ALKOHOLIZEM, DRUZiNA IN NEKATERE PERSPEKTIVNE METODE ZDRAVLJENJA Franc Tihole Uvodoma naj povzamemo glavne misli in trditve dr. Janeza Ruglja v članku "Kaj in kam z miljonom alkoholikov?" (Delo, 2. 3. 1985), nato pa naj na- vedemo nekaj stališč študentov I. letnika Višje šole za socialne delavce v Ljubljani do tega vprašanja. Dr. Rugelj zelo črnogledo napoveduje porast alkoholir na do konca stoletja. Ugotavlja, da ni programov za družbeno akcijo preprečevanja alkoholizma, sedanje metode "zdravljenja" pa so praviloma neuspešne. Programi, s katerimi naj bi presegli odtujitev ranljivih ljudi, ki jim družba ni omogočila temeljnih pogojev za vsestranski razvoj in osmislitev življenja, so tako zelo zahtevni in terjajo veliko nadpovprečno sposobnih ljudi (terapevtov) in sredstev (ustanov), zato zlepa ne bodo uresničljivi. Odrasli in zaposleni ljudje v Evropi smo vsi brfezčutni psihopati, ker ravnodušno sf t^ejemamo predčasno propadanje (sa- momor na obroke) milijonov mladih, ki so povrhu vsega še naši otroci. Velika večina alkoholikov in njihovih zakoncev se tako ali tako "noče" zdraviti in se urediti, saj so si raje "izbrali" pot počasnega samomora. Zanje stroka ne • more storiti drugega, kot da jih mirno pusti korakati po izbrani poti... Iz tako brezizglednega položaja dr. Rugelj ne vidi izhoda, zato postavi diagnozo da gre v primeru naraščajočega alkoholizma... za legalizirani genocid družbe nad "odvečnim", "nekoristnim" prebivalstvom, ki ga ni mogoče vključiti v izžemajoče, pobebljajoče mezdno delo... Ce se večje število mladih ljudi ne more zaposliti in se uresničevati, nimajo drugega izhoda, kot da se usmerijo v terorizem in alkoholizem. Najbolj sporna pa je osrednja dogma alkohologije, da je alkoholik za vedno slabič, omahljivec, nezanesljiv človek, zato nikoli več ne sme poskusiti kapljice alkohola, ali pa spet zlahka zapade v alkoholno odvisnost. - 108 - Študentje so se odzivali na mnoge podrobnosti, se spraševali, razmišljali. Naj navedemo le nekaj najbolj svežih pogledov (pa tudi zmot!) mladih ljudi, ki bodo v prihodnjih štiridesetih letih poklicno sodelovali tudi v alkohologiji. "Ce so sodobne metode "zdravljenja" praviloma neuspešne, zakaj jih sploh uporabljajo?" "Vsi predstavljeni modeli zdravljenja jemljejo alkoholika kot otroka. Potlačenje odrasle osebnosti na raven "porednega otroka" in fiksiranje človeka v tem položaju je nečloveško (nasilje), strokovno pa zgrešeno." "Menim, da je neko protislovje v nas ljudeh: imamo praviloma pozitivni odnos do alkohola in na splošno odklonilnega do pijancev in njihovih prestopkov." "Otroci se učijo od staršev in drugih odraslih tudi pijančevanja. V družini nastajajo tudi "šibke osebnosti", omahljivci, zato menim, da je družina pravo ' "gojišče" alkoholizma." ' "Brezciljna in zapita mladina je kaj slaba perspektiva nekega naroda, družbe. ' Več vlagati v družino in v m'3de." "Preprečevanje alkoholizma je v vzgoji otrok in v kulturnem uživanju alkohola." "Ali sem tudi jaz v nevarnosti, da se pridružim tistim milijonom alkoholikov? Ta bojazen me odvrača, da bi še kdaj poskusil pijačo!" "Popolna vzdržnost ni potrebna; dovolj je že, da s pitjem ne ogrožamo drugih." "Menim, da je človek (zakonec, socialni delavec, terapevt) človeku v stiski lahko večja pomoč in opora kot pa alkohol". "Ljudje smo vsak trenutek pripravljeni pomagati drugim, če ne pomagamo je to zato, ker ne moremo (ne znamo) pomagati." "2e otroke bi morali (znati) imunizirati tudi proti vsem oblikam bega odtujenih ljudi. To se najlažje stori v družini." "V gospodarstvu si vztrajno zatiskamo oči pred škodo, ki jo povzroča alkoho- lizem, ker vidimo le gospodarske koristi od proizvodnje in prodaje alkoholnih pijač- Usmeritev v turizem in gostinstvo pri nas opravičuje črnoglede napovedi... - 109 - Prav teorija o odvečnem prebivalstvu bi to "slepoto" lahko pojasnila...," "Spregledal sem, ko sem v časopisju zasledil podatek, da je med skoraj enoletno stavko britanskih rudarjev upadlo število kaznivih dejanj in po- raba alkoholnih pijač za eno tretjino. Rudarji so imeli osebni in skupni cilj, za katerega so se zavzemali; policijski uradnik pa je menil, da je rudarjem zmanjkalo denarja za pijačo... " "V Islandiji bodo sprostili prodajo piva. Z davkom na promet bo država dobila novih 200 milijonov kron, s katerimi bo pokrila del zunanjetrgovi- nskega dolga... Država, ki od svojih ljudi pobira takšen krvni davek, je milo rečeno gnila". „ "Smešno, kdo lahko pričakuje, da bo od ljudstva odti^jna država sama n organizirala zahtevne in drage programe preseganja vseh oblik bega odtujenih ljudi, ki so odrezani od stvarnega odločanja o lastnih zadevah? Stroka se vrti v začaranem krogu!" „ "Ce si slabič, omahljivec, nezanesljiv tip, te je takega nekdo napravil, ali „ pa te je spravil v tak položaj (vlogo)." ^ Nekateri bolj "izkušeni" študentje ali študentke so kot glavni povod za po- sedanje po točilnicah in nalivanje z alkoholnimi pijačami navedli pomanjkanje družabnih prostorov in prireditev za mlade ter sorazmerno cenenost alkoholnih pijač v primerjavi z nealkoholnimi, pa seveda "postavljaštvo". Bolj odkriti odgovori pa so omenjali dolgčas in enoličnost. Ker se nič ne dogaja, zavije človek v gostilno, da bi tam doživel (v družbi ali sam) kaj prijetnega, novega in tako "zabil prosti čas". Takega "prostega časa" pa si nekateri jemljejo vse več in več, pri praznem kozarcu pa ni mogoče posedati dolge ure. Ti odgovori potrjujejo antropološka spoznanja, da ima vsak človek v glavnem dve temeljni potrebi: potrebo po priznanju in dražljajih (čutnih zaznavah) ter potrebo po strukturi. Nič ni bolj mučnega in neprijetnega kot molk, ki na- stane v družbi, ko zamre pogovor. Pivske družbe so navadno hrupne, jezik se razveže, preden se v pijanosti ne zaplete. Ljudje se gredo vse mogoče - 110 - igre, neznanci si postajajo "pivski bratci". "Pijanka" daie obilico možnosti za strukturiranje časa (izpolnjevanje časa), od začetnih ritualov (manir) do razvedrila, iger ter lažnega občutka bližine (intimnosti, pripadnosti, prizna- nja). "Pijanke" se včasih končajo v spolnih igrah, ki z resnično intimnostjo kot odnosom nimajo nič skupnega, saj udeleženci pristajajo na telesno zbli- žanie z osebami, ki jih v treznosti ne bi niti pogledali!" Se bolj presene- tljiva in krivična je obsodba žena alkoholikov, ki naj bi bile krive za može- vo stranpot", je zapisala ena od študentk. To samo dokazuje, da se "grešni kozel" res začne čutiti kriveaa za vse, kar ga (jo) obtožujejo. Analizo ne- katerih stališč študentov začnimo od tu. Zakonski in družinski odnosi Zakonci so prisiljeni načrtovati družino, kakor vedo in znajo. Prastari vzorec ^ reševanja tega, še vedno nerešenega problema, je odklanjanje intimnih odno- " sov in sprejem različnih vlog v igricah', '^o pa zelo skazi odnose in zakonsko življenje vir veselja in ..valje življenja, pomanjkanje ljubljenosti pa zadene srčiko volje do življenja. Ko žena rodi enega ali dva otroka, je s tem doka- zala svojo rodovitnost, dosegla status matere z vsemi prednostmi v družbi. Moža potrebuje kvečjemu še za to, da ji pomaga otroke spraviti do kruha, vse bolj ga pa odbija kot ljubimca, dš bi tako preprečila nezaželene posle- dice nenačrtovanih nosečnosti. V takih razmerah se mož in žena vse bolj odtujujeta in izkoriščata drug drugega. Ta zelo poenostavljen okvir zakonske- ga (družinskega) življenja in mehanizmi (družbeni, osebni), ki vodijo v vse ve- čji prepad med zakoncema, so v veliki meri nezavedni in zato tudi neprizna- ni; vse pa kaže, da ustvarijo v družini "gojišče" za alkoholike. Več kot ena tretjina žena, ki imajo moža, le redkokdaj, če sploh, doživlja orhazem pri ljubljenju. Zakaj bi si potem želele moža in spolnosti z njim? Ce mož noče izpolnjevati svoje vloge "rednika družine", ki bi ženi pomagal do boljšega standarda in otrokom do kruha (šolanja), ker zapravlja v gostilni ali z drugimi ženskami, ali se noče zaposliti, se ga "sodobno" usmerjena ženska znebi z ločitvijo, tradicionalno vzgojena žena pa prevzame vlogo "suhega alkoholika". Menim, da so iz takih "nesprejemljivih" spoznanj nastali sodobni - 111 - 2 koncepti za vzgojo mladih za partnersko (zakonsko) življenje . Perspektivne metode zdravljenja Logoterapija'^ ne brska po preteklosti, pač pa sprejme vsakogar in poma- ga zdravljencu pri omišljanju sveta. Bistvo zdravljenja vidi v tem, da člo- vek prevzame odgovornost zase. Ce je človek v stisku sugestibilen, oma- hljiv in nezanesljiv (se ne zanese nase), potem mu terapevt zalahka suge- rira, naj se začne vživljati v novo vlogo, ko vidi sebe v najlepši luči. Ne terja od zdravljenca "prisege", da ne bo nikoli več pil, kajti prisego člo- vek kot razumsko bitje lahko prelomi tudi v mislih. Kot moralno bitje bo sebe še bolj preziral in bo resnično izgubil vse samospoštovanje, na kate- rem temelji resocializacija. Vse sedanje metode "zdravljenja" alkoholikov potrebujejo šibkega, omahljivega, nezanesljivega mazohista, ki bo tak do konca življenja. Potrebujejo človeka, ki mu je samospoštovanje prepoveda- no, ker mu nihče ne zaupa, da bo zdržal brez alkohola, pa tudi ne ve- rjame v njegovo resocializacijo (poznejšo osebnostno rast). Tak odnos "stroke" je nečloveški, predvsem p i izdaja gospodovalnost stroke kot po- daljšane roke represivnega sistem^ (družbe, države) nad človekom. Potem lažje razumemo, zakaj se večina alkoholikov in njihovih zakoncev "noče" zdraviti in se urediti. V resnici ne potrebujejo obsodbe terapevta, ker si lahko "sodijo" kar sami. ^ Internistični (biološki) vidik zdravljenja Sla po alkoholu (narkomanija, tabletomanija) je presnovno sprevrnjena tele- sna potreba po organskih kislinah. Vse alkoholne pijače imajo kislo reakci- jo, alkohol, droge, tablete sprožijo raztapljanje podkožnega maščevja in nje^ gov razpad na maščobne kisline in glicerol. Tudi alkohol se mora v celicah spremeniti preko acetaldehida v ocetno kislino (aceta), iz katere telo črpa potrebno energijo za obnavljanje tkiv in moč'za delo in življenje. Zato si slo pote- šimo lahko z organskimi kislinami (mlečno, kavino, ocetno, jabolčno, vinsko. - 112 - citronsko, z maščobnimi in anninskimi kislinami). Človek začuti hudo ener- getsko stisko, ki jo doživlja kot slo po alkoholu. Človek zaradi tega še ni zavržen slabič, za vselej izgubljena eksistenca, pač pa trpeči človek, ki ni izbral druge možnosti za dvig energetske bilance kot uživanje alkohola, ki mu resnično v hipu povrne moč in izgubljeno samozavest. Enako pomagajo 4 organske kisline . Novejša je transakcijska analiza (TA) ki jo je razvil Eric Berne^. Vloga v igri, ki se imenuje alkoholik (A), je sicer glavna, nič manj pomembne pa niso druge vloge v tej igri (preganja- lec, reševalec, dobričina in natakar). Glavni dobitek v tej življenjski vlogi (igri) je "maček" (zastrupljevanje, samokaznovanje) pri tragičnem življenskem scenariju po tipu: jaz nisem dober-vi ste dobri. Kdor ima takšen nesrečen življenski načrt (temeljni odnos do sebe in do sveta), zlahka prevzame vlogo "grešnega kozla", postane "delegat" treznih, trdnih, zanesljivih, poštenih, uspešnih, delavnih, moralnih, odgovornih, itd. kot njihova senčna plat, kot njihova nesprejemljiva podoba. Eric Berne piše: 'Analiza (TA) odkriva, da je uživanje alkohola bolj postra- nsko zadovoljstvo, ki sicer prinaša nekatere dodatne užitke. To je samo način (sredstvo), s katerim človek doseže pravi višek (namen), to pa je "mačka", torej tisto, na kar večina strokovnjakov sploh ne misli... Za A je "maček" predvsem "moralni dobiček", torej moralni maček, ne toliko telesna muka zaradi zastrupitve z alkoholom, ki jo zna vsak izkušen pijanec iznajdlji- vo "zdraviti" (kisla juha, limonada, kislo zelje, itd). V alkoholni (sub) kulturi sta zato zelo razširjeni dve vrsti "postavljanja": koliko ga je kdo spil in kako je bilo "naslednje jutro". Vnetih igralcev teh "iger brez meja" nikoli ne zmanjka". - 113 - Preventivni pomen izsiledkov TA Alkoholik mora vsakemu, ki ga povabi na kozarček, priznati svojo šibkost značaja in odkriti svoj tragični življenski scenarij po tipu nikoli (več piti). Tako zlahka doseže pomilovanje, posmehovanje in celo občudovanje (zado- volji svojo potrebo po priznanju). Človek pa je moralno bitje, zato se zaničuje (samokaznuje) že ob skušnjavi, ko v mislih prelomi prisego, da ne bo nikoli več pil. Samokaznovanje pa je za večino alkoholikov glavni cilj, ki ga doseže s pomočjo alkohola. Alkohol je torej le sredstvo, pitje pa način za dosego cilja - moralnega mačka, ki ga doživlja "naslednje jutro" dneve in mesece, ko "abstinira"). Ce je osramotenje samega sebe (blamaža) glavni cilj kot kazen za "osebne napake in slabost značaja", potem se moramo nadalje vprašati, kdaj in zakaj je nastal tak tragični zasik: v razvoju osebnosti, ko je kdo spoznal, da je ničvrednež, omahljivec, reva, itd., vsi drugi pa so boljši od njega. Tak temeljni odnos do sebe in sveta je vendar značilen za depre- sivne osebnosti , ki si v skrajni stiski izberejo uspeli samomor oziroma se odločijo za "samomor na obroke"! Zato so vsi "mehki" antidepresivni pro- grami (Glej R. Linnfe: Depresija-bolezen našega časa) pomembni za širjenje vednosti, če ne ža kar oblika sar lopomoči. Se bolj pomembno je razširjanje spoznanja, da se pred očmi nas vseh pre- lepe kraljične in kraljeviči spreminjajo v "zaklete, grde žabice". O tem pomembnem spoznanju (dejstvu) smo razpravljali v zvezi z varstvom in vzgojo otrok in se zavedeli, da lahko veliko nesreč preprečijo ozaveščeni starši, ki jim k temu lahko pomagajo različni strokovnjaki (vzgojitelji in vzgojiteljice, učitelji in učiteljice, psihoterapevti in psihoterapevtke, socialne delavke in socialni delavci, zdravstveno osebje). So trije temeljni odnosi do sebe in do sveta, na katerih so zasnovani tragični (hamartični) življenjski načrti (scenariji), kakor nam jih odkriva Eric Berne. Strokovnjaki, ki delamo s starši in otroki, se premalo zavedamo svoje moči pri preprečevanju tragičnih življenjskih načrtov. Pred očmi nam iz prelepih kraljičen in kraljevičev (naravnih otrok) nastajajo "grde žabice", fantki, ki - 114 - jim je vse dovoljeno, ker so pač "fantje", pa nesrečni otroci, ki jim je vseeno. To so bodoči samomorilci (alkoholiki) prestopniki in psihotH Zavzemamo se za realnejši odnos do alkoholikov. To pomeni pomagati človeku v stiski z ljubeznijo in človeško dobroto, z razumevanjem, prizanesljivostjo in bodrenjem. To je tista kakovost odnosa do človeka v stiski, ki jo pričakujemo od strokovnjaka. Arhetip za to je biblijska zgodba o izgubljenem sinu. Vemo koliko ponižnosti je bilo v sinovi vrnitvi, pa tudi v očetu, da je sina z veseljem sprejel. Vemo, da je takšen odnos zdravilen, vsekakor pa nujen pogoj, da skrušen človek spet začne zaupati vase in v svet in se polagoma vračati v ži- vljenje. Ce terapevt zna povrhu tega še pomagati človeku, da bo zaživel bolj kakovostno življenje, po katerem je hrepenel, preden je zahrepenel po smrti, stroka ne bo več tavala v terapevtskem nihilizmu, ki mu sedaj botruje obla- - 115-- stniško nezaupanje v človeka. Takšen sklep ni pretiran, saj smo z analizo gradiva to nezaupanje razkazali, hkrati pa opozorili na doslej še neizkori- ščene možnosti preventive socialnih bolezni, prav tako pa tudi prikazali nove možnosti zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov. Viri: ^Eric Berne: Koju igru igraš? Nolit, Beograd 1980 o Pavao Brajša: Človek, spolnost, zakon. DE, Ljubljana 192 Viktor E. Franki: Zašto se niste ubili? Biblioteka "Oko 3 ujutro", Zagreb 1982 '^Izkušnje anonimnega alkoholika, objavljene v rubriki "Domača zdravila", Nedeljski Dnevnik, februar 1977 Dr. Franc Tihole, zdravnik. Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Vič-Rudnik