Stev./№ 7 - avgust / luglio - agosto 1992 * * * * $ letnik/anno II Na nizki ravni... Dne 2.7.1992 je občinska skupščina imela na dnevnem redu eno samo točko: stanje, problematika in aktivnosti na področju turizma ter oblikovanje turistične promotivne politike. V okviru te točke je bila poddelitev na: 1) Informacija o fizičnih in finančnih rezultatih dejavnosti gostinstva in turizma v letih 1985-1991; 2) Problematika turizma v letu 1992 in aktivnosti pristojnih organov in organizacij v občini Piran za njeno razreševanje; 3) Oblikovanje turistične promotivne politike Portoroža. Gradivo za 1) in 2) je pripravil Oddelek za plan, finance in proračun. Promotivno politiko je obdelal po naročilu Obalno kraške turistične poslovne skupnosti (sedež v Portorožu) prof.dr.B.Pirjevec ob pomoči asistenta I.Cačiča, dipl. ekonomista - obeh z ekonomske fakultete v Zagrebu. Gradivo pod 1) in 2) vsebuje statistične in finančne podatke. Tako je za obdobje 1985-1990 (leta 1991 zaradi vojne ni mogoče upoštevati) s številkami izkazano, da število nočitev konstantno pada. Zakaj - ni navedeno, oz. niti poskusa dati odgovor na to vprašanje ni. Pa vendar je to glavno. Zakaj bi sicer izgubljali čas za obravnavo in delali stroške? Glavno vprašanje je: koliko nam posamezna "vrsta" kapitala, vloženega v turizem, prinaša. V oči pada, da so počitniški domovi slabo izkoriščeni. Postelj imajo okoli 3.900. Njihova izkoriščenost je komaj 12%. (Odstotek je izračunan le za I. 1990, vendar je iz tabel o številu ležišč "že na oko" vidno, da velja to za celotno obravnavano obdobje. To "se vidi" tudi sicer: krasni domovi na najlepših pozicijah - "Agrotehnika" zraven Vile Marije, "Vila Tartini" v Strunjanu, "Dom mežiških rudarjev" na začetku Lucije, "Up Bled" na Seči-itd. Če bi ti objekti bili v lasti ali vsaj v najemu posameznih družin, bi obratovali celo leto in Portorož bi bil bogatejši. Na to sem v skupščini opozoril večkrat. Zahteval podatke in analize, dal pobudo, da se počitniški domovi prenesejo v komercialni turizem - z oddajo v najem, leasingom in podobno To bi bil realen začetek uvajanja turističnih obratov družinskega tipa Povprečno padanje v navedenih petih letih znaša 3,3% skupno 15,5 %. Portorožani pomnimo Švede, Angleže, Holandce, ki jih že dolgo ni več. Vzrok ni pri njih, je pri nas. Sam bi lahko navedel vrsto razlogov. Profesionalci bi morali imeti natančne študije o njih. Toda pravih profesionalcev sploh nimamo in to je poglavitni razlog našega nazadovanja. Zanimiv je tudi podatek, da v turizmu dela 45% vseh zaposlenih v gospodarstvu; ustvarijo pa 47% dohodka v občini. Če pogledamo, kakšne drage "naprave" ima teh 45% zaposlenih (Hoteli Bernardin, Riviera, Palace, Metropol, kompleksa v Strunjanu itd.), potem se vsiljuje spoznanje, daje vloženi kapital malo donosen. Da imajo naši gostinsko-turistični delavci nizke plače in da nam številni dobri kadri zaradi tega uhajajo, ni treba niti omenjati, saj je splošno znano. Če pomislimo, da so najlepše družbene restavracije slabo obiskane, da pa imajo "Pavle" v Piranu, "Tomi", "Miranda" in "Fancy" v Portorožu, "Božiček" in "Žekar" na Seči vedno polno - je na dlani zaključek, da je treba vse portoroške "kapacitete" (prenočitvene, restavracijske, itd.) čim preje spraviti v roke zasebnikov. Dalje prihodnjič. Dušan PUH HOKUS POKUS - ALI KAKO REŠITI PORTOROŠKI TURIZEM Letošnje napovedi o portoroški turistični sezoni so bile vseh možnih nians - od izrazito črnogledih do zmerno pesimističnih, od rahlo in zmerno optimističnih pa vse do skrajno dobrih... Naš astrolog Srečko Možina je bil v majskem "Por-torožanu" previdno delfijski, ko je napovedal, da se bodo turisti letošnje poletje odločali pretežno za letovanje v eksotičnih krajih. No, takrat smo optimisti upali, da sodi tudi Portorož med takšne kraje..., saj smo vendar lani na naših tleh imeli vojno, nad portoroško plažo pa so se celo' "sprehajala" oborožena vojaška letala. Izkazalo pa se je, da turisti tovrstne "eksotike" ne marajo... Ne ogrevajo pa se niti za tisto eksotiko, ki so jo letos uvedli portoroški turistični gospodarstveniki -najbrž do grla siti suhih let - namreč visoke cene. Izgleda, da so se hotelirji šele v zadnjih tednih omehčali oz. pogledali resnici v oči in nekoliko popuščajo pri cenah, da bi vsaj poizkusili zaustaviti tok slovenskih turistov proti hrvaški strani... V lanskem vojnem poletju so oelinski Slovenci, razvajani od širnih dalmatinskih plaž in kristalnega morja - odkrili ne preveč čisto, lepljivo slovensko morje (komu je bilo zanj sploh mar - ko smo ga imeli v "jugi" tolikoo... na pretek). Turistični delavci v Portorožu, navajeni mirnih nemških turistov in nekoliko glasnejših Italijanov - predvsem njihove večje kupne moči - pa so odkrili hrupnega domačega gosta in njegovo, na žalost, plitvo denarnioo. Seveda so bili drug nad drugim razočarani! Zato se letos ne eni ne drugi niso pretirano trudili - prvi, da bi druge privabili v Portorož, drugi pa, da bi še enkrat poizkusili srečo in letovali v kraju, ki jih je lansko poletje sprejel kot nujno zlo, čakajoč na boljše goste (in čase). No, lansko katastrofalno turistično sezono smo opravičevali z vojno, letos - prepričani, da so novi časi že tu - smo, vsaj potihem, pričakovali več. Pri tem smo precenjevali znanje geografije, politike ali pa zgolj pogum naših potencialnih gostov iz tujine, ki se nekako nočejo odločiti, da bi se vrgli v avanturo in zavili v smeri kažipotov v njihovih deželah, na katerih skoraj povsod še piše "Jugoslavija"! Seveda so to objektivna dejstva, zakaj turistov ni (oz.jih je (pre) malo), povsem pa se pozablja, da število nočitev v naši občini upada že od leta 1985. V študiji o načinu promocije Portoroža kot turistične destinacije (ki je nastajala v tem letu) tako rekoč ni besedice o vzrokih za trend padanja števila gostov v Portorožu oz. v vsej občini. To pa je tisto, kar nas vse v Portorožu skrbi, ne glede na to ali si služimo vsakdanji kruh neposredno v turizmu ali ne... Ker ni realnih analiz in ocen, zakaj je gostov v Portorožu vse manj, mnogi dajejo pavšalne, "na pamet" izrečene sodbe ..("Najboljša", ki sem jo nazadnje prebrala v Primorskih novicah, je, da je za slab obisk kriv odlok o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini Piran). Kako enostavna bi bila rešitev: zgolj ukinili bi ta odlok in bi se turistov kar trlo! Le zakaj tega že danes ne naredimo?! Lahko je preprostim na umu! Uvija Sikur Zorman PORTOROŠKI NOČNI TEK V soboto B.avgusta bo po glavni portoroški ulici na 5500 metrov dolgi progi portoroški nočni tek. Start bo ob 22.uri pred hotelom Riviera. Prijavijo se lahko vsi stari nad 15 let na športni agenciji POLO v Kopru (Pristaniška 3, tel.:22-334) ali na dan prireditve na startu od 18. do 21 .ure. Posebna atrakcija prireditve bo gotovo tek natakarjev s pladnji za pokal Portoroža (ob 21,30), še prej (ob 21.) pa bodo na terasi "Jurčka" nastopile plesne skupine v akrobatskem rock and rollu. KINOLOŠKO DRUŠTVO PORTOROŽ, Obala 16 obvešča lastnike nelovskih psov, da bo 30.avgusta '92 ob 9.uri telesno ocenjevanje psov. Lastniki redkih pasem, prijavite se pravočasno, da bomo lahko poskrbeli za ustrezne sodnike! S seboj prinesite rodovnik, potrdilo o cepljenju in člansko izkaznico. DOBIMO SE PRI MINI GOLFU V PORTOROŽUI NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • SAMO POTOKAR, svetovni vlce-prvak v jadranju razreda Evropa Usodno povezan z morjem Le "štrbunk" je naredilo v izolskem mandraču neko julijsko nedeljo. Čez nekaj sekund je na obali že stal Samo Potokar, ves premočen, toda še vedno presrečen. To je bil le začetek praznovanja Samove srebrne medalje s 26. svotovnega prvenstva v jadranju razreda "evropa", ki je od 28.junija do 12.julija potekalo v Izoli. Kot nam je Samo povedal, je že od samega začetka računal na eno izmed kolajn. Po njegovi dobri uvrstitvi na prvi regati pa smo zanj držali pesti vsi, ki smo svetovno prvenstvo spremljali od blizu. Vse Samovo življenje je že od malih nog prežeto z morjem. Na optimistu je začel jadrati pri dvanajstih letih in od takrat se od morja še ni ločil. V jadralnem smislu je začel "rasti" v portoroškem klubu "Pirat". Ko sva se pogovarjala v Izoli, kar ni mogel zadržati svoje pripombe na "Portorožanovo" pisanje o tem klubu: "V Klubu je res nekaj Ljubljančanov, toda ti so tam zaradi svojih otrok", je pojasnil. Ko govori o svojih prvih uspehih, pove, da je bil tudi sicer dober rokometni in nogometni vratar. Toda prav uspehi v jadranju so ga spodbudili, da je ostal zvest temu športu. Zdaj je Samo član kluba "Societa' sportiva italiana" iz Pirana. V klubu sami izdelujejo jadrnice "evropa" in "optimist". "Tako smo vsaj glede osnovnega sredstva preskrbljeni. V ostalih klubih si morajo jadralci jadrnice sami priskrbeti. To seveda ni poceni, zato veliko jadralcev opusti jadranje. Živeti je pač treba, od jadranja pa se ne da živeti", je dodal Samo Potokar in se zahvalil svojemu sponzorju Casinoju. Tudi sam zapušča jadranje. Svetovno prvenstvo v Izoli je bilo njegovo zadnje tekmovanje. Toda to še ne pomeni, da Samo zapušča morje. Zaposlen je pri Splošni plovbi. Pred svetovnim prvenstvom je plul na Kompasovem katamaranu. Ravno zdaj že pluje proti Afriki. Verjetno bo imel na ladji tudi veliko časa za razmišljanje. Ne ve še prav natanko, ali bi še študiral ali pa bi ostal na ladji. Samo je končal Višjo pomorsko in prometno šolo, vpisal pa se je še v 3.letnik Visoko komercialne ekonomske šole v Mariboru. Za tako dobrega študenta kot je Samo, bo prav gotovo tudi univerza lahek zalogaj. Sicer pa je pri 22.letih še vedno dovolj časa za tako pomembne odločitve. Samo je preprost in skromen. Ko so ga novinarji vprašali o končnih uvrstitvah, jim je odgovoril, da ima veliko jadralcev dobre možnosti za visoke uvrstitve, saj so bili mnogi, po njegovih besedah, odlično pripravljeni. Sam pa se ni mogel udeležiti "Open Week"-a, ki je potekal pred svetovnim prvenstvom. Zato je mnoge presenetil njegov dober začetek. Za svetovno prvenstvo je imel pripravljeno povsem novo jadrnico, ki pa ni ustrezala strogim kriterijem mednarodne žirije in na morje je moral s svojo staro "europo". "Zame je najpomembnejše jadrati, drugo me ne zanima", je dejal, ob tem pa še povedal, da je eno izmed regat komajda uspešno odpeljal. Na cilj se je namreč vrnil kar nekaj kilogramov težji. V jadrnico mu je vdrla voda in kar veliko spretnosti je potreboval, daje regato "zvozil do konca". Samu lahko za konec zaželimo le še mirno morje in obilo uspehov. Sijan PRETNAR KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KD Predstavljamo vam gostinsko restavracijski in trgovski kompleks "Mercator-Degro" na Belem križu Ivan ŠRAML je kar osemnajst let vodil restavracijo in bife "Bell križ", lani pa je vodenje prevzel Franc GAJŠT. Gospod Šraml je sicer upokojen, vendar zaradi gostov, ki ga poznajo in cenijo, ie vedno pomaga pri njenem vodenju. Vodja restavracijske kuhinje pa je njegova žena Mart« ŠRAML. Restavracijo, bife in market so pred petimi leti popolnoma prenovili, naredili so novo teraso, pridobili prostorno parkirišče za goste in kupoe. Teraso nameravajo v prihodnosti še razširiti, saj je obisk velik. Največ imajo domačih gostov, prihajajo pa tudi Italijani, Avstrijci in Nemci. Gospod Šraml pravi, da so gostje zadovoljni, saj lahko izbirajo med ribjimi jedrni in kvalitetno domačo kuhinjo. Zaposleni pa se tudi vsi trudijo za čimbolj privlačno podobo restavracije in bifeja. Pomočnik poslovodje restavracije je že več let Ivan RADOSLAV. Slobodan STANKOVIČ in Branko IVANKOVIĆ sta natakarja Vodja izmene je Tomislav JAMBREŠIĆ pomočnik vodje kuhinje pa Marjan RAŠPOLIČ Kuhata še Slavojka MAKSIMOVIČ in Iva JANKOVIČ. Pomožni kuharici sta Llvija KATALENČIČ in Joka BOJIČ V bifeju strežejo Mimlca GREGOROVIČ, Zdenka PAVLIN, Anita TOMIČ pa je na porodniškem dopustu. Ljuba MILOTIČ je poslovodkinja marketa, Milan MARUŠIČ je njen pomočnik. V trgovini prodajajo: Ana BOLANCA, Marija PRODAN in Dragica VELIČ, za blagajno so Danijela TOMŠIČ, Štefanija MILKOVIČ, Tanja KRANJC, Jasna VISKIČ in Verica LAH V mesnici sta Feručo VELJAK in Aldo VIVODA Snežna REŠEK Ml MED SEBOJ Našemu sokrajanu, jadralcu Samu POTOKARJU s Senčne poti 12 A, ponosni čestitamo za velik uspeh - srebrno medaljo « na svetovnem prvenstvu v jadranju, ki se je nedavno končalo v Izoli. Ob praznovanju lepega življenjskega jubileja čestitamo Danlmlrju BUBNIČ-u z Obale 7, Ivanu KNEZ-u z Vilfanove ulice 26 In Maksu PODG ORNIK-u z Vesne 22. ANEKDOTE IZ PORTOROŠKIH LOGOV: Ljubitelj opere Štoka Ko je znani portoroški zobozdravnik Štoka -seveda nekoliko razpoložen - v domu armade, sedanji "Istri", med pavzo godbenikov dvignil svoj bariton s "Toreador, toreador...", pristopi k njemu dežurni doma in ga opozori, da ne sme vpiti. "Ne vpi-jem! Po-jem!", mu zlogovano odvrne Štoka. "Poslušaj me rajši, da se še ti kaj naučiš!". Dežurni, ki je bil iz sestava vojaških godbenikov, je takoj razumel pri čem je, zato se je sunkovito obrnil in odšel. "Carmen" naj bi bila torej vpitje, je Štoka zamomljal bolj sam zase. "Prav. Bom pa "Traviato", ta je manj vpitje!" Mirko Kos SOZALJE Ob smrti Rudolfa RAZPOTNIKA z Lepe ceste Isk ano sožalje njegovi družini PIKEL-RAZPOTNIK. Hčerama in sinu Marije BONIN z Obale 15 ob njeni smrti izrekajo najgloblje sožalje prijatelji in sosedje. Poleg cvetja na grob pokojne Marije BONIN darujejo stanovalci iz hiše Obala I5 in bližnje soseščine 8,800 tolarjev v sklad za nakup opreme za bolnišnico Izola. Oht da bi bilo več taksnih, kot je Darja Gržinič, v naših trgovinah! V prejšnji številki "Por-torožana" so bralci "Por-torožana izbrali gospo Darjo Gržinič za najbolj prijazno prodajalko, zato vam jo v tokratni številki bolje predstavljamo. Zaposlena je kot blagaj-ničarka v trgovini Mercator-ja v Portorožu pri avtobusni postaji, stanuje pa v Luciji. Rezultat ankete jo je prijetno presenetil in poudarila je, da to delo z veseljem opravlja že 21 let. Rojena je bila v Šmarjah pri Ajdovščini. Ker jo je trgovski poklic veselil že od malih nog, se je vpisala na triletno trgovsko šolo v Novi Gorici. Po končanem šolanju je bila najprej vajenka v Luciji, nato pa se je zaposlila v Portorožu. Osnovno vodilo pri pri njenem delu je, da je stranka lepo postrežena in odide iz trgovine zadovoljna, kar ji lahko nudi le prijazen in ustrežljiv prodajalec. Seveda si vsi želimo, da bi bilo čimveč takšnih prodajalk, kot je gospa Darja Gržinič. To bi nedvomno prispevalo k prijaznejši podobi našega kraja. Na kupčevo odločitev prav gotovo vpliva prijaznost prodajalca, zato bi se lahko ob napisanem zamislili vsi tisti, ki svoje stranke želijo le čim prej odpraviti in takšnih je žal še vedno preveč. Saj poznate slogan "turizem smo ljudje"! Larisa Kunst HRUP ALI MIR: JE HRUP ZABAVA ALI JE ZABAVA HRUP? SE: HRUP NAS STISKA ZA VRAT Ko je občinska skupščina na decembrski seji lanskega leta sprejela Odlok o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom, smo bili prepričani, da so s tem zagotovljena vsa potrebna pravna sredstva za ukrepanje, če bi podjetja, organizacije ali posamezniki motili javni red in mir in če bi s prekomernim hrupom obremenjevali okolje in občane. Sprejetje odloka smo tudi podprli z glasovanjem v občinski skupščini. Pet mesecev po sprejetju tega odloka in na začetku turistične sezone, moramo ugotoviti, da hrup elektronsko ojačane glasbe nespremenjeno obremenjuje tako okolje Portoroža kakor tudi okolje Fiese, ki so po navedenem odloku (8.čl.) območja, posebej varovana pred hrupom. Ker smo izhajali iz tega, da gostinsko podjetje Castrum d.o.o. v Resi in HTPO Riviera, p.o. v Portorožu ne morejo imeti ustreznih dovoljenj, smo dne 2., 3., 4. in 5. julija vsak večer obvestili policijsko postajo Portorož o hrupu, ki presega meje hrupa, ki je dovoljen z zakonom o ravneh hrupa v naravnem in bivalnem okolju ter prosili za posredovanje. Razgovor s komandirjem policijske postaje Portorož dne 6.7.1992 je pokazal, da razpolagata prej navedeni podjetji z začasnim dovoljenjem za izvajanje ojačane elektronske glasbe in sicer ne za enkratno prireditev, temveč splošno, za ves čas od 3.7. do 24.7.1992. Izdal ga je Sekretariat za notranje zadeve občine Piran kljub temu, da sta obe prizadeti krajevni skupnosti predhodno izdali negativno mnenje. Istega dne smo obiskali tudi načelnika sekretariata za notranje zadeve, gospoda Arisa Lobodo in ga prosili, naj nam izroči kopije izdanih dovoljenj in nam s tem omogoči, da se v smislu določil ZUP-a pritožimo na izdajo dovoljenj. G .Loboda nam iz razlogov, ki jih ni bil pripravljen pojasniti, ni hotel izročiti kopije dovoljenj. Zaradi navedenega prosimo IS SO Piran, da nelegalno izdana začasna dovoljenja Sekretariata za notranje zadeve razveljavi ter o tem obvesti obe podjetji, kot tudi policijsko postajo Portorož ter jim s tem omogoči ukrepanje SDSS OBČINSKI ODBOR PIRAN Predsednik: Fedor Anton Umek HRUP SE Z DRUGE STRANI Od začetka sezone se mnogi krajani, pa tudi gostje, čudijo večernemu in nočnemu mrtvilu v Portorožu. Mnoga poletja smo se pritoževali nad pretiranin nočnim hrupom, ki nam je kratil spanec. Med povzročitelje tega hrupa smo uvrstili na prvo mesto glasbo s teras ter "rajanje" pijancev v "Kaštelu". Letos, ko smo po osmih letih Portorožani ostali brez "Kaštela", in je s sprejetjem oz.dodatkom v 8.členu odloka o javnem redu in miru (ki so ga sprejeli na pobudo predsednika KS Portorož Mitje Jančarja decembra 1991 v skupščini občine Piran) je glasba v živo iz naših krajev skoraj čisto izginila, (Le v "Jurčku" je do 23° pa še tam v nasprotju z 8.členom odloka o javnem redu in miru, čeprav je Oddelek za notranje zadeve Piran izdal odločbo, ki dovoljuje Hotelom Riviera vsakodnevno igranje z ojačevalnimi napravami do 23.7.1992 in dobiva zaradi te odločbe pritožbe s strani predsednika KS Portorož, ki se sklicuje na 8.člen odloka, ki ÜAH Bi»« 'Pata'PU; 'O? OB DESETIH SMO RENOM I N IRALI DECIBELE ZA 100: 1! POLETNI DNEVI V PIRANSKI KNJIŽNIC! I: počitnice so branje Piranska Matična k tudi čas za njlžntca je v letošnjih poletnih dnevfo razveseila svoje obiskovalce z dvema novostima, Domači in tuji bralci bodo verjetno najbolj veseli podaljšariegaobratoval-nega časa knpnice v popoldanskih oziroma večerni urah. Knjižnica je namreč odprta vsak dan od 8-13 ure, v sredo, četrtek In petek Je odprta tudi popoldan od 16-21 ure. V okviru EVROPSKEGA TEDNA KNJIGE V pionirskem oddelku teče nagrad nI mednarodni kvte "Kolumb in doba odkritij" №z lahko otroci rešujejo $ pomočjo $trokovnfo in leposlovnih knjig, ki $o na voljo v knjižnici ali doma, samostojno ali $ pomočjo staršev. Vprašaln&e imajo knjižničarke, ki dajejo še vse dodatne Informacije. Rešitve lahko pošljete po pošti ali }lh prinesete osebno v knjižnico do 25.av* gusta. Nagradno žrebanje bo 1 septembra letos. pravi: "Za območja, ki so posebno varovana pred hrupom, se šteje območje stanovanjskih naselij v občini Piran, zelene parkovne površine v Luciji, Portorožu, Fiesi in Strunjanu in območje polotoka Seče, ki je urbanistično opredeljeno kot zavarovano zeleno območje, namenjeno rekreaciji in turizmu. Na območjih, navedenih v prvem odstavku tega člena, se glasba na prostem lahko izvaja brez uporabe dodatnih naprav za ojačitev zvoka, razen v izjemnih primerih, za katere izda dovoljenje pristojni upravni organ za notranje zadeve.), Zdaj pa stokamo, da je v Portorožu zelo pusto. Zdi se nam, da smo zaradi nas samih, zakoračili iz ekstrema prehrupnih in bučnih portoroških noči v drugo skrajnost. Tako pri "Kaštelu", kot pri problemu ojačane glasbe s teras - smo poiskali rešitev v represivnih ukrepih, ne pa v alternativnih rešitvah, v drugačni podobi in ponudbi "Kaštela" oziroma drugačni obliki glasbe. Zato apeliramo na vse krajane, tako tiste, ki so se leta in leta borili proti hrupu ter na tiste, ki od turizma živijo, da skupaj razmislijo: 1) ali je res izključni krivec za hrup ojačana glasba s teras; Po meritvah, ki so jih opravili strokovnjaki iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo pri delu 13.7.1992 v Portorožu, so jgotovili, da raven hrupa žive glasbe v lokalu "Jurček" ne presega maksimalno dovoljene vrednosti, je pa raven vseh virov skupaj (živa glasba + promet (motorji, kamioni) prekoračena. V številkah v centru pred Hotelom Riviera ob cesti je jakost hrupa brez glasbe 64 decibelov, z glasbo 68 decibelov. Torej 4 decibele razlike. V Portorožu, ki spada v lll.stopnjo zahtevnosti, je maksimalna dovoljena raven hrupa do 23.ure (podnevi) 55 decibelov, ponoči pa 45 decibelov. Po zakonu lahko ta doseže raven pogostih konic 65 decibelov; raven redkih konic pa 75 decibelov. Na ulici Senčna pot v Portorožu so izmerili jakost hrupa brez glasbe 51 decibelov, z glasbo 55 decibelov. 2) ali se da poiskati namesto prepovedi izvajanja tovrstne glasbe z ojačanimi zvočnimi napravami v 8.členu odloka o javnem redu in miru kompromis v sprejemljivi jakosti in kontroli jakosti glasbe, ter strogo določenih urah ter mestih izvajanja tovrstne glasbe (Konkretni predlogi: 1 )pooblaščeni komunalni inšpektorji bi z merilnimi instrumenti merili jakost hrupa ob terasah, 2) izvajanje glasbe z monitorji, 3) uporaba akustičnih izolacijskih barier na terasah). 3) ali ni škoda, da na lokaciji nekdanjega "Kaštela", letos raste plevel? Zato predlagam sklic zbora krajanov, kjer bi izbrali 5-člansko komisijo in pripravili alternativne kompromisne predloge za krajane, ki jih hrup moti in za krajane, ki se jim zdi, da bi Portorož kot turističen kraj le moral imeti več zabave in glasbe. Prispevek so podpisali: David Božič, Tamara Gruden, Adrijana Klobas, Dejan In Aleš Dobrave, Aleš Pirec, Laura Benedettl, Anita Gregorovič, Ida Kocjan, Nataša Martlnčič Nina Kocjan in Enio Čermelj. SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU • SEMTERTJA PO PORTOROŽU. LEPE POZDRAVE S PORTOROŠKEGA GRADBIŠČA... Včasih zdvomiš, da živiš v turističnem kraju, kjer vsaj vodilnim turističnim delavcem ni vseeno, kakšna je podoba kraja in kako se gost v njem počuti. Tako se sredi julija (tako rekoč na višku sezone) nič hudega slutečemu počitniško razpoloženemu sprehajalcu na "najelitnejši" portoroški promenadi primeri, da naleti - na gradbišče. Prav ste prebrali (pojdite se prepričat, če ste kak nejeverni Tomaž)l Ravnokar delavd pridno vrtajo, razbijajo, podirajo, gradijo - obnavljajo tako imenovani plažni objekt, kjer je bila restavracija "Plaža" II. Okoli stavbe je polno opeke, gramoza in še česa... skratka • kot daje investitor samo čakal na poletje, da poprime za delol Odločbo o priglasitvi del za to adaptacijo je občinski upravni organ Investitorju - Hotelom Palace - seveda izdal. Kaj pravzaprav njega (organ namreč), briga, če kopalci zaužijejo nekaj prahu z bližnjega gradbišča in če vrtalni stroj, pa pnevmatsko kladivo neusmiljeno opozarjata, da se pri nas, v samostojni Sloveniji, tudi v najbolj pasji vročini -dela! Birokratov ne zanima, da so s svojim papirjem (odločbo) dopustili skrčiti gostinsko ponudbo na plaži, da so dovolili gradnjo v najbolj neprimernem času in 2e tako klavrni videz turističnega kraja naredili še bednejšl... človek pa je do birokratske pameti celo prizanesljiv - saj že večno živi med sterilnimi poštenimi papirji in je po definiciji inertna In skregana z "zdravo pametjo". Skrivnostno pa ostaja za malega človeka delovanje razuma vodilnih v Hotelih Palace, kl - kot da bi pljuvali v lastno skledo - začnejo z obnovo restavracije v času, ko bi iz nje lahko še kaj iztržili, na obnovo pa počakali do jeseni... (Za videz kraja ali počutje gostov Portoroža jim tako ni marl) SE BO MLADINSKO LETOVIŠČE ŠE ŠIRILO? Pisali smo že o nedovoljeni gradnji Mladinskega letovišča v Pacugu. Ne le, da so se gradbena dela počitniških objektov - v posmeh ustavltveni odločbi urbanistične inšpekcije (z dne 23.3.'92) - nadaljevala, krajani pravijo, da namerava letovišče svoje kapacitete še celo širiti. (Ne vemo, če prav tako na črno). NAJBOLJ SLADKO, KAR JE PREPOVEDANO Najbrž je povsem logično zakonsko določilo, da je v križišču parkiranje prepovedano. Pa kar poglejmo po sicer redkih portoroških križiščih. Na primer tisto ob izteku Stare ceste za hotelom Palace. Ali pa na izteku ulice Vesna pred igralnico. V petok in svetek, ponoči in podnevi parkirajo tu avtomobili in zastirajo pogled. Tudi policijski avtomobili vozijo mimo. Pa niči Je Portorož res pravi raj za vse, ki jim je najslajše, kar je s prometnimi predpisi prepovedano? "DOLENJSKO GRIČEVJE" V PORTOROŽU - MU BO DENDROLOG KOS? Sredi dneva, v mraku in ponoči je PRI TERMINSKEM PLANU OB- na pločniku od "invalidne" vremenske NOVE SO SE ZGLEDOVALI PO hišice do vhoda na portoroško plažo AVSTRALCIH... eno samo spotikanje Površina tlaka je nagrbančena In nekateri jI pikro rečejo portoroško "dolenjsko gričevje". Krajani pravijo, da so baje pred leti borovce preplitvo zasadili In njihove korenine zdaj valovito gubajo površino pločnika. Strokovnjakovo mnenje je, da so se korenine razrasle v smeri kanala za električni kabel, ker je tam zemljišče rahlo, sveže in ugodno za rast korenin, proti cesti pa je rast počasnejša, ker je spodnji del ceste močno utrjen in nepropusten. Mnoge, ki hodijo po pločniku, ne zanima preveč, kateri pojav ga je nagubal, ampak zgolj preklinjajo. A kaj, ko še tako sočne kletvice ne pomagajo! Kdo bo zravnal to "dolenjsko gričevje"? Prostovoljcev ni. čakamo, da si bo kdo zlomil nogo? Kaj takega se lahko primeri tudi na luknjasti zebri, ki pelje čez cesto pri mesnici. O tem, kako rešiti problem "dolenjskih gričev" - predvsem pred poslovalnico SDK, kjer je "gričevje" najbolj razgibano • je bilo izrečenih že nekaj mnenj - tudi v krajevni skupnosti. Kako sanirati pločnik, ne da bi pri tem poškodovali dreves, je nazadnje svoje mnenje povedal sodni Izvedenec in cenilec za kmetijstvo In gozdarstvo, ki predlaga izkop meter globokega, ozkega jarka, kjer bi zgradili pregradni betonski zid desetcentimetrske debeline ali postavitev katerekoli nepro-pustne gladke snovi (npr.plas-tike). Tak poseg dvajset let starim borovcem - po mnenju izvedenca - ne bi škodoval, ker bodo oblikovali korenine v ostale smeri, pregrada pa bo preprečevala razraščanje korenin proti plažnemu objektu. Poseg se lahko opravi v času mirovanja dreves. Tako vsaj do jeseni s sanacijo pločnika ne bo nič. Komisija v krajevni skupnosti pa je predlagala, da se pred posegom zaprosi še za mnenje strokovnjaka za korenine - dendrologa! GOST NE RABI SAMO POSTELJE IN MIZE... Na javni obravnavi dela zazidalnega načrta turističnega kompleksa Bernardin, ki je bila 16.julija v prostorih krajevne skupnosti Portorož, je projekt za izgradnjo dveh novih teniških јуц^ večnamenske dvorane, namenjene predvsem tenisu in za Wrl igrišča za scquash požel pohvalo prisotnih krajanov. Končno hotelirji ne razmišljajo zgolj o širitvi kapacitet ležišč, ampak želijo tudi izboljšati ponudbo! CESTE NAŠE VSAKDANJE Kdaj že je neki neprevidni voznik podrl odbojno ograjo in poškodoval podporni zid na nepreglednem in nevarnem ovinku ob cesti Beti Križ-Strunjanl? Delavci Cestnega podjetja Koper, zadolženi za vzdrževanje te ceste, so poškodovano mesto zavarovali (postavili so vrvico s pisanimi zastavicami), na občino Piran pa so aprila letos poslali predračun za sanacijo zidu In ograje. Vendar z obäne ni bilo odgovora, še manj pa naročila za delo, pojasnjujejo na Cestnem podjetju. Občinska strokovna služba pa Vrača udarec* in Cestnemu podjetju pismeno sporoči, naj denar za popravilo poškodovanega mesta pri hiši Pacug 1 najde v okviru programa in pogodbe za redno vzdrževanje lokalnih cest za leto '92 na obmotyj obäne Piran. V časopisih lahko prebiramo, da za vzdrževanje cest iz republiškega proračuna komajda lahko postrgajo kakšen tolar za zamenjavo prometnega znakal KAJ ČE BI SKUPAJ USTANOVIU ODBOJKARSKO KLUB? Pizzerije delajo • posebno v poletnem času - s polno paro. Ker obstaja 20 In več vrst plzz, smo se zaradi lažje in objektlvnelše primerjave odločili za pizzo:"ŠTIRI LETNI ČASI". Plzza "štiri letni časi" je sestavljena iz: testa, paradižnika, sira, šunke, goblo, artlčok, orlgana, oliv. V pizzeriji "Ljubljana" je treba zvečer zaradi velikega povpraševanja na plzzo čakati tudi eno uro. Natakar pravi, da "čakalne dobe" ne morejo skrajšati, kajti ena sama kuharica fizično ne zmore speči večje količine plzz. Seveda bi dve kuharici pekli hitreje. A kaj, ko se tega težaškega dela za 26.000 SIT mesečno vsi otepajo! No, alternativno možnost za skrajšanje čakalne dobe na priljubljeno pizzo vidijo v dvigu cen, ki bi zmanjšale POTROŠNIŠKA TRIBUNA: Gremo na P povpraševanje. Ce pokukamo v tabelo, opazimo, da imajo v Piranu zaradi manjšega povpraševanja po teh Izdelkih (prometna zapora, manj turistov) tudi do 100 tolarjev nižje cene. Tudi cene piva so nižje. Daleč najdražji je Bernardin, kjer očitno ob nizkih cenah za tedenske aranžmaje skušajo zaslužiti razliko v Iz-venpenzlonskl ponudbi. Tako je plzza "štiri letni časi" na Bernardlnu za 60 SIT dražja kot v Portorožu In za 170 SIT dražja kot v sosednjem Piranu. Tudi htx+Шт tpzi ___ » «C» 1 - BXSSÄO-HO»« ÄJVX«* # « c Ш * fc* * *s ИМИИЛ UrUBbJ&K» • • ^ » % * it-m **« KJE IN KAKO LAHKO NAŠI OTROCI PREŽIVIJO USTVARJALNO ČAS POČITNIC? Po podatkih Zavoda za šolstvo in šport republike Slovenije preživijo mladi v Sloveniji kar 80% svojega počitniškega prostega časa doma ter dnevno v povprečju štiri ure presedijo pred televizijo. Od preostalega (20 odstotnega) prostega časa so polovico časa s starši, osem odstotkov časa so s sorodniki, le majhen, dvoodstotni delček prostega časa med počitnicami pa mladi porabijo za organizirano dejavnost (ki pa seveda ni zastonj I). Katere organizirane počitniške dejavnosti so letošnje poletje na voljo našim otrokom? Letovanje v domačem kraju (organizira Športna zveza Piran, vodja programa je Vida Murovec). Da otroci med počitnicami ne bi bili prepuščeni sami sebi (posebej tisti, katerih starši delajo v turističnem gospodarstvu), so si v Športni zvezi Piran zamislili športni in razvedrilni program za otroke od 7. do 11. leta. Voditelji naj bi bili strokovni delavci ttOJEGlMBEMtlEUE Ai/^UtAt tAA>,«U> tAl MÄAftfc rt+tyrw /püp.^L to hUfJL* ftu гггж tudU oJtffv* t* Л^кД,, daj ЛДмј. ХЦф posameznih športnih panog, študentje Fakultete za šport in medicinske sestre. Program bi se moral začeti 2e julija na stadionu v Piranu, v Fiesi in v piranskem Pionirskem domu, vendar je zaradi premalo prijavljenih otrok odpadel. Športna zveza kljub temu ni vrgla puške v koruzo in se je odločila, da bo program letovanja v domačem kraju - s pomočjo boljše propagande -premestila na prvi teden v avgustu. Glasbena delavnica (O.Š. Lucija, mentor je Mirjana Gvoz-denac) V glasbeni delavnici, ki poteka šest ur tedensko, je vzdušje tako veselo, da so jo poimenovali kar glasbena zabav-nica. Obiskuje [o 17 otrok: Dragana, Tadeja, Žana, Spela, Željka, Ana S., Mateja, Tina, Elen, Nastja, Maruša, Morena, Brina, Nina, Nika iz Lj., Ana L., Nežka. Učenje glasbe poteka skozi igro, otroci pa se ob tem zabavajo in sprostijo: pojejo v pevskem zboru in solo, glasbeno ustvarjajo, spremljajo pesmi z instrumenti, poslušajo glasbo, imajo tudi glasbeni kino, nastopajo... in tako gojijo posluh za glasbo. English - no problem for a college student (vodja poletne šole je Anita Grošelj) V prostorih piranske in ludjske osnovne šole ter v prostorih ludjske krajevne skupnosti poteka poletna šola angleškega jezika. Šole so se udeležili otrod stari od 11 do 17 let Poleg tega je še ena skupina otrok, ki so stari 10 let. Voditeljica jezikovne šole, Anita Grošelj, si je zamislila poseben način dela, ki temelji na izredni dinamičnosti ter aktivnosti otrok ter upošteva vsa potrebna učna načela za uspešno delo. Tečaj poteka dva tedna v dveh terminih: vsak dan so tri šolske ure pouka, popoldne so športne In družabne aktivnosti, vključen pa je še celodnevni izlet. Na koncu poletne šole otrod 8 svojimi mentorji pripravijo razstavo projektov. Tako ste, kot že prejšnje leto, tudi letos vabljeni na razstavo, ki bo v začetku septembra v rszstsvnlh prostorih hotels Riviere. A PROPOSITO DI COMPORTAMENTO INCIVILE DEI GIOVANI DURANTE L ESTATE A PORTOROSE... Le "Primorske novice" del 10 luglio 1992, ritomano a parlare dell'omi cidio del didasettenne Sebastjan Stuklek di Capodlstria durante la "Notte di Portorose 91". Ebbene questo triste fatto dovrebbe farci riflettere sul comportamento dei giovani che giungono, specie nei fine settimana, dalle diverse localita' della Slovenia a Portorose. E' una questione che venne affrontata piu' volte, io stesso anni or sono dopo una turbolenta "Notte di Portorose" mi rifacevo alia desolante immagine della nostra cittadina al mattino seguente. Sembra che la lezione avuta in precedenza per qualche aspetto tenda a ripetersi, perche' seppure in minore entita' ed affolamento giovanile, si dovrebbero prendere adeguate misure per impedire quelle scenate, quel movimento di giovani ubriachi rovesciati sui parchi e sulla spiaggia, quel modo di vestire e di comportarsi che non si addicono ad una civilta' europea e tanto meno al buon nome di Portorose, la perla del turismo sloveno. Si dovrebbe dapprima fare un'azione a livedo repubblicano per rendere responsabili anche i genitori che permettono ai loro figli I'allontanarsi da casa in simili condizioni; questi secondo me sono i primi responsabili! Poi un appello lo si dovrebbe fare alle forze dell'ordine del nostro territorio, che dovrebbero essere piu' preparati o aiutati a man-tenere I'ordine e la quiete pubblici. Quali terzi responsabili gli stessi cittadini di Portorose, i gestori di esercizi alberghieri, gli addetti alia spiaggia... insomma una adeguata preparazione di tutti coloro che vogliono bene alia nostra Portorose, e che intendono contribute in qualslvoglia maniera alla cultura del comportamento. Nomino gli stessi cittadini di Portorose, forse per qualcuno non doverosl ad affrontare quanto sta succedendo d'estate, per il semplice fatto che spesso ospitano giovani maleducati di parenti o amici, ed ecco l'oportunita' dl intervenira o di segnalare alla polizia quanto sta succedendo di anormale, oppure intervenira di persona sui giovani che pur dovrebbero almeno parzialmente ascoltare qualcuno. Piu' delle volte si dava la colpa di un comportamento scorreto ai giovani del "sud" che invece sono present! per ragioni di lavoro ed II loro comportamento piu' delle volte e' migliore del giovani "sloveni" ritenuti piu' dvili o piu' europel. Non si deve con cio' generalizzare a tutti i giovani, macom-unque la questione va affrontata decisa-mente, per rispettare le regole del comportamento e per non portare ulterior! d an ni al nostro turismo gia' in crisl. Elio Musizza \ \ / / У ZZO - pa ne v Novo Gorico - v Portorož cena coca-cole Izstopa iz povprečja za celih 40 tolarjev. Poleg plzz ponujajo Se druge vrste tako Imenovanih "fast food" ali hitro pripravljenih jedi. To so raznovrstni hamburgerjl, kuhajo tudi špagete In cannellone, nekateri ponujajo tudi ocvrte kalamare (420 SIT-Blstro Riviera). Ponekod boste dobili tudi Se čevapčiče In ražniče. Cene teh Jedi se gibljejo le nekoliko nad ceno plzz In sicer lio * agosto - 92 med 300 in 400 tolarji. Kot po cenah se gostinski lokali razlikujejo tudi po urniku obratovanja. V Piranu delajo do 22 ali 23 ure, na Bernardinu do 24, v Porto rožu do 01 ure. Če se odločate za plzzo, vam priporočamo Surf bar v Piranu, kjer Imajo najbolj pestro ponudbo plzz (20 vrst), pa tudi oene se gibljejo v mejah sprejemljivosti (6e boste svoj avtomobil parkirali v samem piranskem jedrn, boste morali svojo plzzo hitro pojesti, drugače vas bo zaradi prometne zapore stala več!) Kot zanimivost vam Se sporočamo, da boste po 1.septembru v Surf baru lahko naročili plzzo po telefonu. Za 10% višjo ceno vam jo bodo dos tavlli na dom! Za vas po pizzerljah hodil:David Božič 5 portorožan VANDALIZEM NAS VSAKDANJI - II. V prejšnji številki "Portorožana" smo načeli problematiko "vandaiizma". Iz objavljenih prispevkov služb in podjetij, ki se s tem pojavom najpogosteje srečujejo, ste se lahko sami prepričali, da je obseg tega pojava precejšen. In da nikakor ni tako nedolžen, da bi zgolj zamahnili z roko- češ - saj gre le za (mladostniško ??) razposajenost! Storjena škoda zaradi vandaiizma znaša namreč v naši občini letos (do konca meseca maja) že 2.046.414 tolarjev) BESEDA UPRAVLJALCA CEST: Cestno podjetje Koper Vaša ugotovitev, da so pojavi vandaiizma prisotni tudi pri nas, je žal pravilna. Pri našem delu se najmanj enkrat tedensko srečujemo s problemom rušenja, obračanja ali poškodovanja prometnih znakov. Zgodi se, da so na neki relaciji vsi znaki obrnjeni v napačno smer, da del znaka - posebno kažipotov - manjka ali je zvit, lahko pa je tudi cel znak odtrgan in leži ob drogu ali ga pa sploh ni. Vsi taki pojavi povzročajo velike materialne stroške. Tudi, če je znak samo obrnjen ali odstranjen z droga, je potreben prevoz iz cestne baze do kraja dogodka ter delo cestnega delavca, kar vse vpliva na ceno vzdrževanja. Kadar pa je znak poškodovan ali uničen, so stroški še večji, saj je nabavna cena prometnega znaka od 4.500,00 do 12.200,00 SLT. Druga, težja stran takega početja, je ogrožanje varnosti cestnega prometa, saj zaradi manjkajočega prometnega znaka lahko pride do prometne nesreče - z veliko večjo materialno škodo kot jo predstavlja sama odstranitev prometnega znaka. Celo huje -manjkajoči prometni znak lahko privede do prometne nesreče, v kateri so udeleženci tudi huje telesno poškodovani. O poškodbah ali uničenju prometnih znakov nas največkrat obvesti policija, večkrat tudi občani ali naša nadzorna služba. Storilcev takih dejanj največkrat ne odkrijejo, zato moramo vse te stroške pokrivati iz sredstev, ki so namenjena rednemu vzdrževanju cest in so že brez tega zeio skromna. Direktor: Matija Potokar.dipl.iur. PORTOROŽARIJE - PORTOROZARIJE Najbrž je tistega, ki ljubi drevesa, kar streslo, ko je na drevesnem deblu blizu restavracije "Feniks" videl s spenjalnikom pribit reklamni plakat, ki je vabil na prireditev "Miss Boss" na Bernardinu. (DREVO, KDO BO TEBE LJUBIL...) Turistična zveza Slovenije, Ministrstvo za turizem in gostinstvo, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora so na reciklažnem papirju natisnili ličen propagandni plakat, na katerem prebivalce Slovenije pozivajo, da v letu turizma pometejo pred svojim pragom... Lepo in prav - vendar so odgovorni v "daljnji" Ljubljani (spet!) pozabili, da so na obali avtohtoni prebivalci tudi Italijani. In tako so plakati enojezični... (DVOJEZIČNOST "NA REPUBLIKI" -LE V POLITIČNIH DEKLARACIJAH - V PRAKSI PRAVA REDKOST!) Kaj si predstavljate, če preberete "da bodo na najbolj nevarnih mestih v Portorožu postavili ležeče policaje lutke"? Tako se je namreč zapisalo novinarki Primorskih novic, ko je poročala s tematske seje skupščine občine Piran o turizmu. (BODO LEŽEČI POLICAJI* LUTKE ZALEGLI?) ♦LEŽEČI POLICAJI - tako se popularno (šaljivo) imenujejo cestne izbokline, ki so v tujini razmeroma pogost ukrep, pri nas pa se šele uvaja. Sodi med enostavnejše ukrepe za umirjanje prometa in je primeren za naselje. Je učinkovit "prijem", ki na voznika deluje moteče fizično in psihološko. Ozke prečne denivelacije - izbokline - so primerne za oviranje osebnega motornega prometa, ne pa za daljša vozila. (IZ MNENJA MINISTRSTVA ZA PROMET IN ZVEZE (Republiška uprava za ceste) K IZVEDBI PREČNIH CESTNIH IZBOKLIN). Za izvedbo prečnih cestnih izboklin so se letos pomladi odloČili prebivalci dela Lepe ceste (in sicer od hišne številke 12 do 25). Na tem odseku Lepe oeste je hitrost motornih vozil omejena na 30 km/h (!), ki pa se je skoraj nihče ne drži, zato so se prebivalci zaradi varnosti odločili za namestitev "ležečih policajev" (30 KM/H - KOMU JE NEKI MAR?!) Ne moremo razumeti, zakaj je vodstvo Emona Hotelov Bernardin do kopalnih potreb domačinov tako brez posluha!! Vse portoroške plaže dajejo domačinom - bolj ali manj ugoden -popust (največji je na plaži Komunalnega podjetja "OKOLJE" in na kopališču Hotelov Riviera, manjši je na plaži GH "Metropol", ki pa ga ne priznava za odprti bazenski kompleks). Skratka za kopanje na bemar-dinskem kopališču (Vile PARK) za domačine ni na voljo sezonske vstopnice! Za vsakdanje kopanje na bernardinski plaži bi tako štiričlanska portoroška družina (2 odrasla ♦ 2 otroka) morala samo za vstopnino odšteti 600 tolarjev. Kopališče pri Emona Hotelih pa že tako postaja zaprtega tipa (samo za goste hotela)! V italijanskih letoviških mestih - od Gradeža do Chioggie - imajo domačini celo prost vstop na vsa kopališča! Pri nas tako zahtevni nismo, od upravljaJca bernardinskega kopališča domačini pričakujemo le nekaj razumevanja! (ALI V BERNARDINSKEM HOTELSKEM NASELJU NE MARAJO DOMAČINOV?) Jadralni klub "PIRAT" Portorož ima v tem letu 179 članov, od katerih jih je 14 iz Ljubljane (poleg teh jih je še nekaj s stalnim bivališčem v občini Piran, ki pa v resnici živijo v Ljubljani) in še nekaj s stalnim bivališčem drugje v Sloveniji. (DOKAZ, DA NISO ČILANI SAMO LJUBLJANČANI). Iz dobro obveščenih portoroških virov smo izvedeli, da je bilo za študijo z naslovom "Oblikovanje turistične pro motiv ne politike Portoroža" -katere avtor je zagrebški prof. dr. Boris Pirjevec in je bila osnova za tematsko razpravo v skupščini občine Piran - treba odšteti okroglih 60.000DEM. (STAVE SO ODPRTE: JE BILO TREBA ODŠTETI ŠE VEČ??) CEMU BO SLUŽILA PLAŽA, NAKAŽITE 20.000 DEM NA MOJ RAČUN! Posredovanje pri oddaji PORTOROŽ turističnih zasebnih sob in Svetovanje in inženiring, turistična dejavnost, menjalniški posli Obala 49, 66320 Portorož tel./faks (066) 73-163 apartmajev,menjalnica, svetovanje in inženiring. ++* 'AKCIJA POPUST ZA BRALCE "PORTOROŽANA" - AKCIJA POPUST c Pilili .//Trgovina MINICOOP (Bernardin, Obala 2) * //je širokogrudna do vseh bralk in bralcev & //"Portorožana"! oP* //Vsi, ki boste v avgustu nakupovali v tej trgovini vortorozanJL Številka / numero 7 ♦ jtiüj - avgust / luglio - agosto '92 * Jetnik / anno и POBTOROZAN |e vpisan v register časopisov pri Ministrstvu za informiranje pod registrsko itsvttko 990. V časopisnem svetu so: Natale Benčič-Jelačln, Branko Slmonovič, Majda Vtaclč, Alojz Umek, Gustav Guzej. UREDNIŠTVO ČASOPISA KRAJANOV PORTOROŽA / REDAZIONE DEL GtORNAUE DEf CrrTADINI Di PORTOROSE ; Gustav GUZEJ (glavni In odgovorni urednfc / capo redattore e redattore responsable), Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOUČ, Sijan PRETNAR, Snežna REŠEK» tina STEG EL, Uvia SI KUR ZORMAN; oblikovanje naslovnice / copertina di : Teo TAVŽEU, dipl arh,; tehnična ureditev / redazione tecnica ; Boris VUK; tisk / stampa: Birografika *SORr tzala: naklada / tiratura: 1500. IZ- DAJATELJ / EDrrORE: Krajevna skupnost Portorož / C.L di Portofose; naslov uredništva: Obala 16, Portorož, Tel. 73046 / Indirizzo deKa redazione: Lungomare 16, Portomse, Telef. 73 046. Cena enega izvoda/prez2o di tin esempfare: brezplačen/gratuito, V tej številki so sedelo v al I/1 n questo numero hanno oof-laborato: David BOŽIČ, Jakob ČEMAŽAR, Adrijana KLOBAS, Larisa KUNST, Bio MUSIZZA, Matija POTOKAR, Dušan PUH,stN Fedor Anton UMEK.,.Vtt4JETE: Sandro SAMBI . O O 0 O