Britodina

za
vedno češenje

presvetega

Besaje$a Telesa

in za

opravo ubožnih cerkev

kanonično vstanovijena

v cerkvi čč. gg.  Uršulinaric

Založila cratovaina.

Cerkveno potrjenje,

prošnjo več pobožnih in bogoljubnili duš, ali
bi se smela bratovšina za vedno češenje presv.
Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkev tudi v
tej škofiji, in zlasti v Ljubljani vstanoviti, sprejme
kapitularni konzistorij z velikim veseljem, in potrdi
po cerkveni šegi to bratovšino, pristavljaje, naj se
ravna po pravilih Dunajske matere bratovšine, ka¬
terih naj nič ne prenareja brez škofijskega privoljenja.
Naj bi jih pa tudi v to bratovšino le kmalu prav
veliko pristopilo, naj bi goreli za čast presv. Rešnjega
Telesa in za lepoto hiše Božje, in tako saj nekoliko
zadostovali za tolike nečasti, katere se Gospodu mno¬
gokrat godijo v tej skrivnosti njegove ljubezni.

Kapitularni konzistorij v Ljubljani

dne 11. sušca 1859.

Anton Kos, s. r.,

kapitularni vikarij.






zapisan v bratovšino



Dan molitve:

*

Ura molitve: 

Namen bratovšine.

1. Namen naše bratovšine je, buditi
in vnemati Božje češenje, katero so verni
kristjani skazovati dolžni Zakramentu
presv. Rešnjega Telesa. Udje bratov¬
šine si tedaj po svoji moči prizadevajo,
da bi spoznanje, ljubezen in češenje
Jezusa Kristusa v presv. Rešujem Telesu
čedalje bolj raslo, in da bi se odvra-
čevala nečast, katera se tolikrat godi
najsvetejši skrivnosti. Zato se družijo v
neprenehanem češenji presv. Rešnjega
Telesa, kakor tudi v tem, da bi pre¬
skrbeli ubožne cerkve z bogoslužbeno
opravo, in tako presv. Zakramentu po¬
vsod napravljali vredno prebivališč.

2. Gospod bo blagoslovil to priza¬
devanje, ki iz ljubezni in gorečnosti do

5

njega izvira. On bo srca svojih zvestih
otrok ginil, ter jili z močjo svoje milosti
k temu delu privabil. Dal jim bo spo¬
znati, da so iz hvaležnosti dolžni, tako
njegovo čast povikševati, in ljubezen z
ljubeznijo vračevati. Vžgal bo v njih
srcih tisti ogenj ljubezni, ki ga je sam
na svet prinesel. Luk. 12, 49.

3. Bratovšina naša se od vseh dru¬
gih pobožnih in dobrodelnih družb raz¬
ločuje, jim ne samo nič napotja ne dela,
ampak še le, ker prav iz studenca vseh
milosti zajema, k njih duhovnemu življe¬
nju veliko pripomore, in se priporoča z
z lahkim pristopom in bogatimi od¬
pustki.

Molitvene ure in pobožne vaje
udov.

1. Vsaki ud moli enkrat na mesec
Jezusa v presv. Rešujem Telesu celo
uro, katero si pri zapisanji sam izvoli.

Dan sc loči v ta namen od 6. ure
zjutraj do 6. ure popoldne, tako, da se

6

ure od šestili zvečer do šestili zjutraj k
ponočni molitvi štejejo. Komur dolžnosti
atami in druge njegove zadeve pripuste,
da si katero teli ponočnih ur zvoli, ta
bo še posebne milosti prejel. Primerniše
je pač, svojo uro podnevi v kakošni
cerkvi moliti, vendar se sme tudi doma
opraviti, in se ravno tako odpustki za-
dobe. Ce je kdo ob svoji uri zaderžan,
naj jo pa odmoli pred ko je mogoče.

2. Udje naj posebno časte najsve¬
tejše Jezusovo srce, katero tako pre¬
čudno med nami prebiva v presv. Reš¬
ujem Telesu, in zlasti naj se pobožno
spominjajo njegovega britkega trpljenja,
čegar vedni spomin je ravno ta Božja
skrivnost.

3. Sv. maša pred izpostavljenim
presv. Rešnjim Telesom se opravlja vsaki
prvi četrtek meseca (ali pa še le drugi
četrtek, ako bi bil prvi kaki zapovedan
praznik) v Ljubljanski uršulinski cerkvi
za vse žive in umrle ude bratovšine, in
sicer v mesecih februvarju, aprilu, juniju,
avgustu, oktobru in decembru ob 5. zjut-

7

raj s slovensko, druge mesece pa ob
8. z nemško pridigo, po kateri moli
mašnik 2 Očenaša in 2 Cešenamariji s
129. psalmom „Iz globočine 11  za bra¬
tovske ude, ki so v preteklem mesecu
umrli.

4. Po hvalevredni navadi pristo¬
pajo bratovski udje z dovoljenjem
svojih spovednikov med bratovsko mašo
k sv. Obhajilu.

5. Bratovski udje naj si priza¬
devajo, da svojemu Božjemu Odreše¬
niku, Gospodu in prihodnjemu Sodniku,
kjerkoli se očitno pokaže v presv. Reš¬
ujem Telesu, kakor pri obhajilih, ob¬
hodih i. t. d., dolžno čast sami skazujejo,
in tako češenje z besedo in z djanjem
tudi pri družili budijo, vnemajo in širijo.

6. Gorečnost bratovskih udov naj
se tudi v tem kaže, da presv. Rešnje
Telo s pobožnim češenjem in z mo¬
litvijo obdajajo pri vsakem očitnem in
slovesnem izpostavljenji, kakor kvatrni
teden, pri štiridesetnih urah (pustne dni),

8

pri Božjih grobih, v osmini praznika
presv. Rešnjega Telesa i. t. d.

Pobiranje darov za ubožne cerkve.

1. Da ima bratovšina stanovitne
dohodke ubožnim cerkvam v podporo,
podeli vsaki ud na leto pol goldinarja.
Ako bi pa še to komu preveč bilo, naj
vsaj 20 krajcarjev na leto daruje.

2. Kdor ure moliti ne prevzame,
pa vendar en goldinar milošnje na leto
dati obljubi, postane deležnik bratovšine;
odpustkov sicer ne vživa, vendar pa se
vdeležuje zasluženja in dobrih del bra¬
tovšine.

3. Pri mesečnih shodih se mili
darovi za ubožne cerkve med bratovsko
mašo pobirajo.

4. Vodja bratovšine in mati vrata¬
rica pri čč. gg.  Uršulinarcah v Ljubljani
tudi vse prejema, kar hoče kdo v sveti
namen bratovšine podariti, kakor platno,
mrežice (špice), svilno blago, porte, sre-

9

bernino, in karkoli se more v cerkvah
rabiti. Vse bo natanko in skrbno prišlo
na dobro mesto.

5. Posebni darovi v denarjih ali
pri zadnjih volitvah zapuščeni denarji se
z lepo zahvalo sprejemajo, z molitvijo po-
vračujejo, in po razločbi darovalcev
obračajo.

Vstanovitev bratovšine.

1. Bratovšina, ki ima sedež v cerkvi
čč. gg. Uršulinaric v Ljubljani, je bila
ll.marcija 1859 cerkveno vstanovljena,
20. oktobra 1860 pa pravilno pridru¬
žena materi bratovšini za vedno češenje
presv. Rešnjega Telesa in za opravo
ubožnih cerkev na Dunaju, in ima vsled
tega ravno take pravice, prednosti in od-
odpustke kakor dunajska mati bra¬
tovšina.

2. Vodja bratovšini je mašnik, ka¬
terega visokočastito škofijstvo izvoli.
On gleda na to, da se namen bratovšine
dosega, in nje postave spolnujejo.

10

3. Ud bratovšine more biti vsaki
katoliški kristijan brez razločka stanu,
da le prevzame mesečno uro moliti, in
letni donesek vbogajme darovati.

4. Udje se v bratovšino zapisujejo
na porti uršulinskega samostana v Ljub¬
ljani, kjer se sprejemajo tudi letni do¬
neski. Oboje preskrbljuje pa tudi vodja
bratovšine.

5. Ker je namen bratovšine, da
njeni udje iz darovane milošine sami iz¬
delujejo bogoslužbene oblačila in para-
mente za ubožne cerke, za to ima vodja
bratovšine na strani odbor ženskih udov,
ki se s tem pečajo.

6. Izdelane cerkvene oprave se
vsako leto očitno v ogled razstavljajo,
in potem delijo farnim ali drugim ku-
ratnim cerkvam Ljubljanske škofije, ka¬
terih predstojniki za to prosijo. Izjemno
se obdarijo tudi ubožne cerkve zunaj
škofije, zlasti v misijonskih krajih.

7. Vsako leto bratovšina naznanuje,
koliko milih darov je prejela, kako in
kam jih obrnila.

11

Kako naj udje svoje ure molijo.

1. Začni in končaj molitveno uro
. z naslednjim, z odpustki sto dni obda¬
rovanim, srčnim zdihljejem:

„Bodi česen in hvaljen vsaki čas
Najsvetejši in Božji Zakrament!“

2. Živo si pred oči postavi, daje naš
Gospod Jezus Kristus v naj svetejšem
Zakramentu resnično pričujoč, — prav
blizo tebe. Združi se s sv. Angeli, kateri
ga obdajajo, in moli njegovo veličastvo,
ki se je tako neizrečeno ponižalo.

Zedini se v duhu z vsemi brati in
sestrami bratovšine, in moli presv. Re¬
šujemo Telesu v čast sledeči 83. psalm:

„Kako ljuba so mi Tvoja prebi-
vališa, Gospod vojskinih trum!

Moja duša hrepeni in koprni po
lopah Gospodovih, moje srce in moje
meso se veseli v živem Bogu.

Vrabec si namreč najde hišo in gr¬
lica svoje gnjezdo, kamor dene svoje
mladiče.

12

Jaz pa naj najdem Tvoje oltarje,
Gospod vojskinih trum, moj kralj in
moj Bog!

Blagor jim, kateri prebivajo v Tvoji
hiši, o Gospod, vekomaj in vekomaj Te
bodo hvalili!

Blagor človeku, kateri ima pomoč
od Tebe, v svojem srcu si napravlja
stopnice, po dolini solz v kraj, ki si
ga je odločil.

Ker postavodajavec daje blagodar,
hodijo od čednosti do čednosti, vidi se
Bog bogov na Sijonu.

Gospod Bog vojskinih trum, usliši
mojo molitev, poslušaj Bog Jakopov!

Ozri se, Bog naš varh, in poglej
na obličje svojega Maziljenega!

Ker bolji je en dan v Tvojih lo¬
pah kakor tisočeri, raji sem najmanjši
v hiši svojega Boga, kakor da bi sta¬
noval v šotorih grešnikov.

Ker usmiljenje in resnico ljubi Bog,
Gospod bo milost in slavo dal.

13

Dobrot ne bo kratil njim, ki žive
nedolžno; Gospod vojskinih trum! bla¬
gor mu, kdor v Te zaupa.“

Čast bodi i. t. d.

3. Za odpušanje grehov in nečasti,
s katerimi se žali Jezus v presv. Rešujem
Telesu, moli 50. psalm:

„Usmili se me, o Bog! po svoji
veliki milosti, in po obilnosti svojega
usmiljenja izbriši mojo hudobijo!

Operi me čedalje bolj moje krivice,
m očisti me moje pregrehe!

Ker svojo hudobijo spoznam, in
moj greh je vedno zoper mene.

Tebi samemu sem grešil, in vpričo
Tebe sem hudo storil, da si opravičen v
svojih besedah, in premagaš, ko si sojen.

Glej namreč, v hudobiji sem spočet,
in v grehih me je spočela moja mati.

Glej, saj resnico ljubiš; neznane
skrivnosti svoje modrosti si mi razodel.

Pokropi me s hisopom, in očišen
bom; operi me, in bolj bom bel kakor sneg.

14

Daj mi veselo in prijetno besedo
slišati, in potrte kosti bodo od veselja
poskakovale.

Obrni svoj obraz od mojih grehov,
in zbriši vse moje hudobije.

Cisto srce vstvari v meni, o Bog!
in ponovi v mojem osrčji pravega duha.

Ne zavrzi me spred svojega obličja,
in svojega svetega Duha mi nikar ne
vzemi.

Daj mi spet veselje svojega zve¬
ličanja, in z gospodovavnim duhom
me potrdi.

Krivične bom učil Tvoja pota, in
hudobni se bodo k Tebi spreobrnili.

Reši me dolgov krvi, o Bog,
Bog mojega zveličanja! in moj jezik bo
z veseljem hvalil Tvojo pravico.

Gospod1 odpri moje ustnice, in moja
usta bodo oznanovala Tvojo hvalo.

Ako bi bil daritev hotel, se ve, da
bi Ti jo bil dal, nad žgavnimi darovi
nimaš dopadajenja.

15

Dar Bogu je prežaljen duh; po¬
trtega in ponižanega srca, o Bog! ne
boš zaničeval.

Stori milost, o Gospod! po svoji
dobri volji Sijonu, da se zidajo zidovi
v Jeruzalemu.

Tedaj boš sprejemal daritev pra¬
vice, darove in žgavne daritve; tedaj
bodo pokladali na Tvoj oltar teleta.“

Čast bodi i. t. d.

4. Premišljuj, kako naš Zveličar v
skrivnosti presv. Rešnjega Telesa ne¬
beškega Očeta moli, kako se mu zahva¬
ljuje za nam dodeljene dobrote, kako se
mu ponuja v zadostovanje za naše pre¬
grehe, kako mu naše potrebe razklada,
ter novih milosti prosi. Združi se ž njim,
in ravno te srčne misli k Bogu pošiljaj.

Ženi si k srcu čednosti, ki se nad
tvojim nebeškim Zveličarjem vtem presv.
Zakramentu svetijo, njegovo zatajevanje,
njegovo ljubezen, njegovo gorečnost za
zveličanje ljudi in za čast njegovega
očeta. Hrepeni tudi ti po teh čednostih,

16

in delaj trdne sklepe, se jih poprijeti,
ter te sklepe po Marijinih priprošnjah
Bogu daruj.

Nekoliko časa tiho in mirno v
mislih postoj, in poslušaj, kaj Jezus k
tvojemu srcu govori.

5. Vadi se v duhovnem obhajilu,
rekoč:

„Moj ljubi Jezus! verujem, da si pri¬
čujoč v presv. Zakramentu. Ljubim Te čez
vse, želim Te v svoje srce sprejeti. Ker Te
pa zdaj v presv. Zakramentu ne morem
prejeti, pa saj duhovno v moje srce
pridi! Objamem Te, zedinim se s Teboj,
kakor da bi bil že v mojem srcu! Nikar
ne pripusti, da se kdaj od Tebe ločim!“

6. Moli za rast ali razširjanje
bratovšine, za vse njene ude in dobrot¬
nike, ter jih priporočuj Materi Božji z
molitvijo sv. Bernarda:

„Spomni se, o premila Devica Ma¬
rija ! da se nikoli ni še slišalo, da bi bil
kdo katerikrat od tebe zapušen, ki se
je k tebi zatekal, tvoji priprošnji se

17

priporočal, in tebe pomoči prosil. S tem
zaupanjem napolnjen, pribežim k tebi, o
devic Devica in Mati Jezusa Kristusa!
K tebi pridem, k tebi hitim, in kakor
grešnik zdihovaje in trepetaje pred teboj
stojim. O ti Kraljica nebes in zemlje,
Mati večne Besede! ne zavrzi moje
prošnje, ampak poslušaj me dobrotljivo,
in usliši me reveža, kateri iz te doline
solz pri tebi pomoči išem. Pomagaj mi
v potrebah zdaj in vselej, posebno o
smrtni uri, o dobrotljiva, o milostljiva,
o sladka Devica Marija! Amen.“

7. Srčno priporočaj Gospodu po¬
trebe njegove cerkve in svoje domovine,
ravno tako tudi spreobrnjenje grešnikov.
Tudi ubozili duš v vicah ne žabi, in
moli zanje, zlasti za ranjke ude in do¬
brotnike bratovšine 129. psalm:

„Tz globočine vpijem k Tebi, o
Gospod!

Gospod! usliši moj glas! Naj po¬
slušajo Tvoja ušesa glas moje prošnje.

Gospod! ako boš na pregrehe
gledal, kdo bo obstal, o Gospod!

18

Toda pri Tebi je sprava, in zavoljo
Tvoje postave čakam Tebe, o Gospod!

Moja duša čaka njegove besede,
moja duša v Gospoda upa.

Od jutranje straže do noči naj
Izrael v Gospoda upa!

Ker pri Gospodu je usmiljenje, in
pri njem obilno odrešenje.

In On bo rešil Izrael vseh njego¬
vih hudobij.

O Gospod! daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti!“

8. Preden svojo molitveno uro
skleneš, prosi Gospoda odpušenja pre-
greškov, ki si jih ravno pri tej mo¬
litvi storil. Zahvaljuj se mu za nje¬
gove dobrote, in obudi srčne želje,
kmalu spet Jezusa obiskati v presv.
Zakramentu.

9. Komur ni dano, samemu pre¬
mišljevati po zgornjem napeljevanji, ta
naj se posluži znanih knjig ,,Sveta ura
moliti Jezusa“, ,,Kruh nebeški 11  ali
,,Vedno češenje presv. Resnjega Te-

19

lesa“, ki se dobivajo v ,,Katoliški bu¬
kvam? 1  v Ljubljani.

10.  Kdor pa ne zna brati, ta naj
moli zraven družili ustmenih molitev v
čast presv. Rešnjega Telesa tudi nasled¬
nji rožni venček presv. Zakramenta:

I.  Jezus, kateri v presv. Rešujem
Telesu naše duše razveseljuje.

II. Jezus, kateri v presv. Rešujem

Telesu naše duše nasituje.

III. Jezus, kateri v presv. Rešujem

Telesu naše duše tolaži.

IV. Jezus, kateri v presv. Rešnjem

Telesu naše duše peklenskega
ognja varuje.

V.  Jezus, kateri v presv. Rešnjem
Telesu naše duše v nebeško kra¬
ljestvo vodi.

Odpustki bratovšine.

(Po zapisniku potrjenem od sv. odbora za odpustke

22. avgusta 18G3.)

Odpustki podeljeni 13. novembra 1849.

1. Popolnoma odpustki, če
po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu v

20

papežev namen moliš: katerikoli dan
tistega meseca, katerega se v bratovšino
zapišeš; v praznik presv. Rešnjega Te¬
lesa, ali kakoršen dan v njegovi osmini;
vsaki prvi četrtek meseca; vsak mesec
en dan, ki si ga sam izvoliš.

2. Popolnoma odpustki ob
smrtni uri tistemu, kateri s pra¬
vim kesanjem sladko ime Jezus saj v
srcu zakliče, ako ga ne bi mogel iz¬
govoriti.

3. Popolnoma odpustki, če
se spoveš in obhajaš, v kakoršni koli
cerkvi presv. Rešuje Telo obišeš, in v
papežev namen moliš, naslednje dni:
v praznik čistega spočetja, rojstva, ozna¬
njenja, očiševanja in vnebovzetja Mariji¬
nega, na vseli Svetnikov in vernih duš
dan, v praznik sv. Jožefa, sv. Petra in
Pavla, sv. Janeza krstnika, in sv.
Janeza aposteljna.

4. Odpustki 7 let in 7 kva-
dragen po obiskanji presv. Rešnjega
Telesa ob vseh družili praznikih Matere
Božje in sv. Aposteljnov.

21

5. Pod številoma 3 in 4 nazna¬
njenih odpustkov se morejo vdeležiti
bolni bratovski udje, ako na¬
mesto presv. Rešuje Telo obiskati,
molijo 5 ,,Očenašev, Cešenamarij in
Čast bodi“ presv. Rešnjem Telesu na
čast, in še 1 ,,Očenaš, Cešenamarijo
in Čast bodi“ v namen svetega Očeta.

6. Odpustki 6 0 dni vsaki dan
za vsako dobro delo.

7. Odpustki rimskih po¬
staj, katere udje bratovšine zadobe,
ako obišejo presv. Rešnje Telo, in mo¬
lijo v namen sv. Očeta, in sicer: na
božični dan, veliki četrtek, velikonočno
nedeljo in na praznik vnebohoda Go¬
spodovega po opravljeni spovedi in sv.
Obhajilu popolnoma odpustki; pepel¬
nično sredo in četrto postno nedeljo
15 let in 15 kvadragen; cvetno ne¬
deljo 25 let in 25 kvadragen; vsaki
dan v štiridesetdnevnem postu 10 let
in 10 kvadragen; veliki petek in ve¬
liko soboto 30 let in 30 kvadragen;

22

vsaki dan v velikonočni osmini 30 let
in 30 kvadragen; predbinkoštno soboto
10 let in 10 kvadragen; binkoštni
praznik in vsaki dan v njegovi osmini
30 let in 30 kvadragen; prvo, drugo
in četrto nedeljo v adventu 10 let in
10 kvadragen; tretjo nedeljo v adventu
15 let in 15 kvadragen; sveti večer
o polnočni in zorni maši 15 let in
15 kvadragen; vse tri dni, ki nasled-
vajo po Božiču, v praznik obrezovanja
Gospodovega in sv. treh kraljev, tudi
prvo, drugo in tretjo predpepelnično
nedeljo 30 let in 30 kvadragen; vse
kvatrne dni 30 let in 30 kvadragen;
sv. Marka dan in prošnje dni križe¬
vega tedna 30 let in 30 kvadragen.

8. Duhovni udje bratovšine so
prošeni, vsako leto eno sv. mašo brati,
neduhovni pa, dve sv. Obhajili daro¬
vati za duše umrlih udov. Z vsako
tako mašo in takim obhajilom so skle¬
njeni popolnoma odpustki, ki
se morejo obrniti dušam v vicah.

23

Odpustki podeljeni 16. junija 1862.

Popolnoma odpustki po
opravljeni spovedi in sv. Obhajilu:
vsaki prvi petek meseca, v dan ko
opravljaš svojo molitveno uro, v praz¬
nik najsv. Srca Jezusovega, v praznik
sv. Julijane (5. aprila), sv. Stanislava
Kostke (13. novembra), sv. Terezije
(15. oktobra) in sv. Frančiška Ksav.
(3. decembra).

Odpustki 7 let in 7 kvadra-
gen za opravljanje mesečne molitvene
ure, in za navzočnost pri bratovski
sv. maši in pridigi.

Odpustki 300 dni za navzoč¬
nost pri večernem sv. blagoslovu v
cerkvi, in za vdeležitev pri odborovih
shodih bratovšine.

Odpustki podeljeni 19. marcija 1863.

Popolnoma odpustki enkrat
v mesecu po opravljeni spovedi in sv.
Obhajilu, če vsak teden 6 ur delaš za
opravo ubožnih cerkev, in to delo z mo¬
litvijo skleneš.

24

Odpustki 300 dni, kadarkoli
pol ure na omenjeni namen delaš.

Opomba. 1. Vsi ti odpustki se
obrnejo lahko vernim dušam v vicah v
korist.

Opomba. 2. Kdor brez vzroka
dva meseca zaporedoma molitveno uro
zanemari, zgubi po pismu papeža Pij a
VII. do matere bratovšine vednega če-
šenja v Rimu pravico do bratovskih
odpustkov, dokler zopet v redu ne oprav-

Natisnil Rudolf Milic v Ljubljani. 1889.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

U)

00000320629