Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 5 Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK Nina KERPAN Mojca FOŠKI Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 Spremembe v prostoru in z njimi povezani procesi so eno najpo‑ membnejših vprašanj z vidika spremljanja stanja v prostoru, ki se v preteklem obdobju v Sloveniji ni dovolj sistematično spremljalo (Za‑ vodnik Lamovšek, 2002).V tem prispevku želimo poudariti pomem‑ ben vidik spremljanja stanja in sprememb v prostoru glede na na‑ mensko rabo prostora, kot jo določajo prostorskih akti občin. Najprej bomo prikazali razvoj zakonodaje s področja urejanja in načrtovanja prostora z vidika določanja osnovne in podrobne namenske rabe pro‑ stora, nato pa poudarili še vprašanja kartografskega prikaza namen‑ ske rabe prostora ter težave pri izračunu bilanc površin in obravna‑ vanju sprememb posameznih vrst namenske rabe prostora in njene primerjave v različnih časovnih obdobjih. Analiza digitaliziranih pro‑ storskih aktov občin iz obdobij 2003/2004 in 2008–2011 je pokazala številne metodološke in vsebinske težave, ki spremljajo raziskavo. V sklepu opozarjamo na potrebo po sistematičnem spremljanju sta‑ nja v prostoru, ki bo temeljilo na kakovostnih prostorskih podatkih. Ključne besede: namenska raba prostora, urejanje in načrtovanje prostora, zakonodaja, Slovenija, Idrija 1 Uvod Definicija namenske rabe se je v zakonodaji s področja urejanja prostora pojavila šele z Zakonom o urejanju prostora  (2002, v nadaljevanju: ZUreP‑1): »Namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov.« V enaki obliki jo je nato povzel še Zakon o prostorskem načrtovanju  (2007, v nadaljevanju: ZPNačrt). V tem prispevku se bomo osredotočili le na namensko rabo zemljišč (v nadaljevanju: namenska raba prostora), ki je ena temeljnih vsebin za urejanje in načrtovanje prostora. V strateških razvojnih dokumentih pomeni namen‑ ska raba prostora osnovo za razmeščanje dejavnosti v prostoru, medtem ko je v izvedbenih dokumentih osnova za pripravo po‑ drobnih prostorskih aktov in osnova za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Določanje namenske rabe prostora ima tako poleg kratkoročnega tudi dolgoročni vpliv na razvoj v prostoru, saj so posledice vsakokratnih sprememb zakonodaje s področja urejanja prostora v prostoru vidne šele čez leta, včasih celo desetletja. Spremembe v prostoru in z njimi povezani naravni, gospodar‑ ski in družbenorazvojni procesi so najpomembnejša vprašanja z vidika spremljanja stanja v prostoru, ki se v preteklem ob‑ dobju v Sloveniji ni dovolj sistematično spremljalo (Zavodnik Lamovšek, 2002). Dejansko sta bili narejeni le dve poročili: Poročilo o urejanju prostora (1987) ter Ocena stanja in teženj v prostoru RS (Zavodnik Lamovšek, 2002). Poročilo o stanju prostora je poleg predstavitve stanja vsebovalo tudi sklepe in pri‑ poročila za nadaljnje ravnanje, Ocena stanja in teženj v prostoru RS pa je le poudarila najtežavnejša vprašanja slovenskega prosto‑ ra in opozorila na sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih že v letu 2002 ni bilo mogoče pripraviti celovitega poročila o stanju in težnjah na področju urejanja prostora. Danes ugotavljamo, da v preteklem desetletju na tem področju nismo doživeli bi‑ stvenega napredka. V vmesnem obdobju sta bili sicer uvelja‑ vljeni sistemski preureditvi področja urejanja in načrtovanja prostora, ki se nanašata na vsebinske rešitve, terminologijo ter način izdelave in sprejemanja prostorskih aktov. V prispevku je za lažje razumevanje omenjenih sprememb narejen pregled zakonov od leta  1984 do leta  2007, ki jim je treba dodati še zadnje spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju (2009, v nadaljevanju: ZPNačrt‑A), ki se nanašajo le na podaljšanje rokov za pripravo in sprejetje občinskih prostorskih aktov. Na področju spremljanja stanja v prostoru pa se še vedno ni uvelja‑ Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 6 A. ZAVODNIK LAMOVŠEK, N. KERPAN, M. FOŠKI vil sistem kazalnikov, na podlagi katerih bi lahko stanje v pro‑ storu spremljali sistematično in v rednih časovnih intervalih. V tem prispevku zato poudarjamo pomemben vidik spremlja‑ nja stanja in sprememb v prostoru glede na namensko rabo prostora, kot jo določajo prostorskih akti občin. Najprej bomo prikazali razvoj zakonodaje s področja urejanja in načrtovanja prostora z vidika določanja osnovne in podrobne namenske rabe prostora, nato pa poudarili še vprašanja kartografskega prikaza namenske rabe prostora ter težave pri izračunu bilanc površin in obravnavanju sprememb posameznih vrst namenske rabe prostora in njene primerjave v različnih časovnih obdo‑ bjih. Za večjo razumljivost prispevka je treba poudariti, da so za analizo razvoja namenske rabe prostora relevantni le zakoni, ki so se na lokalni ravni udejanjili tudi v praksi. Hitre sistemske spremembe na področju prostorskega načrtovanja med leto‑ ma 2002 in 2007 so povzročile, da se ZUreP‑1 (2002) na lokal‑ ni ravni ni uveljavil. Tako nobena slovenska občina ni sprejela strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju: SPRO) in prostorskega reda občine (v nadaljevanju: PRO). Prav tako pomembno je dejstvo, da je bilo na podlagi ZPNačrt do juni‑ ja 2012 (2012, v nadaljevanju: MzIP) sprejeto le 32 občinskih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPN), kar je le 15 % od vseh slovenskih občin (prvi OPN za občino Bovec je bil sprejet leta 2008). V vseh ostalih občinah, v katerih OPN še ni sprejet, kot veljavni prostorski akti še vedno veljajo prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana posamezne občine. Na podlagi predstavljenih dejstev lahko torej ugotovi‑ mo, da današnje stanje v prostoru še vedno kar najbolj izraža prostorske akte občin, katerih spremembe in dopolnitve so bile sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora. 2 Spreminjanje slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 Na področju urejanja prostora so bili v letu 1984 sprejeti trije zakoni, ki so bili osnova za soodvisno in sočasno planiranje prostora in urbanistično načrtovanje naselij s socialnimi, z ekonomskimi in drugimi sestavinami družbenega razvoja v procesu družbenega planiranja, ki je bil v Sloveniji vzposta‑ vljen in veljaven do leta  1989  (Kocjan  idr., 1986). S tedanjo zakonodajo se je prvič oblikoval sistem prostorskih aktov, ki sta ga na republiški ravni sestavljala dolgoročni in srednjeroč‑ ni plan Socialistične republike Slovenije, na občinski ravni pa dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine. Ti trije zakoni so bili: • Zakon o urejanju prostora (1984, v nadaljevanju: ZUreP), • Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v pro‑ stor (1984, v nadaljevanju: ZUN), • Zakon o stavbnih zemljiščih (1984, v nadaljevanju: ZSZ). ZUreP je določal pogoje za varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena, usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in določanje namenske rabe prostora ter strokovne podlage in evidence. Hkrati je zakon opredeljeval tudi vsebino prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov in urejal razmerja med njimi. ZUN je podal vrsto, namen in vsebino prostorskih izvedbenih aktov, ki so se delili na prostorsko izvedbene načrte (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrt) in prostorsko ureditvene pogoje. Skupaj z ZUreP je ZUN nadomestil Zakon o urbanističnem planiranju iz leta 1964 in do tedaj še veljavne določbe Zako‑ na o regionalnem planiranju iz leta 1967 (Kocjan idr., 1986). Medtem ko je Zakon o urbanističnem načrtovanju urejal ves proces graditve in širitve naselij, se je od sprejetja zakonodaje leta  1984 ta proces začel deliti na planski in izvedbeni del. Planski del je urejal ZUreP, z ZUN pa je bil urejen izvedbeni del procesa (Vuga idr., 1987). Leta 1985 sta bili v Uradnem listu SRS kot dopolnili k ZUreP in ZUN objavljeni še Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (1985, v na‑ daljevanju: Navodilo PIA) ter Navodilo o vsebini in metodolo‑ giji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (1985, v nadaljevanju: Navodilo SP). V navodilih so bili opredeljeni enotni kazalniki in merila prikazov, ne pa tudi sistem tematskih kart in grafični znak za prikazovanje po‑ sameznih vsebin, zato so občine zgradbo prostorskih sestavin planskih aktov za svoje območje oblikovale različno, še posebej kartografske dele in kartografsko dokumentacijo k planu (De‑ kleva idr., 2011). Zakonodaja na področju urejanja in načrtovanja prostora iz leta 1984 je ostala v veljavi vse do osamosvojitve Slovenije, ko je bil sprejet Zakon o planiranju in urejanju prostora v pre‑ hodnem obdobju  (1990, v nadaljevanju: ZPUP). Zakon je podaljšal le veljavnost prostorskih sestavin dolgoročnih in sre‑ dnjeročnih družbenih planov države in občin. Prostorski akti naj bi bili tako veljavni do sprejetja novih zakonskih predpisov o urejanju prostora, vendar se to ni zgodilo še celo desetletje, šele konec leta  2002 je bil namreč sprejet Zakon o urejanju prostora‑1 (2002, v nadaljevanju: ZUreP‑1). ZUreP‑1 je začel veljati v letu 2003. Ker so se takoj po njego‑ vem sprejetju pričele pripravljati nove sistemske spremembe na področju urejanja prostora, se zakon na lokalni ravni ni uvelja‑ vil. ZUrep‑1 je tako ostal vsebinsko le na hipotetični ravni, saj v praksi ni doživel uresničitve urejanja in načrtovanja prostora na ravni občin. Aprila 2007 je namreč že začel veljati Zakon o prostorskem načrtovanju. Med veljavo ZUreP‑1 so bili na državni ravni sprejeti Strategija Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 7Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 prostorskega razvoja Slovenije  (2004, v nadaljevanju: SPRS), Prostorski red Slovenije (2004, v nadaljevanju: PRS) in številni državni lokacijski načrti, čeprav je zakon določal, da morajo občine v treh letih po uveljavitvi SPRS (najpozneje do 20. ju‑ lija  2007) sprejeti strategijo prostorskega razvoja občine in prostorski red občine. Ker do sprejetja občinskih aktov na podlagi ZUreP‑1 v večjem obsegu ni prišlo, so se sprva načr‑ tovale spremembe zakona. V začetni fazi so bile predvidene spremembe omejene le na postopkovne določbe glede priprave občinskih prostorskih aktov, vendar so pozneje privedle do pri‑ prave novega zakona (Dekleva in sod., 2011). Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor so 16.  novembra  2006 med novicami zapisali, da je bilo nov zakon treba sprejeti, »saj se je v praksi pokazalo, da nekatere ureditve, posebej tiste, ki se nanašajo na prostorsko načrtovanje, ne sledijo v celoti sodob‑ nim spoznanjem na tem področju, da so posamezne predpi‑ sane rešitve nejasne in deloma celo neizvedljive ter vsebinsko in organizacijsko vprašljive in da so zato potrebne takojšnje spremembe« (2006, v nadaljevanju: MOP). Pripravljavci zakona so z uveljavitvijo ZPNačrt želeli odpra‑ viti pomanjkljivosti ZUreP‑1, predvsem pa skrajšati postopke priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov  (MOP, 2006). Z uveljavitvijo ZPNačrt je prenehala veljati večina členov dotlej veljavnega ZUreP‑1, razen tistih, ki se nana‑ šajo na prostorske ukrepe, nadzorstvo in kazenske določbe. ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje, določa vrsto, vsebino in medsebojna razmerja prostorskih aktov, ureja opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. ZPNačrt je uvedel nova poimenova‑ nja prostorskih aktov, ki se glede na administrativno območje in pristojnosti delijo na državne, medobčinske oz. regionalne prostorske načrte  (ki jih skupaj pripravi več občin) in občin‑ ske prostorske akte. Občinska prostorska akta po ZPNačrt sta Občinski prostorski načrti (v nadaljevanju: OPN) in Občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljevanju: OPPN). 2.1 Priprava prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki V kartografskem delu prostorskih sestavin planskih aktov ob‑ čin je bilo na kartah prikazano veliko različnih informacij, ki so počasi prehajale iz analogne v digitalno obliko. Po letu 1990 so se sicer prostorski akti še vedno izdelovali v analogni obliki, vendar pa je bilo vse več podatkov na voljo tudi v digitalni obliki. Razvoj računalniške opreme, ustreznih računalniških programov, digitalnega katastrskega načrta in sektorskih po‑ datkov, ki so bili dostopni v digitalni obliki, je spodbudil ob‑ čine, da so se v vse večjem številu odločale za digitalizacijo prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov (Kostrevc, 2003), kar je bilo za nastanek in namen tega prispevka najpomembnejše. Brez prevedbe prostorskih aktov občin, ki so nastali v skladu z zakonodajo s področja urejanja prostora iz leta 1984, njihova primerjava v različnih časovnih obdobjih ne bi bila mogoča. V začetni fazi še ni bilo enotne metodologije in postopka di‑ gitalizacije prostorskih sestavin planskih aktov občin, zato so občine k temu pristopale na različne načine. Za poenotenje po‑ stopka digitalizacije in oblike kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin (v nadaljevanju: PS DPO) in Prostorskih sestavin srednjeročnega plana občin (v nadalje‑ vanju: PS SDPO) je Urad za prostorsko planiranje Republike Slovenije v letu 2003 pripravil Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (v nadaljevanju: Pravilnik). Hkrati z uvedbo enotne metodologije za digitalizacijo prostorskih sestavin plan‑ skih aktov občin je bil storjen tudi prvi korak k enoličnemu določanju vrst osnovne in podrobne namenske rabe prostora, ki ga je nato uveljavil Pravilnik o vsebini, obliki in načinu pri‑ prave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širi‑ tev naselij (2007, v nadaljevanju: Pravilnik OPN). Da bi se čim bolj olajšala uporaba Pravilnika, je Ministrstvo za okolje in prostor v maju  2003 pripravilo in izdalo tudi Stro‑ kovna priporočila za izvajanje Pravilnika o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (2003, v nadaljevanju: Strokovna priporoči‑ la). Izdaja Pravilnika in Strokovnih priporočil je bila smiselna, čeprav je takrat že stopil v veljavo ZUreP‑1, saj se je pričakovalo, da bo za izdelavo in sprejetje nove generacije prostorskih aktov občin potrebno kar nekaj časa. 2.2 Občinski prostorski akti in namenska raba prostora Kot smo ugotovili že v uvodu, se kljub številnim sistemskim in vsebinskim spremembam zakonodaje s področja urejanja pro‑ stora, ki so se dogajale v letih 2002 in 2007, definicija namenske rabe ni spreminjala. Nespremenjena je ostala tudi določba, da se namenska raba prostora določi za vse območje občine, v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in ob upoštevanju področnih predpisov. Za urbana in druga pomembnejša naselja se določi tudi podrob‑ nejša namenska raba prostora. Grafični znaki osnovne in podrobne rabe so bili določeni z barvno in s črkovno oznako. Za vsako območje osnovne na‑ menske rabe je bila določena vodilna barva (večina analognih prostorskih aktov občin je bil narejena v črno‑beli tehniki, pri kateri so se namesto barv uporabljale različne šrafure ali od‑ tenki sivih barv). Vrste podrobnejše namenske rabe prostora Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 8 se med seboj ločijo na podlagi črkovnih označb. Grafični znaki v digitalni obliki se morajo natančno skladati s predpisanimi oznakami, navedenimi v Pravilniku  OPN. Območja namen‑ ske rabe morajo biti v digitalni obliki podana kot vektorski podatkovni sloj z urejeno topologijo (zaključenost poligonov, usmerjenost linij, poligoni se med seboj ne prekrivajo ipd.). Prostorski akti so izdelani z natančnostjo, ki je predpisana za posamezen prostorski akt na občinski ravni. V splošnem so predpisana merila za izdelavo strateških delov prostorskih ak‑ tov 1 : 50.000 oziroma 1 : 5.000 za izvedbene prostorske akte. V tem poglavju je naveden pregled vrst osnovne in podrob‑ ne namenske rabe, ki so bile določene z ZUreP in ZPNačrt. Primerjava vrst namenske rabe med obema obravnavanima zakonoma je pokazala, da ZPNačrt na eni strani teži k večji preglednosti osnovne namenske rabe, saj je ¸ta razvrščena le v pet osnovnih vrst (preglednica 1). Na drugi strani pa so vr‑ ste (območja in površine) podrobne namenske rabe določene bistveno natančneje (preglednica 2), kar je tudi posledica upo‑ rabe računalniške tehnologije, ki zahteva enolično določene atribute k vsaki vrsti podrobne namenske rabe prostora. Hkrati so se z ZPNačrt želela razjasniti tudi vsebinska vprašanja, ki do zdaj niso bila rešena in jih je vsaka občina obravnavala po svoji presoji. Čeprav vsebino namenske rabe prostora vsakokrat določa za‑ kon, ki ureja področje prostorskega načrtovanja, moramo na tem mestu v tej povezavi še enkrat omeniti Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki, na podlagi katerega se je na‑ menska raba prostora prav tako delila na območja osnovne namenske rabe prostora in območja podrobne namenske rabe. Vrste namenske rabe so bile povzete po tedaj veljavnih sektor‑ skih predpisih, razen za poselitvena območja, ki so bila izvorno opredeljena v Pravilniku iz leta 2003 (Konečnik Kunst, 2003). Kot smo že omenili, je bil namen Pravilnika poenotiti me‑ todologijo digitalizacije prostorskih aktov občin. Vendar je pravilnik hkrati poskušal odpraviti tudi velike razlike v opre‑ deljevanju vrst namenske rabe prostora v posameznih občinah. Analiza 26  prostorskih aktov občin, ki so bili izdelani še v skladu z ZUreP iz leta  1984 in imajo izdelan tudi OPN, je namreč pokazala, da se poimenovanja iste vrste namenske rabe prostora razlikujejo, hkrati pa so imele posamezne občine uve‑ dene tudi popolnoma nove vrste namenske rabe prostora, ki jih v drugih prostorskih aktih občin nismo zasledili. Deloma je to sicer posledica posebnosti slovenskega prostora, v večini primerov pa nedorečenosti zakonov in njihovih pravilnikov. S tem je bila močno otežena medsebojna primerljivost pro‑ storskih aktov občin na vsaj dva načina. Prvi način je vidni, saj so si bili prostorski akti občin med seboj zelo različni že po grafični podobi. Drugi način pa je vsebinski in onemogoča primerjavo bilance površin, saj med seboj niso bile primerljive niti vrste namenske rabe prostora. Preglednica 1: Prikaz vrst osnovne namenske rabe prostora glede na zakonodajo s področja urejanja prostora iz let 1984 in 2007 Zakon o urejanju prostora (1984) Zakon o prostorskem načrtovanju (2007) Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine – PS DPO in Prostor‑ ske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine – PS SDPO Strateški in izvedbeni del Občinski prostorski načrt – OPN ureditvena območja vseh naselij v občini in druga ureditvena območja za poselitev, pomembnejša območja za turizem in rekreacijo; območja stavbnih zemljišč; območja pomembnejših kmetijskih zemljišč in gozdov; območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč; območja pomembnejših vodnih virov, območja pomembnejših vodnogospodarskih ureditev; območja vodnih zemljišč; območja za raziskovanje in pridobivanje rudnin, nevarna in ogrožena območja, območja za posebne namene in druge potrebe splošne ljudske obrambe, območja odlagališč nevarnih in zdravju škodljivih snovi. območja drugih zemljišč. Na istem območju je bila lahko opredeljena sočasna raba prostora, če se posamezne namenske rabe glede na medsebojne vplive niso izključevale. Vir: ZUreP in ZPNačrt A. ZAVODNIK LAMOVŠEK, N. KERPAN, M. FOŠKI Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 9 3 Primerjava načinov določanja in prikazovanja namenske rabe prostora glede na predstavljene predpise s področja urejanja prostora Občine so se med letoma 2003 in 2004 lotile digitalizacije ta‑ krat veljavnih prostorskih planov v skladu s Pravilnikom. OPN, ki jih je uveljavil ZPNačrt, pa so izdelani na podlagi Pravilnika OPN. Digitalna oblika enih in drugih daje možnost njihove medsebojne primerjave, vendar zahteva pravilni metodološki pristop. Oba zgoraj omenjena pravilnika se namreč vsebinsko med seboj razlikujeta. Vsebujeta različne vrste namenske rabe prostora, pri čemer so nekatere z ZPNačrt uvedene na novo ali pa so združene oziroma preimenovane. Za primerjavo digi‑ taliziranih prostorskih aktov (istih) občin iz let 2003 in 2004 in sprejetih OPN po letu  2007 je bilo treba vrste namenske rabe prostora medsebojno uskladiti in poenotiti njihovo po‑ imenovanje. V izhodišču smo privzeli vrste namenske rabe prostora po Pra‑ vilniku OPN ter jim prilagodili vrste namenske rabe prostora iz Pravilnika. Razloga za tako odločitev sta: • Pravilnik OPN je še vedno v veljavi in po njem se izde‑ lujejo aktualni OPN; • vrste namenske rabe prostora so v tem pravilniku enolič‑ Preglednica 2: Prikaz vrst podrobne namenske rabe prostora glede na zakonodajo s področja urejanja prostora iz let 1984 in 2007 Zakon o urejanju prostora (1984) Zakon o prostorskem načrtovanju (2007)* urbanistična zasnova krajinska zasnova urbanistični načrt območja, namenjena bivanju območja, namenjena družbenim, oskrb‑ nim in storitvenim dejavnostim območja za proizvodnjo zemljišča, na katerih je bila mogoča nadaljnja poselitev območja stanovanj območja centralnih dejavnosti območja proizvodnih dejavnosti območja za varovanje naravne in kul‑ turne dediščine ter preostalih vrednot okolja posebna območja območja za večje športno‑rekreacijske površine in druge urejene zelene povr‑ šine območja za rekreacijo in druge dodatne rabe območja zelenih površin zemljišča, na katerih je bila mogoča izgradnja infrastrukturnih omrežij, objek‑ tov in naprav območja in omrežja prometne infrastrukture območja za večje infrastrukturne objekte in naprave območja komunikacijske/energetske/okoljske infra‑ strukture območja za potrebe obrambe v naselju površine razpršene poselitve razpršena gradnja druga območja, ki se jim je ohranila primarna raba območja zemljišč za kmetijstvo, gozdar‑ stvo in druge primarne rabe območja najboljših (oziroma drugih) kmetijskih zemljišč območja gozdnih zemljišč območja površinskih voda območja vodne infrastrukture območja mineralnih surovin območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugi‑ mi nesrečami območja za potrebe obrambe zunaj naselji ostala območja Opomba: * ZPNačrt posebnega načrta za urejanje krajine ne predvideva. Vir: ZUreP in ZPNačrt Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 10 no določene po nazivu ter načinu grafičnega in besedil‑ nega prikazovanja. V postopku prilagajanja vrst osnovne in podrobne namenske rabe prostora v enotno obliko, ki omogoča primerjavo prostor‑ skih aktov iz različnih časovnih obdobij, je bilo treba upošte‑ vati različne možnosti prevedb (preglednica 3): • Združevanje rab Posamezne vrste podrobne namenske rabe iz Pravilnika smo združili, saj je v Pravilniku  OPN zanje dana le ena možnost. Iz preglednice 3 lahko razberemo, da smo pri‑ lagodili vrste območja eno‑ in dvostanovanjskih stavb in območja večstanovanjskih stavb. Po Pravilniku OPN se ta območja združijo v enotno vrsto namenske rabe pro‑ stora – stanovanjske površine. • Uvedba nove vrste podrobne namenske rabe V primeru osnovne namenske rabe območja drugih ze‑ mljišč smo opazili, da je v Pravilniku OPN dodana nova vrsta podrobne rabe – ostala območja –, ki je Pravilnik ne določa. V primerjavi s Pravilnikom OPN se v Pravilniku iz leta  2003 območja za potrebe obrambe ne delijo na tista v naselju in tista zunaj njega. • Opustitev rabe Nekatere vrste podrobne namenske rabe prostora so se po Pravilniku delile še na posamezne površine podrobne namenske rabe, z uveljavitvijo Pravilnika OPN pa se ne delijo več na podrobno namensko rabo. Npr.  območja telekomunikacijske infrastrukture deli Pravilnik na ob‑ močja objektov in naprav ter na telekomunikacijske vode. Pravilnik OPN pa delitve območij telekomunikacijske infrastrukture ne opredeljuje. • Preimenovanje rabe Do preimenovanja rabe je prišlo pri vrsti območij okolj‑ ske in komunalne infrastrukture  (2003, v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bila preimenovana v območja okoljske infrastrukture (2007, v nadaljevanju: Pravilnik OPN). Nekatere vrste, kot sta npr.  razpršena gradnja in razpršena poselitev, je bilo treba dodati ne glede na oba obravnavana pravilnika. Po pregledu kartografskega dela izbranih PS SDPO v analogni obliki, ki jih hranimo v arhivu Katedre za prostorsko planiranje, UL FGG, smo namreč ugotovili, da sta se v praksi ti vrsti namenske rabe prostora pred letom 2007 označevali s črkovno oznako R, barvna oznaka pa na planu ni bila podana. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (2007) Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (2003) območja podrobnejše na‑ menske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora območja podrobnejše namen‑ ske rabe prostora I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1. [S] območja stanovanj 1.1. [SS] stanovanjske površine 1.2. [SB] stanovanjske površine za posebne namene 1.3. [SK] površine podeželskega naselja 1.4. [SP] površine počitniških hiš 1.1. [SE] območja eno in dvostano‑ vanjskih stavb 1.2. [SV] območja večstanovanjskih stavb 1.3. [SS] stanovanjska območja za posebne namene 1.5. [SK] stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi 1.4. [SP] območja počitniških hiš 2. [S] območja stanovanj 2. [C] območja centralnih dejavnosti 2.2. [CD] druga območja centralnih dejavnosti podrobnejša raba s pravilnikom ni podana 3. [D] območja javne infra‑ strukture 3. [I] območja proizvodnih dejavnosti 3.1. [IP] površine za industrijo 3.2. [IG] gospodarske cone 3.3. [IK] površine z objekti za kme‑ tijsko proizvodnjo 2.1. [PI] industrijska območja 2.2. [PD] druga proizvodna območja 2. [P] območja proizvodnih dejavnosti 4. [B] posebna območja 4.1. [BT] površine za turizem 4.2. [BD] površine drugih območij 4.3. [BC] športni centri 4.4. [MT] turistična območja z nasta‑ nitvijo 4.3. [MB] posebna območja 3.2. [DS] območja za šport 4. [M] mešana območja Preglednica 3: Primerjava vrst osnovne in podrobne namenske rabe prostora glede na Pravilnik in Pravilnik OPN: vrste osnovne namenske rabe prostora so podrobneje razčlenjene na območja in površine podrobne namenske rabe prostora. Podane so samo črkovne oznake brez barv. A. ZAVODNIK LAMOVŠEK, N. KERPAN, M. FOŠKI Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 11 Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (2007) Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (2003) območja podrobnejše na‑ menske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora območja podrobnejše namen‑ ske rabe prostora I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 5. [Z] območja zelenih po‑ vršin 5.1. [ZS] površine za oddih, rekrea‑ cijo in šport 5.2. [ZP] parki 5.3. [ZV] površine za vrtičkarstvo 5.4. [ZD] druge urejene zelene površine 5.5. [ZK] pokopališča 5.1. [ZS] območja za šport in rekre‑ acijo 5.2. [ZP] parki 5.3. [ZD] druge zelene površine 5.4. [ZK] pokopališča 5. [Z] območja športno rekrea‑ cijskih in zelenih površin 6. [C] območja prometnih površin 6.1. [PC] površine cest 6.2. [PŽ] površine železnic 6.3. [PL] letališča 6.4. [PH] heliporti 6.5. [PR] pristanišča 6.6. [PO] ostale prometne površine 6.1. [DC] območja državnih cest 6.2. [LC] območja lokalnih cest 6.3. [DK] območja kolesarskih poti (DK – državne kolesarske poti, LK – lokalne kolesarske poti) 6.4. [IP] območja prometnih površin izven vozišča 6.5. [–] območja železniških prog 6.6. [IZ] območja železniških postaj 6.7. [IL] območja letališč in vzletišč (IL – letališče, IV – vzletišče) 6.8. [IR] območja pristanišč podrobnejša raba s pravilnikom ni podana 6. [I] območja prometne infra‑ strukture 6. [I] območja prometne infra‑ strukture 7. [T] območja komunikacij‑ ske infrastrukture podrobnejša raba v pravilniku ni podana 7.1. [TO] območja objektov in naprav 7.2. [T] telekomunikacijski vodi 7. [T] območja telekomunika‑ cijske infrastrukture 8. [E] območja energetske infrastrukture podrobnejša raba v pravilniku ni podana 8.1. [EE] območja za oskrbo z električ‑ no energijo 8.2. [DV.kV] daljnovodi (DV – daljnovodi, KV – kablovodi) 8.3. [EP] območja z oskrbo s plinom 8.4. [P] plinovodi 8.5. [EN] območja za preskrbo z nafto in naftnimi derivati 8.6. [N] naftovodi in produktovodi (N – naftovodi, PR – produktovodi) 8.7. [ET] območja za oskrbo s toplo‑ tno energijo 8.8. [ET] toplovodi 8. [E] območja energetske infrastrukture 9. [O] območja okoljske infrastrukture podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana 9.1. [OV] območja za oskrbo z vodo 9.2. [V] vodovodi 9.3. [OC] območja za čiščenje voda 9.4. [K] kanalski vodi 9.5. [OR] območja za ravnanje z od‑ padki 9.6. [OO] območja za odlaganje od‑ padkov 9. [O] območja komunalne in okoljske infrastrukture 9. [O] območja komunalne in okoljske infrastrukture Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 12 Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (2007) Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (2003) območja podrobnejše na‑ menske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora območja podrobnejše namen‑ ske rabe prostora I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 10. [F] območja za potrebe obrambe v naselju podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana 14. [OB] območja za potrebe obrambe 11. [A] površine razpršene poselitve podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana [R] 12. [–] razpršena gradnja, zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana [R] II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 1. [K1] najboljša kmetijska zemljišča 2. [K2] druga kmetijska zemljišča podrobnejša raba v pravilniku ni podana 12.1. območja intenzivne kmetijske proizvodnje 12. [KI] območja kmetijskih zemljišč III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ 1. [G] zemljišča podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana 13. [–] območja gozdov V. OBMOČJA VODA 1. [V] površinske vode 1.1. [VC] celinske vode 1.2. [VM] morje 10.1. [–] vodna zemljišča celinskih voda 10.2. [C] vodna zemljišča morja 10. [–] območja površinskih voda 10. [–] območja površinskih voda 2. [VI] območja vodne infra‑ strukture podrobnejša raba s pravilnikom ni podana 10.3. [VI] območja vodne infrastruk‑ ture 10. [–] območja površinskih voda V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ 1. [L] območja mineralnih surovin 1.1. [LN] površine nadzemnega pridobivalnega prostora 1.2. [LP] površine podzemnega pridobivalnega prostora s površin‑ skim vplivom, ki onemogoča drugo rabo 11.1. [LN] območja nadzemnega pri‑ dobivalnega prostora 11.2. [LP] območja podzemnega pri‑ dobivalnega prostora 11. [L] območja mineralnih surovin 2. [N] območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana 15. [N] območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 3. [F] območja za potrebe obrambe zunaj naselij podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana 14. [OB] območja za potrebe obrambe 4. [OO] ostala območja podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana Vir: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij; Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki A. ZAVODNIK LAMOVŠEK, N. KERPAN, M. FOŠKI Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 13 3.1 Prikaz usklajevanja vrst namenske rabe prostora na primeru Občine Idrija V prejšnjem poglavju smo pokazali metodološko usklajene vrste namenske rabe prostora  (preglednica  3), ki služijo za primerjavo digitaliziranih prostorskih aktov občin, ki so bili izdelani med letoma  2003 in  2004 z OPN, ki se sprejema‑ jo od leta  2008 naprej. Kljub tej osnovi je treba preveriti in uskladiti posamezne vrste namenske rabe prostora za vsako občino posebej. Konkretne primere odstopanj od enega ali Slika  1: Prikaz prometnih površin (na sliki bele površine) v urbani‑ stični zasnovi za Idrija (vir: PS SDPO Idrija) Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 Slika 2: Prikaz prometnih površin (na sliki bele površine) v podrobni namenski rabi prostora urbanističnega načrta za mesto Idrija (vir: OPN Idrija) drugega pravilnika ter težave pri analizi prostorskih aktov ob‑ čin bomo prikazali na primeru Občine Idrija. Za primerjavo smo vzeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega družbenega plana Občine Idrija za obdobje 1986–2000 in Srednjeročnega družbenega plana ob‑ čine Idrija za obdobje  1986  1990  (2003, v nadaljevanju: PS SDPO Idrija) in Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Ob‑ čine Idrija (2011, v nadaljevanju: OPN Idrija). Primerjali smo vrste osnovne namenske rabe prostora za vso občino ter vrste podrobne namenske rabe prostora za naselja Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh, za katera so bile izdelane urba‑ nistične zasnove oziroma urbanistični načrti  (preglednica  4). Največ uskladitev je bilo treba narediti za območja poselitve, še posebej za območja, ki so bila v PS SDPO Idrija označena kot razpršena gradnja (oznaka R). Posebej je bilo treba obravnavati tudi prometne površine. V nasprotju z grafičnim prikazom v OPN Idrija se v PS SDPO Idrija območja prometnih površin ne delijo podrobneje  (na PC, PO itd.). Pri prometnih površinah je treba posebej ome‑ niti, da so v PS SDPO Idrija zajete le prometne površine zunaj naselij, znotraj naselij so prikazane le v okviru urbanistične zasnove z oznako nerodovitno (slika 1 in slika 2). Območja gozdnih zemljišč se v PS SDPO Idrija delijo na štiri podrobne rabe z oznakami: G  (gozd), Gp  (območja rekrea‑ cijskih gozdov lokalnega pomena), Gr  (območja gozdov va‑ rovanja naravne in kulturne dediščine lokalnega pomena) in Gv  (varovalni gozd). Ker pravilnik OPN predvideva le eno oznako za gozdne površine, smo vsa območja gozdnih površin iz SP SDPO Idrija združili v eno vrsto namenske rabe prostora z oznako G – gozd. Območja vodnih zemljišč so v PS SDPO Idrija označena enotno, z oznako VC. Oznaka predstavlja območja celinskih voda in je identična oznaki za celinske vode po OPN Idrija, ki pa vsebuje še rabi VI  (klavže na rekah Idrijca, Belca, Zala in Klavžarica) ter VIk (območje vodne infrastrukture Kamšt). Druga območja v PS SDPO Idrija niso bila definirana, v OPN Idrija pa se pod druga območja v občini uvrščajo samo površine nadzemnega pridobivanja prostora (oznaka LN). Na podlagi tako usklajenih vrst namenske rabe prostora je v nadaljevanju mogoče izdelati številne analize stanja v prostoru, bilance površin in primerjave stanja glede na dve generaciji prostorskih aktov občin. Prva izhaja iz obdobja 2003/2004, v katerem so občine pristopile k digitalizaciji prostorskih aktov, ki so nastali še v skladu z ZUreP. Druga generacija prostorskih aktov občin pa šele nastaja na podlagi ZPNačrt iz leta 2007. Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 14 OPN Idrija, 2011 PS SDPO Idrija, 2003 območja podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora območja podrobnejše namen‑ ske rabe prostora I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ [S] območja stanovanj [SSe] stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte [SSv] stanovanjske površine za večstanovanjske objekte [SB] stanovanjske površine za posebne namene [SK] površine podeželskega na‑ selja [SP] površine počitniških hiš [SE] območja eno in dvostano‑ vanjskih dejavnosti [SV] območja večstanovanjskih dejavnosti ni definirano [NAS] površine podeželskega naselja [W] območja počitniških hiš [S] območja stanovanj [C] območja centralnih dejav‑ nosti [CU] osrednja območja centralnih dejavnosti [CD] druga območja centralnih dejavnosti [DI] območja vzgoje in izobraže‑ vanja [DZ] območja zdravstva [DC] območja verskih dejavnosti [MS] območja urbanih središč [MP] območja storitvenih, proi‑ zvodnih in trgovskih dejavnosti ni definirano [D] območja javne infrastruk‑ ture [M] mešana območja [D] območja javne infrastruk‑ ture [I] območja proizvodnih dejav‑ nosti [IP] površine za industrijo [IG] gospodarske cone [Igs] gospodarske cone, dopolnje‑ ne s stanovanjsko dejavnostjo [IK] površine z objekti za kmetij‑ sko proizvodnjo [PI] industrijska območja [PD] druga proizvodna območja [P] območja proizvodnih de‑ javnosti [B] posebna območja [BT] površine za turizem [BD] površine drugih območij [BC] športni centri ni definirano ni definirano [DS] območja za šport [D] območja javne infrastruk‑ ture [Z] območja zelenih površin [ZS] površine za oddih, rekreacijo in šport [ZP] parki [ZD] druge urejene zelene povr‑ šine [ZK] pokopališča [ZS] območja za šport in rekre‑ acijo ni definirano ni definirano [ZK] pokopališča [Z] območja športno rekreacij‑ skih in zelenih površin [P] območja prometnih površin [PC] površine cest [PO] ostale prometne površine ni definirano [N, nerodovitno] območja pro‑ metne infrastrukture [T] območja komunikacijske infrastrukture podrobnejša raba v pravilniku ni podana ni definirano [E] območja energetske infra‑ strukture podrobnejša raba v pravilniku ni podana ni definirano [O] območja okoljske infrastruk‑ ture podrobnejša raba v pravilniku ni podana ni definirano [A] površine razpršene poselitve podrobnejša raba v pravilniku ni podana podrobnejša raba v pravilniku ni podana [R] Preglednica 4: Prikaz vrst namenske rabe prostora iz PS SDPO Idrija in OPN Idrija A. ZAVODNIK LAMOVŠEK, N. KERPAN, M. FOŠKI Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 15 4 Sklepne ugotovitve Kot smo poudarili v uvodu, je bil namen našega prispevka prikazati strokovna in metodološka vprašanja glede vsebine in načinov določanja namenske rane prostora ob upoštevanju razvoja slovenske zakonodaje s področja urejanja in načrtova‑ nja prostora, zato rezultatov primerjav in bilanc površin v tem prispevku ne bomo prikazovali. Opozoriti želimo predvsem na težave, ki se pojavljajo pri izdelavi primerjalne analize pro‑ storskih aktov občin. Izhodiščna težava, ki smo jo ugotovili pri pregledu digitalnih podatkov prostorskih aktov občin, je njihova topološka neurejenost. Težava se pojavlja pri digita‑ liziranih prostorskih aktih občin in tudi pri OPN. To se ni pričakovalo, saj je v Tehničnih pravilih jasno poudarjeno, da mora biti pred oddajo podatkov v vektorski obliki na mini‑ strstvu, ki je pristojno za prostor, opravljen nadzor topološke pravilnosti poligonov. Naslednja težava so neusklajene meje različnih administrativ‑ nih enot. Zaradi neusklajenosti mej prihaja do razlik v izraču‑ nih površin občin, katastrskih občin in drugih administrativ‑ nih enot v dveh različnih obdobjih, kar povzroča tudi težave pri primerjavi površin namenske rabe prostora. Prav tako smo ugotovili, da se med seboj razlikujejo tudi meje občine iz regi‑ stra prostorskih enot (RPE, iz podatkov GURS) in meje ob‑ činskega prostorskega akta za isti časovni presek. Tudi te so posledica razlik v mejah administrativnih enot. Tretja napaka glede velikosti analiziranih območij pa je vsebinske narave, saj se v nekaterih primerih meje podrobne namenske rabe prostora pri urbanističnih zasnovah oziroma urbanističnih načrtih ne ujemajo z mejo ureditvenega območja naselja oziroma poseli‑ tvenega območja v osnovni namenski rabi prostora. S tem smo prišli do vprašanja, katera od prikazanih meja je v praksi pravno veljavna, kar presega le metodološka vprašanja analitičnega in raziskovalnega dela. Kljub Pravilniku OPN, ki vrste rabe prostora, njihova območja in površine opredeljuje zelo natančno, se v prikazovanju na‑ menske rabe prostora po občinah še vedno pojavljajo številne nedoslednosti. Prometne površine so v prostorskih aktih občin uvrščene ali med nerodovitne površine, območja drugih ze‑ mljišč ali celo med stavbna zemljišča. Ker so poleg tega rešitve v PS SDPO in OPN različne (kljub prevedbi in uskladitvi vrst rabe prostora za izdelavo primerjalne analize), primerjava med rabami prostora brez dodatnih metodoloških pojasnil pravza‑ prav ni mogoča (slika 1 in slika 2). Do podobnih ugotovitev smo prišli pri analizi vodnih površin. Izkazalo se je, da vodne površine v PS SDPO največkrat sploh niso prikazane oz. so podobno kot prometne površine uvrščene pod druge vrste na‑ menske rabe prostora, kot so nerodovitne površine, kmetijske ali gozdne površine. Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007 OPN Idrija, 2011 PS SDPO Idrija, 2003 območja podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora površine podrobnejše namenske rabe prostora območja podrobnejše namen‑ ske rabe prostora II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ [K] območja kmetijskih zemljišč [K1] najboljša kmetijska zemljišča [K2] druga kmetijska zemljišča [K1] najboljša kmetijska zemljišča [K2] druga kmetijska zemljišča [K] območja kmetijskih zemljišč III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ [G] gozdna zemljišča podrobnejša raba v pravilniku ni podana [G] gozd [Gp] rekreacijskih gozdov lokalne‑ ga pomena [Gr] območja gozdov varovanja naravne in kulturne dediščine lokalnega pomena [Gv] varovalni gozd [G] območja gozdov IV. OBMOČJA VODA [V] površinske vode [VC] celinske vode [VI] območja vodne infrastrukture [Vik] vodna infrastruktura Kamšt [VC] vodna zemljišča celinskih voda ni definirano ni definirano [V] območja površinskih voda V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ [L] območja mineralnih surovin [LN] površine nadzemnega prido‑ bivalnega prostora ni definirano Vir: PS SDPO Idrija in OPN Idrija Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 16 Zgornji primeri potrjujejo najpogostejše težave, ki smo jih ugo‑ tovili pri analizi prostorskih aktov občin. Morda lahko vzroke za tako stanje iščemo v izjemni obsežnosti in raznolikosti vse‑ bin ter različni podrobnosti njihove obdelave v OPN, kadar se ta pripravlja kot enovit dokument (Dekleva in sod., 2011). Zaradi tega je verjetno manj učinkovit tudi tehnični in vse‑ binski nadzor ministrstva, ki je pristojno za prostor, nad OPN tako med njihovo pripravo kot pred izdajo sklepa o potrditvi predloga OPN (5. člen ZPNačrt). Posledica vsakokratnih sprememb zakonodaje s področja ure‑ janja prostora je tudi siromašenje kakovosti podatkov, prika‑ zanih v prostorskih aktih občin. Kot primer naj navedemo le prikaz že zazidanih in predvidenih površin za gradnjo, ki je v PS SDPO jasno ponazoril stanje v prostoru ob sprejetju pro‑ storskega akta. Danes poleg pomanjkanja teh podatkov (prika‑ zov) kljub natančno opredeljenemu Pravilniku OPN manjkajo tudi drugi podatki, brez katerih spremljanje stanja v prostoru v daljšem časovnem obdobju ni mogoče. Samo uradne evidence, kot sta kataster stavb in register nepremičnin, teh podatkov ne morejo nadomestiti dovolj kakovostno. V prihodnje si vseka‑ kor želimo stabilnejšo področno zakonodajo, ki bo imela manj sistemskih sprememb, ki z ničimer ne pripomorejo k vsebinski kakovosti urejanja in načrtovanja prostora. Le urejena, stabilna in jasna zakonodaja, ki bo opredelila tudi kritično vrednotenje posledic svojega izvajanja, bo omogočila sistematično spremlja‑ nje stanja v prostoru, ki bo temeljilo na kakovostnih prostor‑ skih podatkih. Doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, u. d. i. a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana E‑pošta: alma.zavodnik@fgg.uni‑lj.si Nina Kerpan, absolventka univerzitetnega študija geodezije Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana E‑pošta: nina.kerpan@gmail.com Viš. pred. mag. Mojca Foški, u. d. i. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana E‑pošta: mojca.foski@fgg.uni‑lj.si Viri in literatura Dekleva, J., Kumer, A., Štravs, L., Prelog, M., Konečnik Kunst, M., Lončar, M., Solomun, J., Fatur, M., Ivanič, L., in Koselj, N. (2011). Urejanje prostora na občinski ravni. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije: 460 str. Ljubljana. Kocjan, S., Vuga T., Kos M., Kolman V., Lipej B., Fatur, J., in Matoz, H. (1986). Predpisi o urejanju prostora s pojasnili. Ljubljana, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije: 127 str. Konečnik Kunst, M. (2003). Digitalizacija prostorskih sesta‑ vin planskih aktov občin. Lex localis. 1, 4: 141‑155. http://www. lex‑localis.info/files/d7386bb9‑c759‑48a3‑883c‑b603e0f96c 4c/632898705439062500_2003_04_11.pdf (Pridobljeno 9. 2. 2012). Kostrevc, P. (2003). Novi pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoroč- nih in srednjeročnih družbenih planov občin. Okolje & prostor: informativ‑ ni bilten. 93, 7. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/ bilteni/bil6_03.pdf (Pridobljeno 9. 2. 2012). MOP (2006) Ministrstvo za okolje in prostor. http://www.mop.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/arti‑ cle/12118/5392/ (Pridobljeno 10. 3. 2012). MzIP (2002). http://arhiv.mm.gov.si (Pridobljeno 16. 7. 2012). Navodilo PIA (1985). Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov. Uradni list SRS. št. 14/1985. Lju‑ bljana. Navodilo SP (1985). Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokov- nih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Uradni list SRS, št. 20/1985. Ljubljana. OPN Idrija (2011). Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija. Uradni list RS, št. 38/2011. Ljubljana. http://www.uradni‑list. si/_pdf/2011/Ur/u2011038.pdf (Pridobljeno 26. 1. 2012). PS SDPO Idrija (2003). Odlok o spremembah in dopolnitvah prostor- skih sestavin Dolgoročnega družbenega plana Občine Idrija za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986–1990. Uradni list RS, št 35/2003. Ljubljana. Pravilnik (2003) Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki. Uradni list RS, št. 20/2003. Ljubljana. http://www.uradni‑list.si/_pdf/2003/Ur/u2003020. pdf (Pridobljeno 26. 1. 2012). Pravilnik OPN (2007). Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave ob- činskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. UL RS št. 99/2007. Ljubljana. http://www.uradni‑list.si/_pdf/2007/Ur/u2007099.pdf (Prido‑ bljeno 6. 2. 2012). Priporočila (2003). Strokovna priporočila za izvajanje Pravilnika o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki. Uradni list RS, št. 20/2003. Ljubljana. PRS (2004). Prostorski red Slovenije. Uradni list RS, št. 122/2004. Ljublja‑ na. SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list RS, št. 76/2004. Ljubljana. Tehnična pravila (2008). Tehnična pravila za pripravo občinskih prostor- skih aktov v digitalni obliki. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. Vuga, T., Šmidovnik, J., Vladimirov, N., Zupančič, P., Poženel, D., Fatur, D., Drinovec, Ž., in Matoz, H. (1987). Predpisi o urejanju naselij s pojasnili. Ljubljana, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije: 186 str. ZPNačrt (2007). Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS št. 33/2007. Ljubljana. http://www.uradni‑list.si/1/objava.jsp?urlid=200733&stevilka=1761 (Pridobljeno 10. 1. 2012). ZPNačrt‑A (2009). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pro- storskem načrtovanju. Uradni list RS št. 108/2009. Ljubljana. http://www. uradni‑list.si/_pdf/2009/Ur/u2009108.pdf (Pridobljeno 28. 2. 2012). ZPUP (1990). Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdo- bju. Uradni list RS, št. 48/1990. Ljubljana. ZSZ (1984). Zakon o stavbnih zemljiščih. Uradni list SRS, št. 18/84. Lju‑ bljana. A. ZAVODNIK LAMOVŠEK, N. KERPAN, M. FOŠKI Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 17 ZUN (1984). Zakon o urejanju naselji in drugih posegov v prostor. Uradni list SRS, št. 18/1984. Ljubljana. ZUreP (1984). Zakon o urejanju prostora. Uradni list SRS, št. 18/1984. Ljubljana. ZUreP‑1 (2002). Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS, št. 110/2002. Ljubljana. http://www.uradni‑list.si/1/content?id=39920 (Pridobljeno 10. 1. 2012). Zavodnik Lamovšek, A. (2002). Ocena stanja in teženj v prostoru Republi- ke Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje. Sprejeto pri Vladi RS, 2002. Poročilo o urejanju prostora (1987), Poročevalec Skupščine SR Slovenije, št. 23/1987, Ljubljana. Spremembe namenske rabe prostora glede na razvoj slovenske prostorske zakonodaje v obdobju 1984–2007