novic
LETO II. - št. 44
V KOČEVJU, DNE 26. OKTOBRA 1957
Cena 10 din
LEPA VOLILNA UDELEŽBA V NAŠIH OBČINAH
Izuolili smo none olHriile
20. dktober nam bo še dolgo ostal v spominu. Tega dne so volivci na volitvah ponovno dokazali svojo državljansko zavest in z Veliko volilno udeležbo potrdili pravilnost naše poti v socializem.
Kako so potekale volitve v bivšem kočevskem okraju ? Reči moramo, da so se izpolnila vsa naša pričakovanja, Tudi pri teh volitvah so prednjačile partizanske vasi. v Novih selih in Papežih in Staremu logu so volivci že do 7.30 100-odstotno vodili. V Osilnici je med prvimi volila mladina. Do 8. ure zjutraj je bilo že 71 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V Petrinji je do 8. ure volilo 92 odstotkov volivcev, v Primožih pa so db 9. uri zaključili z volitvami.
V Borovcu so med prvimi zaključili z volitvami in sicer že ob
r<Hai iicntettint
OSEBNA IN SPLOŠNA POTROŠNJA
Med najvažnejšimi stvarmi, ki *o ju, obravnavali na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, je bila diskusija in sprejem resolucije o osebni in splošni potrošnji. Skupščina je sprejela tudi zakon o prevozu na železnici, o zveznih ljudskih poslancih, o Partizanski spomenici 1941 ter potrdila uredbe, ki jih je izdal Zvezni izvršni svet.
Ekspoze o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje je podal član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič, ki je poudaril, da se vprašanja osebne potrošnje do sedaj ni obravnavalo tako, kot bi se moralo, predvsem zaradi posebnosti našega dosedanjega razvoja. Za osebno potrošnjo so značilna tri razdobja:	od leta 1947 <lo 1950
je osebna potrošnja naraščala (pod osebno potrošnjo razumemo vse, kar človek rabi za vsakdanje življenje: prehrana, obleka, ter ostali predmeti, ki so naprodaj v trgovinah; pod splošno potrošnjo pa razumemo stanovanja, komunalne naprave, zdrav-®tvo, šolanje itd.).
Do leta 1953 je osebna potrošnja padala, nato pa počasi naraščala. Na ta tri razdobja so predvsem vplivali dogodki mednarodnega položaja, gospodarska blokada, večkratne suše ter pomanjkljivosti in napake, ki so zavirale povečanje osebne potrošnje.
Po izdelanem načrtu za pet let bo osebna potrošnja stalno na-'"nščala. Kmetijstvo, v katerega 'tngamo vedno več sredstev, bo dnlo več prehran benih predmetov, Vedno več gradimo tovarn, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo, vedno večji pa je tudi nvoz teh predmetov iz drugih držav. Na drugi strani pa bo novi z&kon o delitvi celotnega dohodka omogočal, da se bodo realne Plače povečale in s tem tudikup-na moč delovnega človeka.
Brez dvoma je, da smo v pogojnih letih dosegli tudi v sploš-°i potrošnji velik napredek. Na tisoče vasi je bilo elektrificiranih, zgrajeni so bili vodovodi, ka-“alizaeije, še več pa stanovanj ter zdravstvenih in šolskih objektov. *oda vse to je v primeri s hi-naraščanjem prebivalstva in ^no večjim številom zaposie-sk ’ vedno premalo za dejan-čuf- Potrebe, kar se še posebno ee .v mestih in industrijskih ’’trik. Občine bodo poslej imele razpolago vedno več sredstev » se bodo vseh teh nalog lahko Uspešneje lotile.
•Na zasedanju je bilo poudarje-o, da je treba varčevati, kjer je le mogoče in na to bi morali Paziti in dajati dober zgled pred-* avniki političnih teritorialnih eu°t, od občine do najvišjih organov.
Naše gospodarstvo je danes že uko močno, da lahko pričakuje-°’ . da bo resolucija, ki jo je Prejela skupščina, prej ko slej Pustala stvarnost, kar pa bo v vel?	°bčutil naš delovni člo-
»ašS r končni cilj vsega je:
srečni--13 nuditi I'TŠe bi eenejse življenje!
lepše
Mc
7.30. Takoj ipo končanih volitvah se je začelo ljudsko rajanje. Ples sta otvorila 75-letna ženica in 80-leltni starček.
Tudi v ostalih krajih kočevske občine so volitve lepo potekale. V Kočevju je ve'liko število volivcev že v dopoldanskih urah opravilo svojo državljansko dolžnost. Mesto je bito v zastavah im volišča so ibi-la lepo okrašena. Tudi v ostalih krajih kočevske občine so bila volišča lepo okrašena. Med volivci je bilo pravo praznično razpoloženje.
V črnem potoku je do 9. ure volilo že 92 odstotkov volivcev, v Kuži ju 95 odstotkov, v Polomu 90 odst., v Bosljivi loki pa so zaključili z volitvami že ob 8.30. V 13. volilni enoti na Rudniku je do 9. ure volilo 62 odstotkov volivcev, na Mlaki 77 odstotkov, v Mahovniku 72 odstotkov itd.
Volivci so torej v občini Kočevje na nedeljskih volitvah častno izpolnili svojo dolžnost.
Tudi v občini Ribnica so volitve lepo potekale. V Grčaricah so že do 9. ure volili vsi volilni upravičenci 100-odstotno. Tu so se posebno izkazale žene, ki so med prvimi volile. Ob 10. uri so zaključili z valitvami v Blatah. V Blatniku je volilo že do 11. ure 95 odstotkov volilnih upravičencev, v Lipovcu in žlebiču pa 92 odstotkov.
Do 11. ure je volilo skupno 2576 volivcev ali 56 odstotkov. Med volivci je vladalo veselo razpoloženje. Tudi volišča so bila lepo okrašena. Volitve so slabše potekale v Dolenji vasi, pozneje pa se je tudi
itu stanje izboljšalo. Precejšnja) predevala, predvsem velja to za zmeda pa je bila v volilnih imeni- napeljavo elektrike itd. V vaseh dokih, kar je" do neke mere vplivalo brepoljske doline je vladalo na dan tudi na volilne rezultate. Na spleš- volitev pravo volilno razpoloženje, no lahko rečemo, da so volivci tu- Tudi volišča so bila lepo urejena, di v ribniški občini zadovoljivo opravili svojo državljansko dolžnost. Iz svoje srede so izvolili najboljše ljudi v nov občinski ljudski odbor. Prepričani smo, da bodo odborniki upravičili zaupanje volivcev.
Občina Lašče je precej razsež-na. Zaradi tega je bila tu poročevalska služba precej težavna, vendar pa smo kljub temu kmalu izvedeli rezultate. V tej občini so prednjačili volivci iz Velikih Lašč.
PLENUM SINDIKATA GRAFIČNIH DELAVCEV
V	Zagrebu je bil XIV. plenum Centralnega odbora sindikata grafičnih delavcev Jugoslavije. Delovni in življenjski pogoji grafičnih delavcev so bila glavna vprašanja na tem plenumu. Sprožen je bil tudi predlog, naj bi skrajšani delovni čas za nekatere kategorije veljal tudi za ročne stavce in nekatere druge grafične delavce ter da bi proučili možnost skrajšanja delovnega časa na sedem ur za vse delavce v grafični stroki.
TOBAČNA RAZSTAVA V SKOPLJE
V	Skoplju je bila odprta druga jugoslovanska tobačna .razstava. Na razstavi so sodelovali tudi številni predstavniki tujih tobačnih
Do 8. ure zjutraj je .volilo že 45 odstotkov volilnih upravičencev.
Na drugem mestu pa so bde Velike Poljane, kjer je do osmih volilo 35 odstotkov volivcev. Volišča so bila lepo okrašena, volivci pa so z veselimi obrazi prihajali in odhajali z volišč. V občini Lašče so na nedeljskih volitvah izvolili 21 odbornikov v občinski zbor. Prepričani smo, da so izbrali res najboljše ljudi, ki bodo s svojim delom pomagali pri nadaljnjem razvoju gospodarstva občine v prihodnjih štirih letih.
V sodraški občini so se tudi pri teh volitvah najbolj odrezali volivci v dragarskem koncu. Do 9. ure so zaključili z volitvami v Laz-cu, Srednji vasi, Dragi, Podpreski in Starem Kotu. To so znane partizanske vasi, ki so tudi tokrat pokazale, da so vredne tega imena.
Med nižinskimi vasmi v sodraški dolini so med prvimi zaključili z volitvami na Vinicah. Lepo okrašena volišča, dobro volilno razpoloženje — vse to je dalo praznično vzdušje na dan volitev. Občinska volilna komisija in volilne komisije so tudi v sodraški občini dobro opravile svoje delo.
Pred novim občinskim ljudskim - „ .	,,	_ . .
odborom občine Sodražice je veliko HoT1 v ® ^ru 3u|dski odbor Ljub dela. Naj omenimo samo nameravano ureditev potoka Bistrice ki bo terjala veliko truda in skrbi.
Tudi v občini Dobrepolje so volivci z
zali, da so se ljudje zavedali pomembnosti teh volitev. Izjema je edino Podgorica, kjer bodo morali še enkrat voliti. Tudi dobrepoljska občina je po osvoboditvi lepo ma-
Lovske opazovalnice so dober pripomoček lovcem za uspeh na lovu
Koliko bo odbornikov iz naših občin v Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana
Okrajna volilna komisija za okraj Ljubljana je na svoji seji dne 28. septembra 1957 na podlagi člena 113-1 in 116-1 Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov določila: Občinski ljudski odbori bodo po razpisu Izvršnega sveta LRS z dne 29. avgusta 1957 na svojih sejah, določenih za dan 5. novembra 1957, izvolili naslednje število odbomi-
Ijana:
Občinski ljudski odbor Dobrepolje: Občinski zbor izvoli v okrajni zbor enega odbornika; Občinski
tri odbornike; Občinski zbor proizvajalcev v okrajni zbor proizvajalcev dva odbornika * in sicer v I. proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti.
Občinski ljudski odbor Lašče: Občinski zbor izvoli v okrajni zbor enega odbornika; Občinski zbor proizvajalcev v okrajni zbor proizvajalcev enega odbornika in sicer v II. proizvajalski skupini kmetijstva.
Občinski ljudski odbor Ribnica:
Občinski zbor izvoli v okrajni zbor enega odbornika. Občinski zbor proizvajalcev v okrajni zbor proizvajalcev enega odbornika in sicer v I. proizvajalski skupini industrije, trgovine in obriti.
Občinski ljudski odbor Sodražica: Občinski zbor izvoli v okrajni zbor enega odbornika; Občinski zbor proizvajalcev v okrajni zbor proizvajalcev enega odbornika in sicer v I. proizvajalski skupini industrije, trgovine in obriti.
lepo volilno udeležbo poka-	v ^ajn! zbor
. so se liudie zavedah do- P™yalcev enega odbornika m
sicer v II. proizvajalski skupini kmetijstva.
Občinski ljudski odbor Kočevje: Občinski zbor izvoli v okrajni zbor
Novi občinski ljudski odbor se
RAZPRAVLJALI SO O OSNUTKIH NOVIH ZAKONOV
Pred kratkim je bila seja odbora za zakonodajo Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljud-
mi ^Njegcv^^kib'ibo^tudi n^dflj" Sk® skuPščine LRS- Na skupni se-nja rast podjetij »Apnenica« in
»Štolama«, ki dajeta pečat industrije temu kraju.
Volitve odbornikov v občinske zbore so za nami. Volitve so po-
ji je razložil predlog zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, zastopnik Izvršnega sveta tov. Ingolič, predlog zakona o varstvu voda, pa je razložil tov. Beltram. Odbora sta nato na lo-
k;izale, da so naši ljudje živo za- čenih sejah obravnavala predlože-,	-	-j'-~ na osnutka dveh novih zakonov.
interesirani za delo ljudskih odborov. Velika volilna udeležba pa je ■pokazala tudi politično zrelost naših ljudi.
V načelu sta odbora sprejela predloga obeh zakonov z nekaterimi novimi dopolnitvami.
V SOBOTO IN NEDELJO BOMO ŠLI PONOVNO NA VOLITVE
26. in 27. oktobra bodo volitve v zbor proizvajalcev
V ZBOR PROIZVAJALCEV NAJBOLJŠE DRŽAVLJANE!
Volitve odbornikov
občinski ljanja, da bi laže reševali skupne
zbor so že za nami. čakajo pa nas še ene volitve in sicer volitve odbornikov v zbor proizvajalcev. Volitve v zbor proizvajalcev industrijske skupine bodo v soboto 26. oktobra, v kmetijsko skupino zbora proizvajalcev pa bodo v nedeljo 27. okobra.
Zbori proizvajalcev bodo imeli pri ljudskih odborih izreden pomen ter bodo ljudsko Oblast in komuno še bolj utrdili ter približali delovnim ljudem. To bo imelo nedvomno pozitivne posledice zlasti za izboljšanje ‘gospodarjenja v komunah, kakor 'tudi za dvig proizvodnje in komunalne izgradnje, za uveljavila, bo solidno sodelovanje in razumevanje	J-’
med gospodarskimi organizacijami in komunami pri reševanju raznih perečih problemov.
že dolgo je bila očitna potreba po organu, 3d bi vsklajeval delo delavskih svetov in drugih organov proiizvajalskega samouprav-
prohleme, ki se pojavljajo na področju komune. Ta organ bodo sedaj zbori proizvajalcev, za katere popolnoma upravičeno računamo, da bodo dorasli svojim nalogam.
Nove občinske zbore proizvajalcev čaka važno in odgovorno delo. Njihova vloga pa se bo še povečala spričo nameravanega prenosa pristojnosti na občine. Priprave so v teku. Nove pristojnosti bodo obsegale številne naloge s področja gospodarstva, socialne politike in delovnih odnosov. Pa še neltaj je važno. Da bi se Vloga in nameni zborov proizvajalcev lahko v celoti treba tudi pravno utrditi in oikrepiti ,položaj zborov proizvajalcev v samem ljudskem odboru in v sistemu naših predstavniških organov.
Važno in odločilno ‘bo tudi to, kako bodo družbene in politične organizacije ter njihovi člani, predvsem pa sami odborniki zborov
proizvajalcev, izvrševali svoje naloge in usmerjali svojo dejavnost.
Za kandidate v zbor proizvajalcev so ‘bili predlagani najboljši iz vrst delovnih kolektivov ter naprednih gospodarjev. Z veliko udeležbo na volitvah bomo potrdili veliko pridobitev demokracije naše ljudske oblasti —■ zbore proizvajalcev.
Umetni satelit še vedno kroži med nebom in Zemljo in je še vedno predmet številni razprav, ugibanj itd. Med njegovim kroženjem pa se je tudi na Zemlji pripetilo marsikaj novega. Iz Kaira je prišla vest, da so se izkrcale v sirskem pristanišču Latakiji egiptovske čete. Iz Egipta so tudi sporočili, da je ta ukrep v skladu s sirsko-egiptovskim sporazumom o skupni obrambi obeh držav. Sporočilo sirsko-egiptovskega poveljstva omenja, da so se egiptovske čete pripeljale v to pristanišče z egiptovskimi ladjami, ki so jih spremljala letala sirskega in egiptovskega letalstva.
Sirija 'je majhna država. Zaradi svoje samostojne politike in zaradi tega, ker se ni hotela podrediti Eisenhowerjevi doktrini, so zagnale zahodne države na čelu z ZDA velik vik in krik češ, da so v Siriji prišle na površje levičarske sile, ki vodijo državo v objem Sovjetske zveze. Vendar ni ostalo samo pri grožnjah. Šesto ameriško ladjevje je plulo v bližino sirijskih pristanišč, še bolj aktivni pa šobili Turki. Turčija je namreč na sirski meji začela kopičiti svoje čete. Da taka politika ni v skladu za mirno sožitje med sosedi, ni treba poudarjati. Ravno tako so znani tudi tisti, ki podpihujejo Turčijo, da koncentrira svoje čete na mejah miroljubne države — Sirije, ki
V prestolnici zahodnih držav so sprejeli vest o izkrcanju egiptovskih čet v Siriji z nervozo. V Wa-shingbonu v začetku niso niti verjeli v . točnost teh vesti. Neuradni britanski krogi so izrekli zaskrbljenost, da bi izkrcanje egiptovsldh čet v Siriji lahko povečalo napetost na Srednjem vzhodu. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je izjavil, da nimajo nobenih poročil o položaju, ker Velika Britanija nima diplomatskih odnošajev niti z Egiptom niti s Sirijo.
Tudi v turških pristojnih krogih proučujejo poročila o odhodu egiptovsldh čet v Sirijo, obenem pa demantirajo vesti, da bi Turčija pripravljala napad na Sirijo. Predstavniki zunanjega ministrstva in ameriških vojaških oblasti so demantirali poročila sovjetskega tiska, da bi bili med turškimi enotami na sirski meji tudi ameriški vojaki.
Iz vsega moramo sklepati samo eno, da je Sirija ogrožena in ima zato vso pravico, da se pripravlja na odpor proti morebitni agresiji. Iz tega vidika moramo tudi gledati izkrcanje egiptovske vojske, ki je prišla v Sirijo samo zato, da bo pomagala braniti njeno neodvisnost.
Kairsld radio je poročal, da je šef sirijskih oboroženih sil general Bizri predlagal, da bi 13. oktober, dan prihoda egiptovskih čet v Si-
si želi samo mir ter enakopravno rijo, razglasili za narodni praznik
sodelovanje z vsemi državami.
Volilni rezultati in imena novih odbornikov iz naših občin
,,Destilacija" tudi v Podpreski
Pri naših kmetijskih zadrugah Pravijo, da bodo letno prekuhali je že precej majhnih tovarn za 1,440.000 kilogramov smrekovih, predelovanje smrekovih in drugih jelovih, borovih in brinjevih vejic, vejic v dragocena eterična olja. iz katerih bodo dobili 1600 kilogra-Poročali smo že, da nameravajo mov eteričnih olj, M bodo vredna
tako destilacijo postaviti tudi v Podpreski. Te dni je obrtno podjetje dobilo skoraj 4 milijone dinarjev posojila in verjetno se bo kmalu pocedilo prvo olje. Obrat bo precejšnjega pomena za ves dragarski del. Gozdov je v teh krajih dovolj in odpadlo smrečje bo dalo lep zaslužek kmetovalcem, podjetju »Jelka« in skupnosti.
preko 14 milijonov dinarjev.
GRADNJA HC »SPLIT«
Zvezni Izvršni svet je določil 220 milijonov dinarjev za začetna dela pri gradnji hidrocentrale »Split«. Ta centrala bo ena največjih v naši državi, gradnja bo veljala 18 milijard dinarjev in bo trajala več let.
Volilna udeležba na volitvah v občinski zbor občine Kočevje dne 20. oktobra je znašala 88,27 odst. V občinski zbor so bili izvoljeni naslednji odborniki:
Lavrič Jože, Slovenska vas, Nagode Ignac, Kočevje, Ljubljanska 9 a, Kordiš Franc, Dolga vas, Furlan Jože, Koblarji, Repar Stane, Kočevje, Reška c. 6, Košir Jože, Kočevje’ Ljubljanska c. 6, Švigelj Dušanka, Kočevje, Reška c. 25, Rigler Janez, Kočevje, Kolodvorska 2, Šercer Tone, Koceyje, Rožna 25, Debeljak Pepca, Kočevje, Ljubljanska c. 20, Lipovec Štefka, Kočevje Trata 7, Jenko Rajko, Kočevje, Trata 45, Karnšek Ignac, Kočevje, Reška c. 51, Grabrijan Jože, Livold 45, Debeljak Anton, Mlaka 21, Potočar Jože, Stara cerkev 3, Šporar Ivan, Smuka 1, Fine Anton, šalka vas, Levstik Anton, željne 4, Križman Anton, Mozelj, Borovnica Fanika. Koprivnik 26, Šubic Pavle, Borovec 8, Golob Franc, Kočevska Reka, Oltrajšek Ivan, Iskrba, Hodnik Ježe, Jese-
nov vrt, Volf Franc, Vas 4, špo-ler Jurij, Laze, Klarič Jože, Kočevje, Ljubljanska 7, Delač Jože, Jakšiči, Ožura Viktor, Kočevje, Trg 3. oktobra 9, Ožbolt Anton, Kočevje, Prešernova 4, Gorše Janez, Mirtoviči 5, Koprivec Peter, Predgrad 38 in Rauh Ivan, Vi-mol 4.
Volilna udeležba na volitvah v občinski zbor občine Lašče dne 20. oktobra je znašala 78,66 odst. V občinski zbor so bili izvoljeni naslednji odborniki:
Somrak Anton, Velike Lašče 40, Pečnik Alojz, Velike Lašče 82, Hočevar Franc, Male Lašče 36, Virant Anten, Dvorska vas 24, Marolt Jože, Gor. Podpoljane 6, Prezelj Vladimir, Ortnek 2, Lovšin Stanko, Gašpinovo 3, Adamič Alojz, Andol 2, Dolšak Franc, Vin-tarje, Krašovec Ivan, Podstrmec 6, Tomažin Jože, Mohorje 3, Peterlin Stane, Dclščaki 12, Praznik Franc, Podsmreka 2, Zalar Anton,
(Nadaljevanje na 2. strani)
obeh držav — Sirije in Egipta. Tudi iz tega lahko povzamemo, da je prihod Egipčanov v zavezniško državo zelo velik dogodek.
Vsekakor bo Sirija s prihodom egiptovskih čet bolj sigurna. Dobila je zaščito svojih zvestih prijateljev, ki je v nobenem ,primeru ne bodo pustili na cedilu. Egiptovska vojska se je ob priliki lanske angleško-francosko-izraelske agresije na Egipt mnogo naučila.
Prepričani smo, da bodo v svetu zmagale miroljubne sile in da ne bo treba Sircem in njihovim zaveznikom Egipčanom uporabljati orožja za obrambo neodvisnosti. Tudi na Bližnjem vzhodu se bo stanje prej ali slej pomirilo. To pa bo v veliki meri odvisno od velikih sil, ki hočejo krojiti Arabcem usodo, kakor je njim najbolj po volji.
GRIPA NE POZNA MEJA
Epidemija gripe se je pojavila v naši državi že v avgustu v Makedoniji, potem v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, nakar se je razširila tudi v ostale republike. V Makedoniji je zbolelo za gripo 100 tisoč, v Hrvatski pa celo 190.000 oseb. V vsej državi je zaradi gripa umrlo okrog 20 ljudi.
ZunaniepoiUičtti kcmmtax —
Dobrota je sirota
Letos 15. oktobra je jugoslovanska vlada objavila uradno sporočilo, da priznava vlado demokratične republike Nemčije (Vzhodna Nemčija) in je s tem dejainsko priznala obstoj dveh nemških držav in formalno potrdila dejansko stanje v odnosu naše države napram Vzhodni Nemčiji.
Jugoslovansko poročilo o uradnem priznanju demokratične republike Nemčije je v vladnih krogih Zvezne republike Nemčije (Zahodna Nemčija) vzbudilo negodovanje in 19. oktobra je vlada Zahodne Nemčije tretjič v naši zgodovini prekinila diplomatske odnose z našo državo z izgovorom, da ne more imeti diplo-amtskih zvez z deželo, ki priznava Vzhodno Nemčijo in nima v tem vprašanju enakega stališča z vlado Zvezne republ. Nemčije.
Prekinitev odnosov med državami velja za najostrejši ukrep, ako ne upoštevamo možnosti vojne. Prvim dvem prekinitvam diplomatskih odnosov med Nemčijo in nami je sledila vojna, danes pa edino mednarodne prilike onemogočajo tak korak. Zaradi tega lahko upravičeno trdimo, da predstavlja prekinitev odnosov z našo deželo nam sovražno gesto in poizkus, da bi majhni državi grobo vsilili politiko Zahodne Nemčije.
Čeprav ne želimo izenačevati današnje Nemčije s fašistično Nemčijo, je metoda, ki jo je vlada Zvezne republike Nemčije uporabila napram nam, karakteristična za vso nemško zgodovino, še posebno pa za njeno zadnje obdobje, ki je pripeljalo svet v katastrofo zadnje vojne. Kljub temu, da smo vsi želeli, da v Nemčiji po tej vojni zmagajo demokratične sile in da se demokracija v tej deželi razvija in utrdi, kažejo take in podobne metode na to, da imajo na nemško politiko velik vpliv prav one sile, ki so že enkrat pripeljale Nemčijo v bedo in ruševine.
Jugoslaviji kot neodvisni in samostojni državi ne more nihče diktirati s kom lahko ima diplomatske zveze. Zvezna republika Nemčija je računala očitno na to, da so zlasti naši gospodarski stiki z njo zelo močni in živi in da zaradi tega Jugoslavija ne bo mogla preko pretnje Zahodne Nemčije, da bo ta prekinila odnose z vsako deželo, ki bi priznala Vzhodno Nemčijo.
Vlada Zvezne republike Nemčije je nedvomno dokazala, da se želi, zavedajoč se svojega močnega gospodarskega položaja, tudi v bodoče posluževati že mnogokrat preizkušenih metod iz preteklosti, čeprav so jo te metode že dvakrat spravile na kolena. Prekinitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo bo na vsak način resno opozorilo predvsem druge slovanske države, ki so v zadnji vojni prav tako bile žrtev nemškega napada, da še vedno obstoji resna možnost ponovnega obračuna od nemške strani. Nad tem se morajo predvsem zamisliti Poljska in češkoslovaška pa tudi sama Sovjetska zveza. Zahodna Nemčija očitno danes stremi za tem, da nekega dne vključi v svoje meje Vzhodno Nemčijo in postane tako najmočnejša sila v Atlantskem paktu. Kaj bi to pomenilo za Evropo si na podlagi prekinitve odnosov lahko predstavljamo.
B. Mikoš
NH SUME..
novembra bo v Sodražici velika lovska proslava
Ali je to odnos do ljudi?
ta^LCL
Nisem lovec, vendar me je kljub temu razveselilo vabilo, naj se 18. t. m. udeležim razširjene seje Okr. lovske zveze Kočevje v hotelu Pugled v Kočevju. Lovci so prišli iz vseh krajev (bivšega kočevskega okraja, eni v lovskih oblekah, dingi v navadnih. Prijazni so ti lovci in človek se v njihovi družbi dobro počuti. K temu je prispevala tudi lovska soba v hotelu, v kateri je bila seja. Preden bom napisal, kaj so razpravljali na seji, še tole zanimivost: v bivšem okraju Kočevje uspešno deluje sedemnajst lovskih družin, ki združujejo ca. 400 članov.
Sejo je odprl predsednik Okrajne lovske zveze Kočevje tov. Janez Laivrič. Na dnevnem redu je bila proslava 50-letnice lovstva v Sloveniji, lovski kataster in razno. Ker je lovski kataster zanimiv samo za lovce, nas ho bolj zanimalo, kaj so razpravljali in sklenili o proslavi 50-letnice lovstva.
Pri Okrajni lovski zvezi v Kočevju je foil imenovan poseben pripravljalni odbor za proslavo. Pobudo za proslavo so dali lovci iz Sodražice. Zato je prav, da bo proslava v Sodražici —• in sicer 3. novembra letos. Lovska družina So-
dražica bo ob podpori OLZ pripravila vse potrebno, da bosta proslava in prvi lovski zbor lepo uspela.
V nedeljo 3. novembra se bodo še pred osmo uro zjutraj v Sodražici zbrali vsi lovci bivšega okraja. Seveda -bodo prinesli s seboj tudi puške in pripeljali lovske pse. Poskrbljeno bo tudi za prevoz z avtomobili iz Osilnice, Banja loke, Predgrada, Strug itd. do Sodražice. Prav tako tudi za povratek. Lovske družine (bodo same krile stroške za prevoz.
Med drugimi gosti bo prišel v Sodražico tudi predsednik Lovske zveze Slovenije. Ko bodo vsi zbrani, se bo začela vzorna brakada, ob 9.30 pa bo pogon na divjačino. Pogon bo na pobočju nad Sodražico in na Travni gori in bo trajal približno dve uri, po tem pa se bodo lovci zbrali pri šoli v Sodražici. Tu se bodo uredili v vrste ter šli v sprevodu pred hišo, kjer je bil rojen ustanovitelj in prvi predsednik slovenskega lovskega društva dr. Ivan Lovrenčič. Kofoo-dfo prišli na mesto, bo predsednik OLZ tov. Lavrič prevzel poročila vodnikov, potem pa bo predsednik Lovske zveze Slovenije odkril spo-
Spomini starega lovca
Prav rad vsakomur povem, da sem bil dvajset let lovec. To je zelo koristen in zdrav šport, čeprav so lovski psi v mojem lovišču večkrat preganjali divjad, je bilo vseeno dovolj zajcev in srnjadi. Divjih prašičev, jelenov in volkov ni bilo vse do leta 1930. Od takrat pa je bilo tudi te vrste divjačine vedno več.
Na lov sem rad hodil. Nekoč sem šel na Kozice. Splezal sem na bukev in s piščalko klical srnjaka. Ker se srnjak ni hotel oglasiti, sem spet začel piskati. lin glej! Namesto srnjaka je prikolovratil velik medved. Nekaj časa je hlačal okoli in nekaj mrmral v svojem medvedjem jeziku, nato pa se je vse-del pod bukev, na kateri sem bil jaz. Mrcina stara me je gledala" in mi pomežikovala gori v veje. Tako sva se gledala: on mene jaz njega. To je trajalo precej dolgo. Začelo me je skrbeti. Kaj naj storim? Puško sem imel pripravljeno na strel, če bi začel medved plezati proti meni. Kaj bi tajil! Groza me je obhajala in hlače so se mi tresle. Nenadoma je kosmatincu nekaj šinilo v glavo in je odhlačal v drugo smer. Ko sem mislil, da sem že varen pred njim, sem ga spet zagledal, kako kora-ca proti meni. Še bolj sem se stis-
Tudi v kovčevskih gozdovih se radi zadržujejo volkovi
ČE JE JAZBEC LAČEN
Pred dnevi je J. š. iz Adamovega šel. kosit. S seboj je imel tudi malico. Odložil jo je pod smreko, čez nekaj časa se je spomnil na svojo malico. Ko je prišel na mesto, kjer jo je imel spravljeno, je zagledal jazbeca, kako se je mastil z njegovimi dobrotami. Pospravljal je že zadnje obroke. Nič ni pomagala jeza, kosec je moral kositi tisti dan brez hrane.
minsko ploščo najzaslužnejšemu slovenskemu lovcu dr. Ivanu Lavrenčiču na njegovi rojstni hiši. Po odkritju spominske plošče bodo lovci odšli na pokopališče, kjer ibo žalna komemoracija. Ob tej priliki bodo lovci izstrelili tudi častno salvo.
Po svečanem delu se bo začel veseli del. Prepričani smo, da bo tolikšno število lovcev imelo na pogonu uspeh in da bo padlo več zajčkov in druge divjačine. Tudi v primeru, če se bo lovcev držala smola, bo poskrbljeno za jedačo (na uho povedano: za vsakega lovca bo pripravljena klobasa). Ob kozarcu vina se bodo razvezali tudi jeziki in marsikatera lovska bo prišla na dan.
Pod tem naslovom je izšel kratek članek v »Novicah« pod rubriko »Iz naših krajev nam pišejo«, v katerem anonimni pisec poziva odgovorne ljudi pri društvu Partizan Kočevje, naj uredijo rediteljsko službo in opozorijo reditelja, da ne bo teroriziral ljudi.
■ Vsem tistim, ki se pri prireditvah z raznimi izgovori izogibljejo plačati vstopnino, svetujemo, da plačajo vstopnino, da ne bi prišlo do ponovnih nevšečnosti in da se ne bi počutili zopet »terorizirane«, kajti športni stadion ni mestno sprehajališče, kamor te lahko slučajno zanese na nedeljski izprehod in to tem manj tedaj, kadar so na njem društvene prireditve. Tudi v kino ne morete priti ob koncu filma brez vstopnice, tudi na kakšne druge prireditve ne, zakaj bi moralo biti po logiki prizadete sprehajalke ravno pri Partizanu drugače? Vsi člani in tudi odgovorni ljudje društva so za stadion žrt-
ndl k bukvi in čakal. Medved se je spet vsedeil pod bukev -— in me gledal. Ko se me je spet dodobre-ga nagledal, je odšel. Tokrat se ni več vrnil. Jaz pa hitro z bukve in od samega veselja sem ustrelil v zrak, da se je vsa stvar tako lepo (končala. S tem medvedom se nikoli več nisva srečala na naji-. itih potih.
Jože šmalcelj
Naša lovišča večkrat obišče tudi predsednik republike tov. Tito
Okrajna lovska zveza bo pripravila v spomin proslave v Sodražici tudi posebne spominske značke, ki jih bodo dobili vsi lovci.
Prepričani smo, da se bodo lovci in prijatelji lova v velikem številu udeležili lovske proslave v Sodražici, ki bo ob vsakem vremenu.
Proslava 50-letnice lovstva ima tudi globlji pomen. Vedeti moramo, da so bile pred 50 leti drugačne razmere kot danes. Lovske organizacije niso bile ustanovljene iz zgolj lovskega stališča, 'temveč predvsem zato, da so povezovale v trdno celoto napredne slovenske ljudi v borbi proti nemštvu. Pri tem je odigral veliko vlogo pobudnik in organizator lovstva na Slovenskem, pokojni dr. Ivan Lovrenčič, rojak iz Sodražice.
Prepričani smo, da bo 3. novembra toliko lovcev skupaj kot še nikoli doslej. Prepričani smo tudi, da bodo organizatorji proslave svoje delo uspešno opravili v zadovoljstvo vseh udeležencev prvega lovskega zbora v Sodražici.
Lovci! 3. novembra na svidenje v prijazni Sodražici. K. Oražem
NAPOVED VREMENA
V začetku prihodnjega tedna do konca oktobra bodo še večkrat obilne in trajne padavine z ohladitvijo. Verjetnost snega do nižin.
V začetku novembra pričakujemo opozorila rediteljev, suho, a precej hladno vreme.	TVD Partizan
vovali nešteto ur prostovoljnega dela, pa kljub itemu vsi plačujej« vstopnino za lastne prireditve. N« gre tu za posameznika, temveč ea odnos precejšnje skupine ljudi, ki smatrajo, da jim je na stadionu vse na voljo, kakor na javnih sprehajališčih.
Nikjer po svetu športna igrišča niso na razpolago za sprehajanje, temveč so skrbno ograjena in dostopna samo članom društva, katerega last je stadion — razen oh času prireditev. Tedaj pa je treba brezpogojno plačati vstopnino. Partizan Kočevje je širokogrudnejši, kadar ni prireditev, pride na stadion lahko vsak občan in še nihče ni bil pri tem oviran. Vse preraxS pozabljamo dejstvo, da so bili ravno člani Partizana tisti, ki so krepko poprijeli za delo, da s» zgradili športni park s stadionom in igrišči, ki jih prištevajo poznavalci med najlepše v Sloveniji. V ponos ni stadion ,le društvu Partizan, temveč vsemu Kočevju. Žal pa imamo tudi ljudi, ki jim nič ni do družbene lastnine. Ko je reditelj nekoč opozoril nekega Petra, na# ne vozi s kolesom po tekmovalnih progah, se je ta zadrl, da bo vse zmetal v Rinžo, kar je podkrepil tudi z izdatnim pridušanjem in dokazoval, da je marsikatero uro delal na stadionu itd. Hvalo je imel samo na jeziku, kajti tisti, ki se sveječasno res delali, ga sploh poznali niso. Običajno pa pameten človek, če se je že za nekaj mučil, ne bo tega kasneje sam uničeval. Drug tak primer tudi ne kaže preveč kulturnega odnosa do človeka. Ko je nekega obiskovalca stadiona reditelj opozoril, naj ne skače preko ograje, mu je ta prostaško obljubil, da mu bo razbil zobe.
Ta dva primera in še neštet« drugih, ki jih doživljajo naši reditelji vsako nedeljo pri svojem prostovoljnem društvenem delu na stadionu pa pokažejo drugo stran članka »Ali je to odnos do človeka«. Uprava društva bo poskrbela za red na stadionu, obiskovalce pa prosimo, da upoštevajo navodila in
Kočevje
Volilni rezultati i odbornikov iz
n imena novih naših občin
Ivan Mencin - 60-letnik
Lovec Grajš kliče jelena
Iz Dvorske vasi se že dolgo časa nismo oglasili. Zadnjo nedeljo smo imeli volitve in izbrali za odbornika človeka, ki bo zastopal interese skupnosti in nas samih.
Pa še nekaj bi vam radi povedali. V naši sredi živi Ivan Mencin, prvoborec za pravice delovnega človeka. 31. oktobra bo tov. Mencin praznoval 60-letnico rojstva. Naš slavljenec se udejstvuje na vseh področjih dela, čeprav je 80-odstotni invalid še iz prve
svetovne vojne. Kadar pride v družbo in do harmonike (njegovo so mu odnesli domobranci) zaigra, da »gre v uho in v noge«.
Domobranci so. Mencina in Janeza Bavdka 1944. leta odgnali na strelišče. Le po golem naključju je uši Mencin smrti, medtem ko so Janeza domobranci ubili.
Vsi ožji sodelavci in prijatelji ib ene Jože, Sušje mu izsrca čestitamo k 60-letnici in Prigorica 69, Zbašnik Alojz, Dole-mu želimo še mnogo let zdravja nja vas 130, Kozina Ivan, Dolenja in zadovoljstva.	vas 4, Dejak Jože, Lipovec 20, Gor-
Nadaljevanje s 1. strani
Velika Slevica 13, Zabukovec Jože, Jakičevo 4, Purkart Franc, Osredek, Zgonc Rajko, Sekiršče, Bavdek Anton, Laze 1, Pečnik Mask, Rašica 18, Novak Jernej, Turjak 17 in Podlogar Franc, Vel. Ločnik 9.
Volilna udeležba v občinski zbor občine Ribnica dne 20. oktobra je znašala 85 odst. V tej občini je bilo veliko število upravičeno odsotnih volivcev, skupno 246 In sicer zaradi bolezni (gripe) in drugih opravičljivih vzrokov. V občinski zbor so bili izvoljeni naslednji odborniki:
Pakiž Ančka, Ribnica 155, Pelc Ivan, Ribnica 33, Fegic Bogomir, Ribnica 64, Ilc Stane, Ribnica 204, Vesel Anton, Breže 19, Matovič Silvo, Dolenji Lazi 46, Gornik Ivan, Bukovica 23, Zobec Jože, Dane 9, Seljšek Jože, Gorenja vas 14, He Alojz, Goriča vas 68, Lesar Anton, Hrovača 23, Boh Alojz, Jurjeviča 1, Mihelič Ivan, Kot 13, Bojc Jože, Nemška vas 38, Dejak Janez, Otavice 12, Kljun Alojz, Sajevec 8, Ilc Jože, Slatnlk 15, Gre-3, Peček Franc,
še Janez, Rakitnica 33 in Oražem Mirko, Grčarice 25.
Volila udeležba v občinski zbor občine Dobrepolje dne 20. oktobra je znašala 79,9 odst. Upoštevani pa niso volilni rezultati iz volilne enote Podgorice, kjer bodo zaradi premajhne udeležbe volivcev ponovno volitve 3. novembra 1957. V občinski zbor so bili izvoljeni naslednji odborniki:
Zevnik Jože, Bruhanja vas 23, dr. Steklasa Jože, Cesta 53, Hrovat Franc, Hočevje 18, Godec Franc, Mala Ilova gora 5, Ponikvar Franc, Mala vas 11, Mustar Ježe, Kompolje 13, Pavlič Vinko, Podgora, Erčulj Franc, Podpeč 33, Siraj Ivan, Ponikve 38, Kavčič Dušan,, Predstruge 13, Miklič Marjan, Videm 34, Erčulj Vinko, Zagorica 38, Štupnik Anton, Zden-ska vas 14, Križman Jože, Tržič 12, Meglen Franc, Tisovec 3, An-doljšek Franc, Podtabor 11, in Klun Anton, Rapljevo 17.
Jz občine Sodražica smo prejeli samo volilne rezultate. Volilna udeležba v tej občini je znašala 81,82 odst. Naše naročnike v občini Sodražica prosimo, da nam eproste, ker nismo mogli objaviti imen novoizvoljenih odbornikov v občinski zbor, kar pa ni naša krivda.
Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline
-———————Levstek Franc	.- —
če hočemo pravilno pojmovati vlogo in pomen lesnega gospodarstva v naši dolini, se moramo seznaniti z razvojno in perspektivno smerjo našega gozdnega gospodarjenja, lesne obrti in lesne industrije. Pri tem pa ne moremo mimo tega, da vso zadevo obravnavamo v strnjeni gospodarski enoti vse ribniške doline. Pokrajina je visoka kraška planota, polna značilnih vrtač, uval in udorov. Teren je težak ter zato ni čudno, da na tej površini raste predvsem drevje. Kot avtohtone drevesne vrste vladajo jelka in bukev, pomešane z umetno sajeno smreko in z ostalimi listavci. Dobre obdelovalne zemlje je le malo, z izjemo polj južno od Ribnice do Dolenje vasi. Vse druge kmetijske površine, ki so večinoma na gričkih in obronkih in tki jih je pridna roka našega človeka iztrgala gozdu, dajejo le skop pridelek. Zato je razumljivo, da je prebivalstvo iskalo drugih virov in možnosti za svoj življenjski obstanek — kar je našlo v izkoriščanju gozda in predelavi lesa.
Pred prvo svetovno vojno se je ta dejavnost omejevala le na žaganje iglavcev in na izkoriščanje bukovine za oglje, pepel za steklarne, tako imenovane »glažute« in drv za kurjavo. Najlepši strnjeni gozdovi so bili v rokah veleposestnikov, ki so jih brezobzirno izkori-
ščali, ostale površine pa so bile razdrobljene na male gozdne posestnike in so merile le po nekaj ha. Ti so se začeli zaradi majhnih razpoložljivih količin lesa baviti z intenzivnejšo obdelavo, izdelavo drobnih lesnih 'izdelkov, iz česar se je kasneje razvila tradicionalna »suha roba«, ki je zaslovela po vsem svetu.	,
Zemljepisni podatki
Ribniška dolina z vsemi svojimi gorskimi grebeni in toki voda po svojem zemljepisnem položaju leži v smeri SSZ—JJV, to je v dinarski smeri.
če istovetimo ribniško dolino v širšem smislu besede tudi s VI. ribniško-gozdno-gospodarskim področjem, to je z območjem sedanjih občin Ribnica, Sodražica, Lašče in Dobrepoljei vidimo, da znaša ta površina 538 km2 ali 53.833 ha. V kratkem bi omejili to dolino z naslednjo mejno črto:
Na jugu teče meja med VI. rib-niško-gozdno-gospodarsklm področjem in VH. kočevske-gozdno-gospodarskim .področjem, to je med ribniško dolino in tako imenovano
Kočevsko po črti od Črnega Vrha (955 m) v Mali gori, preko Jasni-ce (468m) na Strmec (856m), pa dalje južno od Grčaric na Goteni-ški vrh (1085 m), od tu severno od Goteniškega Snežnika 1289 m) na Taborsko stran (1022 m), kjer prihaja severno od Žurg na republiško mejo proti NRH.
Proti zahodu bi omejili to področje najprej z republiško mejo do Zajčjega hriba (992m), potem dalje po okrajni meji približno južno od Bloščka (1039 m), od tu dalje do Boncarja pa preko Lužarjevega brega in Rut na Mačkovec.
Proti severu gre meja od Mačkovca preko Malin jeka (1042 m) in Kureščka na Ahec (749 m).
Od Ahca teče meja prati vzhodu preko Škocijana in Jauh na Kamni vrh (632 m) in Debeli hrib (620m), od tu pa preko Jermanovega laza pride zopet na Orni vrh (955 m).
Tu je večinoma suh svet, kakor navaja Janko Trošt v svoji študiji o ribniški suhi robi, ki ga napajajo in pogosto preplavljajo le dolinske vode. Tu ni hudournikov in slapov. Dobrepoijsko-struška do-
lina sploh nima tekoče vode. Po karlovško-robarski dolini zbere sle-menske studence najprej Kolpa, ki preide v Raščico, ki pa že pri vasi Ponikve izgine v ponor, Tržišnice, ki je odtok severovzhodnega pobočja slemen, pa požre pri Žlebiču Tentera. Bistrica, ki ima dva izvira, od katerih eden izvira pod Boncarjem, drugi pa v bližini vasi Podklcnec v »Kadicah«, se v začetku prebija skozi tesni in si je v mehkem apnenčastem dnu z vrtinčenjem izglobila okrogle kadi »kadice-tolmune«. Bistrica vijugasto preteče vso dolino ter izgine v Goriči vasi v nenasitne jame. Po dolenjevaškem polju vedi še njena suha struga, ki se napolni le ob poplavah in teče proti Kočevski. To je obenem najdaljša rečica tega področja in je nekoč pritekala iz Bloške planote in se valila proti Kolpi, kakor jo je narisal še Valvazor v svojem zemljevidu Vojvodine Kranjske. Prav kratek tek izpod Velike gore pri Ugarju ima rečica Ribnica (ki ima zelo močan Izvir, kar je karakteristično za kra-ške vode), ker že pri Dolenji vasi usahne med skalovjem široke struge. Ob vznožju južnega dela Veli-
ke gore izvira ponikalnica Obrh, ki se vijugasto vleče po rakitniškem polju in ponikne nedaleč od svojega izvira. Ima dosti vode in prav sedaj jo zajemajo za bodoči rifoni-ško-kočevski vodovod. Izpod jurjevskih steljnikov priteka še Sajevec, ki ima svojo strugo vrezano v globoko plast naplavin sredi ribniške doline in oddaja svojo vodo Ribnici brez kraških ovir.
Nadmorska lega kotlin in z visokimi gorskimi venci omejen prihod vpliva mediteranskega podnebja, povzroča včasih velike razlike v toploti. Poleg Roga je na obeh straneh odprta pot severovzhodnim vetrovom — posebno burji — ki se v ribniški dolini zelo radi tepejo z nadmorskimi. Pozimi prevladuje tu ostra burja, ki se žene čez Boncar v Bloško planoto in kopiči sneg v velike zamete, čez Veliko goro si išče poti fen ali jug, kakor mu navadno pravijo in se z veliko silo spušča v kotimo.
Poletna temperatura zraste do 36 stop. Cel., v hudih zimah pa lahko pade prav toliko pod ničlo. Srednja letna fomperatura je 8,36 stop. Celz. Sorazmerno ima ribniška dolina veliko padavin:	do 1600 mm
letno ali še celo več, vendar največ spomladi in jeseni. Poletna suša pa zelo pogosto uniči ves pridelek na plitki kraški zemlji. Zaradi tega so že od nekdaj šteli te kraje med pasivne, ker ne krijejo s pridelki svojih lastnih potreb.
Obljudenost ribniške doline je bila že pred več kot 100 leti trikrat prevelika, ker jo že takrat na kmetih ni moglo absorbirati niti najintenzivnejše kmetovanje. Posebno je značilno, da je v naših krajih, ki so med najbolj pasivnimi v Sloveniji, gostota prebivalstva največja in znaša celo do 54 na km2. Že prej smo omenili, da meri to območje 53.833 ha. Na tej površini pa je 33.175 ha gozdov, kar znaša 62 odst. in je torej to področje eno izmed najbolj gozdnatih v Sloveniji, takoj za Slovenjegraškim. Na tej površini živi ca. 5400 gospodinjstev, od (katerih je 2300 kmečkih in 2600 drugih, kar je približno 10 gospodinjstev na 1 ha-Prebivalstvo ribniške doline je znano po svoji marljivosti in prebrij sanosti, veselem značaju in pojoč1 govorici. Ribniške smešnice pozna skoraj ves svet.
Smatram, da je bilo potret®* spoznati to področje zaradi lažjega kasnejšega razumevanja snov*) ki’ jo mislim obravnavati.
Se nadaljuje
Med tednom
Med tednom sta igrati medsebojno nogometno tekmo moštvi Partizana Kočevje in sicer A proti B. Po borbeni igri. je zmagalo mlado moštvo B z 2:1. Igra obeh moštev je bita enakovredna.
★
Na Partizanovem stadionu v Kočevju je bila v nedeljo prvenstvena tekma med »Olimpijo« iz Ljubljane in NK »Rudarjem« iz Kočevja. Zmagala je Olimpija s 4:2 in tako so odnesli gostje spet obe točki v Ljubljano.
★
Medtem ko je imelo A moštvo Partizana Kočevje v nedeljo prost dan; je igralo B moštvo prvenstveno tekmo z NK Elanom v Novem mestu. Tekma se je končala z 2:0 v korist Elana. Ge upoštevamo, da je Elan v tej skupini drugi na lestvici, je izid te tekme za mlade Partizanove igralce kar po-voljen.
★
Partizan Ribnica je igral v nedeljo z B moštvom SK Krim iz Ljubljane. Tekma je bila neodločena s 3:3, kar je vsekakor lep uspeh domačega moštva. Začetek igre je bil sicer precej nervozen, toda domači navijači, ki so v Ribnici dokaj živi, so bodrili igralce, ki so pričeli igrati ubrano, tako, da bi jim kmalu uspelo premagati priznano močnega nasprotnika. Izgle-da, da gre ribniškim nogometašem na bolje in da so prebrodili začetniške težave. Ge bodo pozimi marljivo vadili v telovadnici, nas bodo v spomladanskih tekmah lahko prijetno iznenadili.
Atleti kočevskega Partizana so se odzvali povabilu Okrajne zveze Partizan Nova Gorica za sodelovanje na meddruštvenem mitingu. Takoj po opravljenih volitvah so se odpeljali preko Vipavske doline v Novo Gorico, kjer so bile popoldne tekme. Ta izlet v osvobojeni del Gorice je bil za mlade atlete
podjetje »partizan« se bo razširilo
Med našimi kmeti je veliko povpraševanje po obračalnih vprežnih plugih, katere smo do sedaj uvažali. Te pluge pa bi lahko izdelovalo kovinsko podjetje »Partizan« v Ribnici, če bi kupili nekatere nove stroje in razširili obrat. Zaprosili so za pomoč. Odbor za posojila iz republiškga investicijskega sklada jim je odbori! 14 milijonov dinarjev za nakup nove opreme in strojev in 3,5 milijona <Snarjev za obratna sredstva. S posojilom bodo tudi adaptirali delavnice.
Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89 Naročnina je 400 din, polletna 200 <tm in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo.
doživetje, ki ga ne bodo kmalu pozabili, obenem pa skromna nagrada za ves trud, Iti so ga vložili med letom za razvoj športa v našem kraju in za ugled društva ter Kočevja. Atleti so bili tovariško in lepo sprejeti, tako da so se tekme razvijale vseskozi v prijetnem vzdušju. Uspešnejši so bili atleti iz Kočevja, o čemer bomo še podrobneje poročali, čim bomo prejeli re-zultatno listo.
POVEČANJE PROIZVODNJE PREMOGA
Po povečanju novih kapacitet v lanskem letu in ob boljšem Izkoriščanju naprav letos, je naša proizvodnja jekla narasla mnogo bolj kakor prejšnja leta. Ge računamo, da se bo proizvodnja jekla do konca leta gibala vsaj v sedanjem obsegu, bomo dosegli letno proizvodnjo okoli 1,150.000 ton (lani 887 tisoč tem, pred vojno pa je znašala proizvodnja komaj 235.000 ton). Od te proizvodnje bo odpadlo približno 630.000 ton na železarno v Zenici in okrog 250.000 ton na jeseniško železarne.
%a m ana iz Jludmka
Reševalno moštvo rudarjev si je v eni zadnjih nedelj ogledalo eno najsodobnejših reševalnih -postaj v rudniku Velenje.
Podobnih vzgojnih ekskurzij si rudarji še želijo, ker jim omogočajo vpogled v delo in napredovanje v strokovnem pogledu.
Skupina rudarjev se pripravlja, da M si ogledala neki nižjeavstrij-ski rudnik in način dela v tamkajšnjih mehaniziranih površinskih kopih.
Smrt dveh razbojnikov
Po končani drugi svetovni vojni je bilo področje Sandžaka prav nazadnje očiščeno četniških band. Dva od njih sta tola tudi četniška terorista Božo Bjelica in Vlado Sipčič. Po zmagi narodnoosvobodilne vojske sta se ločila od svojih pajdašev, ki so1 bežali pred pravično sodbo v tujino in sta ostala v gozdovih blizu svojega rojstnega kraja. Sama sta se imenovala zmaja. Hodila sta v zasede in napadala mirne prebivalce ter kradla. Znala sta se dobro skrivati in se pojavljala enkrat v -tem, drugič spet v drugem kraju. Grozila sta tudi ljudskim odborom. Vse to jima je bilo omogočeno, ker je pokrajina v Sandžaku kot nalašč ustvarjena za skrivanje razbojnikov. Težko prehodni gozdovi na visokih planinah, redka naseljenost v višinskih krajih in redke komunikacije, vse to je bila ovira pri zasledovanju teh zločincev.
V začetku sta hodila razbojnika na pohode skupaj, kasneje pa sta se iz taktičnih razlogov ločila. Medtem ko je prvi teroriziral ljudi v okolici Plevi ja, drugi v šahovičih, Bihoru ali pa v Sjenici ni zaostajal.
Enega cd te dvojice so organi oblasti ujeli takrat, ko se je najmanj nadejal. V oddaljeni planinski vasici je patrola ljudske milice neke noči obkolila hišo na koncu vasi. Vse je bilo mimo, brez vetra, v hiši pa sta se razgovarjala dva zaljubljenca.
»Ali me imaš rada?«
»Imam.«
»Torej si mi zvesta?«
Ozračje je bilo mirno, samo sova je nekje v gozdu skovikala.
j»Iti moram, še preden se zdani. Jutri bom spet prišel.« Nato se je možak približal k oknu in oprezoval: vse je bilo mimo, brez nevarnosti. Počasi se je spustil skozi
OCetieelz za t^aSLpjadlafa
PATENTNE KOZARCE ODPIRAJMO PREVIDNO
Konservne, oziroma patentne kozarce včasih težko odpremo, ker se je gumast obroček sprijel z robom kozarca. V tem primeru počasi povlecimo razširjeni košček obročka tako, da pride nekaj zraka v kozarec, nakar pokrovček dvignimo. S silo, nožem ali s škarjami ne smemo odpirati, ker lahko poškodujemo brušeni steklem rob ali obroček. Ge ne gre drugače, vtaknemo kozarec v toplo vodo, da se nekoliko ogreje, potem obroček kmalu popusti.
ORODJE ZA DROBNA POPRAVILA V GOSPODINJSTVU
V majhnem zabojčku bi morala vsaka gospodinja imeti nekaj orodja, Iti ji omogoča mala popravila in sicer: klešče, kladivo, sveder, pile, škarje, odpirač, steklen papir, krpe itd. V vsako gospodinjstvo spada še špirit, bencin, petrolej, salmijak, strojno olje, mavec, lepilo za porcelan itd.
Vse te predmete je treba hraniti na varnem prostoru. Orodje mora biti na stalnem mestu. Po uporabi mora biti vedno očiščeno. Steklenice morajo hiti dobro zaprte in opremljene z vidno etikto, da ne pride do nesreče.
Vse tekočine, -posebno strupene in vnetljive, spravimo tako, da ne morejo otroci do njih. Ge kaj po-
pravljamo, se kuhinjska miza običajno spremeni v pravcato delavnico. Mizo zavarujemo tako, da položimo čez ploščo lesonit ali pa vsaj debelejši karton.
POLIVINILNE VREČKE
V njih hranimo za krajši čas razna živila, kakor na primer kruh, čajno pecivo, sadje itd. Predvsem so take vrečke priporočljive za ovijanje živil pri nakupu. Vanje shranimo kruh, meso, skuto, zelenjavo, sadje in podobno, obenem pa imamo v nakupovalni torbi red in pregled. Vrečke pa moramo sproti snažiti z mlačno milnico in s čisto vodo. Sušimo jih na zraku. Ako živila v vrečkah dalj časa hranimo, dobe neprijeten vonj. Tedaj jih operemo v raztopini hiper-mangana in dobro splaknemo.
KROMPIRJEVI NASVETI
Glede na to, da je krompir letos dobro obrodil, priporočamo vsem tistim upokojencem, ki so na glasu kot varčni ljudje, naslednji kuhinjski recept (velja samo za kosila) : krompirjeva .predjed, krompirjeva juha s krompirjevimi žličniki, pražen krompir, krompirjeva solata, krompirjev zavitek, krompirjevi pudingi in štirikrat prekuhano projo namesto prave turške kave, ki povzroča glavobol in pregrešne želje po višji pokojnini.
O B 3 A V E
ZAHVALA
Vsem, Iti ste spremili našo dra-$o mamo
Marijo Klarič
L Maverea na njen zadnji dom, ji poklonili vence in cvetje, z nabit iskreno sočustvovali in nam pomagal«, se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala Okrajnemu komiteju ZKS Ljubljana, vsem političnim organizacijam, ljudskemu odboru kočevske občine in vsem okoliškim vaškim političnim organizacijam za teple poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se domačim starim borcem in borcem iz Kočevja in Ljubljane, rudniški godbi iz Kočevja, delovnemu kolektivni in Upravnemu odboru tovarne Mesnili izdelkov Ljubljana in delovnim ko-'uktivom podjetij iz Kočevja in u.kolice, sosedom in ljudem iz okopih vasi ter učiteljstvu iz Ko-sL‘la, Banja loke in Fare, iti so jo sPremili na njeni zadnji poti.
Vsem m vsakemu posebej iskre-"a hvala.
Žalujoči: hčerka, sinovi in ostalo sorodstvo
PREKLIC
Podpisana Lužar Rozalija iz vasi št. 4 pri Stari cerkvi P^oklicujem besede, M sem jih dne °- sept. 1957 govorila o Benčina ranču in njegovi hčeri Mariji iz Konca vasi št. 5.
T	PRODAM
stT ?odno Prodam krojaški šivalni »jj1 znamke »>Neksi«, dobro ohra-J Vprašati na upravi »Novic«.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 25. do 27. oktobra amer. barvni film »Overland Pacifik«, 27. okt. ob 10. uri dopoldne matineja amer. barvnega filma »Jubilej gospoda Ikla«, od 29. do 31. okt. italijanski barv. film »Kleopatra«, od 1. do 3. nov. angl. barvni film »Vlaki peljejo mimo«.
SVOBODA, Rudnik: 26. in 27. okt. amer. film »Upor na ladji Baun-ti«. 2. in 3. nov. meh. film »Fru-to prohibido«.
SODRAŽICA: 26. in 27. oktobra amer. barvni film »Bagdadski berač«, 2. in 3. nov. mehiški film »Malovija«.
DOBREPOLJE: 26. in 27. okt. amer. film »Klic divjine«, 30. okt. amer. film »Pikova dama«, 2. in 3. nov. amer. barvni film »Do zadnjega«.
PREDGRAD: 26. in 27. okt. meh. film »Zapor za žene«, 2. in 3. nov. nem. film »Gospodična Casanova«.
LOŠKI POTOK: 26. in 27. oktobra amer. film »Greh ene noči«, 2. in 3. nov. amer. film »Zaseda«.
OSILNICA:	27. okt. amer. film
»Gas obračuna«.
RIBNICA: 26. in 27. okt. mehiški film »Rdeči Kongo«, 2. in 3. novembra amer. film »Ne bodo ml verjeli«.
VELIKE LAŠČE: 26. in 27. oktobra ital. film »Na konici meča«. 2. in 3. nov. franc, barvni film »Imel sem sedem hčera«.
KOČEVSKA REKA: 26. in 27. okt. franc, barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov«, 30. okt. angleški film »Preganjan do smrti«, 2. in 3. nov. amer. film »Tromba«.
okno na tla. Napravil je dva ali tri korake, ko je nenadoma zaslišal:
»Reke kvišku!«
Od vseh strani so bile vanj naperjene puškine cevi. Eden od miličnikov se mu je previdno približal. Kakor preplašena zver je razbojnik hotel z roko potegniti revolver, a v istem trenutku so padli streli in padel je kot pokošen na tla. Tako je umrl četniški razbojnik Božo Bjelica.
Izdala ga je njegova ljubica, ki mu je bila zvesta več let. Ko je zvedela za zločine svojega ljubčka, se je začela sramovati sama pred seboj. Nekega dne se je odločila in šla na postajo LM, nakar se je zgodilo to, kar smo opisali.
Nekje daleč v gozdovih je uspelo nekemu miličniku, da je obstrelil drugega razbojnika Vlado Sip-čiča, ki pa je pobegnil in dolgo časa je bil mir pred njim. Mislili so, da je podlegel ranam. Toda medtem je bil Sipčič v bolnišnici v Saravu. Vratar bolnišnice, v kateri se je zdravil bivši četnik in razbojnik Sipčič, se spominja, ka ko je nekega dne neki možak kakor brez pameti pridrvel v bolnišnico in trdil, da se je ranil na lovu. Razumljivo je, da nihče ni zahteval od njega natančnejših podatkov. Stroške zdravljenja je takoj plačal v gotovini. Ko so se mu rane zacelile je nekega dne izginil. Pojavil se je spet v dolini Lima.
Čeprav se je strokovnjaško skrival in se dobro pripravljal za vsak napad, se je vendar bal, da ne bi nekega dne padel v roke pravice. Za njegova zločinstva med vojno in po vojni sp vedeli vsi ljudje v tamkajšnjem kraju, zato se je vedno bolj bal. Tudi on je imel ljubico, mlado tehničarko iz Plevlja. Bila mu je zvesta družabnica. Obveščala ga je pred nevarnostjo, kdo ima dosti denarja, katerih vasi in krajev se je treba posebej Izogibati itd. Obiskala ga je tudi na zdravljenju v bolnišnici.
Ker so postala tla obema prevroča, sta sklenila, da bosta šla v inozemstvo. Medtem, ko je ona pripravljala lažne dokumente za prehod čez državno mejo, je Sipčič v skrivališču čakal.
Nekega julijskega dne je na mostu, ki drži preko Lima v Ribare-vinah blizu Belega polja stal prometni miličnik, ko je pripeljal mimo tovorni avtomobil, v katerem sta poleg šoferja sedela moški in ženska. Miličnik je vozilo ustavil ih zahteval legitimacije potnikov, ženska je pokazala legitimacijo, moški pa je segel v žep, bliskovito potegnil revolver in ustrelil. Miličnik se je zgrudil. Ubijalec je skočil iz avtomobila, ustrelil miličnika še nekajkrat v glavo in nato pograbil žensko -ter z njo pobegnil. Neznanec je bil Vlado Šipčič.
Tovornjak je skoraj dve uri stal na mostu, poleg njega pa je ležal mrtev miličnik. Člani LM so bili o dogodku takoj alarmirani.
Na vse strani so šle izvidnice in kmalu obkolile ubijalca Sipčiča in njegovo ljubico. Ker se na pozive miličnikov nista hotela ustaviti, so streljali za njima. Bandit je’ bil težje ranjen in je za seboj puščal krvavo sled, ki je omogočila mi-ličnikcm, da so našli Sipčiča in njegovo ljubico — že mrtva. Njuna usoda je bila zapečatena. V krajih okoli Sandžaka pa je šel glas od ust do ust, da je veliki razbojnik in morilec za vedno končal s svojim krvavim delom.
r
OBVESTILA
I
KOČEVJE
Poročili so se: Hudorovac Vladimir, delavec iz Željn, star 27 let in Hudorovac Frida, delavka iz Željn, stara 24 let, Kovačec Stanislav, kurjač iz Kočevja — Rudnik 23, star 23 let in Mlakar Marijana, delavka iz Mlake 16, stara 34 let, Hren Anton, rudar iz Šai-ke vasi 37, star 23 let in Urbiha Ivanka, delavka iz Kočevja, Roška c. 52, stara 23 let.
Srečnim zakoncem čestitamo!
Rodila je: Šrnigoc Vera, gospodinja iz Kočevja, Trata 38 je v Ptuju rodila dečka Janka.
Srečni mamici čestitamo!
Umrla sta: Kame Franc, upokojenec iz Mahovnika 19 — star 47
let in Drobnič roj. Kenig Rozalija, upokojenka Iz šalke vasi 70, stara 77 let.
KOSTEL
Poročila sta se: Ožanič Jože, delavec iz Oskrt 5, star 24 let inPir-šlč Uršula, poljedelka iz Ajblja 10, stara 19 let.
Srečnima zakoncema čestitamo!
Umrla je Klarič roj. Obranovič Marija, kmetovalka iz Mavrca 1, stara 74 let.
RIBNICA
Roditi sta: Petek Jožefa, gospodinja iz Ribnice 124 — dečka Ignaca in Mikič Jelena, gospodinja Iz Ribnice 25 — dečka Siniša.
Srečnima mamicama čestitamo!
Rudarsko naselje na rudniku v Kočevju uspešno gradita gradbeni podjetji »Zidar« iz Kočevja in »Gradbenik« iz Ribnice.
Pričakujejo, da bodo prva stanovanja v naselju vseljiva še letos.
Novo železniško progo separacija — naklariaJišče gradi rudnik v lastni režiji in bo po dosedanjih delih sodeč gotova do 29. novembra.
V kino dverani »Svoboda« v šalki vasi je dograjena nova modema centralna naprava za ogrevanje dvorane s toplim zrakom, kar bo prav gotovo razveselilo obiskovalce filmskih predstav.
Ko bodo montirali nove stole, bo ta dvorana med najbolj sodobno urejenimi kulturnimi dvoranami na Kočevskem.
Remontne delavnice rudnika Kočevje se zaradi nove mehanizacije in strojev izpopolnjujejo do take mere, da so rudniški strokovnjaki kos že najbolj zapletenim poslom, ki so jih še v polpretekli dobi opravljala podjetja v Trbovljah in drugod. Hkrati s tem dejstvom se osemnajst mladih vajencev ob strokovni pomoči v sodobnih delavnicah izobražuje. Mladi vajenci mnogo obetajo.
Novice v vsako hišo!
S polmilijonskim prispevkom rudarjev in zneskom 1,000.000 din. ki sta ga DS in UO rudnika dodelila režijskemu odboru za izgraditev rudarskega doma, bo stavba, ki jo gradi »Gradbenik« iz Ribnice, še ta mesec pod streho.
Inštalaterska dela se bodo gradila v notranjosti doma pozimi in je pričakovati, da bo dom pripravljen za svoj namen prihodnje lete za Dan rudarjev.
DPD »Svoboda« Kočevje Rudnik se pripravlja na svoj redni letni občni zbor, ki bo najbrž v prvi polovici novembra.
Na občnem zboru nameravajo člani »Svobode« kritično pregledati svoje delo v pretekli sezoni in izbrati v UO tudi mlade, mnogo obetajoče delavce. Posebno pozornost nameravajo posvetiti izobraževanju delavcev in stopiti v stik z Ljudsko univerzo v Kočevju, ki naj bi pomagala pri tej plemeniti akciji s predavatelji.
Dramska sekcija »Svoboda« na Rudniku marljivo pripravlja za otvoritev nove sezone 1957-58 novo odrsko delo »Nenavadni dogodek« v režiji mladega režiserja štajdoharja. Igralci in igralke pričakujejo, da jih bo kočevska publika za trud nagradila vsaj s številnim obiskom.
KRIŽANKA
/	2	3	*1	s	6		F	y	6	6	id		41	53	5V |
15						A	1Š								J
17					A	1»		A						a	E”
20				A	21			22	A	23				24	25
26			A	27					26	a	26				
30			31		\A	32				33		a	34		
35					36	A	37				\A	36			
3	a	3!)				no	H			a	12				
	m								a	45					
46							r	47							
Vodoravno: 1. kirurško ozdravljen; 8. trden zanesljiv, temeljit, klen; 15. jokati kot otrok; 16. znanost o zgradbi človeka; 17. tuje žensko Ime; 18. kratica za »Avtonomna pokrajina«; 19. mesto v Angliji; 21. sin Tebanske,^, kralja, ki je ubil očeta in se nevede poročil z materjo; 23. del pesmi, stihi; 26. podredni veznik, 27. okleščen; 28. krvoločna zver; 30. mazanje; 32. narekovanja, diktati; 34. kratica za »International Labor Organization«, — vrsta zemlje; 35. organska kemična spojina benzola; 37. potem; 38. čebelji samec; 39. zdravilna pijača; 41. kratica za »Zvezni organ«; 42. pravilni; 43. narediti luknje, prebadati; 45. miren, udomačen; 46. počrtan, popisan, 47. rečica na Dolenjskem.
Navpično: 1. preprečevati, zavirati; 2. močvirski ptič; 3. priprava
za varčevanje, sestavljena iz snopa cevi pritrjenega v dimniku parnega kotla; 4. poškodba; 5. okrajšano žensko ime; 6. japonska dolžinska mer&; 7. načrtan, natiskan; 8. sadež; 9. del kopnega v morju; 10. zasledovati na lovu; 11. posedovar ti; 12. voditi, usmerjati; 13. medmet; 14. predlog; 18. pristanišče v Arabiji; 21. latinski veznik; 22. zajedal ec; 24. slov. mesto na Koroškem; 25. Cankarjeva pesniška zbirka; 27. staroegiptovski bog sonca; 28. čista teža blaga; 31. dokazati nedolžnost na kraju zločina itd.; 33. kadar, takrat; 36. nujnost; 38. prestol v oltarju; 40. grški ibog gozdov; 42. predpona presežka vrednosti; 43. predhodnik TT; 44. grška črka; 45. kratica za dolžinsko mero.
Sestavil Vinko Košmrlj
Sta Smelt in debla ovija
Umrl je Podboj Ivan, posestnik iz Ribnice 21, star 63 let.
VELIKE LAŠČE
Poročila sta se: Rupar Ivan, kmetovalec iz Vrha pri Robu, star 28 let in Cimperman Ljudmila, kmetovalka iz Vrha pri Robu, stara 31 let.
Srečnima zakoncema čestitamo!
V ljubljanski porodnišnici je rodila: Debeljak Polda, gospodinja iz Vel. Osolnika — dečka Franceta.
Srečni mamici čestitamo!
KOČEVSKA REKA
Rodila je Pavšič Gabrijela, gospodinja iz Novih Lazov 2 — deklico Martino.
Srečni mamici čestitamo!
Neka kmetica bi rada poslala paket v Ameriko. Pride na pošto in vpraša poštnega uslužbenca, ki je bil začetnik, koliko znaša tarifa za pošiljko v Ameriko. Uslužbenec je nekaj časa mencal, ker pa se ni mogel spomniti, koliko znaša tarifa, je takole odvrnil: »Veste mati .sedaj ne odpremljamo paketov v Ameriko, to pa zaradi tega ne, ker je morje zmrznilo.«
Ah, kaj hočemo, moj mož je vedno na potovanju. Doma je komaj kak mesec na leto.«
»'Nemara se hudo dolgočasiš, ko si vedno sama, kajne?«
»No, da, tisti mesec še nekako hitro mine.«
Poštna uslužbenka: »Takole je, moj dragi kmet, pismo je pretežko, zato morate prilepiti še eno znamko!«
Kmet: »Hm. poglej jc! Ce dam-še eno znamko, bo pa pismo še težje.«
»Tri stvari so v življenju, ki nanje človek nikoli ni pripravljen,« je pripovedoval neki slavni igralec v zbrani družbi.
»In katere so te tri stvari?«
»Trojčki!«
Stara žena pravi svojemu možu: »Jutri bova, dragi možek, slavila srebrno poroko, če ti je prav, bom skuhala za kosilo piško. Se strinjaš ? «
»Čemu? Res je, da sva se poročila pred petindvajsetimi leti, toda kaj je pri tem zakrivilo pišče?«
DA BO ZA VSE PRAV
(Malo za šalo, malo za res)
Ne spominjam se več, kje sem slišal, da bodo spremenili posamezne napise In imena. Zato bom pohitel, ker hočem tudi jaz nekaj prispevati k novemu besedoslovju. Predlagam, da se krojač ne ime--nuje več krojač, ampak oblačilni tehnik, čevljar — obuvalni tehnik, mesar — jedilni kirurg, klepar — pločevinasti tehnik, cestar — cestni tehnik, upokojenec — umetni »Šparovec« itd.
Ker so cene kmetijskih pridelkov visoke, pa predlagam spremembo imen za naslednje artikle:
Svinjska pesa — kolerabica, koleraba ali kavla — kočevske banane, fižol — okrogle vetrovnice, koruza — kava »Jelka«, krompir — škrob v gomoljni obliki, zelje — pridelek za sarmo, korenje — rumeni potikači. Nadalje priporočam kmetijstvu:
Kositi seno, ne travo—- prihranili bomo na času za sušenje in obračanje. S selekcijo goveje živine moramo doseči, da bodo krave imele zadaj in spredaj vimena.
Spremeniti moramo vse dobre obdelane njive v pašnike. Priporočam nabavo bika, ki ga nudijo na prodaj Eskimi na Severu. To pa iz razloga, ker agrotehnične mere še niso uspele posejati ledenikov s travo. Pri nas bi ga lahko prehranili, saj smo na večih mestih pustili nepokošeno travo in pokošene otavo. Bik bi stal z desno sprednjo nogo na Mahovniku, z levo na Mlaki, z zadnjimi nogami v Start cerkvi, vodo bi pa pil pri mostu t Kočevju. Z repom pa bi pahljal nad vso Kočevsko ,vsaj v poletnih, pasjih dneh. Pika.
Osa
Štev. 44
Iz naših krajev
Misli o mednarodnem dnevu
NAM PIŠEJO
Odkritje spomenika potoškim učiteljem
Sredi maja 1942. leta je bil osvobojen Loški potok. Italijani so si-•er še prihajali, vendar posadke niso upali namestiti v kraju, ker so čutili vroča /tla pod nogami.
Možje in fantje so zapuščali domove in odhajali v gozdove, kamor jih je klicala ljubezen do domovine.
Ob koncu julija pa so zagorele vasi. Roška ofenziva tudi nam ni prizanesla. Močni italijanski oddelki so pretaknili vso okolico, poveljstvo pa se je ustalilo na Hribu. Začela so se zasliševanja in aretacije. Med prvimi so Italijani aretirali naše učitelje, ki so bili duša narodnoosvobodilnega gibanja. To ao bili tovariši Lado čuk, Janko Benedičič in Pavle Šilovinac. S Krvave peči pa je pribežal k nam tov. Dorer Tone, ki je mislil, da si bo tu ohranil življenje.
V najhujši vročini so Italijani učitelje odgnali v eno uro oddaljeni Mrtalos. Tam so si morali skopati grob sami. Ni bil globok, vendar dovolj, da so vanj omahnile štiri nedolžne žrtve. Pogumni so bili, ničesar niso izdali, zvesti so ostali svojim idejam. Z besedami: »Fantje, korajžo!« so se pogreznili v večni sen.
Hoje in bukve so jim pele žalo-stiriko, ki je bila hkrati pesem zmagoslavja.
Ob grobu pa so zajokale vdove in otroci, ki so ostali brez skrbnikov.
Pa tudi Loški potok je zajokal, saj je ostal brez voditeljev, brez svetovalcev.
Vendar — seme, ki so ga sejali
v plodne njive mladih in starih, je kalilo, raslo in obrodilo bogat sad. Marsikdo izmed Potočanov, ki mu je danes poverjena kaka važna
MLADINA
Pred nami so letne konference, katerih se moraš polnoštevilno udeležiti. Dokaži, da niso utemeljene trditve, češ, da ne delaš. Od tebe bo odvisno vse družbeno delo, ko bodo stari borci za sociali-
naloga, se s ponosom spominja, da ze’m opustiti svoja mesta. Na kon-
je sodeloval z učitelji.
Na kraju njihove smrti pri Mr-talo.su je ZB Loški potok postavila spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal o junaški smrti štirih vzgojiteljev, ki so padli za domovino in o zverinskem početju nasilnih tujcev.
V nedeljo, 27. oktobra ob 10. uri bo odkritje tega spomenika.
Vse, ki ste učitelje poznali ali ste z njimi sodelovali, vabimo k Mrtalcsu, da s svojo navzočnostjo počastite njihov spomin.
Najtopleje vabimo njihove učence in stanovske tovariše.
ZB Loški potok
ferencah dokaži, da si sposobna, zdrava in voljna delati, kar so tvoji predniki začeli. Sodelujte vsi mladinci in mladinke in pomagajte pri. izbiri vodstva med seboj, kajti le tako bo Vaše delo zares plodno in bo v pomoč pri graditvi socializma.
A. D.
varčevanja
Ljudsko varčevanje v splošnem, a denarno še posebej je za socialistično gospodarstvo velikega pomena. Ves denar, ki se zbira z varčevanjem, se uporablja za povečajo proizvodnje, za zvišanje produktivnosti in za povečanje kmetijstva, ki je v primeri z industrijo zaostalo. Zato pa je tudi osnovna postavka družbenega plana za leto 1957 povečanje in razvoj kmetijstva.
Znano je, da ves svet vsako leto praznuje 31. oktober kot dan denarnega varčevanja. Geslo »varče-
ŠE ENA
PRITOŽBA
MOŽA
STAREGA
Uredništvo je prejelo pismo starega Novak Ivana iz Ribnice. Pisal nam je, da tudi njemu mladež nagaja. Ko gre včasih po cesti, ga obkolijo otroci, stari do pet let in okoli njega počenjajo vse mogoče norčije, če jih posvari, naj bodo pri miru, začnejo kričati nad njim. Novakov oče pravi, da bi se morali starši bolj zanimati za vzgojo svojih otrok. Do starih ljudi moramo imeti pravilen odnos, zato pa naj bo naša prva skrb, da bomo pravilno vzgajali svoje otroke.
vati« prodira že 31 let v vseh gospodarsko naprednih deželah sveta. V naši državi bomo letos četrtič praznovali svetovni dan denarnega varčevanja. Statistika nam pove, da so hranilnice v Sloveniji posebno v preteklih letih dosegle pomembne uspehe. Mnogo novih hranilnih vlog priča o uspelih rezultatih hranilnic. Milijonske vloge dokazujejo, da so premagane začetne težave in da je vsaj delno odstranjeno nezaupanje, ter da si ideja denarnega varčevanja počasi, vendar vztrajno utira pot med široke plasti delovnih ljudi, posebno med kmečko prebivalstvo. Slovenija je imela včasih za 1 milijardo: in pol dinarjev hranilnih vlog kmečkega denarja in vemo, da se nobena gospodarsko razvita država ni dvignila brez denarnega varčevanja.
Kljub ‘tem uspehom še ne moremo biti posebno zadovoljni. Mnogo denarja, ki ga imajo ljudje doma, leži brez koristi, namesto da bi ga vlagali na hranilne ali obračunske knjižice in s tem pripomogli k hitrejšemu razvoju naše države. Ljudje še vedno ne zaupajo hranilnemu kreditnemu poslovanju
dragah toliko vlagateljev, kolikor članov ima zadruga — in če hočemo doseči to število, bo treba še veliko itruda in dela, da bomo uspeli.
Predvsem pa je -treba poskrbeti, da bomo pri mladini vzbudili čut varčevanja, da bo razumela naš ljudski pregovor: »Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača.« Začeti moramo že pri šolski mladini s pomočjo šolskih hranilnic in mladinskih hranilnih knjižic. Poskrbeti moramo, da bo vsak razred na vseh šolah območja Zadružne hranilnice imel šolske hranilnike.
Mladina lahko ves prihranjeni denar koristno uporabi na primer za nakup raznih knjig, za nabavo fizkultumih rekvizitov, za izlete itd. Posamezni dijak ali učenec lahko sedaj v jesenskem času nabira razna zdravilna zelišča, gobe itd. in vlaga izkupiček na hranilno knjižico, kasneje si lahko kupi kolo, ki je sen mnogih mladih Iju-"di in si v času počitnic lahko ogleda vse najlepše in najbolj znamenite kraje naše države.
Kako koristno je varčevanje za šolsko mladino, .kaže naslednji primer: Dijaki neke šole so takoj ob
in mislijo, da jim bo denar pro- -vstopu v prvi razred začeli vlaga-
Skupina, ki je izdelala prvo težko prikolico pri podjetju »Avto«
padel. Toda danes ni več starega sistema in država jamči za hranilne vloge; to se pravi, da lahko brez skrbi vložimo vse svoje prihranke na hranilno knjižico. Truditi se moramo, da bodo imeli hra-nilnokreditni odseki pri naših za-
Grobovi kličejo
Tovariši in tovarišice! Pred nami je Dan mrtvih, ki mora za nas pomeniti več, kakor kateri koli drugi dan. Na /ta dan se spomnimo na -tiste, ki so svoja življenja darovali za domovino ter nam priborili svobodo, v kateri mi danes živimo in uživamo njene sadove.
Ne pozabimo grobov naših padlih očetov, bratov, sester, znancev ter prijateljev. Okrasimo tudi grobove neznanih junakov, kakor je to že storila ribniška mladina, ki je očistila 32 grobov neznanih borcev, ki so. padli v ribniški dolini.
Mladina naj na Dan mrtvih počasti spomin teh padlih junakov z
enominutnim molkom pri njihovih grobovih, za katere ne vedo njihovi svojci.	A. D.
POSOJILO »AVTU« V KOČEVJU
Avtomobili in avtobusi, ki jih ima splošno avtoprevozništvo »Avto« Kočevje, so že zelo izrabljeni ter zahtevajo veliko popravil. Da bi podjetje vsaj delno obnovilo vozni park, je zaprosilo za posojilo pri Investicijski banki. Te dni jim je banka odobrila 30 milijonov dinarjev posojila. S tem denarjem in 20 milijoni lastnih sredstev bodo kupili več novih kamionov in avtobusov.
Iz preteklosti Ribnice
Zadnja seja šolskega odbora Sušje
21. oktobra je bila v osnovni šoli Sušje seja šolskega odbora. Odborniki so razpravljali in odobrili proračun šole Sušje za prihodnje leto. Pomenili so se tudi o delovanju šolske mlečne kuhinje. Mlečna kuhinja je že začela z delom v veliko zadovoljstvo otrok, ki obiskujejo to šolo. Hrana je okusno pripravljena in zadostna. Vseh otrok je na tej šoli okoli 70.
Na tej zadnji seji -dosedanjega šolskega odbora so govorili tudi o morebitni razširitvi šole in povečanju števila šoloobveznih otrok iz vasi Breže, Jurjeviče in Kota (ti otroci hodijo sedaj v šolo v Ribnico), v kolikor se bodo s tem strinjali starši iz omenjenih vasi.
OSEMDESETLETNIK IZ PREDGRADA
že navsezgodaj zjutraj so me prebudili zvoki -glasbe, ki so prihajali od daleč. Takoj sem razumel — danes so volitve in stari šmalcelj že vodi svoje fante z godbo po vasi, ka-kor bi s tem hostel reči: »Da ne bo kdo pozabil! Danes so volitve. Izvolili bomo enega izmed kandidatov.«
IZ PREDGRADA
V Predgradu in okoliških vaseh je bilo na dan volitev zelo lepo.
Ko sem pregledoval star arhiv bivšega glavarstva Kočevje, mi je prišel slučajno v roke precej debel spis, ki je imel številko Gl. 3267/08 ter kratko oznako »Er-richtumg einer Burgerschule in Reifnitz« (Ustanovitev meščanske šole v Ribnici —- pr. ur.), datiran pa je bil s 17. dec. 1908.
Ker je iz spisa razvidna velika skrb takratnih odgovornih ljudi malega trga za šolstvo, trdna narodna zavest Ribničanov -ter splošne šolske prilike takratne Avstrije, ki je takrat pričela že drveti svojemu propadu nasproti, se mi zdi prav, da se pri vsebini tega spisa malo več pomudim.
Občinski odbor občine Ribnica je imel dne 25. jan. 1907 sejo, ki jo je vodil župan d!r. Schifrer Anton, znani njak.
prošnja za ustanovitev mdščanske šole v Ribnici, ker je obstojal zakon, ki je izšel 14. maja 1869. leda, da bi se morala za vsak sodni okoliš -ustanoviti meščanska šola, kar naj se v prošnji posebej poudari. Vendar je leta 1873 izšel dodatni zakon, Id je določal, da mora vzdrževati tako šolo (če jo ustanovijo) pristojni šolski okraji, kar je isto kot vse občine, ki so na področju tega šolskega okraja. Tudi to so bili Ribničani pripravljeni žrtvovati. Želeli so ustanoviti v Ribnici meščansko šolo za več sodnih okrajev in so se na ome-
ti na hranilno knjižico in so do konca šolskega leta prihranili toliko, da so šli lahko na izlet po naši ožji domovini in si ogledali kulturno in zgodovinsko važne kraje.
Tudi med kmečko mladino je treba razširiti smisel za varčevanje, da ne bo podedovala nezaupanja’ od svojih staršev, ki še vedno sumljivo gledajo na naš razvoj. Pri tem nam lahko pomagajo knjige,
trgovino, obrt in drugo strokovno poučni filmi ali predavanja.
šolstvo, tisto potrebno izobrazbo, ki presega učni smoter splošnih ljudskih šol. Sprejemala bi učence, ki žele višje izobrazbe, vendar ne mislijo ali ne morejo obiskovati srednjih šol. Važna bi bila meščanska šola v našem okraju zlasti za izboljšanje domače industrije, lončarstva in rešetarstva.« Okrožnico so po tej seji še z raznimi utemeljitvami dne 4 .aprila 1907 poslali pod št. 306/07 na vse prizadete občine. Okrožnica je imela presenetljiv uspeh. Na nje-
Naš cilj naj bo, da bi vsak kmet imel hranilno oziroma obračunsko knjižico, na katero bi vlagal svoje prihranke, ko bi prodal svoje proizvode. Zgledi vlečejo — če bo varčeval eden, ga bodo drugi posnemali.
Koristi, ki jih donaša denarno varčevanje, bi se morali v večji meri posluževati tudi delavci in uslužbenci, ker bi lažje krili svoje potrebe po potrošniškem blagu, če bi varčevali, kakor pa da jemljejo potrošniške kredite, za katere pia-
IlUUlUi JJ1	WJJ. V	▲it* -*.-*■ J v	»* ►, * — W	,
ne pogoje so pristale, razen občine čujejo visoke obresti.
Velike Poljane, vse občine sodnega okraja Ribnica, vse občine sodnega okraja Velike Lašče ter občini Fara in Osilnica sodnega okraja Kočevje. Torej so se izrekle za trški zdravnik hi napred- [meščansko šolo v Ribnici tudislo-Predlagal je, naj se vloži venske občine ob Kolpi, kar je bilo vsekakor velikega narodnostnega pomena in velika moralna opora občini Ribnica.
Se nadaljuje
Naše geslo naj bo:	»Hranilne
knjižico v vsako hišo!«
J. Andoljšek
Prosimo vse dopisnike, da nam sproti poročajo o vseh dogodkih na terenu. Pišite ali telefonirajte na naš naslov:	Uredništvo »Novic«.
Kočevje, Ljubljanska 14 a — tete* fon 3-89.
Zgodaj zjutraj je gasilska godba njeni seji odločili, da bodo zapro-
Ko smo 1. aprila objavili ta posnetek, ste nekateri kmalu ugotovili, da je to potegavščina, sedaj pa si vožnjo medveda na motornem kolesu lahko ogledate v cirkusu, ki gostuje v Ljubljani
iz Predgrada igrala budnice v Predgradu in ostalih vaseh. Volitve so lepo potekale. V občinski zbor Kočevje sta bila izvoljena Peter Koprivec iz Predgrada in Rauh Ivan iz Vimola.
RODITELJSKI SESTANEK V PREDGRADU
Zadnjo nedeljo je bil v šolskih	, ,
prostorih v Predgradu roditeljski itd. • • ■« potem pa dobesedno prav sestanek Pogovorili so se o tem zanimivo razloži potrebo po šoli z in onem. Sklenili so, da bo začela naslednjim stavkom: »Namen ta-z delom tudi šolska kuhinja. Vseh kih šol je dajati tistim mlademi-šoloo-bveznih otrok je 49.	dem, ki so namenjeni za dom, za
sili za sodelovanje vse ostale občine s posebno okrožnico, v kateri so pojasnili svojo namero in stališče. Takole prične ta okrožnica, ki sem jo dobil v originalu v omenjenem spisu: »Občinski za-stop v Ribnici je na svoji seji 25. januarja 1907 soglasno sklenil, da se prične potrebna akcija za ustanovitev meščanske šole v Ribnici
V Ribnici so imeli sedem razredov latinske šole že Pred 600 ,leti' kateri zgodovinarji trdijo, da je bila v Kibmo « prva gimnazij na Kranjskem. Učenci so prihajali celo iz Hrvatske. (Na sliki, to tinska šola v 18. stoletju.)
PRIREDIL B. MLAKAR
ZGODBA
V.
Z DIVJEGA SEVERA
NARISAL C. OBLAK
85
Le vsakih pet ali šest let se je zgodilo in tokrat je prišlo. Bil je to Yootin We-tikoo —■ Vražji veter. Kadar je nastopil, se je zdelo, da so vsi vragi zemlje pobesneli od želje, da bi opustošili svet. Bil je ciklon, ki je prišel od severozapada.
Prvo bučanje orkana je prišlo pod noč. Kresnica se je z mladiči stisnila v svojem brlogu, Blisk pa se je zleknil pred odprtino. Po prvem sunku je sledila mrtvaška tišina.
86
Nato se je pričelo pravo divjanje. Na poti, po kateri je prihrumel orkan, so ležala izruvana in polomljena drevesa. Krasne jelke in cedre s ležale izruvane kakor iveri.
Nad Bliskovim zavetjem se je orkan prav posebno izdivjal. V udarcih vetra je zaslišal Blisk okrog sebe lomljenje vej in nato se je podrla nanj strahotna teža, ki ga je pritisnila k tlom. Slabih pet 'korakov stran pa je Kresničino ležišče ostalo nedotaknjeno.
87
Pol ure kasneje je bilo vse mimo, kakor da bi orkana sploh nikdar ne bilo. V prvih trenutkih tega molka je zaslišala Kresnica čudno Bliskovo tožbo.
Zagledala je svojega tovariša pod drevesom, /takoj je razumela, da si ne more več pomagati. Njeni možgani so delovali skoraj tako kakor človeški. To noč je ure in ure kopala zemljo, da bi odpodila smrt od svojega tovariša, kajti razumela je, da je smrt blizu; z vso dušo se je posvetila težki nalogi.
88
Ob prvem svitu zore je Kresnico začela premagovati utrujenost. V tem najhujšem trenutku se je pojavila pred njo podoba človeka in njegove pomoči. Z zadnjim naporom svojih sil je pretekla Kresnica pet milj, ki so jo ločile od koče Ga-sotna Rougeta in pred vrati koče je lajala in praskala, dokler Gaston in Ivana nista s-kočila iz postelje, 'da bi videla, kaj pomeni ta hrup. Oba sta presenečeno vzkliknila nad tem, kar sta videla. Kres-ničine noge so puščale krvave sledove na tleh.