Iz deželnega zbora kranjskega. VI. Poročilo liiiaiicnci;;! odseka o |>i-oraoiiini noniialnošolskitga zaklada za leto 1892. lavni deželni zbor! Finanoni odsek predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za 1.1892. s potrebščino 321677 gld., 7. zaklado 29234 gld. in primanjkljejem 292443 gld. X primeri s proračunom 1. 1891. ponniožila se je potrebščina za 11.131 gld. Večina tc pomnožitve prihaja od tod, da jc bilo na novo iistanovljenih ali pa razširjonih ver šol in vsled tega osnovanih 19 novih .služeb, za katere se že letos potrebuje 8300 gld., dasi so za nekatere vstavljeni le delni zneski celoletne plače. Ciin bolj se pa ninože in razširjajo šole in čini daljt' službujejo učitelji, tom bolj rastcjo opravilne in službene doklade, za katere se letos potrcbuje okoli 20(.X) gld. več kakor lani. Jednajriti tisočak pa je prirastel vsled veoiih -troškov za veronči- telje na štirirazrednih šolah in za vožnjo vcroučiteljem po deželi, ki so se morali vsled deželnega zakona z dne 5. sušca 1889. 1., d. z. št. 444, iznova urediti. Sicer pa je omenjati, da troški za šol- stvo vsako leto okroglo za 8— 1(K)(X) gld. naraščajo in da toliko easa ne pridemo do stalnega proračuna, dokler ne bodo določene in dodelane vse šole, katerih v nekaterih krajih še prav zelo pogrešajo. Koliko bode poteni znašala redna potrebščina za ljudske šole, se zdaj pač tudi primeroma tic more določiti; ali če se bode še nekaj <v'asa leto za letom pomno- ževala za okroglih 10(XK) gld., je opravičeno vprašanje, ali bode naši deželi končno niogoče zmagovati te čedalje večje troške. Zato finanrni odsek letos zopetno priporoča deželneinu šolskemu oblastvu, naj se pri svojih sklepih in terjatvah blagoliotno ozira na naše skronine dežolne finance in naj se zlasti ne prenagljuje z razširjevanjem šol na tri- ali štiri- ali celd večrazredne. Jednorazredne šole so za vsakdanjo oraiko priprostega naroda potrebne in naj se občinam ne odrekajo, večrazredne pa naj se delajo le v toliki meri, kolikor dopuščajo denarna sredstva in jih zabtevajo posebne okoliščine. V primeri s predlogi deželnega odbora je od finančnega odseka nasvetovana potrebščina inanjša za 2469 gld. iz razlogov, ki jih omenjamo pri posameznih naslovih. Vender naj pa že takoj povemo, da 900 gld. tega znižanja prihaja od tod, ker šteje deželni odbor le 60, finančni odsek pa 70 začasnih učiteljev, pri kterih se prihranuje po 90 gld. na leto. Po izkazu deželnega šolskega sveta je namreč letos vseh zaeasnih učiteljev 76. Kakor skušnja uči, napravlja jih vsako leto kakih 10 do 15 drugi izpit. Ali ker se ti stalno nameščajo še le v drugom pol- ali celo v zadnjem četrtletji, bode za nje brez ozira na ogrorani interkalar zadostovala celoletna potrebščina, ki za 6 takih služeb v polnem znesku ostane v proraeunu. Potrebščina sestavlja se tako: I. Aktivitetni užitki učiteljov. 1. Plače rednih 268102 gld. Po odštetih prihrankih za 70 začasnih učiteljev po 90 gld. v znesku 6300 gld. ter 3°/o interkalarji 8043 gld., skupaj rednih 14343 gld. ostaja rednih 253759 gld. 2. Dopolnilne doklade k plačam izrednih 1100 gld. 3. Službene doklade rednih 25481 gld. 4. Dopolnilne službene doklade nespremenjeno izrednih 65 gld. 5. Opravilne doklade reduih 13760 gld. 6. Dopolnilne opravilne doklade izrednih 250 gld. 7. Stanarine za ljubljanske ueitelje rednih 2030 gld., skupaj rednih 295030 gld., izrednih 1415 gld., vsota 296445 gld. II. D o t a c i j e, nespremenj eno rednih 4162 gld. III. Nagrado in podpore rednih 16383 gld., izrednih 3250 gld., skupaj 19733 gld. IV. P o k o j n i n e učitoljskih vdov, n e s p r e m e n j e n o rodn ih 638 gld. V. M i 1 o š č i n e n e s p r e, m o n j e n o rednih 269 gld. VI. Različni troški, nespromenjono rednih 530 gld. Vsa potr«bščina rednih317012gld., izrednih4665gld., skupaj 321677 gld. Zaklada. Po predlogu deželnoga odbora znaša priinanjkljej 302812 gld., po nasvotu finančnega odseka pa 292443 gld., torej za 10.369 gld. tnanj. Tega vspeha pa odst:k ni dosegel sanio s tem, da je znižal ])otrebščino, ampak da je povikšal tudi zaklado. Dohodki norinalno-šolskega zaklada so veeinorna sicer tako stalni, da jih ni prav mogoče preminjati; jedni pa so venderle premenjlivi, namreč doneski od zapuščin. Leta 1890. so znašali ti dohodki 13005 gld., za 1. 1891. so bili proračunjeni s 14000 gld., in za letos predlaga deželni odbor le 120(X) gld. po triletnem povprečnem znesku. Ali povprečni zneski so pri tem naslovu malo zanesljivi, ker so ti doneski odvisni zgolj od tega, ali uinrje več ali manj bogatih ljudij. Ker se je lotos nadejati samo od stirih zapuščin 20000 gld., predlaga finančni odsek, da se v proračuu sprojme 20000 gld. Vsled tega se zaklada pornnoži za 8000 gld. in znaša: I. () b 1 i g a c i j s k e o b r e s t i rednih 3847 gld. II. Uoneski rednih 25200 gld. 111. Razliihii dohodki nesprem e n j e n o rednih 87 gld., izrednih KX) gld. skupaj 187 gld. Vsota rednih 29134 gld., izrednih 100 gld., skupaj 29234 gld. Ce skupno zaklado primerjamo s potrebščino 321677 gld. se kaže prinianjkljej 292443 gld. kteri naj se na podlagi § 2., drugi odstavek deželnega zakona z dne 28. grudna 1884. 1. poravna z 10"/o priklado na dokladi za deželni zaklad pod- vržene noposrodnji' davke, ki so po državnein proračunu od finančnega niinisterstva za 1. 1891. predpisani z 1546908 gld.; 100/o šolska priklada toraj znaša 154690 gld., ali ]>o odbitem znesku zarad odpisanih davkov vslcd uim v okroglem znesku KKK) gld., skupaj 153690 gld. Pravega primanjkljeja se toraj kaže 138753 gld. ali okroglo 148800 gld., to je za 1600 gld. več, kakor za 1. 1891. Z ozironi na vse to finančni odsek prcdlaga: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Proračun normalno-šolskoga zaklada za 1. 1892. s potrebščino 321677 gld., z zaklado 29234 gld. in s primanjkljejem 292443 gld. se potrjuje. 2. V pokritje tega piiinanjkljeja se bod« 1. 1892. pobirala 100/o priklada na relo predpisano svoto vseli direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred pri zeinljiškem davku, pri bišni najeinariiri in hišno-razrednem davku, pri pridobiiinskein in dohodninskein davku po vtiej deželi. Nedostatek v znesku 138800 gld., kateri so potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod točko 2. pridobi Najvišjo potrjenje. 4. V rubriki III. ,,Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnemu Solskemu sveiu revirement po dogovoru z deželnim odboroni. 5. Potrebščine liormalnu - šolskega zaklada za 1. 1891., katere bi utegnile vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom nastati, pa bi presegale proračun, so pokriti iz blagajničnih preostankov 1. 1891. V Ljubljani dne 12. sušca 1892. Murnik, Kluii, načelnik. poročevalec.