260. številka. Ljubljana, v soboto 13. novembra. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan c v«** •»!-., izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j a k o-<» vr e r s k « dežele zh vso leto 16 »fld., za pol leta 8 ^ld., za četrt leta 4 pld., z* eden mesec 1 #ld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na doni «a - se leto 13 »jld., za t etrt letu iJ *jld. 30 kr. *a jednu uiesr.: l kir»ti. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npr* vniAtvo je v Kuriolta Ivirou.a hiši, .Gledališka stolb-«*. Upravni rtvu n?ij se blagovolijo pošiljati naročnine. reklamam.-. oznaiiiU, t. ■,. \ s«) administrativne stvari. Nikolaj, knez mingrelski. Mej kandidate za prestol bolgarski začulo se je h kratu doslej popolnem nepoznano ime kneza mingretakega, kateri ima, ker je kandidat Rusije, največ upanja, da prodre. Ker nam nedostaje pristnih slovanskih podatkov, primorani smo zajemati iz nemškega, torej motnega vira. „Kolnische Zeitung" piše o njem tako: O Nikolaji, knezu mingrelskem, se čita, da je na glasu neznatnega, lahkomišljenega, a dobrosrčnega lahkoživca. Njega prastara rodbina je, kakor druge kavkaske obitelji v Mingieliji, Georgiji, Iiner-tiji itd. že pred stoletji prestopila k pravoslavni ▼eri. On ustopil je mej paže, potem v gardno konjiško šolo, in je leta 1869 ali 1870 postal častnikom v gardnem konjiškem polku (Garde du corps). Pri tem polku služil je nekoliko let in se potem, menda 1875. leta, oženil z nekoliko že postarno hčerjo takrat vsemogočnega hišnega ministra Aleksandra II., s hčerjo grofa Aleksandra Vladimiro-viča Adlerberga. Adierbergpm, ki so jako lula lega plemstva in katerih procvitanje izhaja stoprav izza dobe Nikolaja L, bil je tako imeniten mlad mož kot zet, prav po godu. Mladi knez užival je vsled svoje ženitve le ugodnosti. Grof Adlerberg izposlo-val je, da se je mlademu knezu priznalo bogato posestvo, nekdaj roingrelskih knezov lastnina, katero posestvo pa se je bilo priklopilo Rusiji in do katerega knezi mingrelski že davno neso imeli nobene pravice več. Razen tega postal je knez kmalu krilni pobočnik carjev in po osem- ali devetletnem častnikovanji bil je že polkovnik. Vojne udeležil se je v carskem glavnem stanu in si tako brez posebnega truda piidobil raznih odlikovanj in redov. A sreča ni bila trajna. Njegovo zakonsko življenje postalo je po krivdi soprog« jako nesrečno in že več let sta, če tudi ne izrecno, pa saj dejansko lo čena. Knez prišteva se imenoma notranjemu mini-sterstvu, a ne opravlja službe in tudi sicer nema nobenega drugega pravt ga opravila. Njegove gmotne razmere so vsled razkošnega življenja začetkom zakona neugodne. Star je okolu 36 let, a sedaj vedno še polkovnik. Tako nemški vir. Iz tega opisa posnemamo, da bi ta kandidat Nemcem ne bil po godu, zato ga slikajo s tako črnimi bojami. A baš ta nemška sodba je priporočilo za kneza mingrelskega. Ruska vlada ga gotovo dobro pozna in se je izvestno temeljito zagotovila, da se ne bode zopet tako opekla, kakor se je z dolgopetim Batenberžanom. 0 deželni samoupravi na Goriškem. (S Tolminskega.) Gospod urednik! Vi se gotovo spominjate, kako pogostoma so nekdaj Tolminci opisavali po raznih domačih novinah velike in male dogodke narodnega življenja; zdaj pa je z večine vse tibo, na Kranjskem, kakor drugod po Slovenskem, gotovo mislite, da je tukaj doba srečnega uživanja. Na Koroškem, kakor slišim pravite, gospoduje tudi „blaženi mir" samo zaradi tega, ker smejo delati Nemci s Slovenci, kakor jim drago. In isti Nemci se neki hudujejo, ko bi jim kdo hotel kaliti s pravicami za Slovence isti preblaženi mir. Morda vlada jednaka tihota po Goriškem iz jednih in istih uzrokov. Pre potoval sem letos našo maj lino. pa dolgo deželo ter povpraševal tu pa tam, kako so kaj zadovoljni s c. kr. gosposko in z deželno avtonomijo. V odgovor sem povsod najprej dobil majanje z plečami in pa ironičen nasmehljaj in še le potem pojasnila o tej mimiki Posnel sem, da c. kr. urad nije poslujejo kaj ugodno za Nesiovence. Politična gosposka piše Italijanom zgolj italijanski, Nemcem nemški, Slovencem pa z večine nemški, potem italijanski in najmanj ali pa celo nič slovenski. Nekje se pri c. kr. okrajnem glavarstvu izgovarjajo, da nimajo slovenskih tajnikov, to pa zato, ker jako marljivo skrbe, da ne vsprejmejo takih mož v službo, ki bi bili zmožni slovenščine. C. kr. 8odnije tudi uradujejo ali zgolj italijanski ali pa italijanski in nemški in najmanj slovenski kljubu večini slovenskega prebivalstva v deželi. Oni sodniki, ki bi izvrševali jednakopravnost nasproti Slovencem, ne morejo tega storiti, ker jim celo slovenski odvetniki u ročaj o jedino italijanske in nemške uloge. Take uloge prihajajov na sod nije. od odvetnikov za slovenske stranke, iu tako ostane vse pri starem. Tukaj torej še za nižje instancije ni slovenskega uradovanja niti tam, kjer bi sodniki ne delali zapreke; kaj hočemo reči potem o sodnijah, kjer ni take ugodnosti. Nemci se torej brez uzroka boje, da bi došla kaka naredba justičnega minister stva na višje deželno sodišče v Trstu v jednakem zmislu, kakor za Češko, Moravsko in Šlesko Takih potreb ne poznajo pri nas niti domači od vet niki, kaj li še oni, ki načeloma hočejo imeti „koroški miru tudi na Primorskem. Pa saj se takim razmeram ni čuditi, Če pogledamo, kako se nam deli narodna jednakopravnost iz deželne hiše v Gorici. Delo te hiše pa opažam že več let od daleč in od blizu, posebno pa, ko me nesejo opravila v Gorico. Tu se vrši res vse prekrasno, kakor koli za hteva blaženi mir mej dvema narodnostima. Kadar zboruje deželni zbor, zahteva blaženi mir, da doj dejo Slovencem italijanska poročila, ker za slovenska ni časa še; slovenska utegnejo „priklevsatiu veliko pozneja; saj Slovenci neso toliko radovedni, in kakor trdi Goriški 1 st „Corricri", itak italijanščine vešči, da le pogledajo mej zidove Goriškega mesta. Kaj še li deželni poslanci, če so celo najnižji posli zmožni italijanščine 1 To pa, da se v deželnem zboru govori najbolj italijanski, sem bral že večkrat tudi po slovenskih novinah. Doslej se tu varuje jedino še načelo jednakopravnosti; morda zastara tudi to, in potem bodo morda izbacnili slovenščino iz deželnega zbora tako, kakor se branijo hrvaščine „načeloma" v deželnem zboru istrskem. Slovenskim poslancem torej toplo priporočam jaz, da berejo vsako poročilo in vsak svoj predlog najprej — italijanski in potem še le slovenski, ali pa samo italijanski! Bodo videli, kako bo Goriški „Corriere" vesel! Tudi naj skrbe jako postrežno za italijanske prevode vseh slovenskih izdelkov, kajti Italijanom ni treba, da bi se potrudili sami za to. Pa gledajo naj tudi, da italijanskim poslancem preskrbi dežela potrebne prevode! Saj za Italijana bi bilo nevarno, da bi znal ali celo rabil pismeno slovenščino, tudi če sedi celo v deželnem odboru. Hej, o tem deželnem odboru slišimo same lepe reči celo v naše gorate kraje. Pa saj ga poznamo po delu; on se drži jednakopravnosti tako. da je nastavil za deželne uradnike skoro breziz-jemno take moči, katere ne znajo pismenega slovenskega jezika čisto nič. Će pride iz Firenc kak Italijan, bi takoj mislil, da tu je deželna hiša samo za Italijane. Moti se gotovo ne veliko; kajti, kakor sem po opravilih sam izpoznal, videl sem v deželni hiši samo italijanska pisma, italijanske zapisnike, knjige, registre in druge italijanske reči. Zapazil sem tudi pri c. kr. gosposka h pisma iz deželne hiše, ki so se tikala Slovencev, a pisana so bila samo italijanski, in kakor sem se prepričal, je Goriški deželni odbor tako marljiv, da odpošilja uradna pisma na c. kr. urade samo v italijanščini tudi za slovenske občine in občinarjo; samo županom slovenskim menda ta odbor ne veruje, da bi že vsi od kraja umeli italijanščino. Ti župani torej še motijo „blaženi mir", in da bi bila ta trmoglavost jako nevarna, ko bi ne bile slovenske občine zunaj mesta Goriškega, ali, če hočete, tudi Gradiškega. Goriški deželni odbor pa skrbi v Gorici sam, da bi se ne motil „blaženi mir", kajti iznašel je nekaj, česar se prej ni držal. Povedali so mi namreč, da v deželni hiši daje prilepljat razne razglase in svoja oznanila jedino v italijanščini, v tem ko sem nekdaj tudi sam imel priliko brati taka oznanila v obeh deželnih jezikih. Previdnost, previdnost na korist ^blaženega miru" vidno napreduje tudi pri deželnem odboru! Isti deželni odbor ima posebno skrb, da se italijanska njegova pisma ozirajo celo na pravo pisavo slovenskih, bodi krajnih ali priimuih imen, kakor so ta imena „popravili" v preteklih dobah slovenske zavisnosti od italijanskega in furlanskega upliva. Kaj ni taka skrb hvale vredna, sosebno zdaj ko se kažejo „črneu pike, če ne na deželnih samo upravah, pa vender tam neki na jutrovem političnem obzorji ? Ali ne zasluži slavni deželni odbor goriški, da ga podpirajo v njegovih prizadevanjih, da se „mir" ohrani še nadalje? Zatorej predlagam jaz slovenskim deželnim poslancem goriškim, da v bodočem zasedanji deželnega zbora stavijo slavnemu deželnemu odboru naslednje dolžnosti: 1. Naj tudi nadalje nikakor ne skrbi za uradnike, ki bi bili vešči v govoru in pisma tudi slovenskega jezika; 2. Naj slavni deželni odbor tudi nadalje ne uraduje slovenski za slovenske stranke in slovenske deželne zadeve, kedar mora v tem oziru občevati z raznimi c. kr. političnimi gosposkami in c. kr. sod-nijami. Tudi nai nikar ne pošilja slovenskih aktov na slovenske občine in slovenske urade, ki so zunaj goriške dežele. 3. Naj v deželni hiši tudi na dalje nikakor ne izvršuje narodne jednakopravnosti pri nobenem oddelku deželne samouprave. 4. V obče naj gleda slavni deželni odbor, da ostane vedno prvenstvo italijanskemu jeziku, in naj skrbi, kakor doslej, da bo italijanščina vedno bolj v kot potiskala slovenščino. Ko bi teh opravičenih toček ne vsprejel si. deželni odbor, potem svetujem jaz, da naj se vrnejo slovenski poslanci takoj tja, od koder prihajajo v deželno zbornico. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. novembra OgvrMlti vseučiliščniki se bodo udeležili slav-nosti v spomin [-oljskemu kralju Bathorv ju, ki je bil tudi sedmograjski veliki knez. Ta slavnost bode v decembru v Krakovem. Dijaki hočejo ts tem pokazati solidarnost mej Poljaki in Madjari. Ogerski ministerski predsedsednik Tisza in Kalnokv se uekda nič posebno dobro ne sporazumeta. Tiszi se zdi, da Kalnokv ne postopa dovolj odločno v bol- garskem vprašanji nasproti Rusiji. „Egvetertes" tolmači imenovanje barona Kuhna kanclerjem Marije Terezije reda tako, da bode baron kuhn imenovan vrhovnim poveljnikom vojske, ko bi Avstrija se zaplela v kako vojno. Ogerski narod, ki bode z veseljem šel v boj proti Rusiji, je jako zadovoljilo to imenovanje. V u a u. j 4» države. Nemški in madjarski listi bi po sili radi A* širijo zapleli v vojno z Itn sij n. Posebno poudarjajo, da bi Avstrija ne smela mirno gledati, ko bi Rusija predlagala črnogorskega kneza za bolgarskega vladarja, kajti knez Nikolaj bi hitro zje-dinil vse balkanske Slovane v jedno kraljestvo. Avstrija pa nikakor ne sme trpeti, da bi na njenih južnih mejah navstalo tako kraljestvo. To se čudno strinja z vednim potegovanjem nemških listov za samostojnost Bolgarije in Srbije in z zagovarjanjem balkanske zveze. Mari bi zjedinjenje balkanskih Slovanov ne bilo še boljše jamstvo za njih samostojnost, mari bi balkanska zveza ne bila nekoliko podobna tacemu kraljestvu. Vidi se iz tega, da avstrijskim Nemcem ni za blagor Bolgarov in Srbov nič mari, ampak le zagovarjajo njih samostojnost zategadelj, ker vidijo sedaj v njih sovražnika Rusije. Kakor hitro bi se pa spravili Bolgari in Srbi z Rusijo, bi pa naši Nemci in Madjari takoj ustavljali se njih samostojnosti. Nemški židovski listi bi takoj pisali, da svinjski pastirji in roparji neso sposobni za državno samostojnost. Nadejamo se, da bodo avstrijski odločujoči krogi toliko previdni, da ne bodo začeli vojne z Rusijo, ki bi bila našej državi le v škodo. Na italijansko pomoč se ne sme Avstrija dosti zanašati. Anglija pa na kopnem nam nič pomagati ne more, odločilni boji se bodo pa bili na kopnem. General Kaulbars nekda misli, da lliisijn v llolgariji z lepa ne bode nič dosegla, kajti sedanje regentstvo širi vest, da se Rusije ni treba bati, ker je popolnem onemogla. Kaulbars je že prosil dovoljenja za bombardovanje Varne. Poveljnik ruskih ladij pred Varno, Grigoraš, je že bil določil poslopja, katera bodo bombardovali, da prebivalstvu ne napravijo preveliko škode. Ruska vlada pa ni hotela dati Kaulbarsu dovoljenja za bombardovanje. — General Kaulbars je poslal bolgarski vladi dve noti. V jednej zahteva, da se izpustita ruska častnika Nabokov in Zalevskij, katera so zaprli, ker sta se udeležila zarote v Burgasu. Bolgarska vlada hoče tudi ustreči tej Kaulbaisovej želji. V drugej noti se pa Kaulbars pritožuje, da oblastva pregrdo ravnajo z osobami, ki so zaprte zaradi štirih umorov ob volitvah v Dubnici. Na to noto se pa vlada ne bode ozirala, ker misli, da bi Kaulbars le rad dosegel, da bi se morilci ne kaznovali. — Ruski kandidat za bolgarski prestol je Nikolaj knez mingrelski, ki je carjev pobočnik. Sedaj biva na Kavkazu. Ko bode vlada zvedela od njega, da vsprejme kandidaturo, ga bode predlagala velevlastim. Nekateri ruski listi pa mislijo, da bi Rusija bila tudi z Valdemarjem zadovoljna, samo da ga mora voliti drugo sebranje. Valdemar bi morda Nemcem ne bil po volji, a Rusija bi se lahko ž njim zadovoljila, ko bi ga izvolilo zakonito sebranje. Finančno stanje Srbije je jako žalostno. Vse blagajnice so prazne. V kragujevškem in požarev-skem okraji nekda uradniki že 3 mesece ncso dobili nobene plače. — Po deželi se širi neka brošura z naslovom: „Srbska sodba o ruskej politiki", ki hudo napada Rusijo in priporoča, da bi se Srbija še bolj približala Avstriji. Italijanski vojni minister zahteva 3Va milijona lir za 24 novih baterij. Sploh obrača italijanska vlada veliko pozornost vojski in mornarici. teniški državni zbor snide se 25. t. m. Najvažnejša stvar, s katero se bode bavil državni zbor, je vprašanje o vojaškem septematu. Razen tega pride tudi na vrsto več socijaluopolitiških predlog velicega pomena, kakor razširjenje zavarovanja proti nezgodom za mornarje, stavbne in rudniške delavce. Pričakuje se pa tudi, da bode knez Bis-marek državnemu zboru razložil vnanjo politiko. V Kajiri so zasledili zaroto, ki je nameravala odstaviti egiptovskega podkralja. Vodja te zarote bil je tajnik podkraljevega brata princa Hus-sein paše. Dopisi. Iz Velike Doline 9. novembia. [Izviren dopis.] (Odgovor na „popravek" župni ka B.) (Konec.) K desetemu „Ni res" moram omeniti, da so oni zneski, katere ima, oziroma katere je imel stavbeni predsednik razen občinskih doneskov v svoji oskrbi, le neznatni. Zadnji dopis obsegal je gradivo le v glavnih potezah in ker so obravnave dne 17. julija in 20. avgusta t. 1. župniku B. dokazale, da predsednik onih zneskov ni v svoj žep eskamo-toval, kateri so slednjič nasproti onim zneskom, skoro (!) polovici stavbenega zaklada, o katerem župnik B. dosledno molči, katerega v nasprotji jasnih določeb e. kr. zakona, torej v nasprotji božjih in posvetnih pravic in oblastij, še vedno v svojih rokah drži in stavb, predsedniku nikakor izroči neče, — le neznatni, se o tej točki druzega ne more reči, kot — da dlako cepi. Kot zgrevan grešnik, „mea culpa — mea m.• \ima culpa", stojim pred točko 15. Drage volje in brez vsega lieemerstva priznavam svojo zmoto ali pomoto — kakor kdo hoče. Da so se mi dotični stavki v onem listu, skoro jeden cel mesec pred onim dopisom le pokazali, in da takrat nesem imel namena jih objaviti — iz tega se vse razjasni. Jednega stavka v listu ni, dva sta pa za piko drugačna, vender pa je tendenca, katera se kot rudeča nit skoz celi list vleče, nespremenjena taka kot sem jo v onem dopisu označil. Ker pa ta list razen gori omenjenih, še veliko drugih zanimivostij obsega, po-lajam tu celega, nespremenjenega. Preskrbel sem si ga v to svrbo in prilagam ga mojemu dopisu v „originalu", slav. uredništvu „Slov. Nar.u v blagovoljni pregled in potrjilo. Glasi se: Hochverehrtester Freund! \Venn es dir nicht liistig fallt, wiirde ich dich heute fiir eine grosse Gefiilligkeit ersucben. — Es ist dir bekannt, dass friiher wegen unserer l e i -digen Kaplanskollektur, und jetzt vvegen dem Kircbenbaue zvvischen mir und dem Herrn Dr. Namorš schon ofters Entzvveiungen v o r-gekommen sin d. Diess hat sich aber in letzter Zeit vvegen eine m von mir in einer Ein gabe gebrauchten, leider zu harten Aus-drucke in soleher Weise verseharft, dass in Folge dessen eben jenes Werk, vvelches iiberallhin nur Frieden und Eintracht zu verkttnden berufen ist, — ich meine unsere neue Kirche, — eben zvvischen jenen zvveien, die sich in dieser Angelegenheit am meisten abgemiihet liaben, dauernden Riss zu veranlasssen d r O h 61. Ich vviinsche Nichts so sehr, als dass ich vvie mit aller Welt, so insbeson-dere noch mit m eine n Pfarrleuten die von der g-iitlichenVorsehung nocb zu-gemessenen Tage in Rube und Eintracht verleben komite • In meiner sclivverfiilligen Ausdi ucksvveise habe ich mit jenem Ausdrucke, durch den sich drv Hcii Doctor so beleidigt ftthlt, nlelitetvva den Begriff „migeveclit" ver-binden \v o 11 e n , und ist das Wort v i e 1 m e h r derFeder als derljeberlegungentsprun-gen. — Ich ersuche dich daher, bester Freund, iege in diesem S»hno beim Herrn Doctor ein Ver-mittlervvort «in, hoftintlich vvird deinem Be-m ii h e n a u C h die verehrte Vran Mama Doctorin nicht j'bgeneigt sein. —Um die sen Freundschaltsdirnst ersuche ich dieh nur da-rum, weil ich gl^dbe, an dem Herrn Dr. Namorš ein Sttict beserer GemUthsart ge-merkt zu haben, riann aber aucb, dass es am Schtirern nicht fehlt. Und eben diesen letzten Ein-fluss i ftast du aufvviegen. — Mit vielen herzlich-sten Gri>ssen an dich und deine Gnadige verbleibe ich eteio ergebenster Franz Brulec, Pfarrer. Dolina 20. Juli 1886. Kako se ujema opazka o kaplanskej biri v tem listu s ..popravkom" župnika B. v SI. N.? Kako se me* a njegova prošnja za pomoč na „ver-ehrte Frau Tiama Doctorin" — z njegovim obnašanjem o priliki, ko ga je ona dama, pardon, „Mama" — na cesti srečalo, voz ustavila in uljudno pozdra vila in ko on »mezinca niti jezika" ni genil, da bi odzdravil V — (Mimogrede bodi omenjeno, da župnik B. navadnim in domačim ljudem niti na najuljud-nejši pozdrav nikdar ne odzdravlja.) No naposled i brez ozira na to epizodo, vender le samo malopridni otroci hodijo k materam zavetja iskat, kadar jim strožji „ata" s šibo grozi. Možje pa, možje pravim, ne hodijo v tako resnih zadevali kot je bila ta, k „slabim" ženskam pomoči iskat. Čudno se ujema tudi njegova trditev, da z onim izrazom nikakor ni hotel pojma „nepošteno", spojiti v svojej denuncijaciji na škofijstvo pa je — zaradi nepoštenega gospodarstva stavb, predsednika z zakladom" — kar naravnost prosil ali zahteval: disciplinarno preiskavo. Pri seji stavb, odbora in uradnem pregledu računov, katera se je vsled tega pri okrajnem glavarstvu na Krškem 17. julija t. 1. vršila, pa je župnik B. hodil za predsednikom dr. N. kot zmočen — mu zatrjeval, da ni nikoli o njego vej časti dvomil in ga prosil, da se naj zadovolji z njegovo častno izjavo v tej zadevi in naj opusti vse sodnijske korake proti njemu. Pri sledečej kazenskej obravnavi 30. avgusta je pa ravno tako smelo tr dil, da ni nikdar nameraval predsednika razžaliti, ker je bil uverjen, da škofijstvo njegove denuncijacije nikdar ne bode mej svet poslalo, oziroma pre iskavalo. To mu je bilo menda že iz prejšnjih sku šenj znano. Še bolj zanimiva pa je v onem listu točka, v katerej trdi: da ničesar bolj ne želi, kot, da bi s celim svetom osobito pa s svojimi župljani, v miru in spravi živel. Župnik B. dvignil je v kratkem času svojega bivanja v tej župniji, vsaj morabiti, če ne gotovo, več prahu po uradnih sobah vseh instanc kot vsi drugi duhovni cele kranjske dežele vkup, morabiti v več desetletjih. Razen slavne pravde za kaplansko biro, imel je še več drugih slavnih in ne slavnih pravd s svojimi župljani. In v prsih takega moža da bi se rodila želja „miru in sprave?" To naj veruje, kdor more. (V jednej vasi naše župnije, biva občeznani „ raztrgani dohtar" in čevljar J. J. S tožbarenjem zapravil si je zdravje, premoženje in poštenje! No ta „klaghansel" ni še nikdar v „miru in spravi" s svojimi sosedi živel.) Kako se ujema nadalje s to točko njegovo najnovejše samooblastno .postopanje in hujskanje proti stavbenemu odboru V Ne da bi bil stavbeni odbor vprašal, naročil in Kupil je župnik B. ograjo za presbiterij nove cerkve — pa ne iz svojega žepa! Ko je ograja bila že tu, zvedel je stavbeni odbor o tem, no ne od župnika B., marveč „od strani." Vsled tega prepovedal je predsednik stavbenemu podjetniku, da dotične ograje ne sme postaviti, dokler ne bo potrjena. Župnik Đ. spustil je na to svojo „sveto" jezo deloma na delavce, zidarje, rekoč da so oni krivi, ker ograje ne-čejo postaviti, deloma pa na stavbenega podjetnika F. Zupančiča o priliki ogleda nove stavbe 6. t. m., kateremu se je že prej po njegovih delavcih grozil „da še nista zadnje besede govorila." — (Po zakonu ima samo predsednik pravico, take ..grozovite" besede s podjetnikom govoriti, ne pa posamični udje odbora, no župnik B. čuti menda, da je stavbeni odbor že zginil v tisti „neskončni nič", iz katerega je bil ustvarjen in da je sedaj samo on še jedini vsemogočni poveljnik.) K gori omenjenemu ogledu 6. t. m., pri katerem se je izdalo dovoljenje za stanovanje t. j. cerkvena opravila v novej stavbi, pripeljal je župnik B. celo trumo kmetov, da bi šli ako bode treba, prosit okr. glavarja da se naj vendar le postavi „lepa nova ograja", katero je on kupil; že par tednov poprej pripovedoval jim je na leci, kako lepo ograjo ie kupil itd. Ker je pri ogledu navzoči tehnik izjavil, da je ograja dobra, se stavbeni odbor niti najmanje ni protivil, da se ograja ne postavi. Pa glejte Čudo — precej drugi dan, v nedeljo 7. t m , hujskalo se je zopet ljudstvo z lece, v zmislu namreč, daje p ra v i c a (! V) vendarle zmagala in da so krivoverci propali!! To je bila „hvala" stavbenemu odboru, ki mu je kar skozi prste njegov iamoo1» I a sini protizakoniti čin pregledal. Kaj ne da, to je že lep „por-cijon" miru in sprave; no — to je samo jeden drobec" iz „hleva". Zanimiva je v tem oziru še pozicija župnika B. proti novej šoli. Občinski odbor dovolil je jednoglasno nakup nove šole (neke na javni dražbi prodane hiše, katera tako ugodno leži, da bi ugodnejšega prostora v vasi ne bilo mogoče dobiti) in krajni šolski svet pooblastil je svojega predsednika (kateri je ob jednem cerkv. stavb, pred.) da kupi dotično h so za pet tisoč in pet sto forin-tov, kar se je tudi v resnici zgodilo, ko je mej tem že prej merodajni ogled potrdil, da je omenjena hiša popolnem ugodna za novo dvorazredno šolo. Občinski odbor potrdil je nakup, ravno tako krajni in okrajni šolski svet. Pred par tedni pa je začel župnik B. — ravno nekak ob istem času, ko je došlo potrdilo tudi od deželnega šolskega sveta — ljudstvo z lece proti novej šoli hujskati, rekoč, da se naj ne da neki stranki zapeljati! Povabil je može k sebi v farož ter res blizu poldrugi sto podpisov za pritožbo na deželni odbor nabral. Seveda dere nevedno ljudstvo vedno za vsakim, ki mu obljubuje, da ga bo rešil kakega plačila, ne premisli pa, da mu taki „dobrotniki" vedno le še večje nepotrebne stroške in škodo delajo. Kdor je le z roko okolu sebe prijel, spoznal je na prvi mah, da župnik B. tu jedino le :z osobnih ozirov proti novej šoli agituje; da je imel na jeziku „skrb za dušni in gmotni blagor" svojih župljanov, je samo ob sebi umljivo. Tako je celo o priliki cerkvenega ogleda 6. t. m. „interpeloval"(!) okr. glavarja v tej zadevi ter kmetom dokazoval, da je: 1 x 1=2, kazal jim je namreč staro šolo in pripovedoval, da je on že „veliko po svecu videl" in mu naj torej verujejo, ako jim pravi, da je stara Šola res Jako lepa, dobra in pripravna!" Glede točke šestnajste, je li dostojno, da se župnik B. o neznatnih prilikah, recimo na „male izlete", v veliko večjej „gali" in večjim pompom vozi, kot pa k slovesnemu vsprejemu svojega visokega cerkvenega glavarja, prepuščam razsodbo mil. knezoškofu samemu. Pri kraji smo. Ogledali smo si, točko za točko; važnejše ogledali smo si natančnejše, druge bolj površno, nekatere smo celo popolnem izpustili. Resnici na ljubo smo celo popravili, kar je bilo popraviti. Komentare pa si naj dela razsodni čitatelj sam. A glejte! Pred mano leži odprta knjiga slavnega „dušnega vrača" Feuchterslebna. Vse druge zakrva mi jeden jedini stavek, kateri mi gorostasno raste pred očmi: „Es gibt nur eine Sittlichkeit, und dass ist die Wahrheit; es gibt nur ein Verderben, und das ist die LUge!" „Hvala Bogu, sedaj je vender jedenkrat teh litanij konec!" zdihnil bode marsikdo, ki je čital strmeče moj zadnji dopis, »popravek" župnika B. in predstojeći odgovor. Marsikdo si bode tudi mislil, da je sedaj že vse povedano, kar se o župniku B. povedati da. No, žal, da se silno moti, kdor to misli. Gradiva, takega gradiva o župniku B., ki se naravnost javnosti tiče, je toliko, da je človek v zadregi, kje bi ga zagrabil. Ker se dogodki tesno drug druzega oprijemljejo, sem primoram poseči za nekoliko let nazaj. Pred mano leži prepis sodnijske izjave, katero tu v „izvirnem" jeziku podajam: Erk lar u n g! Abgegeben vom Herrn Franz Brulec, Pfarrer in Gross Dolina: Vor Allem bedauere ich tief den Vorfall, der sich am 1. Juni d. J. bei der Gemeindeausschuss-vvahl zugetragen und dem Herrn J. J. Veranlas- Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 260. 13. novembra 1886. sung gegeben hat, vvider mich die Aozeige de praes. . . . einzubringen. Ich erkliire mit reinem Ge-wissen, dass es me in melner Absicht gelegen war den Herrn J. J. zu beleidigen; vviderrufe daher nachdriickliehst die mir zur Last gelegte Aeusse-rung sowie auch Be\vegungen mit der Hand dah in, dass sie nur uniiberlegt stattfanden. Zugleich erklare ich eine Petition an die hohe k. k. Landesregierung betreffend den Herrn Ankliiger nicht gefertigt zu haben, und f tir den b e j a h e n d e n F a 11 a 11 es darili Hntltulteiie l'iir eine I 11« alirlteil : endlich dass ich zu einem in den „NoviceJ enthal-tenen den Herrn Ankliiger beleidigenden Artikel, \veder in unmittelbarer noch mittelbarer Beziehung stehe, auf selben keinen Einfluss nahm, und mich verpHichte, die mir heute zur Last gelegte Aeusse-rung, auch wenn die Aus sc h u 8 sw ah 1 be-stattiget vverden solite, vor vom Herrn An-klager nahmhaft gemachten 12 Mitgliedern, welche ich selbst herbeirufen vverde, im VVahllokale detini-tiv zu vviderrufen. Zugleich nehme ich die Bezali lung der Zeugengebiibren, der Reisekosten und Diftt dea Vertreters auf mich, welcher Letztere auf die Kosten der Mtihewaltung verzichtet. Solite die Aua8chu88wahl anullirt vverden. so \vird mein Wider-ruf in der oben angedeuteten Weise bei der naehsten Ausschussvvahl stattfinden. An die Zuhaltung dieser Er k lil run g setze ich mein Wort der JEhre und die IVftrtle lueiuer Stelle. Brulec m /p. Ich J. J. nehme diese Erkliirung zur Wissen schaft und falle von der Klage ab. J. J. Hierauf wird das freisprechende Urtheil ver-ktindet. K. k. Bezirksgericht Landstrass...... 1880. Ta izjava je vreden „prolog", katerega je pisal župnik B. slavnej žaloigri, v katere) je zopet on predstavljal ulogo „der treibenden Kraft". Zvezal se je z onim irredentovcem, katerega sem že v zadnjem dopisu omenjal in kater mu so menda že rojenice zapisale „rabuko" na prapor življenja. Zvezal se je nadalje z ljudmi, kateri vsled prestopka proti sedmej božjej zapovedi neraajo volilne pravice. S to stranko zmagal je potlej onega J. J. gori v izjavi, ki je ravno do takrat, jedno triletno župansko dobo c. kr. zakone „preveč spoštoval." Seveda „Novice" proslavljale so takrat zmago „res-nice in pravice". Pa kvaliteto zmagajoče stranke in način, kako so se dotične volitve vršile, osvetljuje mim več kot dovolj gori navedena „izjava" in še drugi „slavni" dogodki. Župnik B. posadil je s pomočjo svoje stranke, tako rekoč posiloma, na občinski prestol „Nekoga", ki je postal „junak" ovej žaloigri. Vsukdo, kdor je le hotel, uvidel je lahko v naprej konec temu dejanju. Pretekla je triletna doba, zmagali so zopet boljši dubovi in „Nekomu" je trebalo polagati račune. Junak stal je na Herak-lejevem razpotji. Izbral si je sigurno in najkračjo pot; januvarja 188. došel je iz Ljubljane senzačen brzojav: v hotelu „pri Slonu" v sobi št. 17. našli so mrtvo truplo našega junaka — in zraven šesto-cevko. To je bil finale žaloigri, katerej je pisal župnik B. zgoraj objavljeni „prolog" . . . Kmalu po onej volit vi „stuhtal" je nekdo, da je „J. J." „neke" javne denarje poneveril. Junak gori omenjene žaloigre, že večkrat omenjeni Lah in župnik B. zagrabili so to debelo raco s stegnje-nimi rokami. Pričela se je preiskava in iz Rudolfovega došli preiskovalni sodnik zaslišaval je dotične priče pri občini celih devet dni j. Pa prisega ni šala, kdor je dvignil tri prste, primoran je, da govori samo golo resnico, in sicer: „Jeden iz strahu pred Bogom in — hudifcem, Drugi iz strahu prud ključem in — beri čem." Iu glejte čudo: kolo obrekovanja se je v resnici UBtavilo in zavrlo. Nekomu pa so takrat tri dni in tri noči krokodilove solze brazdile lice. „Ljubezen do bližnjega" in sicer do onega svojega bližnjega J. J. v izjavi, pa je rodila v župniku B. še jedno drugo veliko krepost, proti katerej vse druge njegove kreposti, kot same ničle zgi nejo. Ta krepost župnika B. je zveza z židovstvom, onim židovstvom, katero je moralni in materijalni pogin vsakega osobito pa prostega ljudstva, mej katerim se naseli in kateremu mozeg in kri do zadnje kaplje izpije. Židje privabili so so namreč, kot konkurentje domačemu trgovcu D. Noben pošten ali nepošten krščen trgovec ni si upal tu s konkurenco preživeti. Židje imajo pa posebne „handelsregelce", s katerimi se povsod ljubi kruhek zasluži. Jednemu previdnemu kupcu proda se blago makari pod lastno ceno, zato se pa desetim ue previdnim potegne koža čez oči, kateri škodo zgubljeno pri previdnem Židu desetkrat povrnejo. Naj več dobička donaša pa Židom „kšeft" s tistim blagom, o katerem se nikoli ne ve, kdo mu je pravi lastnik. Žid kupi vse, on ne vpraša nikdar čegavo je blago, samo da je na pol ali vsaj tri četrti zastonj. Iu kdor je Židu jedenkrat takega blaga do nesel, donesti mu ga mora še iu kupovati tudi drugo blago pri njem, ker sicer bi bilo mogoče, da ga žid izda. Ne bodem razvijal še daljših konsek-venc, katere so itak predobro znane. Mesto tega podajam rajše jeden občeznaui dogodek. Ko je nekoč tukajšnjemu trgovcu D. pripeljal poln voz blaga (žita, platna itd.) ter mu ga hotel za vsako ceno prodati, ker se je doma s svojo „boljšo polovico" spil, D pogovarja moža, da se naj spametuje, ter blago zopet domov odpelje, ker on ga pod takimi okolnostmi nikakor ne kupi. Mož pa se ni dal pregovoriti, ter pelje blago k Židom, katerim hitro vse ponujano blago za šestnajst goldinarjev proda. Seveda se je možu po noči glava streznila ter dojde takoj drugi dan zopet po blago k Židom. No — bilo je prepozno. Ponujal je dvajset, petindvajset in slednjič dva in trideset forintov, pa blaga vendar ni nazaj dobil, ker je bilo veliko več vredno. In za to židovstvo pričel in delal je župnik B. javno propagando in reklamo. V eerkvenej hiši dal je tem /i«loni v n u jeni gostilno, katero je upravljala krščena židovska..... In ko so odšli ti židje, (bili so trije bratje, katerih dva starejša sta mlajšemu kruh iz ust trgala, ako si ni dotični dan toliko „priciganil", kar je zajedel), — je došel za njimi drug, katerega so zaradi skromne velikosti imenovali „židka". Pri tem Židu kupoval je žup nik B vse, kar je za svoje dušne in telesne potrebe rabil, podpiral ga je tudi z denarjem in »uradno olje" za cerkev za 20 °/0 pri židu dražje plačeval, kot bi ga bil v jednaki kvaliteti pri domačem trgovci dobil. Zato pa je tudi žid župniku B. „privaten špeh" nekoliko dražje plačeval. Ta žid zahajal je k župnik U B. v farovž, vendar pa ne tako pogosto, kot župnik B. k židu, v katerega prodajalnici je večkrat dan za dnevom stal. Začudeni vprašali so se jedni: je li župnik B. postal rabinec? — Drugi: hodi v „handels-šolo" ? — On sam pa je dopisniku nekoč trdil, da jc prodajal — špeh! Kdo si upa iz kratkega pregleda le najglav-nejših dogodkov: — samooblastni nakup cerkvenega posestva iz stavbenega zaklada, — častna sodnijska izjava, — dolgoletna tožba za kaplansko biro in nasilstva pri izterjavanji iste, — nebrojne druge osvete, — zveza z židovstvom in židovska gostiln* v eerkvenej hiši, — denuncijacija na škofijstvo, — najnovejši „ popravek", — hujs m je proti novej šoli itd. itd. — — napraviti dos »jen rejnine? Iz ozirov na vzvišeni poklit in visoko čast njegovega stanu, trpeli, čakali in molčali smo jedno, dve, štiri — šest let, upajoč, da se bode Savi spre obrnil v Pavla, ko bode slednjič uvidel sam, da ga pelje pot, kateri je nastopil, na rob moralnega brezdna. Prevara neumnim nadam je plačilo. Mesto blaženega miru in sprave, seje se le vedno naprej seme neresnice iD neprijateljstva, vsled katerega naš socijalni položaj vedno ueznos neji postaja, da, je skoro že do skrajne meje neznosen postal! — Bode se li v novo zemljo, v novi tempelj usadilo novo lepo seme, krepko, zdravo jedro prave resnice, katero nam bode obrodilo sčoterni krasni sad prave krščanske ljubezni, plemenitega bratoljubja in nezavisti ? — Kdo ve? — Se li ne bode jadralo naprej in naprej po oni in isti strugi iz črnega morja v blatno jezero ? — Kdo ve? — Polagoma prikazuje se in rine iz zemlje v najnovejšem času nekak cvet — je li jesenski zadnji ali prvi pomladni cvet, — kdo ve, kaj nam bode prinesel?--— Le še nekoliko trenotij iu vrata novega božjega hrama se nam bodo odprla. Kdo ve, kaj nam bode v svojih krilih donesel ? Ro-dovi, ki so ga zidali, prepirali so se, kot pri babilonskem stolpu. In mesto miru in sprave položilo se je že v temeljni kamen nekako zrno razpora. Pa upajmo, da bode duh, ki bode v „novem" tempelji zavladal, oblekel tudi „novo" belo obleko.....„„Veličasten prizor prikazuje se mojim očem — Vrata se odpirajo — Vrsta mož častitljivih sivobelih glav pomika se naprej — Za njimi pa vre množica vernega ljudstva v novi tempelj — Žejne duše trudnih Zemljanov koprnijo po hladnem nebeškem viru večnega miru in sprave — Tresočih usten oznanjuje tam častitljiv sivi mož vzvišeni poklic tempelja božjega, dušnega središča vernih — Oznanjujo nebeške resnice in večno bratoljubje--— Glej! — Blesteč prozoren oblak prikazuje se in plava pod oboki, v njih pa se bleste kot svitli biseri glave kerubinov — Angeljski nebeški glasovi prodirajo iz oblaka — Srca vernih utripljejo in solza nebeškega veselja rosi sleherno oko — Glasovi naraščajo mogočno — Svod in temelj tempelja se stresa — Kor kerubinov poje velečastno pesem: Gloria in excelsis Deol"" fata mor . g . . a . . . n . . . . a . . . . .? Salute in Christi! „i\l h . x . a . e . ji." Domače stvari. — (V Logatci) bode jutri dopoludne shod zaradi ustanovitve posojilnice, popoludne pa shod volilcev, pri katerem bode dr. Vošnjak poročal o delovanji v deželnem zboru, dr. Ferjančič pase predstavil kot kandidat za državni zbor. Gg. volilce in narodnjake opozarjamo, da se teh dveh shodov udeleže. — (Drobne vesti.) Razpisano je mesto davčnega nadzornika na Primorkem. Prošnje do konta t. m. — Deželni šolski nadzornik Zindler bavi se tc dni z nadziranjem gimnazije v Ptuji. — Bodoče porotno zasedanje prične v Trstu in Gorici dne 7. januvarja 1887. — Naučni minister namerava po Božiči državnemu zboru predložiti predlogo, da se gimnazijske študije podaljšajo na devet let, kakor je to v Nemčiji. — Vsled deževja naraščata Drava in Žila. Prva je za poldrugi meter narastla. Bati se je povodnji. — (Vodstva družbe sv. Cirila in Metoda ožji odbor) je imel 10. novembra VI., oziroma I. sejo. Navzoči: Prvomestnik Tomo Zupan, podpredsednik Luka Sverec, blagajnik dr. Vošnjak, tajnik kapelan Žlogar. Oba v to izvoljena uda družbinega vodstva: Ivan Hribar in cesarski svetnik Murnik; kot gost bil pričujoč ud družbinega vodstva vit. dr. Bleiweis. Sklenilo se je šolski občini na Štajerskem posoditi 1000 gld. Jeden ud vodstva pojde k odpretju dotične Šole. — Odbor za potovanje v Prago daroval je družbi vse terjatve za knjižico „Tisočletniea Metodova", kakor tudi ostale iztise. Družba se odboru pismeno zahvali. — Tajništvo poroča tekoče zadeve; pove, da se snuje nekaj poddružnic, a obžaluje, da nekatere že ustanovljene še do sedaj niso zglašene pri družbinern vodstvu. — Premska poddružnica je poslala do sedaj nabrane novce. — Prvomestnik naznani, da je zanimanje za družbo zmirom večje. V zadnjem času pristopilo je več pokroviteljev in naznanjenih je več volil. Prvomestnik predlaga, naj se vsakemu pokrovitelju v priznanje njegovega domoljubnega čina odbor zahvali s posebnim pismom. Soglasno vsprejeto. Isto tako prvomestnik predlaga, naj deputacija iz odbora hvalo izreče p. n. kanoniku Zamejcu, ki tako iskreno deluje po Ljubljani in drugod za družbo sv. Cirila in Metoda. Soglasno vsprejeto. To nalogo do častitega kanonika izvrše' te dni osebno prvomestnik, denarničar dr. Vošnjak in tajnik Žlogar. — (Težke ribe.) Kakor smo že objavili, priredi dramatično društvo v četrtek dne 18. novembra t. 1. v predvečer imendne Nj. veličastva presvetle cesarice Elizabete v slovesno razsvetljenem deželnem gledališči svojo četrto predstavo. Igra „Težke ribe" predstavljala se bode ta večer prvikrat pred slovenskim občinstvom, nadejati se je tedaj polne hiše. — (Občinske volitve v Pazinu) trajale so skoro mesec dnij. Dne 8. t. ra. volil je prvi razred. V vseh treh razredih prodrli so skoro jednoglasno narodni kaudidatje, torej je vseh 30 odbornikov narodnih. Slava volilcem in njih voditeljem I — (»Popotnik. List za šolo in dom) ima v svoji 21. številki nastopno vsebino: A. M. Slomšek. Spisal Fr. Jamšek. — Pot do kruha. Praktična obravnava. Spisal J. Lasbaber. —Logika. Spisal dr. J. Križan. — Četrta štajerska deželna učiteljska konferenca. — Dopisi. — Razne stvari. — („Rogača") izšla je 22. s podobami in šaljivim berilom dobro oskrbljena številka. — (.V Veliki dolini) bode jutri blagoslov-ljenje nove cerkve. — (Poročil) se je gosp. Emilijan Lile k, profesor na gimnaziji v Serajevu, z vrlo domoljubko, gospodično Emo Plauinšek na Ptuji. — (V Zagrebu) raznašala se je te dni vest, da je zaukazana mobilizacija vojske. Pokazalo se je, da je vest neosnovaua in da je navstala radi tega, ker je korno poveljstvo vprašalo tamošnje zdravnike, bi li za 8 gld. na dan hoteli prevzeti službe v bolnicah. Tako vprašanje je vsako leto navadno, ko se sestavlja načrt mobilizacije. — (Na Rožnik u) je češpljevo drevo v polnem cvetji in prijatelj našemu listu poslal nam je vejico s cvetjem na ogled. Drug gospod prinesel nam je z Grada cvetoče ostrožnice, malince in pseko. — (V Studenci) pod Ljubljano (na Igu) bila je včeraj volitev v občinski zastop. Županom bil je izvoljen tamošnji poštar g. Anton Kocmur, svetniki pa Jarnej Toni, Jaka Er j a vec in Martin Novak. — (S Krvave peči pri Robu) se nam piše dne 12. t. m.: Zjutraj okolu 1. ure treščilo je tu v visoko hruško. Strela razklala je drevo, preskočila v par metrov oddaljeni živinski hlev, prodrla zid in ubila posestniku, po domače Bečniku imenovanemu, 7 goved. Dva človeka je strela silno omamila in jima glas vzela. — (Slovensko pevsko društvo) je izgubilo iz društvenega odbora jako delavnega in po-žrtovalnega gospoda dr. Frana Grossa, c. kr. sod-nijskega pristava, ki se je preselil v Ljubljano. V društveni odbor je na njegovo nesto prišel namestnik g. o. Bonaventura Čiče k, kaplan in prokurator pri tukajšnjih oo. minoritih. V zadnji seji je odbor skleuil poslati g. dr. Grossu pismeno zahvalo za njegov desedanji trud. Za društvenega kapelnika vsprejel ee je g. Anton Jirka, učitelj glasbe in petja tukajšnje „Čitalniceu, ki je izučen v konzervatoriji v Pragi. Kot pesni za III. veliki pevski zbor v prihodnjem letu so se sedaj odločile sledeče pesni: 1. „Na Preširnovem domu". — Veliki moški zbor se čveterospevi od dr. Benj. Ipavca. 2. .»Nazaj v planinski raj" — mešan zbor od A. Nedveda. 3. Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij — mešan zbor se samospevi za tenor bariton, in bas in s spremh/'vanjeni orkestra od g. A. Foersterja. Druge pesni se določi.o v prihodnji seji. Te prvi tri so se dale takoj v tisk in pričakovati je, da se v sredi prihodnjega mesca udom razpošljejo. Društveni odbor prosi za redneje plačilo letnih doneskov in posebno opominja za plačilo zaostale ude. Odbor. — (Učiteljstvo Vipavskega okraja) otvori v proslavo godovnega dneva presvetle cesarice Elizabete v dan 18. novembra v prostorih Čitalnice Vipavske veselico z naslednjim vsporedom : 1. Ogovor, gosp. K»»spar Gasperin. — 2. Cesarska pesen, poje učiteljski zbor. — 3. „ Angel j ubogim" deklamuje gospodična pl. Fodransperg. — 4. Nedved : „Vojaci na potu" poje učiteljski zbor. — 5. Dva komada na citre, igra gospodična pl. Fodransperg. — 6. Kiicken : Dvospev Barcarola, pojeta gg. L. Punčuh in A. Perne, srpremljuje na glasoviru gosp. A Lav-renčič. — 7. F. S. Vilhar: „Na Velebitu", poje učiteljski zbor. — 8. Bob iz Kranja, vesela igra s petjem v enem djanji. Spisal dr. J. Blehveis. Začetek ob 6. uri zvečer. Ustopnina: Osoba 50 kr., obitelj 1 gld.; sedeži prosti. —Ples 50 kr. za gos pode. Čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Z ozirom na blagi namen se prostovoljni doneski hvaležno vsprejemajo. K obilnej vde-ležbi najuljudneje vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 13. novembra. Avstrijske delegacije budgetni odsek bode dne 15. t. m. razpravljal redne potrebščine za vojsko. Ogerske delegacije vojskini odsek odobril včeraj brez premembe 7. točk budgeta, tikajočih se zvišanja in zmanjšanja posamičnih oddelkov proračuna. Dunaj 13. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja podelitev dostojanstva tajnega svetnika ministerstvu Bacquehemu in imenovanje sekcijskega svetnika Blumenstocka pisarniškim ravnateljem zbornice poslancev. Atene 13. novembra. V Sevastopolu se priprave za vojno marljivo nadaljujejo. Do 15. t. m. se morajo izročiti vse zaloge živeža. Peterburg 12. novembra. Giers odposlal velesilam okrožnico o bolgarskem vprašanji. Berolin 12. novembra. Cesar Viljem odpeljal se je v Letzlingen na lov. Poslano. K. onim boleznim, ki so povBod razSirjeno v najrazličnejših načinih, spadajo zobne in ustne bolezni. Dobro bode tedaj opozoriti mnoge trpeče na mitttheriii utttiio votlo c. kr. sobnega zdravniku #osp. *lr. J. ,u Krompir, b 2 87 Kuj.runovo „ n — 80 Leča, n 10 - PilanM..... — 40 ! Grah, ... H — Golob...... _ 1 : FiZol, n ... 10 — •Seno, 100 kilo . . •J i;v Maslo, kjr. . — 90 Slama, , . . 2 us .Vas,, — B8 Drva trda, 4 Q metr. 6 ii Speb Irišun, n 94 „ mehka, „ n 4 lo Meteorologično poročilo. a ct a Cas opazovanja o 7. zjutraj ■ 2. pop. 9. zvečer Neb Mokri na v mm. 732-93 mm. 731 '87 hibi. 73237 mm. 8B* C 10 6° G 10 0 C si. vzh. hI. zali. hI. /.ali. 2 !-8Umm. obl. dež. , obl. I dežja. Srednja temperatura 9-7", za 5-3" nad norim-lom ID-cl 23. sij s 1^ a, borza dne" 13. novembra t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta 5°/„ marčna renta London .......... Srebro....... ... Napol. ...... C. kr. tfekini ......... Nemške marke ..... l°/0 državno srečke iz I. 1864 250 gld. Državne srečke iz I. 1364 100 gld. Ogrtka zlata renta 4°/„...... Ogrska papirna renta 5°/,,..... 6% štaje.-ske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r g. srečke 5"/„ 100 gld Zemlj.obč. avstr. 4l/t°.,'o zhiti last. listi Prior. obli;;. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce Kreditne srečke.....100 g Rudolfov« srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Tramuiway-društ vulj. 170 gld. a. v *3 «ld 75 r4 , 85 113 . 2 • 100 . 95 *70 „ — 284 . mm 12.t . 55 9 '., 92V3 6 , i'2 01 , 131 «•/■ 75 171 ! 90 102 , 90 92 i 75 105 „ 50 118 , 25 1^4 , — 99 l 10 177 , 25 18 , 76 115 — 212 50 Gosp. lekaiju Piccoli-ju v Ljubljani. Pošljite mi 20 steklenic Vaše izvrstno cttence za želodec, katero že z uspehom zapisujem proti zastarauim želodčc\iin boleznim. Sv. Ana, Hrvatsko. Dr. M. Zellich, zdrav n k. Prosim, pošljite mi po poštnem povzetju zneska 80 steklenic Vaše izvrstno esenee zu želodec, ki se moro v resnici imenovati „roka božja". Sušnjevica, Istra. J. Pflegar, župnik. Ko je moja žena se začela zdraviti z Vašo enencu, pojenjale se njen,' bolečine in holno stanje njenega vnetja maternice, tako, da je pomlajena videti. Visinada, litra. Fatelli, loka--. Slučiijno dobil sem Vaše čudovite itdravi ne eisenoe« Čutim, da se mi je jako zboljšalo po triUtnem bolebau|i že lodca, če tudi sem jo porabil jedva jedno steklenici). Prosim, pošljite takoj Še 12 steklenic. Maribor. G. Hammer, (489—lo) v delavnici JU&DS železnice. V našem tmtoimihm je izš/a in se dobiva po vseh. knjtgotrznicah knji^n. Odkritje Amerike. Prtdtlal H. Majar. Trije deli, 436 strani, 8a. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti IO kr. več; posamiini zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti kr. Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naJe mladine in knjilevnosti na Je bode %ategadelj kvaleien framv-eHAanskemu patru Hrizogonu Majarju, da Jt Up« knjigo Compvjrmo priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrinUa v Ljubljani na Kongresnem trgu. Najboljša pitna voda pri epidemijah. GLAVNO SKLADIŠTE Vife<^ ----------- najčistije lužno —— KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« Izkušan Mek proti trajnom kašlju plućevine I Želudca bolesti grkljana I proti mehi.rnlm kataru, Hl Mi S> MATT0N1JA VVIdn. Karlovi vari -——— St. 12-302. (,820—3 Dijaške ustanove. Pri podpisanem magistratu izpraznjeni sta s pričetkoni tekočega šolskega leta dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto. Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacib ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se «1« ltoii«au novembru Icto.s potom šolskega ravnateljstva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 28. oktobra 1886. Št. 17.850. 8) Ustanova za invalide. Pri Ljubljanskem magistratu Izpraznjena je ustanova za invalide, znašajoča 81 gld. BO kr. na leto. Prosilcem za to ustanovo uložiti je prošnje '»c-siiiiijs i>k i.'KTivinrri'k 17,roi Berangn . aPAHlS Učna tvarina. >3 Ob začetku Šolskega leta opozorujem na svojo zalogo učnih sredstev ter priporočam gospodom krajnim šolskim svetnikom, šolskim vodjam in gospodom učiteljem naslednje vrlo izdelano in prav po nizki ceui: Nazorni nauk, Hermanov, 6 gld. 66 kr. „ „ Tomšičev, 3 gld. 50 kr. Stenske zemljevide, na platnu razpete, Avstro-Ogersko 7 gld., Evropo 5 gld., Palestino 4 gld., Poluoble 4 gld., Kranjsko 5 gld. 40 kr. Sohreiberjeve anatomske stenske table, razpete 5 gld. 40 kr. Velike barvane stenske table živalstva, ua platnu, 1. dojivke 6 gld. 48 kr., 2. tiče 6 gld. 48 kr., 3. dvoživke in drugi 6 gld. 48 kr. 1 zbirka (garnitura) geometerskih teles 2 gld., zbirka meterake mere in nteži 5 gld., drog ls stekla BO kr., sesalni smrk 1 gld. 80 kr prltlskalni smrk 1 gld. 80 kr., drog iz ■mole (50 kr., barometer 8 gld., termometer 00 kr. do 1 gld. 20 kr., računski stroj 7 gld., snov za iolske table o gld in više, po velikosti, kompas v lesu 20 kr., magnet 20 do 50 kr., ikrilaste lioe razne velikosti, svinčniki, ortalniki plsanke Orubbauerjeve 80 kr. do 1 gld. i 40 kr. in Musilove 1 gld. (SO kr. vsakovrstne 7^ (808—3) 1 I širine. ■B ■ K ometer [tj. j (velik) >ž I. 40 kr. 1>L i gld. (jh » tab- rV inlkl, L>J t Zaloga vseh predpisanih šol- K skih knjig. B ■ Kar ni v zalogi, se brzu in v ceno oskrbi. ■■ r J. Giontini v Ljubljani. S i I izvežban v kupčiji z mešanim blagom, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z ugodnimi spričali, dobi službo pri -I»«l<«»l>ii Deroani-ji, trgovci v Žužemberku. Plaća: 300 gld. b prostim stanovanjem, hrano in postrežbo. Kdor hoče dobivati (718—81 pristno Brnsko volneno blago, obtne naj se z zaupanjem na najstaršo tvrdko za sukno MOfttfFZ SUM, ustanovljena 1822. Popotni plaidl po ».50 in višje. Uzorci zastonj. Gg. krojaškim mojstrom pošljejo se karte nzorcev zastonj. Fin med v satovji a kilo »O kr. dobiva so pri (68 OROSLAVU DOLENC v Ljubljani, Gledališke nlice št. 10 IsaT* Pošilja se tndi po poiti od 1 kile naprej proti povzetji ali predpladlln. Nizozemsko-amerišlo pamišio društvo. M£oncesijontrano *nl c. kr. avstrijske t It.. ■ ■ . DIliEKTNA vožnja vsak teden s poštnim p«r-nikom I. razreda. ROTTEKDAI A 1HNTG 111» A JI NEW-Y0RK OatLOdL TT S O "b O t O. Najhitrejža vožnja. nlžije cene. Izvrstna hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladij i. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove* ravnateljstvo v Kotterdaiuu in niioiema Anatherin sobna pasta za čiščenje iu ohranjenje zob, odpravo slabega duha in zobnega kamena. Cena steklenej skledici 1 gld. 2J kr. Dr. 1'opp-a sobna plomba« praktično in najsigurnejše sredstvo, s čemer si vsak lahko sam plombira otle zobe. Cena zavitku 1 gld. Dr. 1'opp-a milo is zelišč. Že 18 let z izvrstnim vspehom rabljeno sredstvo proći hrastam, lišajem, pegam, srbenju kože, ozebljinam, potenju nog. Cena 30 kr. (153—3) gaajr Pred ponarejanjem anatherin ustne vode se posebno svarit ker so se vnttvič s analizo konstaton nI i zdravju škodljivi primesi. *9Q Jmw~~ P. n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno C kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. psjr~ Več ponarejalcev in prodajalcev na Dunaji, v Ljubljani in Iuspruku bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim, fjsj Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; »> Postoj ini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; R. EngelBberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škof jej Loki: 0. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; ti Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Rohlok, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ri .zoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v 1'rebnjem: J Bupreoht, lekar; v Crnomlji: J. Bla-žek, lekar; » Vipavi: A. Leban, lekar. Stacunska deklica, z dobrimi priporočili, slovenskega in nemškega jezika zmožna, se takoj vsprejme. — Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (828—3) V zalogi klobukov na Kongresnem tr^n, na voglu Gledaliških alic. se dobč najfinejši in najnovejši za gospode in dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in po nizkih cenah. 199—Stf) MT Ncprcmočljivc lžH plahte sa vozove v različnih velikostih in raznih 1 bazah, dobč se vedno po nizkih runah pn R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnioe, v Izubijani, Dunajska cesta at. 15. 554—17 • ys>)',' Varstvo o 1 f i 11 li notranja poraba is južnoštirskih najboljših namiznih vin destilovanega, pristnega konjaka, ki se deBtiluje pod mojim osobnim nadzorstvom, r^j* Konjak ni skrivno sredstvo, ne lek, ampak uni* v jrzalno domače zdravilo, ki ne bi sme manjkati pri nobeuej rodbini. Vnanjo gotovo p m »ga, če se utre, pri revmatizmu, protinu > olezni v glavi in zobeh, izpadanji las, lO 1 blesavosti, trganji po udih, ohromenji, rfc >U>\\ pri vsakem poškodovanji na telesu, \<< zategadelj ga zdravniki mnogostransko priporočaj 'ena steklenici z navodilom, kako rabiti, 50 kr Razpošilja v obloženoj kakovosti gratičiiiMkn žganj u rij a iu tovarna [ Benedikta Hertl-a, (839-d t v Konjicah na Spodnje Štajerskem. [ -1 it \ no zajamčena in mora biti na vsaki stekleničici. Prodaja (685—6) • »LEKARNA TRNK0CZY" J zraven rotovža v Ljubljani. J šJmW~ Razpošilja se vsak dan po pošti. "^BJ • Stelileuicu /. raltiliiim navodom velja 20 kr., S tUOSrf '2 gld., 5 lueatov le H -lil. C:+B 08 Trgovsk pomočnik, izurjen v trgovini z mešanim blagom, in učenec, najmanj 14 let star, oba a dobrimi spričali in obeh deželnih jezikov zmožna, ne> takoj »*pr«'juieta. Ponudbe do I.V t. iu. pod loo poate restiinte HENRIK KENDA v LJUBLJANI. Največja zaloga Skožuhnih mufov^S od 2 do -4= gdčL- cenejši Isot povsod, iz vsakovrstne kozuhovlne: ruski svilnati zajeo, domaČi, divji zajec, oploe, Amaoone, Skunga, Sealakin, Sealsklnblsam, aatrakan pristni in Imitiran, lisloa i. t. «1. Tudi imam v zalogi l««>£iil.<> v ino črne in drage barve v 6, 8 in 10 centimetrov širokih portali, gotovo km našiv na žerske suknje in obleke, meter po 88, 85, 88 kr., 1 gld. 10 kr. i. t. d. (829 -2) Hr*i*i«tiii zdravilni maiaga-sekt I po analizi ces. kr. poakušnje postaje za vina v Kloster-neuburgu jako dobra, prava malaga, jakn dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi iti slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i >n '/i origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko HSSt BERNHARDA TICHO v BRNU, razpošilja ]>o poštnem povzetji: Zelnytrh štev. 18 (620—18) DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. l.ao. 2jvdIed.a.cin.s3KeL :m_a,la.g-a.„ naravna, carte "tola.iiela.e '/i steklenice gld. 2.—, */* steklenice gld. 1.10. Dalje razna fina iziozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V LJubljani: pri gospodih: Ubald pl. Trnkoezv, lekar, Josip Svoboda, lekar, H. L. Wenzei, prodajalec delikates. V Hran jI : pri gospodu Pran Dolenz. trgovec špecerijskega blaga. V Loki: pri gospodu Jurij Deisinger, trgovec špecerijskega blaga. (824—2) Po kozarcih se toči vino VINAD0RSKK trgovin« v Ljubljani v g. Fr. ElirfeMovej restavraciji v hotelu „pri Slimu". jjH%r~~ Na znamko „VINADOU" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker so le potem more jamčiti za ohsolutno pristnost in popolno dobrino. Brnsko blago za moško obleko v ostankih, iz ciste naj fin. volne, 310 metra za celo zimsko ohleko. mm cii«i. 5__. mm Žensko sukno, iz ciste volne, v vseb modnih barvah, 10 metrov •. a popolno obleko, 100 cm. široko. mm uui. 8.— ■■ Zimski niger-loden, najnovejše in najtraj-nejse za ženske obleke, 100 cm. širok . IO nietr. gld. 5.SO. Mijsil fdulB, pol volna, v vseh mogočih barvah, za eelo obleko, 100 cm. široko. IO uictr. gld. 4.50. Volnen rips, 60 cm. širok. 1 IO uietr. gld. li.so. 1 liasiuii\ pol volna, • 100 cm. široko • 10 uietr. gld. 4.54». Loden za moške suknje in menčikove, najboljše bnže, 2'° metra za celo Buknjo. mM «.i«i. o.—. mM Črni teraoP 100 cm. širok, ki je prej veljal 60 kr., prodajam, dokler ga je kaj v aalogi, lO uietr. gld. 4.50. Barhant za obleko, lepi uzoroi, ki bc sme prati, v ostankih od 10 do 11 metrov, G0 cm. širok, za obleko. «,i