JugosSavii
60 vinarjev.
■Nana
"Posamezna Številka
: entità ttesus.~*
teto i i K 80,w*i-tk?^i
6Ö.—
samezna Številko
Štirih straneh 00 v.
m L upravaišlvo: Koroška ulica -( Vi*. — Telefon št 220. M;
toserai! ali oznanile
,4n se računajo po K L
< ìsÉgl od enoredae peiitvrsi ^0^ pn večkratnih oznanii« ------------ popUSt	—$
„straža** izhaja v pea?j ddjek m petek popolili Rokopisi se ne wzfcitÉ
P uredništvom p
Meod^fsett političen Ust za slovensko tyndshro.
28. številka.
OM1MRMHM
Maribor, dne 17. marca 1920.
Letnik XI h
Plebiscit in intemaciojnala na Koroškem.
(Poročilo iz Koroške).
Prešnja vlada ali Narodni svet sta poslala pred mesci na Koroško socijalista Juharta iz Šiške, da bi deloval jugoslovanskem smislu bolj v hidustrrjelnih krajih Koroške, kjer prevladuje internacijonalai Vendar, kakor moramo žalibog beležiti danes, jo Juhar « ♦ovo javno delovanje koroškemu plebiscitu v naš dobrobit veliko več škodovalo nego. pa koristilo. Kako pa tudi? Saj je ta najeli agitator izjavil sam, da ne prizna ne Narodnega Sveta in nobenih mej, ker je in-ternacijonalec, ki ho deiovai v prvi vrsti za svojo so-cijalističuo stranko, ki ne pozna narodnosti.
Ravno v času političnega premirja,, ki bi naj trajalo do končanega plebiscita, je delal ta zagrizeni jnternacijonalec očito strankarsko politiko. Politično premirje Koroške ni izrabljal Juhart samo v iudustri-jelnih krajih, kjer je našel svoje pristaše, ampak prirejal je fudi v izključno kmetskih občinah socialistične shode, na katere je vabil ljudstvo z nemško tiskanimi letaki. Celo sam je nastopal v čisto slovenskih občinah z nemškimi govori.
Vsled tako drznega nastopa tega od prejšnje vlade najetega inter n aci j on al isti či ) e g a agitatorja je zavladalo mod narodnim koroškim prebivalstvom veliko ogorčenje in razburjenje. Radi tega Juharta so pri -hujale na Narodni svet od Arseh strani razne pritožbe, v katerih se je opozarjalo na dejstvo, da se je svojčas sklenilo, da pozna Koroška le edno stranko, in ta je slovenska. Opustiti se mora pa na Koroškem vse, kar bi motilo politično premirje. Na Koroškem se naj deluje naprej na podlagi starih, že obstoječih političnih organizacij, naj se pa nikar no ustanavlja novih.
Vse te nadstrankarske sklepe Narodnega sveta jo preobrnil internacijonalee Juhart s svojim strankarskim nastopom. V kakem smislu je nastopal Ju -hart na Koroškem, je razvidno iz njegovih javnih zborovanj, iz katerih podamo nekaj fakiov:
Na Juhartovem zborovanju v Velikovcu se je vpilo: „Wir protestimi gegen die widerrechtliche Besetzung von .Völkermarkt!“
Pa shodu v Kamenu je kritiziral Juhart državni ustroj Jugoslavije in govoril naravnost proti državi. Po shodu so govoričili, socijalisti p Saj sami zmerjajo čez Jugoslavijo, mora. že slaba presti tej Jugoslaviji. V Sinči vasi je vlekel Juhart na javnem shodu čez farje in dr. Korošca, ki je naročil iz ’Av -strije dva vagona rožnih vencev in sedaj no vedo v Beogradu kam s to robo. Cela Koroščeva prehranjevalna politika,1 je obstojala v nakupu teh rožnih ven -cev.	&
V Železni Kapli je la socijalist na shodu naščuval družino zoper gospodarje. Navdahnil je hlapce in dekle za 8 urni delavnik. Naslednjega dne se jo branila družina prestopiti prag hleva zvečer po 6. uri.
S takim postopanjem je razburkal Juhart zavedno in
dobro kmetsko ljudstvo do skrajnosti, ker je našuntal družino zoper; gospodarje v krajih, kjer so vladale do njegovega prihoda one blažene — patrijarhalično raz mere med družino in gospodarji.
Kmetskemu ljudstvu na Koroškem je začelo presedati tako brezobzirno postopanje drznega internaci-jonalca pod vladno zaščito, pomagala si je samo. Ko je prišel ta agitator na shod v Debrlovas, se je zbralo nad 500 kmetov in kmetic in so shod razbili. Cez nekaj dni pa je hotel zopet prirediti Juhart shod v Dobrlivasi v kaki gostilni. Pa nobeden, niti nemšku-tarski gostilničar mu ni hotel dati na razpolago gostilne.
Ko so pa zvedeli kmetje iz Podjunske doline, da namerava Juhart nadaljevati svoje narod hujskajoče shode po čisto kmetskih občinah, so odposlati na Narodni svet deputacijo županov in načelnikov krajevnih odborov z grožnjo, da bodo napravili kmetje konec tem Juhartovim shodom z brali talno silo, ako vlada ne prepove temu hujskaču zborvanj
Od tega časa se m upal Juhart več nastopati v kmetskih^ občinah, pač pa je nadaljeval svojo soci-jalistično gonjo v Guštanju, Velikovcu in na Reber -ci.	,
Vsebina vseh Juhartovih govorov jo obsegala navadno zmerjanje čez vero, Cerkev in farje. Glede Jugoslavije je govoričil javno: „Jugoslavia ist eine
fi p mnVra 1: «ri h fi S p.li a i n mnn a f-a In ! n	Sarini sicer ìmàlÙO
demokrati sche Seheihrnonorchto. kralja, pa če ta kralj ne bi uganjal, pa ga lahko zapodimo. Kot agitator na Koroškem je nastopa' ta iz -raziti internacijonalee drzno in so kazal nekacega nadgouvernerja Koroške. V svoj stranko je sprejemal vse največje lopove, ki so so zatekli k njemu. Vsi Nemci in nemškutarji po Koroškem so se vpisovali v socialistično stranko, samo, da se lažje pvr.steje gibljejo in tem lažje prirejajo protidržuvne sestanke. Se je že zalotilo te socijalističke tiče, pri naravnost pro tidržavnih sestankih, a so se izgovorili, češ, da zborujejo kot Jugoslovanska internacionala.
Konečno je prišel koroški Narodni svet do prepričanja, da je socialistična propaganda na Koroš -kom za plebiscit dokaj škodljiva m se je izrekel zoper nadaljna zborovanja internacijonalca Juharta. Koroški naši in zavedni kmetje pa naravnost zahtevajo z vso odločnostjo, da se odpokliče tega hujskača s Koroške v Šiško, kjer naj hujska naprej svojo domače inlernacijonalistično backe ne pa pošteno in narodno mislečih koroških k meh v. Pričakujemo, česar ni storil demokratski narodnjak dr. Žerjav, ki je pripustil Juhartove hujskanje, ki so toliku manj škodovale koroškemu plebiscitu, to bo štorij sedanji predsednik dr, Brejc, kateremu jo usoda Koroške bolj pri srcu kot je bila Žerjavu, Sedaj pa še naj pride kateri demokrat in trdi: Žerjavovo vladno saraodržtvo je baziralo na narodnem temelju!
Za narodno obrano.
Po viharnih letih polnih bojev in trpljenja je fh:.«, da se pričenjamo zopet oddajati mirnemu in stvarnemu delu. Sedaj je prišel tudi čas, da pričenjamo posvečati našo pozornost delu, ki je mod vojno skoraj popolnoma zaspalo — a to je, n a » o d na o-brana.
M treba mislili, da je sedaj narodno obrambeno delo končano, narodni cilji doseženi in narodno o-Imambna društva postala nepotrebna. Ravno obratno. Narod io obrambno delo bo i sedaj moralo zadobiti sicer drugačno lice, ubrati bo moralo novo smer, a ne bo smelo prenehati, obratno:, moralo se bo poglobiti in razširiti.
Narodno obrambna društva so imeli tudi pred voisko vsi veliki in mogočni narodi. Ne govorimo o laški organizaciji „Dante Alighieri“ ali pa „Trentino e Tiieste“, ki niso bili narodno obranih ni, ampak izrazito narodno napadalni. Omenim samo mogočno . francosko društvo za podpiranje! francoskih interesov in francoskega jezika v tujini. Podobna društva so :-meli tudi vsh drugi velik; svetovni narodi.
Tudi mi potrebujemo nujno močne narodno o - 1 brambno organizacije za podpiranje naših narodnih .. in kulturnih interesov v tujini. Velik, del naših roja-I
lov bo ostal pod tujim gospodstvom. Novi gospodarji jim bodo odvzeli vse politične svoboščino, gledati moramo, da ohranijo vsaj svoj materini jezik, svoje šege in navade in da> se zamorejo gospodarsko vzdrževati na rodni grudi. No predstavljajmo si, da bomo zamogli storiti zanje veliko, toda tukaj jo vsako če prav majhno delo ogromnega pomena. Videti morajo, da imajo'v naši svobodni državi brate, pri katerih najdejo razumevanje in oporo.
Organizacija se; mora torej zanimaii za podjar’ mijene brate in jim po možnosti pomagati v njihovem boju. Toda njen delokrog bo veliko širši. Pomisliti je treba, da stopimo sedaj kot samostojen narod v svet. Meje se bodo odprle, promet se bo razvii, naši ljudje bodo veliko bolj zahajali v tuje kraje, .taker doslej. Ze pred vojno je na tisoče in tisoče naših ljudi, zlasti deklet, hodilo v Egipt, kjer so luli od nasi popol -noma zapuščeni in pozabljeni. O izseljevanju'v Severno Ameriko je znano, kako se je vršilo. Stara domovina ni pomagala tem izseljencem skoraj čisto nič. Kako oporo so pa dobivali, pri avstrijskih konsular-nih zastopstvih, je znano. Imeli smo tud' močne na -selbine po Južni .Ameriki, Avstraliji, cel) v .lužit». A-Iriki, imeli smo jih seveda predvsem po različnih
nemških krajih: v Gradcu, na Dunaju, na Vestfalskem, v Pragi, v Budapešti in po najrazličnejših dru-gib velikih mestih in obrtnih i rajih.
Prepričani smo, da bo diplomatično in konzu a Jarno zastopstvo naše države v tujini za naše ljudi boljše, kakor, je bilo pa poprejšnje avstrijsko. Toda uradno zastopstvo ne moro vsega. Treba bo tudi mo-Orne organizacije v domovini, ki bo ščitila koristi na-i šib' izseljencev,v tujini, jim nudila oporo in ognjišče*
Slednjič je treba organizacije tudi v državi sarai, ki bi bila kot neke vrste kristalizacija narodne misli in j ognjišče narodnega idealizma.
Društvo „'Jugoslovanska Matica'", ki se bo o« snovalo dne 21. t. m. v Beogradu in po celi državi, hoče biti taka osrednja narodno obrambna organizacija, ki bo branila naše narodne in kulturne zadeve v tujini. Društvu s takimi cilji ne more biti načelo -ma nasproten nikdo, vi prvi / vrsti bi pa moralo biti simpatično onim krogom, ki so si najbolj izrečno za* pisali na svoj prapor boj zoper vsako zatiranje, boj za pravice vsakega, tudi najmanjšega človeka in boj za resnično kulturo inj napredek človeštva.
V smislu svojih pravil bode „Jugoslovanska Matica“ imela za cilj samo pospeševanje gospodar -skih in kulturnih interesov malih narodov, torej ne bode politično ali bojno društvo v tesnem pomenu besede. Clan jej lahko vsak državljan brez razlike spola, poklica ali vere. Člani, ki še niso prekoračili 18 let starosti, ne morejo osebno izvrševati članskih pravic. Društvo ima častne člane, dobrotnike, ki plačajo tekom leta ali naenkrat vsaj 1000 dinarjev, redne člane, ki plačajo 1 dinar mesečno in podporne člane, ki dajo neobvezno svoto. Kjer je vsaj 50 članov, se. ustanovi lahko podružnica, po večjih mestdi obstoje glavne podružnice in pokrajinski odbori, v Beogradu pa .glavni odbor. V is em mestu je lahko tudi več podružnic, ki se dele ali po okrajih, ali po stanovih, na primer: moška ali. ženska podružnica, omladinska ali slično. Ne smejo se pa ustanavljati po političnih strankah ali po veroizpotedanjih.
„Narodna Matica“ ne stoji v nasprotju z nobeno drugo že od popref obstoječo narodno obrambno organizacijo, ki lahko obstoje, se razvijajo in delujejo dalje, ter bodo v okvirju nove organizacije našle o-poro in podlago. Ker je zadeva nujna in potrebna, smo prepričani,- da, bo tudi v našem Mariboru našla primernega odmeva.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Ko čitamo poročila zadnjih' sej, mora -tuo vsklikniti: Uboga politika! V zadnji seji je pričela opozicija, v kateri je združen cvet politične zmožnosti jugoslovanske inteligence, posnemati avstrijski državni zbor iz starih dobrih časov in uganjati obstrukcijo s pomočjo poslovnika. Nastalo je kričanje, prerekanje, stari oredsednik je mencal semintja in hotel dati vsakemu prav, v najhujši sili je od časa do časa priskočil na pomoč ministrski predsednik Protič in povedal zborničnemu predsedniku, kaj naj naredi* .Izgledalo io, da jo on edini trezni človek v tem Babilonu. Slovenska ljudska stranka se kljub izzivanjem ni marala spustili v ta metež, kar je bilo edino pametno. Razumemo, da so demokratje jezni na vlado m njene stranke in da so odločni poseči po vseh, tudi najostrejših sredstvih. A čemu so posegli po tehnični obstrukciji zoper parlament sploh, je nerazumljivo. Smodiaka, ki je na glasu dobrega političnega taienta in j 3 idejno iz njihovega tabora, jim je pokazal pot, a ga ne morejo razumeti ali mu nočejo slediti. Parlament jim vendar ni storil ničesar žalega — vladi pa s tehnično obstrukcijo nič ne škodujejo. Taka obstrukcija je bila razumljiva v Avstriji, kjer je bil parlament naš sovražnik, še večji kot vlada, pa nerazumljiva je v Beogradu. Prišlo je do glasovanja* Za vlado je bilo 130 glasov, proti 15, namreč Smod-lakova skupina in en socijalist. Demokratje in sociar listi imajo skupaj menda 127 poslancev. Ako bi jih prišlo vsaj 120 in glasovalo zoper vlado, bila bi vlada poražena parlamentarno. A gospodje so menda le še prekomod, da bi hodili v zbornico, lažje je poslati samo nekaj mož, da delajo obstrukcijo. Žalostno ie , da sia se te obstrukcije udeležila tudi dva Slovenca,
dr. Kukovec in dr. Puc. Ali je bilo res potrebno, da .se še Slovenci vtikajo v to nečedno zadevo? Dr. Puc se je pri tem še na neroden način zadrl ob ministra Roškarja. Gospodje! Zdaj nismo na občnem zboru malomestnega društva, ampak pred svetovnim torom in take nerodnosti se obračajo naravnost proti drža -vi, katere predstavitelji so ministri. Ce smo nasprotniki. bodimo si pametni, kajti slednjič zmaga vedno ona stranT kjer je največ razuma, četudi mu nespa -metno ravnanje večkrat otežuje zmago. V naših demokratičnih časih so škandali po raznih državnih zborih na dnevnem redu, toda tako nesmiselne ob -štrukcije menda še ni bilo nikjer in tolmačiti si mo -ramo samo, da je izbruhnila vsled neke vrste „mo -tus primo primi.“
D r. S m o d 1 a k a se pridno pogaja za kon -centracijo vlade. Vsi znaki kažejo, da bo prišlo do rekonstrukcije kabineta, ker za tak kabinet bi bili tudi oni demokrati, ki se ne strinjajo s Pribičevičevo politiko. Tudi Protič in vladne stranke so za rekon -štrukcijo kabineta in se strinjajo s tozadevnimi predlogi dr. Smodlake. Ako pride do rekonstrukcije via -de, se bo tem potom vsaj deloma udejstvila stara zahteva Jugoslovanskega kluba, ki je stal in še stoji na stališčd koncentracije.
Prihodnja seja parlamenta bo v sredo . Na dnevni red pride ratifikacija mirovne pogodbe z Nemčijo in davek na vojne dobičke.
Finančni minister je predložil parla -mentu v odobrenje predlog o dvanajstinah in razne kredite, osobito one za vzdrževanje vojske. Kot nove državne dohodke je predložil finančni minister nove, dokaj zvišane takse in zvišanje carine za izvoz. Mi -nister za finance zahteva tudi pooblastilo za novo posojilo v inozemstvu v znesku 500 milijonov frankov, da se ukrepi podlaga novčanicam Narodne banke.
Nemčija.
Revolucija v N ejn čiji. Likvidacija svetovne vojne še ni končana in tudi še ne bo tako kmalu. Doživeli bomo še veliko presenečenj in preobratov. Najnovejši dogodek, ki zamore imeti nedogledne posledice, je revolucija privržencev starega reda na Nemškem. Zgodilo se je, kar se je že davno pričakovalo in napovedovalo: da bodo s pomočjo takozvanih haitijskih čet na Nemškem skušali privrženci stare -ga reda zopet zadobiti oblast v roke. Nemci so namreč še vedno držali močne in dobro urejene čete v takozvanih haitijskih deželah, to je v onih krajih ob se-<• vernem morju, ki so nekdaj pripadali Rusiji. Ententa je to trpela, češ, da te čete varujejo Poljsko pred ruskimi boljševiki. Slednjič se je pa stvar začela ven -dar zdeti prenevarna in ententa je zahtevala, da morajo Nemci te čete spraviti domov, kar so storili jako neradi in zelo počasi. Zbrali so jih v bližini Berolina, potem pa začeli koncem prejšnjega tedna kora -kati v Berolin. Nemška vlada se je začetkoma hotela braniti, ker se pa njene čete niso marale vojskovati zoper upornike, je pobrala šila in kopita ter zbežala. Tako so se uporniki brez boja polastili glavnega mesta, proglasili staro vlado za odstavljeno, kar jim je IŠlo začetkoma jako lahko, ker je vojaštvo povsod prestopalo na njihovo stran. V največjem nemškem pristanišču Kiel je prišlo do hudih bojev med mornarji, ki so prestopili k upornikom, in med delavci, ki so se potegnili za staro socijalistično vlado. Zmagali so pa mornarji. Hudi boji so bili tudi v velikem pomorskem mestu Hamburgu, ki so se tudi končali z zmago puntarjev. Južnonemške dežele so ostale zveste stari vladi. Boji so bili tudi na Saškem in v Frankfurtu. Na Bavarskem je državni zbor obsodil berolinsko revolucijo in izdal poziv na narod, naj ostane zvest stari vladi. Tudi bavarske domače čete so se izrekle zoper upornike. Na Saškem je istotako vojaštvo in uradni-gtvo zoper najnovejšo revolucijo. Tako je sedaj Nemčija razdeljena na dva dela. Južni kraji drže s staro vlado, severni so potegnili z uporniki.
Stara vlada je zbežala, v Frankfurt. Tu so se združile vse tri socijalistične stranke, ki so bile poprej med sabo hudo skregane, ter izdale proglas na delavce. Obsojajo v najkrepkejših izrazih ta najnovejši prevrat, pozivajo delavce, naj se strnejo k odporu in proglašajo splošno stavko. Splošna stavka je res začela delovati jako krepko. V Berolinu so zaprte vse gostilne in kavarne, ker stavkajo natakarji. Časniki smejo izhajati, a ne morejo, ker stavkajo vsi stavci. Izmed vseh berolinskih listov izhaja edino le „Vossische Zeitung“, a samo v par sto izvodih in pisana na stroj. Železnice so obstale, pošte ne delajo , celo trgovina z živili počiva, ker ni dovoza. Seveda je tudi zavladala tema, ker ne deluje elektrika. Radi pomanjkanja električnega toka so utihnili tudi mestni telefoni.
Kaj hočejo uporniki, ni prav jasno. Vi svojem prvem razglasu so zahtevali, da odstopi staro ministrstvo in pride novo, sestavljeno od samih strokovnjakov, da odstopi glavni poveljnik vojaščine Noske, ki je socijalist in po, poklicu navaden delavec in pride na njegovo mesto general, ter da se takoj se -danji državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. Več kot take zahteve pa povedo imena voditeljev, ki so vsi ali uradniki, ali pa častniki iz starega državnega reda, nekateri izmed njih so igrali med vojsko važne in celo obsovražene vloge ter se izkazali za hudo nasprotnike vsakega zmernejšega gibanja. Ko so 7Ji dii Berolin, so novi mogočneži izdali razglas, v katerem naglašajo, da niso za monarhijo in niso sta-rokopitneži. Zahtevajo samo, da se kar najhitreje razpišejo volitve in pride svobodna volja prebivalstva do veljave. Ostala vprašanja na: reši novi državni zbor. Hočejo samo vpeljati red in delo. Seveda so to samo besede, kajti jasno je, da bodo ti možje, ako zmagajo
popolnoma, hoteli zopet upeljati cesarstvo in kolikor mogoče obnoviti oni red, ki je vladal v Nemčiji pred polomom.
Kaj bo k temu prevratu rekla ententa, se še ne ve. Francoski listi pišejo jako ostro zoper Nemce. Sirijo se govorice, da bi bila ententa pripravljena priznati novo vlado, ako se res odreče vsaki misli obnoviti carevino in zapeljati nazaj na j stari red. Toda to še ni potrjeno in ni prav verjetno, j ker taka papirna izjava bi nič ne pomenila in ne i - j mela nobenega jamstva, da se bo res izpolnjevala < \ Na vsak način bo pa to za entento zopet vir velike « zadrege.
Vprašanje je paludi, kakšen upliv bi j to utegnilo imeti na naše razmere in na našo državo ?, j Na vsak način nam ta prevrat ne more biti všečen, ? in nam ne more koristiti. Ako pride na Nemškem do j državljanskih bojev in zmagajo združeni socijalisti in j komunisti, imamo potem na Nemškem socijalistično - ) komunistično vlado približno iste vrste, kot na Rus - j kem. Ruski boljševizem bi -segel na ta način prav do ] francoske meje ter bi imel upliv tudi na nove države, I ki so nastale na ozemlju bivše Avstrije. Ako pa zmaga po celi srednji Evropi mednarodni boljševizem, bi bili tudi mi v nevarnosti, da na naši severni meji izgubimo. narodne pridobitve. Ako pa zmagajo na Nemškem monarhisti, bo to gibanje seglo tudi na Avstrijo, Ogri že imajo monarhistično vlado in ako prodre ta struja tudi v Avstriji, bo imelo to slabe posledice I za konsolidacijo naše države. A sedaj nam ne preostane drugega, kot opazovati in čakati.
Madžarska,
Madžarska'je skušala s pomočjo svoje zaveznice Italije intrigirati pri mirovni konferenci, da bi se priznali Ogrski nazaj vsi oni milijoni Madžarov, ki so prišli potom mirovne pogodbe pod Rumunijo in Ge-hoslovaško. Posebno si je prizadeval Italijan Soialo-ja, da izposluje v Parizu revizijo madžarskih mej in udejstvi zahtevo Ogrske, ki tirja zase celokupnost le-j ritorija krone sv. Stefana. Vse te madžarsko-italijan-I ske spletke o nedefinitivnosti sedanjih madžarskih!
■ mej so se izjalovile. Meje Madžarske ostanejo, kakojc * jih je določila mirovna konferenca.
I
Bolgarija,
Na Bolgarskem pripravlja Stambulinski zakon o delni zaplembi velikega kapitala. Ta nova naredba ? je zadela na odločen odpor pri demokratih, ki podti -kajo temu načrtu boljševiške namene.
I	Grška.
t
I	Grška vlada se ukvarja z namero skleniti z Va-
I tikanom konkordat, ker je z novim ozemljem pridobila I veliko katoličanov. f
i	Turčija.
Wilson pripravlja novo noto, ki bo zahtevala iz-praznitev Carigrada od turške strani in da zapustijo J Francozi Sirijo.
Busija.
i Svet zveze narodov je sklenil vprašati l sovjetsko vlado za privoljenje, da se odpošlje v Ru -* sijo posebna komisija, ki bi proučila notranje razme-: re sedanje Rusije. Rusija bi naj priznala in zagoto-? vila tej -komisiji svobodo. Po tozadevnem odgovoru od ruske strani bo komisija takoj odpotovala.
Dnevne vesli.
Dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja je hudo obolel in je bil operiran. Odvzeli so mu nogo nad kolenom. Pozdravlja vso prijatelje in znance in se priporoča svojim sobratom v molitev.
t g. Snton Plevnik, kaplan v Oadramu, je dobil trimesečni dopust in se zdravi v bolnici „rdečega križa“ v Konjicah.
t Umrl je č. g. Anton Bolkovič, župnik v Artičah pri Brežicah. Rojen je bil 13. aprila 1861 v Št. Jurju ob Ščavnici, v duhovnika posvečen 1888. Po dokončanih bogoslovnih študijah v Gradcu je služil za kaplana na Zelenem travniku, v Lučanah in Gomilici v sekovški škofiji tri leta, potem je bil vojaški kaplan 8 let. Po svojem vpokojenju je pozneje služboval v domači škofiji kot kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju in zmes pri Sv. liju v Slov. gor. Potem je postal župnik v Artičah, kjer je vzdahnil svojo blago dušo. Pogreb se je vršil 16. t. m. Svetila mu večna luč in spremljaj ga sobratski memento.
Poroka- Dne 14. marca sta se poročila Polde Habjanič, opravnik drž. vinarske in sadjarske šole in Lenika Habjanič roj. Šuler. Priče : Puklavec Anton, vinarski ravnatelj in Zabavnik Jos. kletarski nadzornik. Bilo srečno !
Kardinal Dnhois v Ljubljani. V nedeljo zjutraj se je pripeljal v Ljubljano francoski kardinal Dubois, ki še je po naročilu francoske vlade mudil v Palestini, Carigradu, na Grškem in v Rumuniji ter se vrnil preko Beograda, Zagreba in Ljubljane nazaj na Francosko. Kardinal, katerega sta spremljala 2 ško-
fa in več drugih duhovnikov, je bil v Ljubljani'1 sprejet na vse sijajno. Na kolodvoru ga je sprejel knezo-škof dr. Jeglič, ljubljanski župan dr. Tavčar ter veš drugih odličnih oseb. Visokemu cerkvenemu dostojanstveniku na čast se je vršila v dvorani hotela „limon“ v nedeljo popoldne slavnostna prireditev pod o-kriljem Orla. Odličnega cerkvenega kneza ter velik»* ga prijatelja Jugoslovanov je odlikoval regent Alek --sander z redom sv. Save L razreda.
Kako delajo liberalci. Naši državi tvorni liberalci menijo, da bodo našo državo stvorih in uredili z lažmi in psovanjem našo stranke. Ker naše ljud -st ,o dobro ve, da je naša stranka edina prava prija-eljica našega naroda, in kar med narodom s svojimi i lažmi uspeti ne morejo, se trudijo na srbsko javnost vplivati zoper nas s strašilom klerikalizma. Dr. Kukovec je preteklo soboto predpoldne odprl svoja lepa (?!) ušla ter [nekaj izblebetal o nevarnosti klerikalizma. Brbljal bi še menda dalje, pa mu je predsedniki dr. Pavkovič skazal to uslugo, da mu je odvzel besedo. Kukovec mora dr. Pavloviču biti hvaležen, da mu je zaprl usta ter ga obvaroval pred preveliko bla -mažo. Popoldne pa. je potem dr. Puc zajahat antikle-rikalno mrho, ki je pa ni mogel obvladati. Padel je z nje, ter se tolažil s tem , da je v nebesih večje ve -sel j e veselje nad enim grešnikom, kakor pa nad 1 pravičnimi,	<
Stajerc-leute in dr. Žerjav. Na predstavi libe* ralne polomije v Mariboru je dr. Žerjav, vrhovni komandant vseh naprednjakov od samostojnih km e to« do liberalnih socijalistov, priporočal, naj se naprednjaki' potrudijo pridobiti Stajercijance, češ, da so ti ljudje naprednjaki, katera je odbijala samo slovenska klerikalna politika na Štajerskem. Lepo to! Mi smo doslej poznali š ajercijanske birte, trgovce in kmetske magnate samO|kot gospodarske izkoriščevalce našega slovenskega ljudstva, tisto, ki so z žganjem telesno' in duševno kvarili naše ljudi in ki sc bdi strupeni sovražniki vere. G. Žerjavu smo torej- prav hvaležni, da je tako odkritosrčno povedal, kaj je bistvo napred-njaštva. Zanimivo je sauro, da so v poročilih o shodu liberalci ta izvajanja svojega prvoboritelja zamolčali. Je pač Žerjav to govoril le za, svoje priganjače samostomeže, socijaliste in JDSarjo, ter za navzoče Štajerci ance.,Toraj kar na lov, da se polagoma napolnijo le prazne strankarske hotege! Al' Heil Herr Dr. Koedermaunn und Herr Dr. Vogler !
Cirkus Krainer-Žerjav se preseli iz Celja v Ptuj. Čudno, • demokrati iščejo mlade ljudi samo pa mestih: Zagreb, Ljubljana, Celje in Ptuj, ki so središča jugoslovanskega verižništva in kapitalizma.
IVIadžaronsM zastopnik prekmurskih Slovence« v Parizu. Za časov madžarskega oršaga niso hoteli Madžari niti vedeti, da v Prekmurju živo Slovenci . Tamošnji naši rojaki so bili prište i pri ljudskem štetju enoslavno k ciganom. Sedaj so se pa spomnili nanje ni poslali so celo nekega zastopnika prekmur-i-jdh Slovencev v Pariz. Ta Cucini,zastopnik — imenuje se dr. Mikola — ima o svojih rojakih' zelo čudno pojme. Po njegovem mnenju govore prekmurski Slovenc neki posebni jezik, ki se razlikuje od slovenščino, kakor holandščina od nemščine. Torej Slovene© v Beltincih govori čisto drugačen jezik, kakor pa Slovenec v Ljutomeru! Dr. Mikola misli, da bo najel v Parizu koga, ki bo verjel tako budalast ' Dalje so po njegovem mnenju Prekmurci zelo izobraženi in o-mikani, a pečajo »se največ s trgovino. V mislih je i-mel najbrže samo Jude po mestecih ni trgih.
Socijalna demokracija v pravi luči. Pribežališče nemškutarjev 'in zagrizenih Nemcev v Jugoslaviji je sedaj postala socijalna demokracija,- kajti ona jemlje pod svoje okrilje in zaščito vse nemškutarje iu Nemce, ker si kot taki ne upajo več javno nastopati-Da bi nas še nadalje ponemčevali, so iztaknili zopet nov način naseljevanja Nemcev po naših obmejnih krajih. Na Muti je nedavno zaplenila politična oblast nabiralne pole in nabrani denar mnogim nabiralkam, ki so znane kot vnete zagovornice socijalne demokracije. Ko so bile vprašane, za katere namene nabirajo denar, so izjavile v blaženi nemščini: Za stradajoč© otroke v Nemški Avstriji na povelje gospe Wallisch iz Maribora, a niso imele pri sebi prav nobene legitimacije. Izpovedale so še tudi, da se za slične na -mene nabira denar še tudi po drugih krajih. To bi torej ne bilo nič hudega, če se za revne otroke nabira denar. Toda stvar ni tako nedolžna, kakor se zdi na prvi hip. Rdečkarji namreč nabirajo denar, da bi spravili v naše kraje kolikor mogoče velik-o otrok iz Avstrije, katere bi v naših obmejnih krajih naselili v ponemčevalne namene. Ti rdečkarji niso nič druge* ga, nego stari zagrizeni vsenemci in nemškutarji pod drugo firmo. Torej pozor!
Konjiški okrajni glavar agitator za JDS. Iz konjiškega, okraja nam pišejo: Iz našega kraja se malokdaj kaj sliši. Vendar bi tudi mi znali marsikaj poročati o naših političnih razmerah in o delovanju naših liberalcev, oziroma demokratov. Za danes samo dvoje: 1. Naš gospod*okrajni glavar je goreč a-gitator za JDS. Tako je med drugim, kakor se nam poroča, pred kratkim nagovoril nekega našega zavednega pristaša tako-le: Koga bodete vi vcl'di pri bodočih volitvah. Naš pristaš odgovori: Dr. Korošca. Gospod glavar ves začuden:	Tako, zakaj pa vendar
'dr. Korošca?! Glavar se udeležuje liberalnih shodov im sestankov. 2. Vodja vsega zahrbtnega delovanja zđ-:>er našo stranko v Konjicah je g. nadzornik Henrik Schell. O tem zahrbtnem delovanju, ki bo kmalu obsegalo celo poglavje, bomo širši javnosti v kratkem kaj več poročali. Za danes samo pribijemo, da je šolstvo v našem okraju zanemarjeno, omenimo samo Skomarja in Resnik. Opozarjamo višjo šolsko oblast na te žalostne šolske razmere v našem okraju in vpra-
17. marca 1920.
STRAŽ A.
Straa 3,
Samo, kako je prišel do nadzorniškega mesta gosp. Schell, ko je vendar svojeöasno na to mesto takratni Narodu’ svet v Konjicah predlagal moža plemenitega značaja in vzor — pegagoga.
Ptüjska frakarfja. Piše se nam : Vsled spremembe pri vladi v Ljubljani, so ptujski „demokrati“ in frakarji popolnoma potrti. Ljudstvo se jih ogiba kakor hudič križa. Pa kako jih more ljudstvo tudi spoštovati, ker dajejo vendar povsod svoji nadutosti in domišljavosti izraza. Kmet, delavec in nižji uradnik je pri teh le človek druge vrste, katerega se vabi le tu in tam za stafažo. Prišli bodo zopet časi ko bodo nas rabili in potem dobijo svoj zasluženi odgovor. — Dne 10. marca zvečer so proslavljali 70 letnico Masarykovo v Narodnem domu. Tu so se zopet pokazali ti demokratje v pravi luči. Sama fraka rija. Slišalo se je od več strani, da je udeležba bila le radi tega tako slaba, ker ti gospodje frakarji vsakega, kdor ni akademično izobražen, o-stentativno prezirajo. Za danes toliko. Prihodnjič posvetimo malo bliže.
Na ŠOŠtanjski Šoli Še zmirom strašita učitelj Lukman in učiteljica Jurkovič, ki s svojim nemoralnim življeujem dajeta javno pohujšanje šolski mladini in ljudstvu po vsej Šaleški dolini. Okrajni šolski svet ju je že davno obsodil Tudi mi smo že opozorili na ta škandal. Toda višja šolska oblast se ne gane. Kako dolgo še?
Od naše severne meje. Kdor je bil opazoval
kruto preganjanje zavednih Slovencev v stari Avstriji, ta mora priznati, da je prihajal skoro ves plin dennncijantstva iz naših nemškntarskih gostiln. Ko so se razpršile sanje teh nemškutars-kih petelinov, da bi zavladal nad slovensko domovino nemški Mihel, so obrnili ti denuncijantski elementi svoj plašč previdno in sicer tako, da so si nemški del plašča dejali h koži, s slovenskim delom pa so zlezli pod zastavo Samostojne, kjer delajo čast g. Mermolju. Da je temu tako, je jasno pokazal gostilničar Änderte pri G. Sv. Kungoti, ki je zbiral svoj nemškutarski štab pod Mermoljevo zastavo proti pristašem SKZ. Ce si kak tujee predstavlja, da si stojijo tukaj ob meji dve slovenski stranki nasproti, se hudo moti. Koliko je tukaj ob meji zavednih Slovencev, spadajo vsi k SKZ. JTisti, katere prišteva g. Mermolja k svojim, niso narodnjaki, ampak so ostanek bivše ptujske „giftne krote.“ Da so ti elementi danes državi strašno nevarni, je jasno kot beli dan. Naše orožništvo bi pač delalo državi hvaležno delo, če bi v nočeh včasih pokukalo (posebno ob sobotah in nedeljah) po raznih gostilnah na okrajni cesti med Mariborom in demarkacijsko črto. Videlo bi, kako razni temni elementi tam čez polnoč zborujejo, rajajo in plešejo Ni zadosti, da se ti krčmarji na milost Jugoslavije tako debelijo, ampak dajejo raznim temnim elementom v svojih lokalih potuho. Tako si redi vlada gada na svojih prsih, kateri se tajno, a trajno razvija v močno debelo kačo.
Jugoslovanska Matka, v nedeljo, dne 21. t. m., je ustanovni dan Jugoslovanske Matice. Tega dne se ustanovi v Beogradu glavni odbor, v katerem zasedajo najodličnejše tamošnje osebe: vseučiliški profesorji, politiki, tudi več Slovencev. Po glavnih mestih se ustanove pokrajinski odbori: v Zagreba, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Skoplju itd. Istega dne se ustanovi na primerno slovesen način tudi glavna podružnica v Mariboru. Predpriprave za ustanovitev so v Mariboru v polnam teku. Jugoslovanska Matica bo velika narodno kulturna organizacija za podpiranje naših rojakov v tujini. Tudi Maribor bo pokazal, da je branik naših narodnih interesov na severozapadni meji. Društvo je strogo nestrankarsko in ni v nasprotju z nobeno drugo narodno* obrambno organizacijo, obratno je samo potrebno dopolnilo in podpora. Srbi morajo uvideti, da se tudi mi brigamo za naše narodne koristi.
Zbirka „Dar svobode“ je nesla 97.386 76 k.
Stroški so znašali 2997'95 K. Torei je ostalo čistega 94.388 81 K. Ta svota se je razdelila take-le: Za revne begunske dijake pisarni za zas. ozemlje v Mariboru 50.000 K., za begunske dijake dijaški kuhinji v Mariboru 10.000 K, za revne dijake na Koroškem 10.000 K, drž. gimnaziji v Murski Soboti za ustanovitev dijaške kuhinje ter nabavo šolskih pripomočkov revnim ^iia m 10.000 K. Skupaj se je torej razdelilo K. Ostane še 14.388 81 K.
Občni zbor Slovenskega katoliškega izobražo -vatnega društva v Celju se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. popoldan ob. pol 4. uri pri Belem volu. Govori go-avod Miloš Levstik. Vsi člani ste uljudno vabljeni, da
stega udeležite.	9
Dijaška, kuhinja v Celju je sprejela 630 K, katere je nabral g. Evgen Lorger, korvikar v Mariboru na gostiji Kolenc-Lorger v I;vanjem. Srena hvala!
Shod lesnih producentov in industrijcev Skr
ni oddaji, Razlagova ulica štev. 14. Predložiti je dosedanjo mlečno karto in družinsko nakupovalno polo.
Krčevine: pri Mariboru. V pisarni občine Krčevine se izdajajo dnevno od 1. do 2. ure popoldne na-
I venije se vrši na praznik sv. Jožefa dne 19. t. | kazila za semenjski krompir.
3 m., ob 10. uri predpoldne, v Mestnem Domu v j SpBCiJsSlSt dr. Benjamin Ipavic, osem let
j asistent in operater Ljubljanske in Danajske t univerzitetne klinike za ženske bolezni in porodništvo, ordinira v Mariboru, Gosposka uliea
I Ljubljani.
Offeriteli telefonske centrate pri poštnem
I uradu v Pliberku. Pri poštnem uradu v Pliberk« I se je otvorila dne 6. marca t. 1. telefonska cen-j trala za javno govorilnico za kraj g vai in med-I krajevni promet.
j ^ Falsifikati tisockransklh bankera. Na ukaz
j finančnega ministra se ustanovi pri delegaciji I ministrstva financ v Ljubljani komisija treh čla-
!" nov, da še enkrat pregleda strankam odvzete tisočkronske bankovce, kolkovane s sumljivimi kolki. Ta komisija naj dožese, ali so kolki res I potvorjeni ali ne. V to komisijo imenuje delegacija ministrstva financ enega uradnika kot predsednika komisija iu enega strokovnjaka; trgovska in obrtna zbornica pa pošlje tretjega člana. Izrek komisije o pristnosti kolka bo definitiven. Bankovci, ki jih bo komisija spoznala za prave, se bodo naknadno zamenjali pri delegatih za zameno kronskih bankovcev.
Adresar anončne pisarne Beseljak izide v kratkem. Izdaja knjige se je zavlekla vsled nabave papirja in vsled težkoč v tiskarni.
Mariborske resti.
Socijalni demokrati in cene v Mariboru. V Mariboru obstoja posebna komisija za določevanje cen. V to komisijo je bilo pozvanih tudi pet socijalnih demokratov, da sodelujejo v tej komisiji, ker ravno socijalna demokracija najbolj vpije zoper dnevno zvišanje cen. G. socijalisti pa so svojo službo odložili, češ, da cene v Mariboru bodo itak rasle, socijalisti pa si nočejo omadeževati z uradnim določevanjem cen svojih rok. Čudoa logika socijalistov ! Na edni strani krik zoper neznosne cene ; na drugi strani pa izstop iz komisije, katera določa cene. Kričal bi še vsak, a odgovornosti pa noče prevzeti nikdo !
Mariborska kalvarija ima spominsko ploščo
padlim bivšega 47. pešpolka. Ali ne bi kazalo to ploščo z nemškim napisom nadomestiti z novo v slovenske
,št. 46.
Slovensko mestno Gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V	petek pop.: „Revček Andrejček“, zvečer Hasanaginica“ izven ab.;
V	soboto: „Sedemnajstletni“ ab. A 29; v nedeljo popoldne „Nebesa na zemlji.“
Na splošno zahtevo se vprizori v petek popoldne „Revček Andrejček“ ob skrajno znižanih cenah. To je zadnja vprizoritev „Revčka Andrejčka“ na kar opozarjamo posebno šolsko deco in dijaštvo.
Dopisi,
Prevalje., Surovost naših socialdemokratov prispeva de vrhunca. Za se zahtevajo prostost, katero jun privoščimo, a dragim jo na surov način jemljejo.. Njih geslo je: ako nočeš biti moj brat, ti razbijem Črepinjo. Posestnik Hribernik so je dne 7. t. m. udeležil shoda Kmetske zveze. Ob noči pa so prišli ru darji iz Leš, med; drugimi tudi Matija Diicpol in Fr,' Broman — žal kmetska sinova — oboroženi s kolmi, razgrajali so pred hišo, razbijali plot in grozili, da bodo Hribernika ubili. Pristni Marksovi učenci! Dejanja. piimerna socijalistom. Kmetje, U socijalisti se plazijo okrog vas in vam obljubujejo nebesa, akó stopite v njihov tabor, sodite jih po dejanjih in vedite, da so volki v ovčji obleki.
Cerkveni vestnik.
Kot bodoči patrijarh jeruzalemski se imenuje
dosedanji generalni vikar delegature v Carigradu msgr. Pomili.
Kanonizacije (proglašeni svetnikom). Za ka-nonizaci bi. Marije Alacoque in bi. Gabriela od žalostne Matere božje je določen 13. maj, za kanonizacijo bi. Ivane d’ Are 23. maj. Beatifika-
cije (proglašenja blaženim se vrše pet prejšnjih jeziku in bi naj bila spomenik j nedelj, začenši z belo nedeljo.
vsem našim rojakom, ki so padli pri obrambi naših mej pri Radgoni in na Koroškem. Maribor je sedaj jugoslovanski, smrtne žrtve naših mej gotovo zaslužijo spomenik. Tozadevna marmor-I nata plošča na Kalvariji bi bila prav po ceni in primeren prostor za padle branitelje naših mej. Seve, lepši spomenik od plošče bi bil na skalo postavljen obelisk. Pobiranje in agitacijo za to ploščo bi moralo prevzeti jugoslovansko čast ništvo v Mariboru. Namesto sedanjih hrastov bi se naj zasadile na Kalvariji krog tega spomenika lipe. Današnja naša notica ima namen sprožiti interes za ta prepotrebni spomenik, katerega je naša javnost dolžna postaviti nesmrtni slavi naših junakov.
Odbor „Društva jugoslovanskih poštnih u-službencev v Mariboru“ si šteje v prijetno dol žnost, izreči tem potom za velikodušno naklonjene darove povodom društvene prireditve v prid podpornemu fondu, dne 15. februarja t. 1. naj-prisrčnejšo zahvalo vsem dobrohotnim darovalcem in tudi vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli na katerikoli način k lepemu častnemu j in gmotnemu uspehu.	t
Ofertalna licitacija, Dne 18. t. m. se vrši pri j pukovski okružni komandi v Mariboru ofertalna j licitacija mesa za garnizijo Maribor. Interesenti ) naj se javijo ob 10. uri predpoldne pri tej ko* j mandi. Dnevna potreba najmanj 1000 kg.
Tobačna glavna trafika v Mariboru, Marijina j
ulica 12, je do 7. aprila 1920 potom javnega 5
Papež za stradajoče. Papeževa zbirka za stradajoče v SredDji Evropi je dosegla tri miljo-ne lir. Skoro vse je iz entente ih držav. Kardinal Ferrari je prinesel nedavno osebno papeža 100.000 lir, ki jih je nabral v svoji nadškofiji. Katoličani v Švici so nabrali 200.000 frankov, to je skoro štiri milj one kron. Od nabranega je šlo pol miljona lir v Nemčijo in 100.000 lir v čehoslovaško.
Sv. olje za cerkve nekdanje Avstro Ogrske.
Papež Benedikt XV. je poslal kot dar na Dunaj veliko množino oljčnega olja, ki bo zadoščalo za vse cerkve nekdanje Avstro-Ogrske. Posamezne škofije ga dobe za veliki teden brezplačno po dunajski nuncijaturi.
Na Irskem je usoda cerkve tesno združena z nsodo narodovo. Zato škofje krepko posegajo v gibanje za osvoboditev Irske. Na čelu kardinal Logue. Tudi kardinal O’Connell v Bostonu, po rodn Irec, nastopa odkrito za popolno neodvisnost Irske.

fmWÖSUYSEUB!
Okrožni občni zbor se je vršil dne 15. marea v Mariboru. Izvolil je nov okrožni odbor: doktor. K. Verstovšek, predsednik; Fr. Polak, podpredsednik dr. K. Capuder, tajnik; Zl. Bende, blagajnik: K. natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je j Tratnik, načelnik, V. Grabovnik, podnačelnik. Odse-znašal 7418 K. Položiti se mora, predno se po- j so sprejeli navodila za revizijo in orlo »ski tabor.
nrib. feroa, 700 K jamSJioe,	| gj?*“ f6« " ™ “ Mo nedell° «* a»rlla- *~
Izdaja usnja se bo nadaljevala od 24. marca na 1	° R 'P d i š č e Telovadni nrkpb n™i ulhidno va,
ta načm da se bodo izdajale vsaki teden v sredo do-, b} vse pri|atelje nagih društev, da se udeležijo slo-poldne številke in isti dan popoldne nakaznice za us- j	sprejema novih alanov na JožeIovo pjp0,dM
I nje. Nakazano usnje se mora-kupiti takoj nato slede-I či četrtek, petek ali soboto, ker so nakaznice za na-I dalje neveljavne.
Javna dražba. Dne 19. t. m., ob dveh popoldne se bo na meji krčevinske ceste blizu gostilne Vodenik v Rožpohu na javni dražbi prodalo nekaj mladih dreves, katera se lahko porabijo za kolje ali pa za kake druge obrtne reči. Rokodelci in posestniki vinogradov se vabijo!
po večernicah v društvenih prostorih, živi !i
Bratski : Bog
Prireditve.
Ruše. Na Jožefovo se vprizori ob štirih popoldne v gostilni g. Novaka narodna igra s pet-Mlečne karte. Nove mlečne karte, veljavne od s j8m v petih dejanjih „Revček Andrejček.“ Pred-* 1. aprila, se sprejmejo od 29. marca naprej pri kruš-1 stava se ponovi v nedeljo, 21. t. m. ob jsti uri.
fazna s
Nalel se je lovski
pes v Hočah brez znamke. Dobi se Cvetlična ulica 23, Kosič, Maribor.	227
Večja svota destarla
se je našla in se lahko pride po njo T trgovini usnja, BLECHA, Maribor.	227
JOSIPNEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi utici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo nov h stavb za točno izvršdev
Proda se:
Lahek- oz
cjato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družino ter več sežnjev mthkih drv je na prodaj V Mozartovi ulici št. 6£, Maribor. 134
Fina salonska obleka
se proda. Kokošinekova cesta št. 35, Maribor.	224
!N0Y PIAMO!
Straus-koncert-pianino, nov, kupljen leta 1918/19 se proda. Naslov v upravništvu.	219
Dve hiii dvoj nafistropni,
sposobni za vsako o'■rt, novo zidani ležeči na vegalu proda J. Nekrep, Mocartova ulica 59, Maribor. 2U
=sir
prvovrstne kakovosti, kilogram po 49 & prodaja in razpošilja proti poštnem povzetja
H ATIJA LAH, MARIBOR,
Glavni trg št. 5.	189
Službe i
mlad, z dobrimi spričevali se sprejme takoj pri Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poinkareva br. 20.	196

I OglaB odprave ,Ja«lran‘ Maribor
So
cele Odda importila «agone jB giupg^g tvrdka
U
Ferdo Seri maribo»
m CIUH vCit) Koroška cesta 21
Br.ftjli.vl : SEKT. ÜABIBUR.
Možen kowtlkì
učenee se sprejme pri J. KOKOT v Kačah.	233
Dejavna gospodinja
(Izučena š ricerca)
z malim otrokom išče službe za takoj na deželo. Vpraša se le pri gospej Franjo. Josipa ulica 16, vrata 1, Maribor.	322
Maler izurien
go
urjen v živinoreji, _ »zdarstva iprejme pod „
pogoji takoj pri „Pašniški
va in paš
ništva, se sprejme pod jako ugod nimi-------51 ’ 1 ’	' v
Zadrugi“ v Limbušu za njeno posestvo „Stara glažuta“. Ponudniki se naj zglasijo pri šolskem vodstvu v Limbušu.	223
URE
vsake vrste se sprejmio v popravilo.
Postrežba točna. Čemim lan Ignacij, Maribor
Glavna pošta, 2, m flstr., levo.
Kupi
i£ugsu|@if%
po uajvišjib cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796 1
Sladila kava
znamka
„Vardar“
izdelek I. jngosl. tovarne sladne kave Jovo Gigovié, Nova Gradška, Slovenija
v zavojih po Ve in V* kg, v originalnih zabojih po 50 kg, netto
149
dobavlja
po najnižji ceni, franko vsaka postaja od
JOVO GIGOVIC
MR!B0R, trìdui 1121.

Veletrgovina
Ludovik Kuharič Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manu fak turnega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa, — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega iipivaf
114
ti
Cetile Najceneje!
obleko t perilo

potne kožare, tot bice za tig in raznovrstne drobnarije priporoča
Jakob Lah
Glavni trg 2, Maribor.
'J
Koncert na Jožefovo
gostilna „MARIENHEIM"
izborna vina, sveže pivo, mrzla in topla jedila.
Hm Joiefovo dne 19; marca 1929 Začetek točno ob 15. uri (3. uri popoldne )
Z odličnim spoštovanjem	O» A Mydlül.

«Bh	er	m m a	a	T\Tnì«tarpiSi in nnri dmviam ?aprwi fé
Bsncno-zsvarov&lm ’uvod
m
ii
ii
m
ii
Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan
v zi dio.2,500,000*-
. Rezervni tor, di glasom vknjižb
v zl. din. 9,885,283-
Današnja vredno-t rezervnih fondov znaša preko
20,§00.000*—
v zlatih dinarjih.
„BGOBRiOSKl Uit*
A. D.
ustanovljen leta ISSI. — — CElTRALPt s BEOGRAD
(lastna palača) na vogalu Karadjcrdjeve, Hercegovačke in Travničke ulice.
Filijala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjumurje in Prekmurje x&aßprelsu,
FUltale: Zagreb, Skoplje, Solun; snujejo se pa v Sarajevu, Ljubljani m v Novem Sadu. — Glavna zastopstva v občitah.
Naj starejši in prvi domači zavod za zavarovanja.
Izplačila do končal septembra 1919:
3,220.546*46 dinar.
v [oddelku zoper'požar:
850.129-84 dinar,
v oddelku zoper nezgode:
42.949*35 dinarov.
ü

m
ii
i£
m
Osnovana leta 1882 od prvih narodnih ljudi. Ha ansata attirava je v rokah uglednih predstavnikov našega naro ta. Predsednik je gospod Lukä Čelovič, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjenje.
Ciani upraeneifa odftora so: gospodje Ljuba Davidovič, bivši ministrski predsednik, Kosia Stojanovič, bivši minister, sedaj vladni delegat na mirovni konferenci; Obrad Blagojevič, odvetnik; M hajla Marjanovič, podpredsednik beogradske občine; Todor Gurić, trgovec in Vlada Mariukovičfgtrgovee.
€lani nadzornet/a odhot*a So: gospodje Todor Mijailovič, veletrgovec, Košta Glavinič, bivši minister, sedaj komisarji,Privilegovaue Narodne banke“ ; dr. Bogdan Gavrilovič, vseučinški profesor; dr. Nikola Vuiič, vseučiliški profesor in Živojin Paunovič, trgovec.
Črednost rezervnih fOStdOV sestoja iz: akcij Privilegovane Narodne baDke za kraljestvo SHS, državnih rent in obveznic; nadalje iz lastnih palač v Karadjordjevi ul-ci, Hercegovački in Zvomički ulici, v kojih eni je največji in najmodernejši hotel „Bristol“ ; velikega nepremičnega posestva na Kazahinein trgu v Beogradu ; hotela „Svoboda“ v Skoplju, ter iz lastne tvornice stekia v Paračlnu — kar reprezentira .denes vrednost
2a,ooo.ooo dinarjev v zlata ali prelio £đo,&oo.ooo — kron.
Zadruga se Itavi z was lednimi	posili
zavarovanje proti škodi po požaru in Streli: zgradb, poslopij, trgovskega blaga, stavbenega in dragega lesa, vsa^industrijska podjetja, kakor: tvornice, žage, mline, ter v obče vsa zavarovanja te vrste ;
zavarovanje za življenje : in to za slučaj smrti in doživetje, doto za hčerke in odpravnine za dečke, razna kombinirana zavarovanja ; zavarovanje proti nezpodatn ali n es recasti : kot pri posatneznkih ali družbah, pri tovarniških in drugih delareih. $ zavarovanje proti 'škodi ntt vlomu: kakor pohištva, blaga in ostalih vrednostih.
Vam «v	* mrovr® nj pre-ir ae« m a nujkulaiitisajs te«» po najpovuljitefilh premijskih
plačilih.	Oiweritew	odseka se naknadno naznani»
Iščejo se zanesljivi in marljivi zastopniki za mesta, kakor tudi zsstoim'ki za vodstva glavnih zastopstevgpo^občiEah.
Vsa pojasnila daje rade volje interesentom:
Hlijalka Beogradska zadruge v Zagrebu
Dalmatinska ulica 5.
Ü
il
i!
il
il
Ü
il
il
il
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiaLia