PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL HDREAU
ST.—NO. 1971.
m.«, Dk. «, IM7. *t iIm pa»* «Hk« »I Omou*. tM. tbm Act mi Cmim «1 »Urcfc J. Uit
CHICAGO 23, ILL., 20. JUNIJA (June 20), 1945.
irt!h-hf<i VVt»ekly at 2301 S. Lawndalr Ave.
•t«
LETO—VOL. XI.
KRVNE TRANSFUZIJE so na bojiščih otele pred smrtjo še nič koliko ranjencev. Gornja slika prikazuje, ko so jo ranjencu dali ie medpotomu v bolniški tabor, ker bi bilo vsake odlašanje sanj usodno.
V novi Evropi bo manj strank kot jih je bilo
SOCIALISTI IN KOMUNISTI V SKUPNIH AKCIJAH.-TRI ČEŠKE STRANKE SEDAJ EN BLOK. - NA BALKANU NASTAJA POVSEM NOVO POLITIČNO GIBANJE, USMERJENO V SOC. EKONOMIJO
Ljudstva evropskih dežel v boju za odpravo simbolov starega reda
Ena glavnih opor starega reda v Evropi so dvori in plemstvo. Ni čudno, da ju podpira tudi ameriški kapitalizem in diplomacija kapitalističnih republik. In kajpada katoliška cerkev ne samo v monarhijah, ampak tudi v republikah.
Vzlic temu rojalisti vsepovsod čutijo, da imajo med ljudstvom čezdalje manj zaslombe. To je izpre-videl tudi belgijski kralj Leopold, ki je takoj po osvoboditvi iz nemškega "jetništva" potipal, kako bi ga Belgijci sprejeli, ako bi se vrnil na prestol. Po zavezniški okupaciji Belgije ga je nadomeščal njegov brat v vlogi regenta. Mnogi so Leopoldu svetovali, da naj se vsled svoje nepopularnosti kroni odpove, a je vztrajal, da se vrne. Vsled tega so v protest proti njemu socialistični ministri izstopili iz vlade, soc. stranka pa je oklicala protestno stavko. Reakconarne stranke in plutokracija je seveda z njim in koncem minulega tedna je tudi katoliška ljudska stranka, ki ima v vladi šest ministrov, izjavila, da smatra Leopolda za "ustavnega" vladarja. Toda delavstvo je proti njemu.
še večje sovraštvo med ljudstvom do kralja in plemstva pa veje v Italiji. V Grčiji so za kralja samo reakcionarji. V Grčiji in v Italiji bi ie oklicali republiko, a ie to obema deželama preprečilo zavezniško vrhovno poveljstvo, oziroma Churchillova vlada z odobritijo ameriške vlade. Ako bi šlo po volji reakcije v Ameriki, v Angliji in v Rimu, bi bil habsburški Oto sedaj ie na Dunaju, a mu je upe prekrižala sovjetska armada.
Jugoslovanski Peter se je moral zadovoljiti z regenti, a njegova monarhija se razvija v federativno republiko. V Bolgariji je dinastija doigrala. V Rumuniji jo še tolerifajo, a na Madiarskem pa so z rojalisti že prilično pomedli in zemlja plemstva je razdeljena med tiste, ki so jo obdelovali. Doba vladarjev, ki so bili na tilniku ljudstev "po milosti božji", je v zatonu.
Tuje vlade trosijo v USA za propagando milijone dolarjev
Nedavno se je neki konservativni "kolonar" v čikaških Daily Nevvs zgražal nad anarhično demokracijo v Franciji, češ, da je v njenih zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile po vsi državi hkrati, nastopilo kar osemnajst strank. Hvalil pa je ameViški in angleški takozvani dvostrankarski sistem, a ob enem udarjal po enostrankarskem, kot ga ima Rusija in pa kot sta ga imela v Nemčiji in Italiji Mussolini in Hitler.
Preveč strank res ni dobro
Mož je sicer kazal na preobilico strank v Franciji s svojega reakcionarnega stališča, a dejstvo je, da prevelika množina političnih frakcij za državo, namreč*- za ljudstvo v nji, res ni koristna.
Pred prejšnjo vojno je bilo v mnogih parlamentih v Evropi zastopanih toliko strank, da ni nobena imela večine, pa so se združevale v koalicije, Ri pa v političnem trenju niso vzdržale. V zbornici ni bilo drugega kakor prepir in padla je vlada, nastala je druga in po nekaj dneh ali tednih je šla po enaki poti Nobene stabilizacije ni bilo. Izmed velikih dežel je bila vsled lake demokracije prizadeta posebno Francija in v prvih par letih svoje nove 'demokracije" tudi Jugoslavija____________
* Cehi za nov parlamentarizem
Za ztlo vzorno parlamentarno dežt^TV^e veljala predvojna Čehoslovaška. A Joseph Marti-nek je v nekem predavanju v Slovenskenv delavskem centru v Chicagu dejal, da je tudi ona imela preveč strank, kar je delalo vladi precejšnje težave, čeprav ne tolikšne kot v nekaterih drugih državah. A po sedanji vojni jih Čehoslovaška ne bo imela več toliko, je dejal Mar-tinek žo pred več kot poldrugim letom, in izkazalo se je, da je bil v pravem. Po osvoboditvi so bile na Češkem obnovljene samo štiri stranke in na Slovaškem pn le dve A sedaj, kot poroča v de peši z dne 17. junija iz Prage Associated Press, pa so se socialdemokratska, komunistična in Beneševa narodno socialistična stranka zedinilg za sku-
pni program in bodo zanj v parlamentu nastopale kot ena stranka S tem pa so izginile med njimi njihne prejšnje razlike in ni več vzroka, čemu naj bi še obstojale kot samostojne stranke. Tendenca med njimi ;je, da vsled tega sporazuma postanejo v doglednem času ena stranka, kar so v programu in pa v delu zanj že sedaj.
Katoliška stranka izven skupne akcije
I^ katoliška ljudska stranka na Češkem se ni hotela pridružiti omenjeni skupnosti, kar pomeni, da je dobila Češka "dvostrankarski sistem", kot ga ima tudi Slovaška, kjer so komunisti, socialisti in liberalci v eni stranki, protifašistična katoliška stranka pa v drugi.
Vendar pa opozicija katoliške stranke pri razvoju države ne bo v oviro, ker se mora pridružiti programu za rekonstrukcijo in socializacijo, ali pa bi ^ila onemogočena.
Demokracija na novo tolmačcna
V predvojni Evropi je bilo demokratično, če so stranke po-I sedujočih slojev tlačile delavsko in kmečko opozicijo, a v imenu demokracije so jim dovolile vendarle toliko pravice, da so tu pa tam smele vprizar-' Konec na 4 strani )
V Italiji le malo ljudi, ki so brez fašističnih grehov
Dne 7. junija je bil pred sodiščem v Rimu Cesare Rossi, eden izmed propagandistov fašizma pod Mussolinijem, ki je bil obtožen sodelovanja pri umoru socialističnega poslanca Giacomo Matteotija. Rossi je krivdo zanikal, a ob enem pa zahteval, naj mu sodnik, ki je sam nosil črno srajco in se du-šal za Mussolinija in fašizem, pove, po kakšni pravici sme sedaj soditi druge bivše fašiste! To je bilo za sodnika neprijetno. Sicer se jc opravičeval, da jc njegovo (protifašistično) prepričanje znano, a obtoženi Rossi sc ni dal ugnati. "Mar sodnik ne ve, da je osem članov Bono-mijeve "protifašistične" vlade pomagalo Mussoliniju do moči?
Sodnik Lorenzo Maroni je temu prerekanju napravil konec s prekinjenjem obravnave, a pogumni obtoženec je v nji vendarle dokazal, da ro v Italiji redki, ki se niso kompromitirali s fašizmom, pa če ga sedaj še tako tajc in se delajo nedolžne.
Bonomijeva vlada je na pritisk socialistične stranke in pa vsled nezaupanja v italijanski javnosti nedavno resignirala in koncem minulega tedna je bila
ustanovljena nova, ki bo nadaljevala s "čistk®".
Tožiti fasiste. kot je Cesare Rossi, je zelo neprijetno in ni čudno, čemu so novi ječarji v Rimu dopustili, da je general Mario Roatta "pobegnil" rajše kot pa da ga bi tirali pred sodišče in se bržkone za svoje zločine skliceval na zločine onih bivših fašističnih pomočnikov, ki so sedaj črne srajce zavrgli in se postavljajo z demokratičnim prepričanjem. To je tudi vzrok. £emu je po strmoglavljenju iz vlade Mussolini tako lahko pobegnil, in čemu so ga potem prepustili "drhalski justici" rajše kot pa da se bi zavezniško vrhovno poveljstvo potrudilo, da ga bi ono dobilo v roke ter ga izročilo zavezniškem sodišču, ki se pripravlja na obravnave proti vojnim zločincem
V tej deželi imamo zakon, ki zahteva, da vsakdo, ki dcluic v korist kake tuie vlade, mora svojo službo prijaviti in pojasniti, koliko prejema zanjo in v kakšne namene deluie- Slične postave imaio tudi mnoge druge dežele po svetil, a v nobeni so ne motovili tuiih agentov toliko kot v Zed. državah, na drugem mestu pa v Angliji, Franciji, Švici ild. IjC ' v Sovjetski liniji jih ni, ker tam ne sme v tisk in v radio ničesar brez dovoljenja vladne cenzure. Tako je vsaka tuja propaganda tam izključena.
Ameriško časopisje sme pri-obči'i marsikaj, kar hi mu ne bilo dovoljeno toliko v nobeni drugi deželi. Pa tudi na Angleškem in deloma v Franciji, na Švedskem in v Švici je svoboda tiska precejšnja, /ato so tu razne propagande razvite v tisku in v radiu skoro brez ovir. Ju-stični tajnik Biddle ie dne 11. junija poročal, da so tuje vlade ki imajo tu odkrite propagandi-stičue urade, potrošile za pridobitev tukajšnje javnosti za svoje razne namene od 28. junija 1912 do lanskega 31. dec. nad trinajst milijonov dolarjev.
Na prvem mestu v teh potro-ških ic hila Anglija in na drugem pa Poljska. Kar pomeni, kako silno je Poljska zlorablja-na za razne intrige med zavezniki in kako malo je propagan-distom za denar, ki je izžet iz garanja delavcev in kmetov.
Biddlovo poročilo o delovanju tujih agentov obsega 560 strani, torej debelo knjigo-
Poljska je v omenjeni dobi] potrošila za propagando v Zed. državah poldrug milijon dolarjev in skoro prav toliko Nizozemska. Na tretjem mestu so; Francija. Belgija, Čehoslovaška in Norvežka.
Sovjetska linija tu nima re-' gistriranih propagandističmh1 agentov, ker vodi svojo propagando skozi sovjetsko poslaništvo v Washingtonu in pa iz svojega urada v Moskvi po pošti, po rad*u in telegrafu, kar ni podrejeno našemu jusličnemu oddelku. Toda razne druge sovjetske agencije so v omenjeni dobi potrošile tu vsako leto po več slo tisoč dolarjev, največ pod znamko trgovskih in kulturnih birojev.
Nedemokratična vnanja politika Zed. držav
KRITIKE PROTI DRŽAVNEMU DEPARTMENTU RADI NJEGOVE REAKCIONARNE POLITIKE. - ODDELEK, KI JE NAJVAŽNEJŠI V VLADI, DELUJE NAJBOLJ TAJNO. - TRI VLADE V DIPLOMATIČNI TEKMI
Ameriški državni aparat, ki ga mnogi označujejo za klub milijonarjev, je v naši vladi najvažnejši oddelek. Pomen in moč mu daje ekonomska in oborožena sila Zed. držav, ki je brez primere v zgodovini.
Tri države v tekmi
Poleg Zed držav so v današnjem svetu samo še dve deželi, ki imata v svetovni diplomaciji vodilno vlogo. To sta Anglija in Rusija. Toda Anglija je v primeri z Zed. državami sedaj samo še sekondarna sila. Njena diplomacija se mora v svoji sve-l tovni politiki zanašati na oporo ameriške vlade, kot se je morala zanašati na ameriško armado in mornarico in na 'lend-leasne' pošiljatve iz te dežele.
Izkazalo se je, da sta si bila skozi ves čas vojne ameriški državni department in angleški foreign office, ki mu načeljujsj Anthony Eden. iako blizu Kritiki našega državnega depart-' menta celo trdijo, da je p orojen angleškemu in da deluje po Churchillovih-Edenovih željah. I a kritiki v Angliji pa slednjima dostikrat očitajo, da mečeta njune klobuke po vetru, kakor piha iz VVashingtona.
Povsem samostojno deluje ko-misarijat vnanjih zadev Sovjetske unije, ki mu načeljuje Vja-; česlav Molotov, a v glavnem je krmar sovjetske vladne politike Joscf Stalin, kot načeljuje angleškemu foreign officu Churchill bolj kakor Eden In načelnik ameriškega državnega i
departmenta je bil pokojni Roosevelt bolj kot pa Cordell Hull in sedanji tajnik Stetti-
nius.
Vloga Vatikana
Poleg teh treh velesil igra v svetovnem oportunizmu zelo važno vlogo Vatikan. Sedanji papež Pij XII. je v diplomatič-nih spletkah dobil svojo šolo kot državni tajnik prejšnjega papeža. Vsa "vnanja" politika Vatikana je usmerjena proti Rusiji, prvič, ker se boji njene nove verske konkurence, in drugič, ker katoliške dežele, čim pridejo pod sovjetski vpliv, nehajo biti opornice rimske cerkve.
Papežu Piju je torej mnogo ip tem, da to nevarnost proti njegovemu Rimu odbija kolikor največ more. In v iskanju pomoči se je končno oprl najbolj na Zed- države, čeprav so po veliki večini prebivalstva protestantska dežela.
Marsikak priznan ameriški žurnalist je v poslednjih letih potoževal. da ima papežev Rim v našem državnem departmen-tu veliko več vpliva kot pa bi mu ga šlo po številu katoličanov v tej deželi.
Protestanti v skrbel
Celo zveza protestantskih cerkva, ki je sicčr konservativna organizacija, in ki res zastopa ogromno večino takozvanih cerkvenih ljudi v tej deželi, se je v minulem letu opogumila (Konec na 4. strani.)
Naraščanje spolnih bolezni med vojaštvom
Lt. Col. George McDonald, ki ie načelnik štaba za zdravstvo in higijeno v vojaškem taboru lctalcev v Tuskegee, Ala., pravi,.da so spolne bolezni med vojaki narasle v poslednjih osmih mesecih dvajset odstotkov.
Ženske zavržejo več cigaret kot pa jih pokade
Ženske pokupijo 69 odstotkov vseh cigaret v tej deželi, pravijo v uradu Fleming - Hali Tobacco Co. v Nevv Yorku, toda pokade jih le do polovico, ostalo zavržejo. Isti urad pravi, da moški niso nič boljši. O tem se je lahko prepričati pri barih, ob katerih leži na kupe cigaretnih ogorkov in tudi še nenačete cigarete med njimi. Trati se jih enako površno pri mizah, posebno v dražjih restavracijah in nočnih klubih Kar pomeni, da smo v "vojni prosperiteti" vzlic pomanjkanju cigaret.
Konservativci v Kanadi in Angliji 'zadovoljni
n
Volitve v kanadski parlament U. junija sicer niso izpadle v korist forijske (progresivno -konservativne) stranke, toda tudi delavski kandidati so zelo slabo izšli. Zmagala je takozva-na liberalna stranka, ki je na krmilu kanadske vlade že ves čas te voine in ie bila ie prej vodilna. V svoji ekonomski politiki se od torljske stranke ne razlikuic toliko, da hi bilo med njima kal posebno nezdružljivega, pa tudi v vnanji politiki sta si slični.
/e v nedavnih volitvah v deželni zbor province Ontario je bilo razvidno, da so se kanadski
volilci odločili za desničarske stranke. Izid volitev v ontarij-sko provinčno zbornico in II. junija v federalno je mnoge reakcionarne liste v Kanadi in v Zed. državah, in seveda tudi v Angliji, razveselil toliko, da so z velikimi naslovi oznanjali poraz "socializma" v Kanadi. To-rijskim listom v Angliji je bilo to še posebno po godu. ker so v kampanji proti delavski stranki. Volitve v angleški parlament se bodo vršile 5- julija in če so volitve v kanadsko zbornico kako merilo, tedaj ho torijska stranka tudi v Angliji še ostala v vladi.
Kanadslte volitve so marsikoga razočarale vsled prenagljene vere v moč in vpliv kanadske socialistične stranke, ki se uradno imenuje Canadian Co-op-era»ive Commonwealth Federation. V mnogih nadomestnih volitvah in v par provincah jc zmagovala, da so se politiki kar čudili, a v tem slučaju pa je spet ostala na tretjem mestu. Namreč, liberalci imajo v zbornici nekaj glasov večine, toriji so tik za njimi in šele daleč zadaj, z okrog 30 poslanci, so kanadski socialisti. Komunisti so si po pr-vih poročilih priborili samo en mandat. Njihova stranka je bi-
la v Kanadi prepovedana od njihnega delovanja proti "imperialistični vojni" od avgusta 1939 do Hitlerjevega napada na Rusijo, s čemer je tisti pakt med Berlinom in Moskvo izgubil vrednost. Od tedaj so sc komunisti v Kanadi organizirali v novo stranko pod drugim imenom.
, Kno izmed vprašanj v minuli volilni kampanji v Kanadi je bilo. ali nai se kanadske vojake primora v vojno proti Japonski, ali pa nai se pošlje v akcijo proti nji le prostovoljce. Liberalna stranka je za slednje in tako Kanada v vojni na Pacifiku ne bo veliko sodelovala.
Podpora časopisju v obliki oglasov za vojne bonde in Rdeči križ
Lani so izdale velike korporacije dnevnemu tisku in revijam okrog štirideset milijonov dolarjev v obliki oglasov za vojne bonde in v priporočanju podpore Rdečemu križu. V prvih treh mesecih tega leta so potrošile v enak namen $9,524,602. Te podatke je zbral urad zveze ameriškega tiska.
Kmalu potem, ko so bile velike korporacije zaposlene večinoma z vojnimi naročili zvezne vlade, so se lastniki velikih časopisov in revij ustrašili, da bodo ob milijone dolarjev podpore, ki jo žanjejo v obliki oglasov. Kajti ako avtna kompanija izdeluje tanke namesto avtov, kaj in čemu naj oglaša? In pa n. pr. železnice, ki imajo več prometa kot ga zmorejo ne da bi oglašale zanj? Dalje oljne družbe, ki imajo več naročil kot jih zmorejo izpolniti? Ampak dnevno časopisje, nedeljski listi in revije žive od oglasov vseh teh in drugih bogatih korporacij, pa so se med sabo domenili, da če že nimajo kaj svojega oglašati, bodo pa priporočali vojne bonde, Rdeči križ in pa razna patriotična gesla, vsote pa odšteli od dohodninskega davka. V začetku je bilo v kongresu nekaj protestov proti temu, češ, to oglašanje plačuje v resnici zvezna vlada, ker dobi toliko manj dohodninskega davka, in par poslancev je priporočalo sprejem določbe, ki bi take izdatke ne dovoljevala odpisati od davka. A niso nič opravili, kajti koliko pa je poslancev, ki bi si upali nastopiti proti kombinacijam velečasopisja in industrialnih korporacijl
Tako je skozi vso vojno bizniško časopisje, ki je pod kontrolo bankirjev in drugih bogatašev, z oglasi vzlic vsemu dobro preskrbljeno in vrh tega je znatno zvišalo tudi naročnino.
Poslanci, ki so argumentirali, da to podporo plačuje indirektno vlada, pa so povedali le del resnice. Plačuje jo ljudstvo, ki pa je pri vsem tem najbolj brez besede. Kajti le malo časopisja je v ljudskih rokah, čeprav je vse za svoje izhajanje od njega odvisno.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE D1«~AV9KECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
laiaj« J***jl®T«n«k* D«lav«ka Tiakova« Druaka. Ckicago, |||.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavan aa celo leto »3 00; u pol leta Sl.VI;
aa *otrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; sa pol leta $2.00.
«ai rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev t številki tekočega tedna.
1» ROLETA II EC
Puohahed every Wednr*day by the Jugoslav Workmen'a Publizhing Co.,
Inc. Catabliahed 1006.
Editor.._________________
Business Manager.
________________Frank Zaitz
________Charles Pogorelec
SUBSCRIPT10N RATES: Intted States: One Year $3.00; Six Months $1.7$; Three Montha $1.00. Forcign Countrie«, Oue Year $3.60; Six Montha $2.00.
P K O L E TA H E C
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Cemu nai nam bo militarizem, ako smo res za vzajemnost med narodi?
Hitlerjev militarizem« ki je povzročil Evropi neizmerno gorja je zrušen z njegovim tretjim rajhom vred in od te strani ne preti miru več nevarnost, ako ga sami — namreč zavezniki — ne bomo ogrožali. Mussolinijevih milijon bajonetov se je komaj zablisnilo in ni jih več. Tudi japonskemu militarizmu se že udirajo tla pod nogami. Čaka ga neizbežno enaka usoda kot je doletela Hitlerjevega. Ko opravimo z njim. bo potreba za vzdrževanje velike armade v Zed. državah izginila. Cemu torej sedaj deželi usiljevati zakon za obvezno vojaško službo tudi v mirnem času?
Po porazu Japonske bodo ostale na svetu samo tri vojaško močne velesile, namreč Zed. države, Sovjetska unija in Velika Britanija Ampak slednja je za prvima dvema daleč zadaj. Ker so vse te tri dežele zaveznice, vse tri za trajen mir in vse tri za zgraditev učinkovitega mirovnega društva narodov, čemu naj nam bo velika armada in obvezna vojaška služba?
Pred kongresno komisijo za vojaške zadeve so v zasliševanju prič o tem mnogo razpravljali. Predstavniki unij so se izrekli proti draftu v mirnem času. Predstavniki cerkva tudi- In Norman Thomas je argumentiral, da bo najboljše jamstvo za ohranitev miru, ako Zed. države in Sovj. unija razorožitev vzajemno izvedeta. Njegovo priporočilo je vredno upoštevanja. Kajti militarizem in mir — to dvoje ne gre skupaj.
Poslanec Baldvvin (rep. iz Nevv Yorka) je pred omenjeno komisijo izvajal, da je propaganda v Zed. državah proti Rusiji bodočemu miru jako opasna. Sovraštvo, ki ga sejejo proti nji, ne more voditi v zaupne, prisrčne odnošaje. Sčuvanje proti deželi, s katero smo bili v vojni zvezi proti Nemčiji in vzajemno zmagali, je po mnenju poslanca Balduina zločin proti miru.
Bivši lientenant colonel Roscoe F. Conkling, ki je vojaško čast pustil, zato da pobija predloge za obvezno vojaško službo, je kongresni komisiji dejal, da ako bomo z oboroževanjem nadaljevali v mirnem času, ne more to pomeniti drugega kot pripravljanja na vojno s Sovjetsko unijo-
Kongresnik Coffee (dem. iz VVashingtonai se tudi boji, da močni faktorji rujejo na način, ki mora privesti v konflikt z Rusijo. Časnikarskim poročevalcem je pravil o oficirjih, ki bi radi vojno z Rusijo. A po imenu jih ni navedel.
Dejstvo je, da po zlomu Japonske ne bomo več potrebovali velike armade, kajti osišče je v razsulu, drugega sovražnika pa nimamo. Z Anglijo se gotovo ne bomo spustili v vojno in Rusija svetu ves čas zagotavlja, da ji je za trajen mir in sodelovanje rned deželami. Ampak tu vemo in v Moskvi vedo, da jih je veliko v tej deželi, in še marsikje, ki bi jo radi utopili v žlici vode. Sovražijo jo zaradi njenega ekonomskega sistema. In kot prej Hitler, tako sedaj oni svare pred komunistično poplavo, ki se širi po Evropi. Tisti kapitalistični krogi, ki bi radi vojno z Rusijo, se ne zavedajo, da ako zapletejo svet v tretjo svetovno vojno, bo to katastrofa za človeštvo in ob enem konec njihovega razreda.
V interesu ameriškega in ostalega delavstva po svetu je, da pobija vse tendence, ki bi utegnile ogrožati mir, in da pomaga ustvarjati med vladami odnošaje v duhu zaupnosti, pa ne bo treba potem nobeni deželi velike armade.
AMEKI6K1 VOJAKI BE VRAČAJO is evropskih detel v čezdalje večjem številu. Gornje je Klika b Staten Islanda ob prihodu ameriške ladje, ki je pripeljala 2.800 ranjenih vojakov.
KATKA ZUPANČIČ:
i v i: it i
Brovvc/er svoje pristaše slabo učil
V pričetku lanske predsedniške volilne kampanje je Earl Browder v imenu odbora komunistične stranke oznanil, da se volitev ne bo udeležila s svojimi kandidati in da sploh ne bo več politična stranka, ampak se bo reorganizirala v komunistično prosvetno družbo. Konvencija je njegov načrt soglasno odobrila in s tem njegov novi evangelij, ki je določal, da komunisti v Ameriki prenehajo z razrednim bojem in se izrečejo v interesu vojnih naporov za sodelovanje z vsemi sloji, ki pomagajo v nji. V tisti poslanici je bilo nekaj zelo laskavih stavkov o kapitalistih in ob enem izjava, da ker ameriško ljudstvo ni še zrelo za socializem, ga komunisti ne bodo več propagirali.
Čudno, kako so komunistični uredniki in odborniki tedaj ta novi "nauk" takoj odobrili in začeli napadati vsakega, ki je rušil "slogo med razredi in s tem "ogrožal" vojne napore te dežele Rohneli so proti stavkam kjerkoli so nastale in posebno na piko pa so si vzeli unijo premogarjev ter njenega predsednika Johna L. Levvisa. Internacionalo je na njih zborovanjih nasledila ameriška himna in rdeča zastava je izginila, razen kadar so imeli na odru zastave vseh združenih narodov. Ampak kapitalistični krogi jim niso vračali milo za drago. Tolkli so naprej fo komunizmu in označili za komunista ali pa za sopotnika vsakogar, ki je deloval proti reakciji in proti svetosti privatnega profita. In tudi Rusiji ter njeni vladi niso prizanašali. Browder je uvidel, da se mu "nova linija" ni obnesla in iz stiske je ameriškim komunistom pomagal francoski komunistični teoretik Jacques Duclos, ki je bil pred tem na obisku v Moskvi. V glasilu svoje stranke je izvajal, da je Earl Browder zavedel ameriško komunistično gibanje na kriva, zmotna pota. Prijemal ga je, ker je opustil razredni boj in ga proglasil za "krivoverea" v komunizmu. Browder je Duclosovo pridigo ponatisnil v Daily Workerju, v svojem od-
"Znamenje križa"
Ameriška filmska industrijaj bi se nikoli ne bila razvila do< tolikšne višine <pa i v nižine),j ako bi bila največ odvisna od takih "izbirčnih Metk", kot sva Jape in jaz. Moram pa priznati, da se vkljub izbirčnosti semin-tja grdo ureževa. Na srečo se to pripeti le izjemoma.
Pri izberi, če je je sploh kaj, se po navadi kmalu zediniva. Saj se osebno poznava že dolgo in je bilo prilike dovolj, da sta se i najina okusa prilagodila drug drugemu. Toda ko sem oni dan prebirala seznam filmskih programov, pa položila prst na "Znamenje križa", so se Jape-tove oči razprle. kakor da bi zrle v deveto čudo. "Kaj? To — to, da bi šla gledat? Za cerkve-' no propagando bi trosila čas in denar...?"
"Pa nič," sem z rameni zmig-nivši odvrnila "Menila sem le. da te stari Rim zanima. Kaj morem zato. ako ga vsakokrat kažejo v zvezi z zibelko krščanstva? Kadar je bil močnik zabe-ljen z ocvirki, smo morali zajemati tudi močnik, ali pa odložiti žlico .. .**
Se zmerom nič odmeva. Omenila sem nekatere podrobnosti iz ocene, ki je on ni čital. In to je sodu izbilo dno.
"No, pa pojdiva. Bova se vsaj prepričala, dali Je scenerija res tako prvovrstna. In pa Popeja v mlečni kopeli me zanima. Bogve le, kako se njena mlečna kopelj ujema z "Znamenjem križa"..
Snov drame je zajeta seveda iz preganjanja kristjanov za Neronovih časov. Začne se z zgodovinsko znanim rimskim požarom, ki ga je baje dal zanetiti Neron sam Brenkal je rad na liro ter prepeval ode, in s požarom si je ustvaril primerno qzadje, pravijo.
Kdo je bil pravzaprav resnični kučepala, tega pa zgodovinarji do danes niso mogli dognati. Neron je zvrnil krivdo
na kristjane, ki so od dne do dne postajali večji in hujši trn v rimski peti. Začel se je še hujši in to pot odločen lov nanje, in mučeništvo je bila nujna posledica.
Vsebinsko se pa drama plete okrog ljubezni med lepo in čed-nostno krščansko devo in visokim rimskim dostojanstvenikom — paganom, ki je bil ljubimec zapeljivo lepe Neronove žene Popeje. Ker je bilo v njegovem srcu prostora samo za eno ljubezen, je Popeji obrnil hrbet. Ta pa se zateče k os veti, pa pokoplje z dekletom vred tudi svojega bivšega ljubimca. Rimski pagan se namreč zadnjo sekundo spreobrne v vernega kristjana. Taka spreobrnitev ni posebno prepričevalna, niti nima po naših nazorih posebne cene. toda v propagandne svrhe je vse dobro, samo da je "Znamenje križa" zmagalo ... Zmagovito je bilo seveda tudi v areni, kajti iz krvi mučenikov so vzniknili novi kristjani in pisali usodo pagansk*mu Rimu.
Ker so čikaški listi baš tiste dni v besedi in sliki objavljali grozodejstva po koncentracijskih taboriščih širom Nemčije, ni imelo mrcvarjenje v rimski areni tolikšnega efekta, kot bi ga imelo sicer. Najkrvoločnejše zveri se ne morejo primerjati zverem v človeški podobi; mučiti in trpinčiti namenoma in iz naslade—to zna samo "človek"! Skratka, trinoštvo paganskega Rima. dasi z vsemi mogočimi iznajdljivostmi podprto in poudarjeno je spričo modernega trinoštva zadnjih let izpadlo dokaj diletantsko.
Pa naj še kdo reče, da smo v Evropi zaman zibali krščansko kulturo in jo gojili dva tisoč
let...!
Kako je s vašim znancem, sosedom, prijateljem? Ste mp kdaj priporočili, da naj tri naroči Proletarca? Poskusite, morda ga pridobit«!
govoru pa se opravičeval, ob enem pa tudi priznal možnost, da je bila njegova taktika "zmotna".
To so mu pritrdili tudi vsi člani odbora ameriške komunistične družbe z izjavo, ki so jo sprejeli proti njemu v duhu Duclo-sovih izvajanj. Dvanajst izmed trinajstih odbornikov je glasovalo zanjo in samo Browder proti. Na čelu opozicije proti njemu je Wm. Z Foster, ki je bil včasi glavni vodja ameriških komunistov, a s časoma mu je to mesto vzel Browder in bil oglašan za nezmotljivega taktičarja in teoretika do Duclosovega razkritja njegovih "grehov" in krenjenja s komunistične poti v* zmote in oportunizem
Ko je lani Browder razvil svoj načrt za razpust stranke in za prenehanje z razrednim bojem, so člani njegove stranke Smatrali, da je mož dobil pač tako navodilo in v odboru mu je baje edinole Foster nasprotoval, a obljubil je, da se bo pokoril večini in zato tega spora med njima ne bo prinesel pred konvencijo. Ker v Moskvi proti Browderjevi novi liniji ni bilo nobene graje, so člani še toliko bolj smatrali, da je delal po navodilu in ne na svojo rokp. Mnogi so še sedaj orepričani, da je bilo tako in da je Browder postal zaradi nove situacije le žrtev za zmote svojih višjih, kajti Jacques Duclos je vse njemu naprtil.
Ko smo takrat Browderjev nauk komentirali, smo med drugim rCkli, da se bo razredni boj nadaljeval, pa če Browder in njegova konvencija stokrat sklene drugače, in da se bodo stavke vršile, kjerkoli so vzroki zanje tolikšni, da jih niti odborniki unij ne morejo preprečiti. Browderjeve hvale na naslov kapitalistov te dežele pa so bile več kakor greh in zmote.
Slovenski dan 8. julija
Cieveland. O. — Vse podružnice SANSa in JPO-SS se s svojim centralnim odborom pripravljajo na veliki dan, ki bo v nedeljo 8. julija na vrtu Slovenskega društvenega1 doma v Euclidu, Ohio.
Govorniki bodo Louis Adamič, župan mesta Euclid Sims, poslanik jugoslovanske vlade Stanoje Simič, Etbin Kristan. Stane Kraševec. ki je zastopnik jugoslovanske vlade na konferenci v San Franciscu, povabljen je tudi governer Frank Lausche in več drugih
Nastopili bodo vsi tukajšnji pevski zbori, namreč Slovan, Jadran. Glasbena matica, Zarja, Planina ter Zvon. V skupnem nastopu bodo zapeli nekaj narodnih pesmi To bo manifestacija slovenske naselbine v Clevelandu v njenih naporih pomagati k uresničenju zedin jene Slovenije, katero se skuša spet v tej vojni prevariti za njene pravice.
Na tej slavnostni manifestaciji bodo oddane tudi zelo lepe nagrade, namreč električna luč, namizne svetlke itd.
Pridite na to manifestacijo slovenstva vsi. Sedaj ni čas za brezbrižnost in ne čas za spoti-kanje kaj je kdo po svojih nazorih. Ako hočemo narodu tam pomagati, moramo delati skupno. In če pridete na to manifestacijo vsi, ho sijajna. Prostora je za desettisoče ljudi.
Pričetek programa je takoj po eni uri popoldne. Igrala bo v kratkočasenje navzočih godba na pihala in tudi za plesalce je preskrbljeno. Obiskovalce iz zunanjih naselbin opozarjamo, da bo ta proslava v Slovenskem društvenem domu na Rechar Ave. Tja pridete, ako greste po 185. cesti ter krenete pri rdeči luči na Muskoka. potem pa vozite do kraja in ste na Rechar Ave.
J. F. Durn. tajnik podružni-; ce št. 48, SANS,
» _1_
STE ČLANARINO ZA SANS ŽE PORAVNALI?
Waukegan-North Chicago, IU. Društveni predsedniki in predsednice v tema naselbinama in nekaj drugih zavednih rojakov I in rojakinj sedaj pobirajo čla-I narino od onih rojakov in rojakinj, kateri želijo ostati* pri SANSovi organizaciji pri zaključnem delovanju v dobrobit jugoslovanskega naroda. Vsak, kdor želi ostati član, je prošen, da prispeva letno članarino za 1945 v znesku $2. Eri plačevanju te članarine je vsak Član in članica upravičen dobiti Sansov znak. Vsi. kateri ste že prejeli eno znamko v spričevalo plačane članarine, so za to leto do-brostoječi člani. SANS vedno potrebuje finančne pomoči in vsakdo, kateri bi želel kaj prispevati, več kakor članarino, je vabljen in prošen, da to stori.
Rojaki in rojakinje teh naselbin so prošeni, da sodelujejo pri tem pobiranju članarine.
Odbor podružnice štev. 36 SANS. Waukegan-North Chica-go, 111.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca.
naj
Čas v resnici beži. Zdi se mi kot da sem včeraj zapisal zadnjo črko v moji koloni, pa moram že zopet iznova. Posebno za lenega človeka kot sem jaz, kateri se silno nerad spravi k pisanju, je v resnici težava
Novic ne primanjkuje. V San Franciscu, v Washingtonu itd že preskrbe, da jih ne zmanjka. Poleg tega smo pa še v vojni. Na japonskih otokih še vedno divja strahovita borba Precej naših fantov pade tam vsak dan. Zastonj je prerokovati, kdaj bo prenehalo.
V San Franciscu
Diplomati združenih narodov so menda svoje najtežje predmete obdelali Hopkinsova misija v Moskvo, se je, kot pravijo, zelo dobro obnesla Seve, s tem še ni rečeno, da so napadi na Sovjetsko unijo prenehali, kajti Hearst in precejšnje število drugih še vedno brusi me-*e za križarsko vojno proti Rusiji. Ni je stvari, katera pride od ruske strani, da bi bila všeč om gospodom. Če rečejo Rusi: "Da!" ni prav. In če rečejo: "Ne,M tudi ni prav Vsaka še tako velika časnikarska klobasa, katera pride iz Evrope, se vzame za sveto resnico, samo da je proti Rusiji.
Da to odnošajev ne zboljšuje, ie umevno. Ali tu niso samo naši časnikarski magnati. Mi imamo danes senatorje in kongres-nike v Evropi, kot sta na primer Luce in VVheeler, ki s svojim nepremišljenim govorjenjem odprto izzivajo v spore med zavezniki. Ako bi tako govorili odgovorni sovjetski urad-; niki, bi pomenilo prelom diplo-matičnih stikov. Zakaj je na naši strani vse dovoljeno — vsaka še tako gorostasna laž in cinično zavijanje? Ali je to tista svoboda tiska? Ce pa Rusi zabrusijo nekaj nazaj, je pa takoj ogenj v strehi.
Upamo, da bo ta gonja s pod-pisanjem mirovnega čarterja v San Franciscu, katera nima nobenega smisla, malo prenehala.
Trst
Jugoslovanska vojska se je morala umakniti iz tržaške okolice Kajpada, da je bilo to angleška želja, kot je bila doli na Grškem. Da ni prišlo do odprtega boja je vzrok močna edinost jugoslovanske vojske, ozadje Rusije ter hladna preudarnost maršala Tita. Vemo pa, da zadnja beseda še ni bila izgovorjena. Da jugoslovansko ljudstvo ne bo z lepa pozabilo postopanja Anglije v vprašanju Trsta, je gotova stvar
Kakšne so razmere danes pri nas, in kaj se je storilo s tistimi faloti, kateri so v imenu Boga, svete vere in pa 4tfirarja" poži-gali in morili po slovenskih krajih — bi marsikaterega zanimalo. Vsi želimo, da bi se kmalu uspostavile normalne razmere, in posebno še pošta, da se naši ljudje tukaj seznanijo s svojci v domovini, v kolikor jih je še živih. S tem bo direktna pomoč svojcem olajšana
Knjige in revije
"Majski glas", kateri je letos iz tehtnih vzrokov izšel malo pozno — ima ne samo lično formo, ampak tudi zelo pestro vsebino. V celoti je to res jubilejna številka, kakor kaže v večini tudi čtivo. Zastopani so naši znani kulturni delavci. Nekaj imen je tudi novih, katere z veseljem pozdravljam, med njimi Maryo Omahen-Mohar in Johna Filipiča. Pogrešam pa s. Fuanka Česna Kot pojasnjuje urednik, bo delo s. Etbina Kristana pri-občeno v prihodnjem Družinskem koledarju. Revija stane 35 centov, kar je z ozirom na vrednost vsebine, silno malo. Priporočam jo vsakemu.
Naš delavni rojak Jože List, kateri stanuje v Mexico City, mi je poslal peto številko revije "Boletin", katero izdaja njih organizacij« v Mehiki Ves ta njihov "Boletin" je posvečen Titovi Jugoslaviji, in pa njih delu v Severni, Centralni in Južni Ameriki. V resnici sem iz-nenaden, kako je mogla ta mala peščica kakih tridesetih ljudi organizirati tako močno gibanje in zainteresirati vse javno mnenj« v Mehiki Eden glavnih delavcev poleg Lista je pisatelj dr. Teodor Fodor, bivši
Zagrebčan, kateri se je boril v španski civilni vojni V tem bo-letinu je tudi opis smrti sovjetskega poslanika Umanskega v nesreči z letalom ter nagle smrti častnega predsednika tega mehiško-jugoslovanskega odbora generala Antonio I. Villa-reala. Ko sem bil zadnjič v Mehiki, sem se na njih zabavni ve-čerinki seznanil s tem človekom Villareal je bil radikalec. bivši kandidat za predsednika republike ter prijatelj vsakega gibanja za svobodo.
Med knjigami, katere sem si nabavil zadnje čase so "These are the Russians". Spisal jo je Richard E. Lauterbach Knjiga je aelo obširna, v celoti še precej objektivna in je malo podobna Edgar Snowovi "People on our side". Kdor se zanima Rusijo, kot jo vidi časnikarski poročevalec, mu jo priporočam Stane $3. Prečital sem tudi knjigo "The Yogi and the Commis-sar" To knjigo je spisal bivši komunist Arthur Koestler, ki je danes uposlen v angleški propagandni službi. To knjigo bom omenil prihodnjič Tretja knjiga je "Dragon Harvest". To je šesti zvezek ogromnega Upton Sinclair j evega dela, katero se je začelo z "World's End" in katero s tem zvezkom ni še končano. "Dragon Harvest", katero sedaj čitam, se končuje s padcem Pariza. Kot vsa Sinclairie-va dela, se tudi ta knjiga odlikuje z lepoto jezika in z zgodovinskim ozadjem. Kdor teh pet zadnjih zvezkov nima, jih lahko dobi v javni knjjžnici.
$
Po svetu
Harry Hopkins je nazaj v VVashingtonu. Poljsko vprašanje je zopet odprto. Bonomije-va vlada v Italiji je resignirala. Toriji poraženi v Kanadi in najvišje sodišče je oprostilo nemške bundovce, kateri so se radi sabotaže vojaške službe nahajali v ječi. V kongresu se bije hud boj radi volilnega davka (poli tax). Spor med Angleži in Francozi radi Levanta še ni poravnan. Itd.
Naše gibanje
Sedaj, ko se bliža bolj normalno stanje, je zopet napočil čas, da se malo porazgovorimo glede naših klubov V mnogih krajih so naši soc. klubi začasno prenehali in v drugih krajih pa precej oslabili. Prav je. da smo delavni povsod kjer je treba, ali pozabiti ne smemo, da so naši klubi bili in so središče naših moči in aktivnosti. Zato je čas, da se spravimo ponovno na delo in skušamo reorganizirati kar je postalo mrtvo.
O ruskem relifu nimam danes ničesar.
Obresti bodo za vlado velik izdatek
Ko bo vojne že dolgo konec, bodo vojni stroški svetovnega konflikta št. II še vedno ogromni. Samo obresti na vojne bon-de in druga vojna posojila bodo znašale okrog sedem in pol milijarde dolarjev na leto.
Tole mi ne gre v glavo?
Ako so slovenski klerikalci res toliko ca demokracijo in proti diktaturam, kot se delajo v Ameriški domovini in pa ti-ki so pobegnili is Ljubljene v Rim. čemu niso bili proti dik taturi tudi pod Aleksandrom in
namea<° da 10 J* pom«
——
———
POVESTNI DEL
MAKSIM GORKI:
O II A
Osem jetično bolnih. Najbolj muhasti ljudje, ki si jih morete misliti: ako se dvigne telesna temperatura za dve, tri črte, je bolnik skoro nerazsoden od strahu, pobitosti in bes-nosti.
Bacil jetikc ima smešno lastnost: prav ko hoče moriti, draži žejo po življenju. To se kaže v povečani spolni razdražljivosti, ki jc sprcmljevan pojav sušice in pogosto prav pred koncem, ko je že smrti zapisan bolnik trdno prepričan, da bo ozdravel. Mislim, da je patolog Strumpell imenoval to stanje "upanje je-tičnih."
Osem takih bolnikov je stregla v nekem zavodu na Krimu sobarica Dora, bitje, za katero sc ni moglo vedeti, kateri rasi pripada. Včasih se je izdajala za Estonko, drugič za Karelko. Govorila je tavrijsko narečje, to se pravi ruski s tartarskim in armenskim naglasom.
Bila je velika in debela, toda lahka v nogah; njene kretnje so bile gibčne in urne. Imela je dobrodušen konjski obraz, na njenih ustnicah se je igral masten smehljaj, nekaj od masti tega smehljaja je ležalo tudi v njenih velikih očeh. ki so imele barvo španskega bezga. Ako je postala zamišljena, so postale Nte tope oči motne, njen pogled je dobil svinčeno težo-
Bila je brez vsake šolske izobrazbe in neumna: posebno neumna prav takrat, ko je hotela biti modra. Bolniki so ji radi tega rekli, ne ravno zelo duhovito, *dura" (neumna baba).
To pa ni bogvekako žalilo debelega dekleta in ji ni pregnalo smeha. Dora je skrbela za bolnike kakor mati za otroke. Ako so se jetični moški pohotno dotaknili s svojimi sivimi, znoj-nimi rokami njenega toplega, zdravega, bujnega telesa, je mirno s svojo veliko rdečo roko odrinila te potne, bedne roke umirajočih:
"Ne tipati! S to nespodobnostjo si samo škodujete."
Z veliko vztrajnostjo so se trudili za njo moški iz vseh mogočih dobro živečih stanov: trgovci, podjetniki in neki mračen težak ribič, vdovec — vse je privlačevala njena groba, mesnata lepota, njena zdrava moč, njeno veselje do dela, njen ravnodušen značaj; vsakdo je hotel imeti to mirno, blago, človeku podobno bitje, da bi mu delalo za vse življenje. Toda ona se je obnašala napram moškim tako, kakor se vede svoboden, bogat človek, ki natančno ve, kdaj in kako mora najbolje dati nekaj od svojega kapitala. Odklanjala je vse snubce — z istim neumnim, toda po-
mirjujočim smehljajem, s katerim je poslušala večne želje bolnikov in se s svojih prsi branila njihovih vsiljivih nežnosti.
Njej je bilo vroče še ob dnevih, ko je pihal sever ali ko je megla zavila v motno mokroto ta zavod, majhno hišo na hribu, in ko so v suknje in plede zaviti bolniki preklinjali vreme. Ponoči, ko nas je vse spravila k počitku, si je Dora zavila črno ruto z rdečo rožo v kotu okrog glave, stopila ven na verando, padla na kolena in dolgo molila pred mojim oknom in vzdihajoče gledala proti nebu: "O, sveta mati božja ... Kristus, naš Bog! In ti veliki svetnik Nikolaj! .. M
Liričnih ali pesniških nagnjenj na Dori ni bilo opaziti. Nič ji ni bilo za rože in bila je mnenja, da delajo samo smeti po sobi. Ko se je neko noč bolnica, ki je hirala za tuberkulozo črevesa, veselila nad sijajem neba in zvezd, je Dora prekinila njeno vzhičenost z besedami: "Nebo je kakor jajčnik " Prišel je deveti bolnik. S trudom in težko sopeč je stopal po stopnicah na verando, se trdno držal ograje in rekel Dori:
"Kaj, trden fant sem jaz? Pravi hrust?"
To je bilo hkrati žalostno in veselo rečeno. Smehljajoč se je ogledoval visoko dekle in gledal na vršička njenih velikih prsi.
"Oho, vi pa ste v stanju", je hripavo spravil besede na dan in hlastno lovil sapo. "Vi me boste ozdravila, kajne?"
"Seveda," je odvrnila Dora in armensko zategnila besedo.
On je imel obraz sove z okroglimi mačjimi očmi, navzdol zavit nos in črne brke; zloben, porogljiv obraz.
Od tistega dneva se je Dora kot začarana vsa spremenila, kar je bilo za nas druge zelo neljubo. Pozabi j ada je, za kaj smo jo prosili, naše sobe je le površno pospravljala, na pritožbe in očitke je odgovarjala samo z jeznim godrnjanjem in v njenih konjskih očeh se je zasvetil nekak pijan sijaj. Bilo je, kot da je nenadno oglušela in oslepela, vedno je obračala svoj»oči proti verandi, kjer je ležal, kašljal in sopihal mali študent Filipov, ki je spominjal na sovo. Vsako prosto minuto je stekla k njemu in po solnčnem zahodu je izginila v študentovi sobi, odkoder jo je bilo zelo težavno priklicati
On pa je umiral. Prav na poseben način se je približeval smrti: smejal se je, šalil, poskušal žvižgati popevke iz operet, pri čemer ga je pa oviral kašelj: Nekaj narejenega je bilo na njem, nekaj kljubovalnega, sko-

L
A/ th P* :
WARLOON
/
'jrtove /o //tem UuU /Aeh bacufict* on /Ae 6a///<>fiM of ffia/aan, fima,
'7a\auta> {Pa/eino/ <j4acAen} čBttiUopnr,
and a/i //w t/oody nu/et/onet on /As Jtoar/1o 7 rr/oty obe no/ in va/n.
JS
C I I HI H I N O THI M I C H T T 7»h WAR lOAN
Thii idrenisement for che 7th Wtr Lotn »ponsored bj the Public Servic« Companjr of Northern Illiooit
ro ciničnega, pa to je bilo samo umetno.
"Kako vam ugajajo, kolega, vse te bedarije?" me je vprašal in pri tem mežikal s svojimi mačjimi očmi. "Kako vam ugaja vse to; dan in noč, rojstvo, ljubezen, veda in smrt? Kako? Smešno, kaj ne? N' est-ce pas?' kakor pravijo Francozi. Posebno smešna pa je za šestindvaj-setletnega človeka, kakor sem jaz,... Dora!"
Nekje je zaropotala posoda, ali je bilo slišati, da se je nekdo zadel ob pohištvo, in potem se je prikazala Dora in s široko odprtimi očmi čakala, kakšna povelja bo imel za njo ta človek.
"Moja ljuba slonica, prinesite mi vendar grozdja, pa hitrj prosim!" jc zapovedal in se potem obrnil k meni:
"Skrajno neizobraženo in celo nekako topo bitje!"
Sovražil je druge bolnike in se strupeno rogal njihovim komičnim stranem. Zato ga tudi drugi niso mogli. Z menoj se je spoprijateljil, ker je bil velik ljubitelj literature. To naju je zbližalo.
"Literatura je najboljša iznajdba človeštva", je dejal in si obliznil ustnice s svojim sivim jezikom. "In kolikor bolj je oddaljena od življenja, toliko bolje."
Imel sem vtis, da ne umira toliko za tuberkulozo kakor za nekim velikim duševnim pretresom
Umrl je na devet in šestdeseti dan svojega bivanja v zavodu' in fantaziral je še, ko je ležal v zadnjih zdihljajih:
"Fima ... vse svoje življenje ... samo tebe ... tebe ljubim ... vedno, o Fimočka .. •"
Sedel sem na njegovem ležišču ob njegovih nogah, dočim je Dora mračno stala pri njegovem vzglavjui Ihtela je in s svojo veliko roko božala suhe lase umirajočega. Pod pazduho je tiščala neki zavitek.
"Kaj govori" je vprašala in se nemirno vzravnala. "Kaj je to "Hvima?"
"To bo dekle ali žena, ki jo je ljubil ali jo še ljubi."
"On? Njo? Hvimo?" je vprašala glasno Dora, vsa začudena "Kaj še, on ljubi mene! Odkar je prišel k nam, je ljubil mene . .."
Potem je spet poslušala Filipovo mrzlično govorjenje, raz-prla oči, si s predpasnikom obrisala poten obraz in mi vrgla zavitek v naročje:
"To je njegovo mrtvaško oblačilo: hlače, srajca, čevlje"
In tiho odšla.
Čez dvajset minut je študent Filipov nehal fantazirati. Pogledal je zelo resno na črn kvadrat okna na beli steni, vzdihnil, hotel še nekaj reči, kakor se mi je zdelo, pa mu je obtičalo v grlu. in njegovo majhno do kosti izčrpano telo se je mirno stegnilo.
Sel sem po Doro. Stala je na verandi in gledala v nižino, kjer se ni dalo več ločiti neba od morja, oba sta bila enako temna. Obrnila mi je svoj debel obraz in čudil sem se, ko sem videl, kako temen je.
"Mrtev jc! Pojdite, oblecite ga, Dora!"
"Nočem."
Strgala je z nogo po tleh, kot da hoče pohoditi pljunek.
"Nočem", je ponovila. "Takega človeka sploh ne maram videti. Samo poglejte, kaltšen je bil! Vedno je govoril, da me ljubi, pri tem ..."
"Pa saj ste videli, da je umiral."
"Kaj se to nravi? Seveda sem videla, saj nisem slepa! Za svojih nekaj grošev sem mu kupila še mrtvaško oblačilo. Takoj sem videla, ko je prišel, ah. sem si mislila, ta mora umreti! Saj vsi umro. Toda zakaj me je varal? "Nikdar", je rekel, nisem ljubil drugega dekleta. No dobro, vzemi, tu imaš dekle ... Umri mirno, toda varati me ne smeš." ...
Govorila je tiho, kot da sploh nc misli na to. o čemer govori. In nenadoma se je spustila v tak jok, s tako divjo bolestjo, kot da se je polila s škafom vroče vode in se oparila.
"Pojdite, Dora!"
"Pojdite vi, oblecite ga vi, če ste tak dober človek! Jaz, jaz ne, ne jaz ne maram Saj meni
Pismo Frančiške Tič iz koncentracijskega tabora na Bavarskem sorodnikom v Ameriki
VOJNA POMfcNI TUDI VOJNE tENITVE. Na gornji sliki je 62 nevest ameriških vojakov, mnoge ie t otroci, ki čakajo, da se z močmi \ red preselijo is Evrope na ameriško celino. Takih porok Je na tisoče. I« prejšnje vojne Je tnano, da se Je mnogo takih zakonov razdrlo. Posebno francoska dekleta se v tej deželi niso mogla privaditi. In tako je spet sedaj. Dočim ene neveste sem šele prihajajo, Jc precej drugih ie na poti nazaj, češ. da so se prenaglile.
vendar ni bil kar tako.. . samo za šalo!"
"Jaz ne znam oblačiti mrtvih."
"Kaj me to briga! Jaz sem mu pa samo tujka/
"Da. toda zdaj je mrtev."
"Kaj sc to pravi? Nc govorite mi več o tem. ne maram ga vi-veti. Ne varaj ..."
Ko sem potem oblačil mrtvega Filipova, sem slišal tih, to-
da pretresljiv jok, Pohitel sem na verando.
Človek irna včasih tako posebno vroče, divje solze — take solze je točila zdaj Dora, medtem ko je klečala na kolenih in z glavo glasno butala ob ograjo — jokala je in tulila, vreščala in vpila nesmiselne, nenaravne besede:
"Ti moja žalitev... moja
groza..... moj mali... otrok,
nepozabljeni..."
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Chicago: Pred kratkem nas je obiskala spet sodružica Kathv Horvatin iz Nevv Yorka, vesela in korajžna kot vedno. Položila je petak na mizo. češ. tole je pa za mojega moža Johna v sklad 300-terih, da sc ne bo samo moje ime svetilo v Prolctarcu. Tako ji je on naročil. Potem je pa še sama dodala $1 50, to naj gre pa v tiskovni sklad. Pravila nam je. da tudi z agitacijo za list poskuša tam v*vzhodni metropoli, pa ne gre gladko, ker je pot precej grapava in polje zelo zaraščeno. Pa bom že še kaj naredila, je omenika, ko se je poslovila Luka Groser je dobil 2 naročnini,Chas. Pogorelec 8. I) J. Lotrich 2, Frank S. Tau-char 2 in Frank Zaitz 4. Naročnino pa sta obnovila Victor Grc-Kurich in Frank Rcnchina ter prispevala vsak po $2 v tiskovni sklad. Ma»h. Petek, 80-letni starček, se je oni dan oglasil v uradu, plačal naročnino, naročil Majski glas in prispeval $1.15 v tiskovni sklad Prej, dokler jc bil Frank Podlipec še živ, s katerim sta bila v sorodstvu, je on plačeval naročnino zanj, zdaj moram pa vse sam, ker ni nobenega okrog, da bi pobral naročnino, jc omenil. Slabo spričevalo za čikaške zastopnike!
Listkov za Prolctarčev piknik so do 15. junija, ko pišem to kolono, prodali in plačali: Ančka Mahnich (VVaukegan, 111.), 50; Joseph Oblak še 25 in Louis Zorko še 10 Franees Vrc-ček 50, Kristina Turpin 2ft, Ch. Pogorelec 28, Jacob Mesec (No. Chicago* 25, John Hujan 25. John Morsi 25, Frank Margolle 10, Luka Groser 25 in Marva Omahen-Mohar 15. Ako so bili ostali sodrugi in somišljeniki tako pridni v prodaji teh listkov, potem bo uspeh popoln. O tem bomo poročali več prihodnji teden.
Louis Barborich, Milwaukee, Wis, je poslal še 12 naročnin in $4.50 v tiskovni sklad. Vineent in Kristina Pugelj sta prispvala petak v sklad 300-terih, Anton Demshar in Joe Radelj pa vsak dolar v tiskovni sklad
Math Urbas, Detroit, Mich., je poslal 2 naročnini, Joseph Koršič pa 2 obnovi in 2 novi
James Dekleva. Gowanda, N Y., je poslal 2 naročnini in kot običajno je prepustil provizijo tiskovnemu skladu.
Lenhart Wcrdinek, Thomas,
W. Va., je bil zadnje čase precej aktiven. Poslal je nadaljne 3 naročnine.
Anton Richtar. Fontana, Ca-! lif., je priporočil list svojemu prijatelju Paulu Kendi v Los Angelesu in rezultat je nov na-| ročnik Želeti bi bilo, da tudi, ostali naročniki posnemajo prijatelja Richtarja
Eno novo naročnino je poslal tudi John Repolusky. Witt. 111.
Jacob Kunstclj. Ely, Minn.,1 • je poslal 2 naročnini.
Joseph Sno.v, Bridgeport, O., je poslal vsoto $15.25 v tiskovni sklad, ki je bila zbrana na konferenci JSZ in Prosvetne matice na Bartonu. Ohio.
Frank Volkar. Maplc Heights.! O., je |K)slal 3 naročnine, od katerih so dve novi.
Mike Kmlt/. Willard, Wis.,j je |)oslal 7 obnovnih naročnin in $2 v tiskovni sklad, Matt Ma i ii ar pa 4 nove naročnine.
Anton Zobnik, zap. Pcnna.. je poslal 9 naročnif) in $4 v tisk j sklad Zdaj je zaposlen s padajo Majskega glasa, za katerega je nekajkrat vprašal Tone. ni bilo mogoče drugače. Mike Kopač, Barberton, O., sc že ni precej časa oglasil. Zadnji j teden je poslal 2 naročnini.
John Krebel, Cleveland. O., je poslal 20 naročnin in $6 v tiskovni sklad ter članske prispevke za klub št. 27 JSZ. A. Jankovich pa 11 naročnin in novce na račun oglasov v Majskem glasu. — Od tam se je tudi oglasil naš stari znanec Mike Podboj, ki je bil leta nazaj zastopnik lista. Obnovil je svojo naročnino kar za dve leti in zraven priložil dve novi. Drugega posebnega tam ni bilo. Zdaj so naši fantje zaposleni s prodajo Majskega glasa, katerega so tako nestrpno čakali. Tudi v uradu smo bili nestrpni, kajti biti pozen okrog 6 tednov, tega nihče rad ne vidi. pa se ni dalo pomagati.
Ludvvig Yoxcy, Pueblo Colo , je poslal 6 naročnin ter naročil dva Kernova Berila.
Leo Zevnik. La Salle. 111., je poslal 6 naročnin in kot je njegova navada, je provizijo prispeval v tiskovni sklad,
Max Knatis, Traunik, Mich., se nas je spomnil z eno naročnino ter naročilom za 6 Majskih glasov.
Frank Smuk. Ely. Minn., ki, pa je zdaj v Nopeming sanato-riju, je naročil več knjig iz na-
Angela Zaitz je prejela pismo od svoje matere Frančiške Tič, v katerem sporoča nji in drugim svojim hčeram v Ameriki (Kristini Turpin, Ivanki Lad-stetter in Francki Vreček ter sinu Valentinu Tič), da so ji naciji dom na Rodici pri Domžalah, kjer je obratovala mlin in žago, oplenili, njo in njenega sina Miha pa odgnali v koncentracijsko kempo — njo v Bur-hausen na Bavarskem, njega pa v proslulo morilnico Dachau.
Pred leti je bila v Ameriki, naj prvo sedem let, potem je bila sedem let v starem kraju, prišla nazaj in delala tu še štiri leta, v krizi leta 1931 pa šla spet nazaj na domačijo v Domžale. Njen mož, oče njenih 11 otrok, izmed katerih je šest še živih, je umrl leta 1917 v Chicagu.
To nad sedemdeset let staro žensko, ki ni nikomur storila nič hudega, so torej naciji oropali domačije in jo poslali v Burhausen. Ko se je po osvoboditvi seznanila z ameriškimi vojaki, je enega izmed njih naprosila, da naj posije pismo njeni hčeri Angeli Zaitz v Chicago. kar je fant radevolje storil. Na njeni kuverti pravi cenzorju:
"Censor: This is a letter from a Yugoslavian Woman to her relatives in the States. She and her people were swell to us American soldiers; so I am mailing this letter for her. I hope it will be vvithin regula-tions."
Častnik, ki ga je poslal zanjo, sc piše E F. Dutinger
Pismo se glasi:
"Ljubi mi vsi! Nahajam se tukaj v pregnanstvu «Burhausen, Bavarsko) že devet mesecev. Kaj sem morala tukaj prestati, mi je nemogoče popisati. Bolna sem bila tri mesece na krvni driski (griži). Oslabela sem toliko, da si sama nisem mogla nič več pomagati Zdravnika ni bilo nobenega in ne zdravil. Edina pomoč bolnikom so bili jetniki. Za hrano smo imeli samo korenje in peso in vse to neza-beljeno. Pri nas (doma) so imeli prašiči boljšo hrano kot smo jo
še zaloge, priložil $2 v tiskovni sklad in $1 za Sansovo pomožno akcijo. Slednje smo izročili na pristojno mesto.
Frank Reniitz. Ročk Springs, Wyo., je poslal 2 naročnini. Kot mnogo drugih naših zastopnikov, je tudi on zdaj zaposlen s prodajo Majskega glasa, katerega je naročil precej.
Andrevv Lcksan iz San Franeiseo-, Calif., je poslal 4 naročnine.
To kolono bo za to pot zaključil naš "oldtimcr", ki je bil pri rojstvu Proletarca, John Pe-trič. Poslal je dve naročnini, naročil tri Majske glase ter prispeval 95c v tiskovni sklad. Tako. da bo ravno petača, je omenil
To jc konec današnje povesti. Upam, da bo mogoče spet kaj naklepati drugi teden, ali pa teden pozneje. To jc, ako boste fantje in dekleta zunaj toliko aktivni, da bo kaj poročati. So long!
imeli tukaj izgnanci. Sedaj, ko se je ogrelo, se mi je zdravje nekoliko izboljšalo. (To pismo je pisala 12. maja t. 1.) Živeli smo v večnem strahu, da nas bodo postrelili. Proti. koncu vojne so bili z nami še bolj surovi. Sedaj so ta kraj okupirali Amerikanci- Prišli so sem 2. maja in nas rešili sužnosti. Danes (12. maja) sem govorila z nekim vojakom iz Chicaga. Prihaja k nam v logor po opravkih, pa sem se seznanila z njim in ga prosila, ako bi hotel oddati moje pismo za vas. Obljubil mi
je.
Ako pismo prejmete, mi odgovorite na moj dom, ker upam, da bom do tedaj spet doma. (Op. V resnici vračajo jetnike iz Nemčije jako počasi in jugoslovanska vlada se je pri angleškem in ameriškem vojnem poveljstvu v Nemčiji že pritožila radi tega). Železnice so sicer zelo razdejane, a obljubljajo, da bodo kmalu popravljene.
Naš Miha (edini sin, ki je v starem kraju) je v koncentracijskem taboru Dachau. Tam so z jetniki tudi grozno delali. Sedaj so tudi oni osvobojeni, kolikor je živih ostalo, a ne vem, če je Miha med njimi. Zadnjič sem slišala o njem marca to leto. Upam, da je še živ- Tudi upam, da ste vsi naši v Ameriki živi in zdravi, ker to najbolj želim.
Ko so tod korakali ameriški vojaki, sem jih gledala v nadi, da bi koga spoznala, ker vem. da je mnogo naših (ljudi) med njimi. Ampak tudi ako bi kdo bil, bi ga bržkone ne spoznala, ker so mi oči silno opešale.
Od doma sem izvedela, da so našo hišo vso oropali. Samo eno staro mizo so baje pustili v nji. Torej ko pridem domov, ne bom imela ničesar kot zidove, če še stoje. Ne bo ne hrane, ne obleke. Ako mogoče, pošljite mi kaj živil in obleke za prvo silo. Ko so Miha prijeli in odvedli, je bil v delovni obleki. Vse drugo so mu vzeli. Ko se vrne, bo tudi on brez vsega."
Nato našteva pozdrave vsem svojim, in se veseli, ko bo po vsem tem mučenju zopet doma. Da bi le ne doživela novih razočaranj.
Preseljevanje Poljakov
na nemško zemljo
Iz poročila po radiu Lublin je razvidno, da namerava poljska vlada v Varšavi preseliti na okupirano nemško ozemlje (v Prusijo, Slezijo, Gdansko in v druge kraje, ki jih namerava poljska vlada stalno obdržati) sedem milijonov Poljakov. Izselila jih bo iz krajev onkraj Curzonove črte, ki so bili prej pod Poljsko, sedaj pa so priključeni Ukrajini in Belo-Rusi-ji. dalje iz preobljudenih krajev, in pa poljske internirance in vojne ujetnike, ki se sedaj vračajo iz Nemčije Slednji se siccr lahko vrnejo na svoje domove. ako jih imajo, a v nasprotnem slučaju jim je dana priložnost začeti novo življenje v od Nemčije vzetih krajih.
Ako vam Je naročnina poUkla, prosimo, obnovite jo čimprej!
r
Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO
"ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO"
"English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Naročilo prejema
PECLETAEEC
2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL.
KOMENTARJI
Pietro Nenni je dne 13. juni- s tem ugladil pot Hitlerju, kl ja v imenu socialistične stranke mu za uslugo ni bil prav nič prestolonasledniku Umbertu hvaležen.
svetoval, naj se odpove privi- V Jolietu bodo imeli to ne-legijem, ako hoče dobro Ita- deljo katoliški dan. Namreč po-liji Kajti če bo njegov oče litično katoliški. Na njemu se ter njuna skupina monarhi- bo izkazalo, da je Josip Zalar stov vztrajala držati vajeti dr- končno le klonil pod pritiskom, žave v svojih rokah, bo posledi- Za glavna govornika sta ogla-ca civilna vojna v Italiji Nenni šono on in pa Rev. Franc Gaje za republiko Umberta bodre brovšek, ki je po napadu Nem-italijanski aristokrati in hierar- cev na Slovenijo bil med ubež-hija, da naj ostane na svojem niki v Londonu, nato.v kraljevi mestu. Angleško poveljstvo se informacijski pisarni v New dela, kot da je nevtralno v tem Yorku in sedaj pa mašuje v Cle-boju, a v resnici daje vso možno velandu in polni kolone Ameri-oporo monarhistom. Umbertu,j ški domovini. Glavni predmet
Vatikanu in njunim podpornikom se gre za preprečenje socialne revolucije v Italiji. Pietro Nenni bi rad, da se je bi izvedlo brez prelivanja krvi.
Kronprinc Umberto in njegov oče sta res v stiski. Ljudstvo je proti njima. Ves svet ve, da sta bila izrazita Mussoli-nijeva fašista, dokler je izgledalo, da so bogovi — krščanski in poganski — na dučejevi, fi
na tem katoliškem dnevu bodo Tito in njegovi partizani, ki so uvedli strahovlado in koljejo sedaj še tiste, kar so jih prej zgrešili. Tako se je potožil celo sam Sveti oče, kar na tem zborovanju kajpada ne bo prezrto.
Pridigo v cerkvi sv. Jožefa bo imel na tem katoliškem dnevu Rev. Oman iz Clevelanda- Vsem se gre za strnjenje katoliških vrst proti Titovi Jugoslaviji,
rerjevi in Hirohitovi strani. A ; proti SANSu in za povrnitev kaj pa seuaj* Mar ni kralj Ema- Slovenije pod oblast klerikaliz-nuel treščil Mussoiinija v za-jma. V Jolietu jim je to zelo la-
por, kakor domenjeno? Ali se ni s tem izkazal za "demokrata?" Po mnenju tistih Italijanov, ki sedaj kaj pomenijo, ne. A po
hko. Ampak za tam — za tam pa žele, da bi jim prišle na pomoč demokratične velesile s
SPIJONSTVO JE NEVAREN POKLIC, kar je isprevidel tudi ujeti nacijski ovaduh na levi gornje slike, ftpijoniral Je za nacije proti ameriškim četam. Za kasen Je bil obsojen v smrt in reiultat je na desni
strani slike, ko so |a sneli s kola.
svojo oboroženo silo. Sicer ima	drugega kot nekaj relifa in pa meseci izprevidela in rekla svo-: w a%Qyj Fyrf\nj
mnenju hierarhije, aristokraci-j ZS2 — tako saj trdi — v ame-	da naj si vzamejo za vzgled naš jim ljudem v SLS, naj nehajo! ^T
je in drugih trotov, ki žive od riških vladnih krogih za svoje	"free enterprise", potem pač ne služiti Hitlerju. Pa sta govorila OQ ftlOfl/ SffOMK
izkoriščanja ponižanih in razža- zahteve veliko zaslombe, a ne	morejo pričakovati drugega kot gluhim ušesom. Rim je veliko ■ . ..i • i • «
ljenih, pa je boljše, če se Itali- še zadosti za — zmago.	da bodo te gladne, brezpravne gospodov, ki so imeli v SLS;*®* |fn DffO
je ne pahne v "komunizem". Nenni je povedal svoje. Kronprinc Umberto ga je poslušal in
"Papežev govor 2. junija je mase rajše zrle tja, kjer se na- glavno besedo, toliko omrežil, zopet svetu postavil pred oči dejajo razumevanja za njihove da niso mogli po padcu Musso-strašno tragedijo poljskega na- .težave in pa opore v zahtevah linija po zaščito nikamor več se od njega uljudno poslovil.j roda." To so uvodne besede iz po socialni pravičnosti.	I kot k Hitlerju. Sedaj so seveda
Včasi se bi s kronprinci ne mo- uvodnika v A. d. z dne 13. juni-j rMtl.u„u 0iiJmlf w;1 težave, ki bodo trajale dolgo, glo tako občevati. Človek bi ja. Bilo je prvič, da se je papež tvegal glavo, ako bi mu sveto- spomnil trpljenja Poljakov tudi .	,
val naj se odpove prestolu in pod Nemci, zato da je lahko to_! starem kraju, in tudi drugje v
ria^airt ™---„i mt .o hiv^i i	v, ™iitiir„ Avstriji, m nogo let legendarna
osebnost. Javnost je izvedela,
svojo deželo pa proglasi za re-	liko bolj zagrizel v politiko So-publiko. I vjetske unije. Ampak če bi Va-
Churchillu je zelo neprijetno,	tikan in pa tiste vlade, ki se
ker bo monarhizem iz sedanje	smatrajo poklicanim umešavati
vojne izšel prilično enako slabo	se v notranje zadeve Ppljske, kakor je v prejšnji Kako zelo si j pustili Poljake pri miru. bi si
je prizadeval od kraja, da se bi	svoje zadeve nedvomno sami
smel Peter vrniti v Beograd	najboljše uredili.
čim bo varno v njemu In pa Deputacija petih senatorjev. .« ,	«	.
njegove spletke v prid povrnit-	< dva republikanska in trije de- *mrtl starega, da prevzame vla-
ve grškega kralja. In kako ne-	mokratske stranke) je mesec f incfacne de}lX\ Pra™° ^
rodno se je razpletala vsled pre-	maj in nekaj dni v juniju pora-ldem Shcne vrste le«cnde 80 ^ velikega navdušenja
nekaterih i bila za potovanje po Evropi, da i daJ ustvarja ° Hitleriu- Nihče
v ameriškem state departmentu in v angleškem ministrstvu vna-njih zadev afera s habsburškim Otonom. Fantu so pomagali kolikor so mogli in ga odpeljali nekam v -bližino Avstrije tedne predno so jo morale Hitlerjeve čete zapustiti. Ampak na Oto-novo nesrečo je bila rdeča ar-
vidi. kako in kaj. Pa so dognali ni ic toin° do*r'a1' čc jc,rcsmcd
1 mrtvimi. In ker so ruski vin iz
Cesarjevi* Rudolf je bil med|kaju kar ^ } um godilo ^ ne
nas.m kmeck.m ljudstvom ▼I^LmIh pozabilo.
IWW slavi letošnjega julija štiridesetletnico- Pred in v prejšnji svetovni vojni je bila ta organizacija poleg socialistov tolikšna tarča kot potem komunisti Sedaj je v. glavnem le še spomin. Precej njenih članov je bilo ubitih, oziroma linčanih. Mnoge ostale člane je to strlo, da niso mogli dalje. Njeno glasilo Industrial Worker še izhaja	...
Leta pozneje je nastal CIO, ki je sicer manj sindikali-
da so ga našli mrtvega v njegovi lovski vili v Mayerlingu skupno z njegovo ljubico grofico Večera. A kmalu je začela krožiti govorica, da ker se ga je hotel njegov oče Franc Jožef izne-biti, se je fant skril in čaka
v glavnem le to, "da se Evropa nagloma pomika v komunizem ali pa v državni socializem " To je časnikarjem izjavil senator
Berlina včasi rekli, da so truplo, podobno Hitlerju, našli, dan potem pa, da je bržkone
Revercomb iz W. Va.. senator kA~m Pobegnil.in da ga posebno Gurney pa je dejal, da če bi Amer.cam in Angleži lahko naj-
Nemci mogli, bi nam že jutri
spet skočili za vrat. Senator
mada na Dunaju prej kot angle- Eastland je pojamral, da bo Ruška ali ameriška in namesto1 sija bržkone "komunizirala" Otona je postal predsednik av- vse, kar je sedaj Evrope pod strijske vlade Kari Renner, ki njeno okupacijsko armado in je sicer "zmeren" socialdemo- pod njenim vpHvom. Ampak
dejo, če hočejo in. pr. kje v Španiji), si je nacijsko vzgojena mladina v zrušenem rajhu že ustvarila povest, da je Hitler na varnem in zbira svoje ljudi za nov spopad s sovražniki. Tako bo Hitler v domišljiji mnogih
krat, toda nasprotnik Habsbur-j čemu se bi ti gospodje senator- °*\a\ *iv Pa/ePrav Je mr*ev in žanov in pa takih, kot je kardi- ji ne poglobili tudi v socialne vsled tc*a f zm*?rom nevaren nal Innitzer. Slednji je pomagal probleme ljudstev evropskih Edvard Kocbek je bil nekoč klerofašistom priti na krmilo in dežel? Ako jim nimajo nuditi urednik katoliške revije "Dom
_ in svet". Toda gospodom, ki so
PJMJMMM^^	k°atoklXr°tSrrnl%Koptu1je^
ulici se je zelo zameril posebno PRISTOPAJTE K	g vsled svojega protifašističnega
stališča v spanski civilni vojni. "Slovenec" je bil tedaj z dušo in telesom na strani španskega klerikalizma in s tem seveda za pomoč, ki sta jo dala Francu Hitler in Mussolini, Edvard Kocbek pa se je poglobil v vzroke tega spora in priznal, da se v Španiji ne gre za vero, ampak za real estate. Največja bogastva na Španskem ima cerkev
1 s
B H i
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina sa Združene driave (imn Chicaga) In Kanado $6.00 na lato; $3.00 sa pol lata; $1.50 sa četrt lata; sa CKicago In Clear« $7.50 sa calo leto; $3.75 sa pot lata; sa Inoiamstvo $9.00.

Naslov za list in tajništvo je:
«
24».»7 So. Lavvndale Avenue Chiengo 23, lllinoi«
in na drugem mestu plemstvo ter plebejski imoviteži. Ker je šnja Jugoslavija kdaj imela bilo med katoliškimi literati precej takih "krščanskih socialistov", so jim stari jagri revijo ustavili. Ta Kocbek je sedaj v Titovem osvobodilnem gibanju menda glavni predstavnik katoliške (protifašistične) stru-je, ki sc v času nemške in Itali-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
jati demonstracije, protestne shode in ostre volilne boje.
Na novo presnavljana Evropa pa bo imela veliko manj take demokracije, kajti v deželah, ki so se odločile za socializacijo, bo opozicija smatrana za sovražnico ljudskih interesov in bo zatirana. Tudi cenzura je sedaj v večini evropskih dežel hujša kot je bila pred vojno in ne izgleda. da bo v bližnji bodočnosti kaj popustila
Francija najbolj demokratična
• Se najbolj demokratična je v starem pomenu besede osvobojena Francija in tudi njen posedujoči sloj se utrjuje v nji, z
lv Španiji P" Francu, pri dikta-w w w %	torju Portugalske, v Vatikanu
vnania politika	in tajno nedvomno pri kralju
- i j T	Emanuelu, maršalu Badogliu, bil
ZeCT. driav	je tudi v Franciji in konferiral
(Nadaljevanje s 1. strani.) je s poslaniki vseh tistih dežel, grajati predsednika Roosevelta ki so zastopane pri papežu. Svo-radi njegovega flirtanja z Vati- >	Je baje tako dobrp iz-
kanom Po naši ustavi mi ne vršil, da ga Pij XII, misli povi-smemo imeti poslanika pri pa- j *«ti v najvažnejšo službo kar pežu, pa se je Roosevelt temu Jih ima njegova cerkev. Ako si ognil s tem, da je poslal k nje- s tem zagotovi tudi diplomati-
mu svojega privatnega poslani- ™o P°moč Zed drzav' ™imo ka. bivšega predsednika jeklar- > *»ljf kot pa jo je imel dose-skega trusta Taylorja in za njim daJ. 1)0 to za Vatikan velikan-še kopo drugih osebnih diplo- ska pridobitev.
matov, ki so mešetarili za str- Neučinkovita opozicija moglavljenje Mussoiinija. kari Liberalni krogi v Zed drža_ seveda sedaj ni se zgodovinsko yflh sicer naspr0tujej0f toda dognano Ampak vsakdo ve, ce- njim so yrata državnega depart. mu so hodili Rooseveltovi zaup- menta ta Tq je zeJo skriy. niki v Rim. In vedo tudi rezu 1- nQgten odde,ek ki zelo veruje tate. Kajti pogoj je bil, če oni y cenzuro Proti tfetim, ki po-zrtvujejo duceja naj mi žrtvu- syetijo yanj % emoC,no žarni. temo demokracijo v Italiji. To nJa . tu<J. f $i]o Nedavno ,e dinastija v nji naj ostane L da, aretirati nekaj žurnaU. Cerkev naj si ohrani duhovno Jstoy ^ da ^ g čjo moc v državi in nad državo.Si- uradnikoy driavnega oddelka stem privilegijev (izkoriščanje dobm y roke tajne dokumcnte, mase v prid trotov) naj ostane k| ne w smeU na dan Aretiran.
e	ci sicer niso obdolženi, da so po-
svarila proti ''komunistični'' magali sovražniku, pač pa, da nevarnosti	so spravili tajnosti v javnost.
Papež je nedavno spet posva- i Edgar Ansell Mowrer, časopi-ril krščanski svet, da preti ne- si Marshalla Fielda, Drew Pear-varnost stari uredbi le od "ko- son in mnogi drugi so vsled teh munizma". Katoličanom, to se aretacij začeli kampanjo proti pravi, klerikalni diplomaciji, pa "milijonarskemu klubu", nem-je naročil, da naj odločno pobi- reč Proti državnemu depart-ja vse "protikatoliške" ideolo- mentu. Na predsednika Truma-gije. S tem je dal navodilo kle- na — ako kaJ zaleglo — ape-rikalcem v Belgiji, naj branijo liraJ°» da naj počisti iz njega kralja Leopolda pred napadi, ]judi' ki so pomagali oboroževa-"brezbožnega" delavstva, kleri- j ti Japonsko, ki so "apizali" kalcem v Avstriji, naj delujejo F™nca in ljubimkali »s franco-za povratek moči klerikalcem, skim» »n drugimi fašisti v prid enako na Cehoslovaškem, dal je sovražnikov demokracije, znova moralno oporo zadnjemu' Ampak kot je položaj sedaj, fašističnemu diktatorju v Evro- in kot je bil vsa poslednja leta, pi generalu Francu in pojamral ni nobenega upanja, da pridejo je nad razmerami v katoliški v državni department namesto Sloveniji in v katoliški Hrvat- multimilijonarjev in trustjanov ski. Ti dve deželi je Vatikan v res taki ljudje, ki jim je demo-svoji politiki med to vojno, ozi- Racija več kot le fraza na je-roma s svojimi tajnimi spletka- ziku-
mi. določil v zvezo Avstrije in	"————
Bavarske pod katoliškim mo- Proletare« služi edino delavcem
narhom Otonom. A se mu na- 111 **lhoyim ^^ « pravice. V «a-kana ni posrečila, čeprav j e"	" ^
ameriški državni department,' angleški foreign office in kanadski vladni aparat šel v tem oziru Vatikanu in Otonu jako na roko
Cerkev orodje plutokracije
, , .oporo de Gaullen in pa ameri-I^ angleške ekonomske (ka-pitalistične) sile. Toda ljudstvo
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
norm knjižica, s poljudnimi navodUl kako posuti AMERIŠKI DRŽAV-
tej vojni (*IO najbolj napadan in delodajalci ga bodo skušali najprvo uničiti.
Protikatoliške ideologije je treba pobijati, pravi papež. S tem misli seveda vsa tista gibanja. ki ne podpirajo politike Pi-ja XII. in njegovega aparata po svetu. Toda kaj je katoliška ideologija? Ali je socialna, moralna. ljudstvu pravična, ali pa mamilo za zavajanje mase? Na-padana je največ kot mamilo, ki se ga poslužujejo privilegiji na onih. o katerih pravijo, "blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo".
Proge iz Trsta v Avstrijo bi prav tako lahko stražila jugoslovanska armada, kot jih straži sedaj angleška in ameriška. Ampak Jugoslavija ni velika, ni velesila in vrh tega je revna, zelo razdejana dežela. A Angleži in Američani bodo imeli glede Trsta, Celovca in Gorice z njo še opraviti. "Umaknili smo se s čutom užaljenja, nismo pa se umaknili od naših zahtev," so rekli v Beogradu in v Ljubljani. In vse se tako zdi, da bo imela Jugoslavija na bodočih konferencah vse boljše, spretnejše zastopnike, kot pa jih je prej-
PIKNIK I. W. W.
Chicago, III. — V nedeljo 1. julija bo v Villa Gardens, 6913 Milvvaukee Ave. piknik v proslavitev 40-letnice IWW. Ta unija je znana mnogim Sloven-
.1 BP HjHH I cem, posebno tistim, ki so do janske okupacije ni kompromi- konca prejšnje vojne živeli na tirala, kot se je stara garda Slo- 7.Apndu. Vstopnina je samo 50c. venske ljudske stranke, škof Piknik se bo vršil v vsakem vre-Rožman in uredniki 'Slovenca'. menu. Vsi dobro došli. Pri svetovnem slovenskem ka- _
ipOBUk klasičnih jezikov
lahko priznali tudi nekaj gre-	v Bolgariji odpravlpn
hov SLS. Saj so si to upali tudi	V bolgraskih višjih šolah je
njihni tovariši Lovro Kuhar,	pouk klasičnih jezikov (staro-
Izidor Cankar in Franc Snoj.	grščine in latinščine) odpravljen
Samo klicati ogenj in žveplo na	ob enem pa je v vse šole v Bol-
Tita jim ne bo nič pomagalo,	gariji uvedena ruščina za obli-
Snoj in Kuhar sta to že pred	gaten učni predmet.
v nji si bo vzlic temu izvojeva-lo na svoj način veliko več kot pa si bi upalo pred vojno. Med socialisti in komunisti na Francoskem še ni zedinjenja, toda ker so že pod Leonom Blumom sodelovali skupaj v takozvani ljudski fronti, so mnogi mnenja. da bodo še bolj sedaj. Optimisti celo prerokujejo, da se obe stranki združita v eno in Francijo spremenita v socialistično demokratično državo.
Enotnost v Belgiji
Slična skupnost med naprednimi strankami, kot jo vidimo na Češkem, nastaja v Belgiji. V akciji proti povratku kralja Leopolda so nastopili socialisti, komunisti in liberalci skupno in proti njim pa samo katoliška stranka, ki je v parlamentu v manjšini, ima pa na svoji strani pomoč zaveznikov, vojaštva in plutokracije.
Na Balkanu, namreč v Jugoslaviji, Bolgariji, v Rumuniji in rečemo lahko, da tudi na Madžarskem, pa se politično gibanje razvija v povsem novih tokih. kajti v teh deželah se dogaja socialen preobrat v gospodarstvu in v ideologiji mase s temelja. Demokracije v ameriškem in angleškem pojmovanju ni v nobeni ondotnih dežel. Vse te države so strašno obubožane — najmanj med njimi Bolgari-ia — ljudstvo je bilo primorano živeti v ignoranci in pod diktaturami privilegiranih slojev, sedaj pa se je stvar zaobrnila, da so privilegiji spodaj. A predno bodo ta ljudstva zrela za demokracijo, bo vzelo šolanja. Politične stranke v njih so razvijajo po vzoru sovjetskega enostrankarskega sistema, a so bolj elastične, ker združujejo v sebi razne protifašistične elemente in v socialnem procesu delajo bolj strpno in razvojno, kot pa se je to godilo v boljševiški revoluciji v Rusiji,
Rimsko katoliška cerkev je	LJAN
torej sedaj glavno omrežje v	Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-
pomoč svetovni plutokraciji in	niki stavijo pri izpitu za državljan-
glavno* sredstvo v propagandi	stvo, vsebuje knjižica še v II. delu
proti socializmu. Ker pa je iz-	nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-
gubila v večini evropskih dežel	dinjenih držav, v III. delu pod na-
skoro vso diplomatično moč. se	slovom RAZNO, pa Proglas neod-
je oslonila toliko bolj na pro-	visnosti. Ustavo Zed. držav, Lincol-testantske Zed. države in na ka- *2™T Y ^tt^sburgu, Predsed-
toliško latinsko Ameriko. Kon-	Sržive^^iln m *
i . • ....	države z glavnim mestom, številom
cem minulega tedna je b.lo po-	prebivalstva in velikostjo
rocano, da bo imenovan za pa
peževega državnega tajnika newyorški nadškof Spellman. On je izvežban diplomat in o-sebno znan z vsemi, ki kaj štejejo v ameriški vladi. Pod Hul-lom je bil pred dvemi leti na neuradnih diplomatičnih misijah
Cena knjiiici »e samo 50 caatov a poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
23$1 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL.
Majski Glas
1945
POSVEČEN STIRIDESETLETNICI
PROLETARCA
V njemu je zastopanih nad 20 tukajšnjih so-trudnikov in petniki osvobodilne borbe iz Slovenije.
Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in po-
učno.
Cena 35c izvod. Cena za veija naročila je sledeča:
lil Ittisov 15 Ittisov 25 Istisov .15 Iztisov
$ 3..10 4.80 7.75 10.50
50 IIIImv 75 titisov 100 istlsov 250 Istlsov
114.50 21.00 27.00 65.00
Naročila naslovite:
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave.,
CHICAGO 23, ILL.
med Jugu-
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Koiiifiilur o sodobnih
■"» - ,
ilo«»o«lkili
Zadnji teden smo poslali na- vcga položaja na Koroškem po šim odbornikom, podružnicam prihodu angleških čet je torej in listom zelo važen govor, ki več kot upravičeno. Izjava mar-ga je 26. maja podal v Ljublja- šala Tita, da bodo zavezniki sani maršal Tito, Citati bi ga mo- mi odgovorni za posledice, je rali vsi, ki se zanimate za do- umestna in pravilna, godke v stari domovini in o pro-	. . . , . .. _
blemu slovenske Koroške, Tr- Napeto* glede okupacije Trsta in Primorja.	sta ln "Povijanja primorske-
,,, , . . ' . .15» baemlja d j končne rešitve te-
Slovenska vojska se je umak- ritorijalnih zahtev Jugoslavije
nila iz Celovca m drug.h delov na niirovni hon(erencl, so je ^ Korotana vsled tehničnih raz- ,eg,a Natančnega poročila gle-logov ker se je v teh krajih de sporazuma med Ameriko in nemška vojska podala anglo- Angliio na eni strani in med ameriškim silam Da se po od-, maršalom Titom na drugi, ni-hodu slovenskih cet ze dela kw- j mamo Ce pa jemijemo 2a pod-
vica slovenskemu ljudstvu, so , časnikarska poročila, je številni dokazi Med člani za- ra2vidna> da ^ zavezniške vezniske vojaške policije so ba- vojaske oblasti kon,roiirale tr-je tudi bivši avstrijski in usta- žasko luko in mesto ter ono (>_ ski fašisti, oblečeni v svoje sta- zemlje ki leži zapadno ^ zc. re uniforme z bntsko zastavico L-Z,lisk(. prof?e Trst-Gorica-Ko-na rokavu. Tito jih imenuje ge- barid . Trbiž ,Tarvisio). Beljak stapovce v drugačni uniformi. (Villach'. Ameriška mornarica
V Londonu deluje organiza- okupira in uporablja tudi mor-cija demokratičnih Avstrijcev nariško bazo v Pulju. Vsi ostali po imenu "Austria Youth", ka- 1tli Primorske in Istre pa osta-teri načel ju je Fritz Walter. Ta no jo |x>d jugoslovansko upravo, organizacija je izdala v nem- Ce so ti podatki zanesljivi, te-škem jeziku brošuro "Unser daj bo Jugoslavija upravljala Nachbar — Jugoslawien" (Naši do mirovne konference nad 80 sosedje — Jugoslovani). Pred- odstotkov jugoslovanskega o-govor je napisal novi slovenski zemlja, ki je od 1918 naprej pri-minister Tone Fajfer Vključu- padalo Italiji. To bi tudi znači-je pregled jugoslovanske zgo- lo, da dosežen sporazum pred-dovine — Slovencev, Hrvatov stavlja velik kompromis, pri ka-in Srbov — njihovo borbo pro- tertrn so zavezniki popustili 80 ti tujim gospodarjem ter o raz- odstotkov, Jugoslavija pa 20 voju in velikih doprinosih osvo- Jugoslavija si je obenem obdr-bodilnega gibanja. Objavljene žala pravico po nadaljnih za-so tudi nekatere jugoslovanske htevah vsoga spornega ozemlja, narodne pesmi, prevodi dveh i vključivši Trst,.Gorico in Pulj. pesmi Tonča Kajuha. Ivan Can- Okrog 2000 jugoslovanskih vo-karjev govor v Ljubljani leta jakov pa ostane v izpraznjenem 1913. radi katerega so ga av- ozemlju in ti so podvrženi ko-strijske oblasti zaprle, črtice iz- mandi feldmaršala Alcxandra. pod peresa hrvatskega pesnika Nadaljne podrobnosti so podvr-in pisatelja Vladimira Nazora, ^ene sporazumu med Jugosla-prevod dokumenta o ustanovit- vijo in AJexandrom vi avstrijskih bataljonov kot _
edinic slovenske narodne voj-1 Ona Jugoalavija, ki se je bo-ske in mnogo drugega gradiva nia' ne *aht*va ničesar druge-Zelo važne se nam zdijo izjave5	da bodo vsi njeni na-
voditeljev demokratičnih ele- rodl Y ok™*u	Jc deJal Ti'
mentov v Avstriji o zahtevi to v LJ"MJanl- "To je naša sta-maršala Tita, da morajo koro- ra Pravda-
ški Slovenci pripadati Jugosla- Mi ameriški Slovenci pač mo-viji. Strinjajo se s to zahtevo in j ramo vzeti ta sporazum in kom-poudarjajo, da je bodočnost no- promis brez kričanja in protest-
Ifa A fetriio i r ><) o.tnann n/1 kip »»n _! l_	i_____.__• j	, ,
eno razrešitev mej slavijo in Italijo.
V svojem ljubljanskem govoru se je Tito dotaknil tudi usode narodnih izdajalcev, onih, ki so doma ruvali proti osvobodilni vojski in sodelovali z Nemci, ' in onih, ki so odnesli pete in iz tujine vodijo propagando proti Novi Jugoslaviji.
"Roka pravice, roka osvete našega naroda je že dosegla o-gromno večino vseh teh," se je izrazil Tito, "le enemu malemu delčku se je posrečilo pobegniti izven naše dežele pod okrilje pokroviteljev. Ta manjšina ne bo nikoli več videla teh naših krasnih planin in cvetočih poljan. Ce bi se to zgodilo, bi bila j zanje le zelo kratka doba. Vsakdo onih, ki bi si usojal krhati naš patriotizem, naletel bi na granitno steno, ob kateri bi si razbil ne samo nos, temveč tudi glavo •.
To niso prazne besede Zanimale bodo zlasti nekatere gospode v Clevelandu, ki še vedno fanatično računajo na po-
60, Chieago, Illinois .................................................	300 00
«3, Brooklyn, New York .......................................	83.00
7», Girard, Ohio .....................................................	200 00
U. Kirkland-Lake, Ontario, Canada	214 24
91, Chisholm, Minnesota ........................................	5 00
«4, Hostettar, P«nnsylvania ...........*......................	15 00
98, Export, Pennsylvanina ....................................	02 00
100, Wilkes Barre, Pennsylvania ........... .....	38 00
103, VVitt, Illinois .....................	62 50
Slovenska narodna podporna Jednota, Chicago,	5,000 00
Progresivne Slovenke, Cleveland, Ohio............	500 00
Helen Kuter, Berwyn, Illinois	53,25
Felix Degulin, Port Angeles, Washington ......	15 00
John A. Spiller, St. Louis, Missouri ......................	20 000
Jacob Zupan, Berwyn, Illinois ........................*...	20 00
f rank in Florence Lipar, Hyndsville, N. Y............	10.00
Mrs. John Juratovich, Hammond, Indiana	10.00
John KoSak, Chicago, Illinois	8 00
John čuk, Oakdale, Pennsylvania ......	5 00
Društvo št. 19, SNPJ, Mineral, Kansas	62.50
Društvo fit. 72 SNPJ, Radley, Kansas	10 00
DruStvo št. 104 SNPJ, VVest Allis, Wis.....	76.00
Društvo št. 153 SNPJ, Youngstown, Ohio	55.00
Društvo št. 388 SNPJ, Star City, VVest Virginia ...	69 25
Društvo št. 472 SNPJ, Harmarville, Pa. .	196 30 $11,838 64
NEMC1 SO V KONCENTRACIJSKIH K KM P Ali pomorili na stoti seče žrtev in jih zakopavali v naglici po cele kupe kot da lagrabijajo K noj. Za verniki so jih po kapitulaciji primorali'tiste groboye odkopa-(i in mrliče rarnesti po pokopališču, kjer so jih morali dostojno za
IZDATKI:
Najemnina urada .....................................................$
Telefon in telegrami ..................................................
Razsvetljava ...........................................................
Uradna oprema in potrebščine ................................
Plača tajnika (0 tednov)
vratek v staro domovino, potem ^rrbsii nr pa k„| mrhovino. C.ernje je slika takega pokopavanja v* PlaCa uslužbenca (9 tednov)
ko bodo "svet spreobrnili .; Lorientu v Franciji. Nam se zdi, da fim je že odklen- __—— kalo. Slovenski narod se ni boril štiri leta in umiral zato. da bi zopet nad njim gospodarila
stara garda, ki ni hotela in tudi u;Ianca v banki <ine 28 sedaj ne mara razumeti, da ho- Ro^n* blagajna če ljudstvo svobodo, politično * in gospodarsko svobodo. In poskrbel je, da mu te svobode nikoli več nihče ne odvzame.
Kar se je zgodilo v Sloveniji 1 in Jugoslaviji v zadnjih štirih letih, je posledica stoletnega zatiranja vladajočih klik. Vse doprinose do veličastne zmage je priboril narod sam. A njegova največja zmaga je bila utrditev edinstva vseh zavednih elementov skupni cilj.
Prebudili so se nekateri onih. ki so tej borbi nasprotovali, ki se niso zavedali globo-čine narodne sile, ki je velevala neizprosen boj proti vsem, ki so stregli narodu po svobodnem življenju. Svojo pot so usmerili s potom naroda. Nič čudnega torej ni, če čitamo v seznamu poverjenikov prve slovenske vlade tudi ime bivšega jugoslovanskega ministra Franca Snoja. — Narod je pravičen sodnik.
Izredna pomoč
100 00 27 24 7.85 75.42 427 80 283.05 1600
Slovenski ameriški narodni svet
RAČUN ZA MARKC IN APRR. 1945
februarja 1045 ........$16,742 78
.......................................... 533
zdravih in v borbi za
ve Avstrije v glavnem odvisna od prijateljskih odnošajev s svojimi slovanskimi sosedi — Čehoslovaško in Jugoslavijo-Podobno se je izjavila tudi
nih demonstracij, dasiravno smatramo, da je Jugoslavija u-pravičeno zahtevala okupiranje vsega osvobojenega ozemlja, vključivši Trsta. Protestne de-
avstrijska organizacija v Ame- monstracije bi služile fta provo-riki "Free Austria Action", ka- ciranje italijanskih elementov kQr seveda Korošci sami. Raz- v Ameriki, ki uživajo simpatije
vidno je torej, da bodo jugoslovanske zahteve glede Koroške ugodno rešene, če bodo zavezniki pustili, da se Jugoslavija in Avstrija o vprašanju sporazumeta in rešita zadevo brez vrne-
Velike Britanije in tudi nekaterih krogov v Washingtonu. To bi nam več škodilo kot pa kpri-stilo, kajti krivdo za prepire bi oprtili na naše rame. Pomniti je treba predvsem, da gre sedaj
Ljubljana. 22. maja. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je poslala maršalu Titu pozdrav, v katerem pravi:
Na dan osvobojenja Ljubljane Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pošilja Vam, velikemu zaščitniku Slovencev, radostne pozdrave in globoko hvaležnost Predsednik prof dr Vladimir Vidmar; glavni tajnik prof. dr. Franc Ramovš.
Na podlagi informacij v brošuri "Slovenci in partizani", ki
DOHODKI (za politično akeijo):
štev.
1,	Detroit, Mich. ...................
2,	Chicago, Illinois .............................. ••
5,	Ročk Sprmgs, Wyoming
6,	Ely, Minnesota ................ ............................
8,	West Newton, Pennsylvania......................
10,	Canton, Ohio ............................................
12,	VVest Aliquippa. Pennsylvania ....... ........
15,	Springfield, Illinois ............ ........
18.	Sheboygan, Wisconsin ...........................
20,	Cleveland, Ohio ........... ..........................
22.	Midway, Pennsylvania .. .........................
24.	Virden, Illinois ...........................................
25,	Chicago. Illinois ............. ................ ..
23,	Conemaugh, Pennsylvania .........................
30,	Sharon, Pennsylvania ............................
33,	Bridgeport. Ohio ........................................
36.	Waukegan. Illinois
38.	Acmetonia. Pennsylvania
39,	Cleveland. Ohio ......... .	......
44.	Traunik. Michigan
45.	Sheboygan, VVisconsin .................. ......
47.	Pueblo, Colorado
49.	La Salle, Illinois .......................................
50,	Denver, Colorado ..................................
53,	Johnstown; Pcnnsy!vania ....................
54,	Chicago, Illinois .............................
55,	Strabane, Pensylvania .......................
56,	Milwauke, VVisconsin ..................................
63,	Brooklyn, New York .......................... ...
65.	Woreester. Nevv York
66.	Library, Pennsylvania ................________
67.	Los Angeles, Califomia ............. ...........
71,	Fairport Harbor. Ohio
81,	Sheboygan, Wisconsin ................................
85,	Nevv York. N. Y...........................................
88,	Brooklyn, Ncw York ..................................
90,	Kirkland Lake, Ontario, Canada
91,	Chisholm, Minnesota ............................
94,	Hostetcr, Pennsylvania ..............................
95,	Pueblo, Colorado ........................................
96,	Auburn. Illinois ............................................
97,	Newark, New Jersey ....................................
98,	Export, Pennsylvania ..................................
101,	Greensburg, Pcnnsylvania ..................
Commonvvcalth Edison Co. (vrnjena varščina)
šavanja neprizadetih narodov, le za začasno okupacijo osvobo-Ogorčenje Slovencev glede no- jenega teritorija in ne za kon-
največjih političnih strank v Sloveniji denuncirali Osvobodilno fronto, je dotično izjavo
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CANAL 7172—7173 • M	_
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO. i
T.l. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL. J
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
DR2ITE CENE ŽIVILOM NIZKO
Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se. o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.
OFFICE OF VVAR INFORMATION
jo je lansko leto izdala Zveza
slovenskih župnij in v kateri so AP°lonia K°tar> Newton, Pa.
baie glavni voditelji treh bivših	f?1"1	Washi"*ton
F. R. Vavpotič, New York, N. Y,, za prod. zvezd.
John M. Stonich, Pueblo, Colo................................
Katherine Krainz, Detroit, Mich......................."...
. . . . „ .	„	Progresivne Slovenke, Cleveland, Ohio ................
podpisal tudi dr. Milan Vidmar, | Jacob Zupan, Berwyn, Illinois ......................
predsednik ljubljanske akade-'Fiank in Florence Lipar, Hyndsville. N Y....
mije znanosti in umetnosti. (Ra- Jack Taucher, Power Point, Ohio ........................
zen Vidmarja in drja. Milka Joseph Oven, Clarendon Hills, Illinois.............
Kosa je ZSŽ zamolčala imena Rose Sajevic, Chicago. Illinois...............................
vseh ostalih voditeljev.)	Dohodki od prodane revije "Liberation" itd........
Piscu ni znano, če sta Vladi- prispevki posameznikov v manjših vsotah......IZT
mir Vidmar in Milan Vidmar i
ena in ista oseba, iz zgorajšnjc DOHODKI ZA POMOŽNO AKCIJO WRFASSD:
depeše pa je razvidno, da Ljub- SUiv' 4 u
..........J	1, Detroit, Michigan .................. .............. $
$16,748 06
130 00 100 00
5	00
39	75 26 00
3.00
29	15
30	42 2 00
29	00
25	60
6	43 52.72 20 00 50,00
4 00 120 00
3	00 50 00
24	30 14 50 10 00 14 25
40	00 20 00
26	50 46 00
200 00
30	00 15.00
8 00 72 00 3.00
4	25 18 00
9 15 50.10 33 50 500 10.00
7	00 20 50 18 00
8	50 16 57
4 00 6 00 25.00 12 00
25	00 75 00 20 00
5.00 10 00 2000 25 00 93.00
9	00 $1/779 19
Ijanska akademija znanosti in umetnosti "radostno pozdravlja" maršala Tita (torej Osvobodilno fronto). Ker je skoraj nemogoče, da bi tak institut kot je akademija znanosti in umetnosti včeraj denuncirala partizane, danes pa izražala njihovemu vodju "globoko zahvalo", smo prepričani, da je vodstvo akademije bilo ali spremenjeno in nadomeščeno s simpatičarji osvobodilnega gibanja, ali pa dotična izjava ni bila podpisana v imenu akademije. Predsednik SANSa Etbin Kristan je dejal že tedaj, da smatra izjave dotič-nih političnih strank za fabri-kacije^ki prihajajo iz Hitlerjeve kovačnice. Nekoč bomo že zvedeli, kje so bile skovane dotične izjave in spričevanja — v Ljublja ni, Londonu, Nevv Yor-ku ali Clevelandu.
Naslednjo depešo, povzeto iz belgrajske "Politike" od 24. marca, objavljamo brez vsakega komentarja:
Ljubljana, 24 marca.—V velikem stadionu v Ljubljani so domobranci ponovno prisegali Hitlerju. To prisego so položili pred enim največjih krvnikov
50 00 127 oo 49.00 50 60 500 1 00 2 00 10500 150.00 12.00 750.00
39, Cleveland, Ohio ............................................... 3.000.00
1000 117 50 34.50 25 00 260.00
3,	Pittsburgh, Pennsylvania . .....
7,	Little Falls, New York............
12,	VVest Aliquippa, Pennsylvania
15,	Springfield, Illinois .................
18,	Sheboygan, VVisconsin ...........
24,	Virden, Illinois ......... ..............
25,	Chicago, Illinois .......................
30,	Sharon, Pennsylvania .............
33,	Bridgeport, Ohio .....................
36,	Waukegan, Illinois ..................
47,	Pueblo, Colorado
49,	La Salle, Illinois ............
53,	Johnstown. Pennsylvania
54,	Chicago, Illinois ..............
56,	Milvvaukec, Wisconsin ....
slovenskega naroda, policijskim generalom Rossenerjem, pod odlokom katerega je bilo postreljenih, pobitih, mučenih in poklanih na stotine ljudi in po-žganih na stotine slovenskih domov.
Veliki paradi narodnih izdajte na Kongresnem trgu je prisostvoval poleg Rosscnerja in ožigosanega narodnega izdajalca Rupnika tudi ljubljanski nadškof Rožman. V znak prote-
Angleike izgube presegajo nad milijon mož
Od početka vojne pa do konca februarja so znašale izgube dežel Velike Britanije 1,128,315 mož. Izmed teh je bilo 307,201 ubitih
Angleške izgube v prvi svetovni vojni so bile veliko večje, Zna&ale so 3,286.090 mož. Izmed njih je bilo 960.230 ubitih. Izgube Anglije med civilnim
Subvencija Združenemu odboru .............................. 1,500.00
Subvencija American-Slav Congress .....................
Subvencija Council for Democracy ........................
Stroški seje izvrševalnega odbora 28. aprila.........
Stroški seje Združenega odbora in WRFASSD ...
Letna seja glavnega odbora SANSa.......................
7apisnjk prvega kongresa SANSa
SANSovi znaki .........................................................
Za partizanske zvezdice ..................................
200 00 50.00 226.00 405.87 670 75 40 00 849.90 16.75
Publikacije ................................................................ 1,830 42
3.53
....... 76 70
25.20 150.00
....... 325.00
....... 18672
....... 10.50
3.48
..... $11,838 64
Naročnina na revije in časopise
Dohodninski davek .......................................
Davek socialne zaščite .................................
Tiskovine ..................................
Brošura "Na poti v svobodo".......................
Poštnina .......................................
čiščenje urada (tri mesece) .................
Kkspres ..........................................................
Poslano WRFASSD za pomožno akcijo ...
Bančna bilanca 30. aprila 1945 ......„.;....
nočna blagajna ..........................
Kredit pri WRFASSD ........................
$ 7,513.23 11,838.64 10,944 23 44 74 25.05
$30,365 89
PREGLED :
Skupni upravni dohodki SANSa od 6. decembra
1942 do 30. aprila 1945 ................................ $54,864.22
Skupna izplačila v isti dobi .................................... 43,850 20
Preostanek ..............$11,01402
Skupni prispevki za pomožno akcijo VVRFASSD
od 1. oktobra 1944 do 30. aprila 1945.......... $83,756 38
Skupna vsota odposlana WRFASSD v New York 83,756.38
Preostanek
00
MIRKO G KUHEL, tajnik,
VINCENT CAINKAR, blagajnik
STE SI MAJSKI GLAS 2E NAROČILI?
Število katoličanov v Zed. državah naraslo
.................. ♦##♦»»
Iz urada katoliškega direkto- ; rija za leto 1945 je razvidno, da « je v tej deželi po podatkih ka- < toliških škofij 23.963,671 kato-,! ličanov, ali 543,970 več kot v prejšnjem letu.
Tri nadškofije imajo več kot i J milijon katoličanov vsaka, nam- ; reč Chicago 1,652,587, Boston ' 1,155,201, in New York 1,113,- < 987.
Visoka katoliška hierarhija v Zed. državah, Alaski in na Havajskih otokih šteje 159 oseb, namreč enega kardinala, dvaindvajset nadškofov in 136 škofov.
Katoliška cerkev v Zed- državah je sedaj najbogatejša na svetu in Vatikan je za Petrov novčič od nje najbolj odvisen, oziroma po tej vojni skoro popolnoma od nje, in na drugem mestu od katoliških škofij v Centralni in Južni Ameriki.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
i
99
NAROČITE SI DNEVNIK
I "I* HO.S VETA
Stan« um c«lo leto $6.00, pol lota $3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov ta list in sa tajništvo je:
2657 S. Lawndale Av«. CHICAGO 23, ILL.
Zed. države pričele c deportacijami
Vsled vojne ameriška vlada ni deportirala nezaželjenih tujcev, nego jih imela v končen-j! tracijski kempi, kjer so čakali, ! da se jih iznebi, ko nastane mir j! v Evropi. Koncem maja je bila izvršena prva masna deportaci-jj ja, ko je ladja Gripsholm odpeljala iz Jersey Cityja 1,150 nezaželjenih tujcev, večinoma Italijanov.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko ra-dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo Vodi io Georqe Marchan WGES, 1360 kilocyc!es."
.................UM
BARETINCIC & SON:
POGREBNI ZAVOD
Ttl. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
HIMU«	•
sta so prebivalci Ljubljane ta prebivalstvom znašajo v tej dan ostali v svojih hišah	vojni 60,585 ubitih in 86,175 te
Mirko G. Kuhel, tajnik, i žko ranjenih. .
Rarorite knjigo
"My Nalive Land"
ki jo je spisal
LOUIS ADAMIČ
it Proletarčeve knjigarne.
Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN .ud SURGEON 3724 West 26tk Mreet
T ml. Crawford 2212	/
OFFIOE HOURS:
1:30 to 4 P. M. (tixcept Wcd. and Sun.) «:30 u 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and San.)
Res. 221» S«. Ridtew«y Av«. Tol. Crowford §440 IV io inivtr — C»|
Au.tin 8700
A Yugoslav Weckly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALT!I
NO. 1971.
Publi»h«4 W*«kly mi 2301 bo. L»w.«UU Av«.
CHICAGO 23, ILL., June 20, 1945.
VOL. XL.
BUSINESS CAN'T COMPLAIN
American corporations have roiled up trcmendous profits and rc-rervei during vvartime vvhile they continue to insist that the vvage freeie remain.
"Fortune" revealed u its April issue that "American corporations *re in good shape. They have nearly twice as much workinK capital, more than twice as much cash, and more than eight times as many government securities as they had in 1939. They have paid over $1 billion in debt and have $2 billion coming to them in tax refunds."
' Bank Profits Soar to Record Heightj; Not Earnings in 1944 of Ali Itisured Commercial Units $75.000,000. Up 18%" vvas the headline in tho N. Y. Times (May 10).
"Profits Have Been Good (Even After High Taxcs), Dividends Have Been Low, and U. S. Business Has the Biggest Bank Account in llistory" a subhead in Fortune declared. The magazinc found that "The managers basic wartime advantage, of course. is the eolossal volume he has enjoyed. In the great year of 1929, gross receipts of aH U. S corporations were $159 billion; ten ycars later they were only $132 billion. But in 1941 they were $190 billion, and in the past three ycars they ranged upvvards of $250 billion."
THE MARCH 0F LABOR
VVOAMfRS vvant MOM V\A**S, MO«. C* TW« COMFOttr* O* L\n; U*UJ*M, MOftt CMAHCl FOfk SCkF-lMP«>tMtXT AS MtM, AS T*APt-UNiONlST*, AS CiO«**. tWC6C *ea§ tug WAWTS Of ViSTf *CW*,1HtY
\*t trn wahts or i&oav . iwtv wiu m
1W€ VVANtS Of TOHOMO*, AMVC*	ft
1O*C*K»<* smMcan

ffiMU


t A**	1W| 41TAOC-
ČUY BOVPS/
Another Crisis Just Around the Corner .
Cutbacks in vvar produetion and cancellation of Government con-tracts are starting to create another major unemplojrment problem in this country, reminiscent of the pre-war depression era. One industrial center after another reports thousands of vvorkers laid off, and many of these vvorkers are finding it difficult. if not impossible, to secure other jobs.
Chairman Krug of the War Produetion Board prediets that 1,300,-000 vvorkers vvill be unemployed six months from novv, vvhile Frod M Vinson. Director of War Mobilization and Reconversion prediets an un-employinent level of 2,500,000 vvithin a year. It is probably that both predictions are on the conservative side and that actually both figures w:l! be grc«tly execedcd—and vvithin less than six months or a ycar, much more less.
President Truman, in his message to Congress on May 28th, asking for speedy aetion on a proposal for higher unemployment compensation and other measures to reduce and prevent hardships for the unem- j ployed vvorkers during the reconversion period, indicated that he, al least, realized the gravity of the situation. The President emphasized the need for emergency unemployment legislation, pointing out ihat vvhile Congress had passed measures to aid business and industry, vvar veterans and farmers, no sueh aid has been provided for vvorkers. The President did not say so, but the fact is that Congress rejeeted a plan —the Kilgore-Murray bili—vvhich vvould have taken care of the un-cmployed in just sueh an emergency as this. last year.
Up to novv. unfortunately, Congress has shovvn little indication j
'
X
/&LMOS1 BOtof •JM« ItrMt Ht6(LO POfULATlOM tIVg ■ N TK« «OOTH-
SV

[tu**	■ rs*
■ X P** '
a*;.* o*

IN THE WIND
From THE NATION
Pat M. Neff, president of Baylor University, Waco, Texas thus ad-dressed the graduating class at
commencement exercises May 29, guoted in the Houiton Chro-nicle: "B;»ylor University has been f nanovv-minded institutlon for
00	years, and as long as I'm con-..ected vvith Baylor it vvill remain
1	narrovv-minded institution . . . vvant to assure the trustecs


^ A OHU>* HtAP Pfe*«Vti> ; A IM/IOV HAT. LAH i i* THI A**T MAllOudur.,
VVHAT DO THEY MEAN BY "SAVINGS"?
Guesses and Estimates, But Fevv Authuri'ative Facts; Workerst Pockets Not Bulging With Greenbacks
you come again. You have truly
grovvn up* since you vvalked the
paths at VVcstmmstcr. You have
experienced much. Studcnts vvill
have oxprrienced nothing bevond
the little routine of college life . .
So vvhen you come again . . .
won't you come understanding the
difference you vvill find? . . After
aH. isn't it better to have our girls
... .	PPlm'c et and fine and not even avvarc
There is much talk of the huge sums "saved ^>y the American what ||fc car^ ^ Ukt.„ , fwl it ig ••
people during this vvar. Speculation concerning the cor.version of bus- j put vour min<J gl resl Thig is
that it realize« the need for the emergency legislation.asked for by worker,. pockets arc bulging with . grcenbacks» of ,arge denomina the President. The "inside Information is that Congress vvill take no1 oetion at ali on the Presidenfs proposal until after its Summer recess, and that it vvill probably be many months before the necessary legis-
iution is passed.	.	' | to these hidden stores of vvealth.
Niče prospects facing the American vvorker, aren t they?—The
Brewery worker.
"Worry about economic problems can be postponed beyond this
LABOR'S SHARE CUT
Before the vvar. the average American vvorker produced twice as much as the vvorker in Britain, USSR, Germany and Japan, and produetion per man-hour ranged from tvvice to four times as much, according to a WPB survey.
ness from vvar to peace is based largely on the theory that vvar	lhf> economic futurc forecast by
vvorkers' pockets are bulging vvith greenbacks" of large denomina-	{ho Unitod sutes News of June 1: jor.s. Just the other dav LABOR received a page "ad" from one of the so-called "popular magazines" suggesting that business men vvho wish
to get rich in a hurry should concentrate on the job of gaining aceess	torm cven beyond the next White
House term There may be onlv Congressman Fred L. Cravvford (Rep , Mich ), speaking in the a few big problems Cotton vvill be liouse this vveek. said: "The people of this country, during the vvar j one \ye teli yoti of that on page /ears, have accumulated $115,000,000,000 to $120,000,000,000 in sav- 13 Another vvill relate to social ings. That is conclusive evidence that Congress did not suffciently tax s^curitv and unemployment. Plans war incomes	| in that fieid ^ explained on
page 15
Thus vve are confronted by the question "Just vvhat do thcsc j j»i reply to a protest by the Na-vvnters and speakers mean vvhen they refer to savings?"	| tional Association for the Advance-
When
vve endeavor to get the ansvver, vve diseover that up-to-date ment of Colored People. the pub-
EQUALITY IN MISERY AND SOCIAL INSECURITY
Mr. Truman got himself a lot of publicity reccntly vvhen he advocated a fiat, national rate of $25 weekly paymcnt to insured people during the period of unemployment.
There is a lot of difference betvveen utwenty-five dollars" in the mouth of a politician and twcnty-five dollars in the pocket of a vvage vvorker. The fact that Truman asks for it, docsn't mean that 'any vvorker is going to get it.
Mr. Truman is being accused—by certain dailies of "cn-couraging idleness,' of putting a "premium on unemploymcnt." Mr. Truman is being lauded by certain paccio rags as a hat Baylor is stepping into its l4worthy disciple of orr beloved Commander-in-Chief." econd century vvith no 'ism.' . . . Mr. Truman can plead 4,Not Guilty" of either erime. He can f anything is a threat today, it s p]ea(j that hc is trying to follovv the logic of unemployment in-
broad-mindedness."	surance. He can state that hc is more keonly avvarc of labor
Lavvrenc C. Salter has resigned . , ,c ^ nfC	wh(j ins||U him
;T Arr rL°n K	Ali stores have a priče set on a loaf of bread, and a can of
the American Medical Association	»	, .	.. u^f«^«
md organized his ovvn public re- >*uns. No grocery serf ever asks a customer his occupation before »ationj firm One of his partners serving him. The man vvho geU ten dollars a day, pays the same is VVilliam Fishbein, brother of priče for his breakl and beans as does the man vvlio takes in Or. Morris Fishbein. editor of the tvvo dcllars.
Tournal of the American Medical , In a grocery store, ali men are cqual.
^ aociation	As citizens, ali men arc — presumably - equal If. social
Dr. Robert F. Galbraith, P^esi- 4 security is a govt handout, ali men are—theoretically—entitled dent of Westminsler College. New {Q (he same trealment.
Wilnilngton, Pennsylya,ua. offered	>b kefS arc	, A man getting tvvo bucks
his cdvice to students novv in the ..... j ,, ,	» .1? «u	i«..
trmed forces. in the May 18 issue a (la.v ls cl^hl ao"ars less equai tnan me man gciung wn duvm
of the Holtad, študent nevvspaper:(»n his paveheck. He is eight dollars less able to buy a drink, pay "We vvill continue to register dues or feed a landlord than his fellovv vvorker. tvveet, beautiful young vvomen and The union movement has long recognized this inequality. It decent, gentlemanly men But they 1 has long tried to abolish it. The fight for the standard vvage vvas vvill not look the same to you vvhen > a fight for equality among vvorkers of the sanic trade. Later, the
fight for the standard vvage vvas to be transformed into a fight for equality among ali vvorkers in the industry rather than being confined to vvorkers in the one shop or eraft. That vvas the vision of the carly union men; of the early advocates of the "trade" union. It is a vision far beyond the imagination of the grafters and pie-eards vvho are living on the efforts of men vvho vvould be ashamed of them.
But if a vvorker is less equal on the job than his fellovv vvorker, there is no valid excuse in unionism for the extension of this inequality during the periods vvhen the vvorker is off the job. No matter hovv much or hovv little he got vvhile vvorking the man off the job stili needs bread and beans, and he stili pays the standard priče for them vvhether he vvas a typographer vvith "good" vvages or a fruit tramp vvith poor vvages.
That is union principle; that is common sense, vvhich some of the paccios have neither the decency nor brains to understand—Industrial Worker.
Since the vvar. despite the great increases in ali the other vvarring £ fiures n<* available, because there are no up-to-date figures in lishers of "Rogefs Thesaurus
countries, American labor's productivity has stili retained its lead, the WPB says.
The freezing of U. S. vvage rates during the vvar means that labor'? share of vvhat it produces has been most sharply cut.
As Philip Murray points out, at least 10% of the 20% increase in vvage rates asked by CIO is necessary to restore even the pre-vvar rela t:onship betvveen vvages and productivity.—The CIO Nevvs.
Buy 'em and Hold 'em
It doesn't make much sense to buy War Bonds and then rush to the bank to cash them in right away Thafs stupid business. Uncle Sam doesn't vvant you to do that. It is realized, of course, that emergencies eccur, but, in nine eases out of ten, these emergencies can be met vvithout selling your War Bonds—if you try.
Yes. it may mean some sacrifice now and then. For every thin
have agreed to "clean up the lists , djme a working man mes he must deny himsel£ that much of some-
of synonyms for the vvords "Negro" and "Jevv "
AGAIN AT WORK
By RAYMOND IIOFSES, Editor, Reading Labor Advocate
existence There are plenty of "guesses" and "estimates" from official
».d unofficial «,urces We know that big corporations have fabulou,	„, ,y„onyn,5 .«r	thl th(|l he mi ht oth„wi(tc buy. sacrifice in war-time is a patriot*
Mserves. We know that bank deposit. have reached tho drops.cal rtage.	ro" and "Jew	, du for civ|)tani here at home ,ust as „ „ , mUiu dut 70r the
But d on 1 know how many Individuals have been able to save s,me- Roger B«bv>n o fer, »h,. ro,„ri-1 mcn uniform Mla we knQW of nQ lnsUnces wherc clv„,ans
thing. and how much.	bution to «onomlc hou«h ,n . ^ sacrificed to buy War Bonds; perhaps there are sueh cases. but
, . , „	. ' *	,	statement issued by the National	hav« not comc to ,ight
Last fa.l the Department of Labor wshed to make a survejr of	Research Bureau: Un^P»«y. Wc havo ^ told, again and agai„t that War Bond, 0„„ our
,avmg. but Congress refused to prov.de the necc.ssary money. tven	ment i« a s,»ritual and educat.onal, ^ „ tunj, to ghare ,hc Vlc( Most f us afc bu
w,thout sueh a survey some fact, are clear to any one who has common	problem rather than an economic. | Honrts___ alld kee jn them But ca„ we ^	? Thj	Make
sense and contact with the workers	Congress cannot P«'vent unem- |hjj	5,OKan Buy >m-and keep 'em'
One fact is that most vvorkers incomes have increased during thr I ployment. The churches and school _^____
war. Another is that income taxes and high prices have taken a large	committees of each community vvill
part of every dollar that has reached the vvorkers pay envelo»>e -nt determine the unemployment si- BRITISH ACTION IN SYRIA least 30 cents. That means the vvorker has struggled through the vvar tuation."	j	Milil Allf UVBA^IIIfV
vvith a 70-cents dollar and out of that he hasdilligentl.v purchfised Montgomery Ward shareholders |5 A rcKILUUS nYPOCRI5Y
events. Closests to the lives of the | France, have been fired against1, bonds.	have no cause to complain about _n_Ait AM(iri
Talk to any vvorker vvho has a family to support. You vvill find he armv management. In the first	ANShL MUVVKfcK
quarter of this year the mail-order	In The Chicago Sun.
house made profits of $4,767.955 The vvorker vvho has sueceeded in sav ing $1,000 or so is fortunate. afler taxes. compnred vvith Tliousands, for one reason or another, face the future vvithout even S3.430.324 in the first quarter of that slim safeguard	i 1944 —85 cents P01" common share
Since I last wrote this column freedom and justice and peace. there have been some important And already the guns of our ally, events. Closests to the lives of the France, have been fired against vvorking people of America is the , a vveaker member of the family of
fact that the vvar in Europe has nations. Is the greed of en»pire;*nd his wife havc to worry and serape to "make both ends meet." l»een ended and the jobs of mil-! to defeat the ideals for vvhich the
lions of Americans are being men-aced by a partial peace.
Physically and spirituatly l'm feeling better. The treatment I received in the hospital vvas sue-
cessful because it vvas radical: sur-geons don t treat symptoms: they lhtrc was work for an in War?"
common man ansvvcred the call to ar ms?
Our nevv president has asked for a revision of unemployment benefits. Before vve ch«»cr. let us ask oursclves: "Why should there be unemployment in peace vvhen
remove causes. Some day the people of ali nations vvill apply the knife of class solidarity to the sys-tem of clas3 exploitation and remove the roots of poverty, ignor-ance, selfishness and vvar. Then mankind vvill be stronger and hap-picr.
Although vvar stili calls for sacrifice and vvaste on the Eastern front, vvorkers are vvondering hovv
Are vve going to cxact unconditional surrender from foreign enemies only to surrender unconditional^ at home to the pro- PLEDGE THEIR SUPPORT
position that producers can be
busy, prosperous and safe only j TO GOVERNMENT vvhen a fevv vvho ovvn and dom inate can find profit in human cx ploitation?
Probably Mr. Cravvford is right in saying that Congress has failed »K;,inst lo "sufficiently tax vvar incomes," but the vvorker is not among the j Legislative Memo^ The United Ijeneficiaries	States Chamber of Commerce has
Literally, he has been taxed until it hurts. The men vvho have	Jolnt Committ«
grovvn rich out of this vvar don't vvear overalls — Labor.	on Intt*rnal Avenue. novv consid-
: ering revision of corporate taxes.
1 -	■ ----~ '	that the excess-profits tax be eli-
SLOVENE INDUSTRIALISTS	labor questions, and in this minated after December 31, 1945.
Cipeet too vve are prepared to co-»prrate vvith the national government.
Wa*hington. — Delegates of the Wo industrialists have under-
Slovene IndustrialisU' Federation stood our Part in the «reat exer-recently called upon Andrlja Heb- tions for economic reconstruction j ^ proVed
"Sh<>uld the ond of the vvar with Japan not be in sight at that time." says the Chamber s May 21 bul-letin, "Congress could continue ♦his levy by simple resulution, if the need for continuation could
rang, minister of industry in the Jugoslav coalition cabinet vvho, together vvith . Franc Leskovsek, minister of industry of the Slovene government, received the delega-t*on in Belgrade, the Jugoslav home service radio said in a broad-
»n the špirit of the nevv era of de-•elo )ment of economic conditions
11 the country. This being our at-1 JUGOSIAVS GET 85,000 t.tu le, v.e are prepared to subor-! TONS OF SUPPLIES
long their jobs vvill last, and the |TALY'S SHARECROPPERS
high-ranking exploiters of lab<>r,	■ m
their literary propagandists and	STRIKE AT LANDOWNERS their political servants, are busy- I Sharecropping farmers and agri-
ing themselves vvith arguments	cultural laborers in Pisa province,
and plans for the continuation of	Italy, passed a resolution at a re-!ca^ reeorded for IWO by FCC a predatory economy and a class I cent meeting of "VVorkers of the monitors
society that has already produced	Soil," vvhich represent3 more than
depression, fascism and tvvo bloody	two-thirds of the sharecroppers and
vvars in a generation and that can	farm vvorkers of the province.
be extended beyond this vvar only	Here is a part of the resolution: 1 . . _ - L - , 1 „	..	r«%»/ mot
at a further cost of freedom and	The vvar vvas made and supported 1 P^ Slo-!
blood.	by those vvho supported Fascism: Industrialists' Association to	The dHe.ate
_ .	lonri nu/nind plače itself at the disposal of the private enterprise. The delegates
,-w t K	the iodustr.al and land-ovvming ^ govVrnment in ! made scveral suggestions of im-
. 7 weeks events have	eap.talist.. We armer. tuUy, of ^ portaneVon the rehabilitation of
justified doubts and fears in the	, avvare of the predicament of the|ine ^rnnomic reconsirucuon 01 me ► ^	llfeM
The spokesman of Slovene in-
iinate our personal interests to the common aim of restoring the economic life and prosperity of the
v.orking masses." , * > *
During the conversations vvith Minister llcbrang. the broadcast
dustrialists. Dr. Vrhun, managing added, 'the subjeets diacussed vvere director of the Trbovlje mine. ex the K storation OI the industrial
>p1y of ravv n organization
minds of men.
America and her allies have crushed Nazi organized military
FROM UNRRA
Washington.—Allied supplies for Jugoslavia delivered up to May 15 reached 85,000 tons in food. tex-tiles, footvvear and technical material needs for reconstruction, and vvere delivered in 39 Allied ships. BBC revealed in a recent broadcast reeorded for the Office of War Information by FCC monitors
"The Belgrade press paid tribute to the vvork of the Allied Military liaison officers and UNRRA of ficials for- the understanding and good vvill of the British and Americans tovvard Jugoslavia'« needs. the broadcast said.
Prime Miniser Churchill, bocked by President Truman, has seored n victory over Charles de Gaulle. A British division has given a sue-icrtful ultimatum to some 500 Sene-galese.
This is presented in tho American and British press as a victory for International deccncy. In the vvords of one high American official. Gen. De Gaulle vvas aeting no better than Hitler. According to :his version of events, France, after granting full independence to tvvo little Arab countries, then tried to force a proteetorate 011 them Syrians and Lcbancsc vvere vvilling to "diseuss conccssions" vvith the French, but vvhen the French landed a further armed force to support their bargaining povver. the peaceful populations justifiably reacted, even to the point of violcncc. VVhereupon the French soldiers start ad massacring these harmlcss people. Sueh anger might casily have caused the much-feared "Arab uprising" right on the line of Allied communications through the Suez Canal.
So far so good. But, as related above, the story is incomplete Thus, vvhile it is true that France back in 1036, promised freedom to
nation and of the people s need of	CQUntry.
our produce, have sovvn, are sovv-	According to the broadcast, Dr.
ing and vvill continue to sovv every	Vrhun declared: ' We knovv full	iklpCTcpc AT u/adi/
might. And alreadv the poliev mm h of our fielda and vvill vvork	vvell vvhat our industrial prodne	»VJUNVOI tK3 Ml VVKJKK	^BS
makers of our nation are demand- night and day. But. if the ovvners	tion means to the reconstruction of	Add vital statistics: 3,000,000
ing that vve ape the evil vve have of the land vvhich vve vvork do not	he copntry, to the reorganization	boys and girls—one third of the i IT C ANT BE DONE
fought by militarizing our youth repair our houses at once, if they	if its flnanees. and to the most ef-	nation'« population betvveen the
forevermore. Did vve really vvin a do not repurchase for us at ac-	fectlve exchange of goods vvith the	ages of 14 and 17—novv are hold-
vvar or have vve merely demon- ceptable conditions the livestock	other confederate units of the nevv	ing dovvn Jobs of one sort or an-
strated once again Napoleon'« vvhich vvas taken away, vve vvill	democratic Jugoslavia. By the	other, the Department of Labor
theory that "God i« on the «ide of make good our expenses and our	same token, vve are contcious of	report«. Half of the employed
the heaviest artillery." damage« by increaaing our share	the Importance of an equltable si-	youth« are vvorking full time.
American blood vvns shed for of the cropa."—(LPA) 1 tuation of the social, and parti-	Some 250,000 have left school.
He diddle, diddle. the eat and the fiddle. He called the aergeant a goon. The M P.'« laughed to «ee «uch
nobility begins to look like a trick in gang vvarfare.
The central fact of the Middle Eastern pieture is that Great Britain has intervened by superior armed force to prevent an ally from doing prccisly vvhat Britain does every day.
Forget the lamentabje spectacle of downtrixiden India. Consider only independent countries like Syria and Lcbanon. Great Britain maintains similar unavovved pro-teetorates over independent Iraq and independent Egypt. British troops drovc the legal prime minister of Iraq out of his country. British tanks surrounded the palače of the King of Egypt and forced the neutral sovercign to maintain in office a prime minister vvhom the KJng vvished to rid himself of British troops remain in Egypt and Iraq. It turned out that there vvere more British troops in Syria and Lebanon than French. British troop« invaded Allied Greece, s-hot down thousends of people.'
Against sueh a background, British nobility in "saving" the Svrinns and Lebanese appear« as an act of odorous hypocrisy. Until Mr. Churchill is prepard to give up his own proteetorate«, hc had best sparc the proteetorates of other«.
Politically, Churchill'« aetion
Syria and Lebanon and postponed	was a grave error Thc lim<J ia near
the date of granting it vvhen the	when thc firiti«h and the French
vvar came, it should not be forgot-	win need each other«' support. Im-
ten that in 1943 Britain and the	perialisU vvill have to «Uck together
United States suddenly forced the	to uphold their empire«. Briti«h
French to grant that independence	poiicy ln the Mediterranean is
immediately. It i« also true that	preparin* a whole «erle« of revo-
the Syrlan« and Lebane«e vvant	iutiona from which not Br|u|n M
eomplete independence	another big country will be the
In general, it 1« a noble thing	«ole beneficiary. I« thi« vvhat Mr.
tor one citizen to »ave tvvo help-	Churchill vvant«? Yet he muit
less ladie« from extortlon and mur-	knovv that vlctoriou« Britain'« hu-
der. But if the re«euer turns out, on	miliation of convalescent France
a šport —
Court-martial: Tomorrow at ! examinatlon, to be an adept prac- is «omething few Frenchmen will noon.	1 titioner of the same art«, then th« perdon.