PODVUZHENJE kako fe lehko per f vin j ali pomaga, de ne bojo v bolesni pogin vale, katera fe pirezli ogenj, fhenj, alj jeterni-ino vranzhni prifad imenuje. Urshahi te bolesni. Le ta bolesen je ňar ítrafhneji kuga med fvinjami; v'kratkim jih lebko zela trôpa alj zbeda od nje pogine, zhe fe ji hitro naproti ne pride. Ta bolesen fe pa sazhne od Itano-vitne vrozhine, v'kateri fvinje sado-fti vode piti, ino mokriga blata (mlake) alj ritja sa ohladiti le, nimajo; od mrasa, alj zhe take selifha jejo, ki jim vrozhino delajo. . Snaminje bolesni. Svine tako boleno nozhe jefti, sazhne hrepati; otékati na vratu alj pa na sadním konzi, ino kosha rudezh-kaíta (ílerafta) poítaja. — Zhe fe poginjeno f vine narasen vsame, fe najde v7 njem kri oterpnena, shelodez kakor natlazhen, is kateriga velik fmrad pride, zhe ga kdo prereshe. Varvanje ino sdravila proti bolesni. tSvine, katero na le ti kugi sbolí, fe zelo nizh, alj malokdaj osdravi. Pa priden gofpodar alj gofpodinja fi. lehko fvoje fhe sdrave fvinje tako le pred toj kugo ob var je: i. Zhe v'fvinjaku na ti kugi fvinje sbolijo, ino .ii>#§£r bolane leshijo, alj zlo pogineK taí^ je tiiti fvinjak she kushen; tudi druge f vin je bojo v' njemu kugo dobile ino poginile. Sa-kusben blev alj fhtala le more na to visho kuge ozhiftiti. Stene ino ftrop fe morejo sshivim a p n a m prav pre-beliti, na podu alj tleb perft poiter-gati ino le isnoflti. Zbe ima (vinjak lefen pod, tako fe more tajifti prozb vrezbi, ino nov narediti. Korita fe morjo obribatialj obtefati, alj pa nove narediti. Kushno, shivo alj mert-vo fvine more pofebej na takim kraji lesbati, de sdrave do »njega-priti ne morjo, ker bi f be zbres dolgo po tem kugo lehko dobile. Vfako mertvo fvine fe more s'vfemi fvojimi oftanki glaboko pokopati. 2. Svinjaki morjo biti proitorni, luftni; bliso njih naj ne bojo fmerd-live, gnojne mlake, alj druge gnile rezhi, od katerih luft nesdrav ino kú-shen poítane. Ispod fvinj fe more gnoj pogofto iskidati, ino fe jim smi-rej tako naitlati, de na fuhim łeshijo. 3. Futer alj kerma fe fvinjam daja frovo alj kuhano. Kar je froviga, ne fm é predolgo na kupi leshati, de fe ne vpari, ker po taki kermi fvinje sbo-lévajo. Kar bo sa fvinje kuhaniga, fe more od periti ino blata ozhediti, de jefhizhne (jefhe) ívinje tiga v' shelo-dez ne dobijo, in ne sbolijo. Pomije alj kuhana kerma ne f mé predolgo v' pomiň j ak u ftaú, de fe ne vfmerdí, alj ne vkihi. Korite fe morjo vfakokrat ozhediti, poprej de fe fvinjam v'uje jeíti da. Svinje bojo smiram bolj sdrave, ako fe vezh s' pitjam kakor s' gofhayo redijo. 4. Naj fe fvinje is hlevta ne fpuf bajo na merslo rofo, na flano, def h, fneg, mrasalj vrozhino. Svinfki pa-fovniki (fpafhniki) naj imajo hladne, 5 fenzhne kraje sa ohladenje, ino f rif lino vodo sa piti. Zhe je f vin jam vro-zhe, i'e naj prenaglo ne ohladijo; pa tudi premersle prehitro ne vgréjejo. V' gorizah ino ogradah íe naj ívinjam sa frifhno vodo ino sa hladen fen-zhen kraj k'pozhitku fkerbí.' 5. Zhe fvine na kushni bolesni sboli, fe naj hitro ismed sdravih odložili; tudi ljudje, kteri fe s'bolnim f vinetám pezhajo, fe popréj do. sdravih "f vinj perblishati ne fméjo, dokler fe ne vmíjejo, ne preoblezhejo, ino kushniga flaba alj fopoha od febe ne fpravijo, de kuge do njih ne sanefó. Sdajje potrebnej f he sdrave fvinje pred kugo ovarvati, kakor she boluo sdr-aviti, zhe she vezh jeíti nozhe. Pred rasi hiranj a m pirezhiga ognja med sdravimi fvinjami fe pa na to vi-sho varje: Sa vfako, dve alj eno leta Itaro, fvine fe sa enkrat vsame en lot glauber folí (i gtft. ©lauberfalj) ino pol lota ozhiitenga folitarja (jja £ti). geretnígten ^aipctcr) katere rezhi fe v' ibtazunab kupijo. Sa eno pol leta itaro Ivine fe vseme pol manj, inosa eno prafe tretji del; to je, sa dvoje povletnib fvinj toljko, kakor sa eno veliko; ino sa troje prafet (prafzov) toljko, kakor sa eno veliko, alj pa sa dvoje povletnih fvinj. En lot te foli je pa per eni glihi, kar s'malim verbam v' eno zinafto alj rosbeno sblizo gre'. Te obdvojne foli fe v'kropu (vreli vodi) sa vfake ftarofti fvinje pofebej ftajate; ofolen krop fe v'eno fpet sa vfake forte fvinj is mleka alj dobro podmetenib (samedenih) pominj per-pravleno pitje vlije, ino fvinjam piti da. Le to s' glauber foljó ino s'foli-tarjam ofoleno pitje fe naj fvinjam 7 fhtir dni sjutraj ino srezher perpravi. Mnoga gofpodinja je slie na to visho med fvojim fvinjami rasfhiranja te bolesni ino krepanja ovarvala. 6. Ker pa le ta kushna bolesen per fvinjab nar buji sazbenja, kedar mras nehava ino toplo poilaja (v* fpomla-di, vigredi), alj pa kedar toplota nehava, ino hujfhi mras vftaja (V jelen) pa tudi v* vrozhih mefenzah po leti, tako naj vfak fkerben gofpodar alj gofpodinja kak funt (libro) te dvojne foli smiraj doma ima, ino v' teh bolj nevarnih zhafah fvojim fvinjam vfak teden enkrat, kakor je sgoraj rezhe-no, piti da. — Zhe fe pa kdo nefrezhe poprej varvati nozhe, dokler de she pride, tako lis'tem sdravilam fvinje naj varje, kakor hitro fe v enim kraji od fvinfke kuge saflifhi; alj faj, kedar je tiíta she per njegovih fvinjah. L: Zhe bi ogenj na enim kraji gafíl, kdo drugi pa na drugim kraji lvifho pershigal, ga bofh teíhko pogarll; ravno tako, zhe bo kdo í vin j e sdra-vil, p a urshahov, od katerih bole-sen pride, ne bo pregnal, . ne bojo sdravile nizh pomagale. Sa to naj vfaki regelze dobro prebere, ino na tenko dopolni, kdor fvoje ivin je pred pirezhim ognjam obvarvati. hozlie. *líí)l ' í.lmXil 'i' í '. ' ' \ i t i \itsi GífJ Duíd) í>cm 33icí>arsncibu4)c beš Sjmw vlkpt 9toljln>c$; i2fc Síuflage, šBeríin 1828. ©et* fe 2Gi — 264; ucrfucftť unt> ú&ecfe^í t>ott Sjmn (8 co c 3 $ í eg tli Č, Aiwatcit su éf. Uírícf) Ú Klagenfurt ©e&rucřf 6ei 3of)(tnn geotu NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA A00000390012A 00000390012 NARODNA IN UNIVERZITETNA CKJIŠNICP 0 621 076