalo, ki jo je zapisal Manzoni v 22. poglavju (romana „Zaročenca“) o kardinalu Fe-deriku Borromeu.
Življenje škofa Slomška zasluži, da ga poznamo, občudujemo in posnemamo; zato smo lahko zelo hvaležni g. patru Husuju CMF, ki je prevzel nase nelahko hreme, da je oskrbel italijanski prevod.“
Anglija
V tednu „krščanske edinosti“ smo se tudi spomnili, da živimo v deželi, kjer je veliko različnih krščanskih veroizpovedi. Za edinost smo mo-
lili pri maši, ki jo je daroval m/sgr. Ignacij Kunstelj v soboto , 23. januarja, v župni cerkvi na Midland Road. Po maši smo imeli družabno prireditev v „baraki“, kakor imenujemo mali dom, kjer se zberemo od časa do časa.
Belgija
V soboto, 1. maja t. L, bo v dvorani „Familia“ v Gilly-Haies že 18. tradicionalna „Slovenska prireditev“, ki privabi vsako leto veliko število naših rojakinj in rojakov iz vse Bel-Rije.
Francija
Skupno (slovensko romanje v Lurd ko od 5. do 10. julija 1971.
Nemčija
Na IViirtemberškem r.ta v letu 1970 slovenska duhovnika krstila 70 novorojenčkov, poročila pa 36 parov, inieli so tri smrti. Slovenske maše so imeli na 16 različnih krajih. „Naša inč“ je vsak mesec v 1200 izvodih hodila med naše ljudi. Tradicionalnih Prireditev se je udeležilo okrog 4.500 ijudi. Oktobra no pričeli s slovensko *obotno šolo v Esslingenu, za katero Sfi je javilo 14 otrok.
Kanada
Župnija Brezmadežne v Novem ^orontu je zelo razsežna, saj ne zajame le zapadnega torontskega pred-
mestja, ampak še toliko drugih trgov in vasi, ki se razprostirajo med Torontom in Hamiltonom in se vanje selijo Slovenci iz Toronta v vedno večjem številu. Če se bo rast te župnije v tej meri kot zadnja leta nadaljevala, bo to v petih letih največja slovenska 'župnija v Kanadi.
Slovenska Koroška
Dr. Franc Cigan je umrl v torek, po hudi bolezni. Rajni je bil eden izmed tistih, ki so dolga leta odločilno posegali v življenje Slovencev na Koroškem in <3 svojim delom mnogo pripomogli k verski in narodi ohranitvi koroških rojakov.
Rajni dr. Cigan je bil rojen 18. septembra 1908 v Žižkih pri Lendavi. V duhovnika je bil v salezijanskem redu posvečen leta 1935. Deloval je kot vzgojitelj v raznih zavodih in šolah, od leta 1957 pa je poučeval kot profesor petja in glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu.
Slovenci na sinodi
Na sinodi celovške škofije, ki se je lani decembra konstituirala, zastopajo Slovence v predsedstvu kanonik Filip Millonig in dr. Vinko Zwitter. Centralni komisiji sinode poleg omenjenih dveh pripadajo od slovenskih „sinodalov“ še: msgr. dr. Janez Hornöbck, župnik Avgunt čebul in dr. Valentin Inzko. Prvo zasedanje sinode bo od 23. do 27. novembra.
el'M kov* ««o živli lat vida
c

UVODNIK	Navadil sem se na to ....... 19Ü
SODOBNA	Pismo za leto 1971 ................. 19t
VPKAŠANJA	Pesnica o Jezusovem spočetju in rojstvu ..	J04
Nekaj neverjetnega ................... Zli
Za ozdravljenje javne dostojnosti .... 212
Vprašujete — odgovarjamo ............. 240
' BOGOSLUŽJE	Nenavadni teden v letu............... 200
Molitveni namen...................... 208
Kristus: naša pot ................... 21<>
IZ ŽIVLJENJA	Zaton papeške države ................ 209
CERKVE	Nauk sv. Terezije in sv. Katarine ... 220
RAZNO	Dve življenji ........................... 199
Afrika najbolj zamotana celina............... 215
Astronavti .................................. 219
Cerkev na Kubi .............................. 22J
V DRUŽINI	Velika noč ............................. 224
Tudi mi smo nekoč bili mladi ........... 226
Kako vzgajati k resnicoljubnosti ....... 229
Naši problemi .......................... 231
ZA MLADINO	Dnevnik mladeniča iz Prena ............ 233
Moja zgodba............................ 235
Mladinska pošta ....................... 238
ROMAN	Ribičeve sandale........................... 241
NOVICE	Svetovne novice .............................. 248
Novice iz Slovenije .......................... 250
Med nami v Argentini.......................... 252
Slovenci po svetu............................. 254
Leto XXXVIII	A|»ril 1971
Številka 4	Abril XV 4
..Duhovno življenje'’4
je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor.
Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Rarnon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
Registre de la Propiedad Intelectual No. 843.9C6.
Tiska Vilko s. r. 1., Estados Unidos 425, Buenos Aire::, Argentina.
Poverjeniki:
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Rainon Falcon 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA.
Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA.
KANADA: Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada.
TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia.
ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorzia, Italia.
AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Naročnina:
Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah znaša pesov 34.—; v ZDA in Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800 lir; drugje protivrednost dolarja.
Denarna nakazila na naslov:
Antonio Orehar, Rarnon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.
NASLOVNA STRAN „Duhovnega življenja“ in „Božjih stezic“ ter stalna zaglavja: Jožejka Debeljak žakljeva.
&