174. številka. Ljubljana, v petek 31 julija 18%. XXIX. leto. 'ahaja vsak dan »veeer, ialuasi nedeljo in praznike, ter volja po poŠti prejoman *a a?Btro-ogeri)k« deR?le *» vs« teto L5 gid., za pol letn H gld. xa četrt letu 1 j»ld , ea jeden tmuoo 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brc* pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četrt leta 3 gld. 80 kr., za joaon ni brt*z poitl|m* n|a na doini Vae leto . . . gld. IS*— j n slika iz delavnkpga življenja „Socijalist", Bpisal Marijan Savič. Naj bi našla ta dva pisatelja poleg g. Aškerca še mnogo pri8t;;š-"V!" — Kaj pereče k temu „ Zvonov" u redu k ? Doslej se ni spoznal, kaj da je leposlovje in čemu da je, ampuk šele druge hprašnjo, da mu dajejo bolj ali manj primerne sve?e. Naj torej tudi to priznanje brezverskih, protinaroduib, požidovljeaih ,sociusovk sp*ejme kot materijo premišljevanja in naj nam blagovoli povedati, knj o tem sodi. In k*j poreče k tej svoji najnovejši drnžbi gosp. Aškerc?" Namen tem „Slove nčeviui" vrsticam je brez dvoma, denuncirati urednika „Ljabljanskega Zvona" in pesnika Aškerca, saj je prvi v državni slažui, drugi pa katoliški duhovnik, mogla bi torej imeti k ikih sitnostij, ker se ju dolži, da pospeSujet \ socijalizem, daljši namen pa je, predstaviti novejne slovensko slovstvo sploh kot socijalističoo. .Slovenec" ni Bvojega snmničenja podprl z dokazi, in sam ve dobro, da je to nemogoče. A ker ga dolgoletna praksa uči, da dosledno denunciranje tudi brez dokazov končuo obrodi zaželeni sad, se je omejil na citat iz slovenskega socialističnega lista. Kdor bere „Ljublj. Zvon* in pozna denunci- rane spise, ta ve, da ni uajo s socijalizmom nič opraviti. V njih se slika življenje, mišljeiro in trpljenje, delavek.h krogov, verno in pristno, iz vsake vrHto odseva resnična simpatija za delavski stan, čigar tužuega položaja ne taji nobeden razsoden človek, kaj več pa no iztaknejo v njih niti „Slo-venčevi" uredniki. Takih spinov, kakršni so denunoraui v „L;ubIj. Zvonu", se nahaja v vsei; evropskih literaturah in njih pisatelji niso morda socijalisti, nego spadajo k buržoaziji ter bi najslovesueje protestovali, ko bi se jih vrglo v isti koš z J;tiiresom, Deblom in drom. Adlerjem. Podobne sp:so so spisali tudi goreči katoliški duhovniki in mi le odobravamo, da se je razširilo slovensko literarno obzorje, d* slovenski pisatelji ne popisujejo več »amo ž'vleriia na kmeth in v malih mestecih, nego da so uvedli v literaturo tudi delavca, kateri je prav tako sin slovenskega narodH, kakor kmet ali meščan. Da je glasilo BOOijftlistične stranke te nepristranski pisane Bpifte pohvalno omenilo, to je povsem naravno, toliko bolj, ker ss je doslej delavec v naši literaturi popolnoma preziral. Kdor pa to pohvalo porablja, da pcd'ika rečenim spisom socija-livtične tendence, dan so v resnici le nepristranske slike iz delavskega življeaja, u\ je podel obiskovalec in denuncijant. Denuncirani pisatelji so resn:čn> in verno ter brez pretiravanja popuali delavske razujere. Nj m je to MSloveneeN z.iini-riJ, tisti „Slovenec", ki je .:e!e pred kratkem jtrioh il teudencijO/.n j pre-t'rano sliko o poloiajn delavskega »ranu, kjer čitamo mej dragim : Zdaj So ti, trpin broztnerni, Žrtva greha, irtvt zlobe, Zvesti drug, prijatelj verni, Krvoses sesa ti sile, Delaven, s sveta izgnance, Dokler so Se krepke, tile. Sreći tnjec, bedi MUUMO Ko pa tvoja mofi ovenc Gledam aol/.e ti ua lici, Kukor zl<> te prot odtene. G leda m Aulje na desnici, £o btojito nad grobovi L'utim tvoje tožbe tihe Bedni delavhki stanovi! Tvojo trpke, žalne vz.dibo. Dtlu vrednost je potrta Prošlost tvoja je minile Vasa tast floveSka strta. Zdajnott profi to je pahnila Polnit žepe miljoiiarjem, In pribodnjont mesto upa Služit v prid so gospodarjem Ti ponuja čašo strupa. Gihlj>' se telo ugnano Dete si okrutne dobe, K m a'u vse bo razdejano. Zakaj včasih ženske jokajo. (Če&ki spisal (1 ustav J aro g; preložil Vinko.) (Konec.) II. Ta hip se z zvito opreznostjo odpro vrata. Malka niti z očmi ne trene; predobro je poznala to Josipovo odpiranje, kadar je, končavSi kako risanje v skupnom delu z bratom Malkinim, pršel gori, kot je nedolžno trdil, da si utrujeno, tehniško dnSo poživi z nekaterimi takti kakerSne koli godbe. Izbirčen ni bil nikakor, ljubka, kapricijozna poezija Schumannova mu je bila isto tako draga, kot od bobnov in činel odmevajoče causerije Marksovih potponrrijev iz neke modne operete. Malka se pomrači. DDober dan — Malka," zašepeta nekdo za njo, ravno ko je začela trio. Na mah pade pokrov čez klavijaturo in Malka spusti roke na kolena. „Zakaj ne igraš? Zaigraj ie malo. Samo ta trio Se, več nočem!" d To mi je zopecno," odkima ona. 8Pa kaj druzega. Morda imaš pri roki polo-neze Chopinove?* Josip se od zadaj nagne čez stol ter jej s poštenimi modrimi očmi gleda v obraz. „To mi je zoperno," odgovori Malka na kratko tor se obrne v stran. „Zakaj?" vpraša Joiip čudeč se. „Ne glej — ne glejte me tako — kaj vam je do tega?* „Malka! Slabo si spala, kaj ne? Z levo nogo si vstala?" „Pustite vaše šale, gospod Staetn^ !• Malka rezko zavrne njfgov posmeh. „Ali si huda?" „Ne! Pustite me! Raj 11 pojdite delat vaš načrt! Skoraj bo večer in —" „0uj — upam, da rammeš pametno besedo —" .Ako mislite, da sem tako neumna, ako me imate za tako kratkoumno, potem varn sploh ni treba več hoditi sem !" Malkiue oči se ljuto zaiskre in ustnice jej zatrepečejo. „Ti me goniš proč ?" bolestno vpraša mladi mož ter si v zadregi vije blede, redke brkice; njegove oči blodijo po krasni, podolgasti glavi Malke, ki zdajci vstane in za nič se ne zmeneč bitro stopi k mizici, naglo poišče šivanje ter sede k oknu. „Malka, ti me goniš ven ?" vpraša Josip drugič in neodločno obstoji sredi sobe. .Ne kričite tako — mama bo Čula, da mi pravite —" zgrozi se deklica. „Di vas tičem? Dobro! Dostikrat vam drugače itak ne porečem !tt razljuti je mladec. BNe išMtp nikakerSnih jalovih izgovorov!" .Zakaj?* _— In recite, da ete ae že naveličali sem hoditi Siti ste me —" „Malka, ne jezi me!" „Siti sto me! Siti ste me! — izgovorov iščete!" trdi gospodična trdokorno ter niti ne pogleda malopridnež*. „Jaz? Malka! Jaz? Ti si prhela —" „Ne, ti si pričel, takoj, ko si vstopil, videla sem, kaj nameravaš !u „Še pogledala me nisi, — pa sem takoj videl — aha, muhe!" „Ne žalite me! Vi me nimate vrč radi — a jaz sem vas tako ljubila!" Glas se jej je tresel. „Malka! Dete! Bodi pametna, saj se ni nič zgodilo," pomiruje Josip popolnoma zmešan. Bil se je njenega joku, vedoč, da je popolnoma brez moči vpriče njenih boIz A Malka ni slišala niti besedice in sklonivši glavo nadaljevala: „ Vi ne vette, kaj ste mi bili, ■ sedfij je vsega konec! Z Dogom! Dođite srečni —« kadar drugod najdete svojo srečo, spomnite se svoje Malke, nesrečno Malke, ki ki vas je nekdaj imela tako zelo rada." V teh verzih se ne popisnje samo delavski položaj, tu se delavci kličejo naravnost na boj za sveto vero in zoper milijonarje in „Sloveneo* je to tendencijoeno in hujskajočo „ pesem" — pravi literarni smrtni greh — z veseljem priobčil. ,Slovenec" si prisvaja pravico, ne samo popisovati položaj delavcev, nego je očitno hnjskati na boj zoper imovite stanove, druge pa, ki ee drznejo, neten-dencijozno in nepristransko, v umetniški obliki slikati življenje in trpljenje delavcev, tiste denuncira poštenjak „Slovenec" kot socijaliste, ter kliče policijo in drž. pravdnika na pomoč, dasi dobro vs, da slovensko meščanstvo odločno odklanja gospodarske nauke socijalizma. Tako postopanje se sodi samo in je zato vsaka daljša beseda odveč, saj pravi star nemški pregovor: „Dcr giosste Schutt im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant". V ljiihljniil, 31. julija. DeželnozborBke volitve na Koroškem, Štajerskem, Šteškem in Gorenjem Avstrijskem bodo že v avgustu, ra Moravskem, Dolenji Avstrijskem, Solncgraškem, Prerlarlskem in v Trstu v Bi ko vin« volilo se bode v novembru. Za Slovane so le pomenljive volitve na Koroškem, Štajerskem, v Slez ji v Trstu in na Moravskem. Premembe nove volitve ne prinr-so zadosti. V Sleziji so dosedaj bili v deželnem zbora trije Čehi in triPoljaki. Ti upajo zopet zmagati. Na kako pridobitev pa šle^ki Slovani nimajo mislit«. Na Moravskem bi Čehi utegnili pridobiti kak mandat, da ne bi katoliška stranska delala zdražbe. Tako je pa tudi malo upanja. Ni večino v Sleziji in na M iravskem Slovani pri teh razmerah še ne morejo računati, če tudi sta ti dve pokrajini po večini prebivalstva slovanski deželi. Protisemitizem, ki se je začel širiti po vs»j Avstri.i, preti nevaren postati moravskemu nemštvu. V tej dež li je odvisna po mnogih mestih uemška večina od ž'dov. Če pa ž dje zapuste Nemce, pa bodo ti propali. Zato se moravski nemški listi grozno jeze, da fe tako razširja protieemitizem. Moravski narodni Nemci pa svoje proti°emitsko prepričanje malo zakrivajo, če tudi ne morejo popolnoma zata,iti svojih čuvet^v. V nekaterih mestih nemški nacijonalci žive v najlepši slogi z Židi, pri občinskih volitvah ee celo n> sramujejo voliti Židov ne meneč se za svoja nač> la, po katerih je Žid mnogo bolj tuj Nemcem nego Slovan. Vs^kako bode pa protisemitizem prej ah ebj moravsko nemštvo ■pravil ob sedanjo veljavo v deželi. Će drugod v d žavi tako bujno cvete, se mu tudi na Moravsko pot ne bede dala teptati, hukor hitro mera-, ski Nemci protisemitje postanejo, pa nj h ne bodo podpirali židje Ogerska Ministrski predsednik fgerski HanITv ni posebno bister mož a rdkar je na krmilu, je pa je spoznal, da je Ogerska v*;e preslaba, da bi mogla zapovedovati vsej ftvropi, kakor si nekateri naadjarski šovinisti domišljajo. Preti dopisniku pariškega „Tempsa" je z vel ko odkritosrčnostjo priznal, da on na gospodarsko loč.tev od Avstrije še nikdar misi 1 ni. Pogodba z Avstrijo as bode na Obup jo je premagal Pritisnila je čelo na potno, mr/!o okno, vzela zmečkani, skoro prozorni robec ter priče'a obupno , neukrotljivo plakati. Prsi so se jej boUstno dvigale in solze so žgale njeno dušo. III. wAli nisi več bul, Josip?1* Likave oči, doslej mokre, ee licemersko upro vanj. Koliko trpkih solz je fo fietll ure k.milo iz teh sivo zelenih očij ! „Ali mi poveš, kaj se je zgodilo? vpraAa Josip z važno milostnim obrazom. „Povem! Toda ne, J, sip! Ti se bodeš smejal — ali ne, Josip?" pristavi zvita zapeljivka; J*sipu Be oči lahno pomrače, a ta hip mu je kačica visela na vratu in njeno razposajeno žalostr.o obličje je bilo j^dva za palec oddaljeno od njegovih uston. Kri mu je šinila v lice in nagnil je ustnice, a Malka Be mu hitro izvije. „Vidiš — in to mi je padlo trikrat!" pristavi, z rahlo jezo gledajoč nesrečnega volka, ki je ležal na svojem oglatem trebuha, ne da bi slutil, da sta na njega umazanem, kvišku obrnenem polju stali nsodepolni besedi: „Gar nicht". Jos;p se je hotel ujeziti, a najedenkrat mu je volk izginil izpred očij in v obraz mu je lisičica vihala svoje svilene ustnice. — vsak način morala obnoviti, če se Ogerska gospodarski loči od Avstrije, bi tema kmalu sledila po litična ločitev. To bi pa bilo na veliko škodo Ogerski, katera bi bila potem le malo ve*ja ori-jentska država, kakor sta Srbija ali pa Bolgarija, v politiki bi bila pa ravno toliko slaba. Zdrnieno z Avatrijo igra Ogerska važno ulogo v Evropi. Da se ta opliv Ogerske ohrani, se mora pogodba obnoviti. To, kar je povedal fUntfv, je pred nekaterimi tedni prineslo hamburško Bismarckovo glasilo, in so zaradi tega b.li po njem pali vsi madjarski listi, ne izvzemši vladnih. Balkanska zveza. Oficijozno glasilo ruske vlade „Nordu piše, da so vse novice o balkanski zvezi bile izmišljene. S tem se le hoča balkanske državice pridobiti za trodržavno zvezo. Nam se pač čudno zdi, da ta list šele sedaj prihaja z demantijem. Če bi na vsem ničesa ne bilo, bili bi ruski c-Bcijozi stvar lahko poprej oporekali. Precej vero-jetno je, da so se ta čas le razmere nekolik) pre-menile. Srbija se je sporazumela z Avstrijo zaradi izvažanja prašičev in iz gospodarskih o/.i rov več ne želi nasprotovati Avstriji. Srbski državniki zaradi tega ne marajo pristopiti zvezi, ker bi bili pod ruskim pokroviteljstvom. Poleg tega js pa v Srbiji jih tudi mnogo, ki jim ni po volji, da bi knez črnogorski imel tak i rekoč prvo besedo na Balkanu, ko si vender prisvaja Srbija ulogo jugoslovanskega Pijemonta. Makedonija. Grški ustaši v Makedoniji že štejejo več sto mož. Prihajajo pa še vedno prostovoljci iz Grške. To ustajo je organi :ovala grška vlada in jo oborožila. Iz Grške se je poslalo jako veliko orožja v Makedonijo. Grški ustaši so razdeljeni v tri čete. Proti vsem tem je Turčija poslala mnogo vojakov iz Soluna. Ko bi Grki ne bili tak) nasprotni Bolgarom, da bi oboji ae združili v boju s Turki, bi v C.r gradu ne imeli dosti upanja, da zaduše ustajo v Makedoniji. Tako pa upa Turčija, da bodo Bolgari sedaj mirnejši, ker se ne bodo morali biti za grške koristi. Sam grški živelj v Mike doniji pa ni tako silen, da bi se mogel dolgo upirati turški sili. Ta ostaja utegne naposled še Grkom mnogo škodovati. Dosedaj so turška oblastva v Makedoniji podpirala grški živelj proti Bolgarom, ker bo Grki vedno bliuili svojo lojalnost in ovajali Bolgare. V bodoče pa morda Turki grškim ovaduhom ne bodo vsega verjeli. Dnevne vesti. V L j obijani, 31. julija. — (Laž ima kratke noge) Sinočni „Slovence" je moral glede sokolske slavnosti v Razdrtem priobčiti naslednji popravek: Ozirom na dopis, priobČen v št. 171 Vašega cenjenega lista, opiaojoč sokolsko slavnost na Razdrtem dne 26. t. m. pod naslovom „Sokolske slavnosti", pozivam Vas v smisla § 19. tisk. zakona, da sprejmete tale popravek: „Ni rea, da me je več gostov prosilo, naj dr. Tavčarja vzamem besedo ter dosledno ravno tako ni res, da bi b 1 jaz odgovoril, da sicer ne odob rojem neslanih in surovih dovtipov Tavčarjevih, vender pa da nimam prava, damu prepove m govoriti*. — V Trstu, dne 29. julija 189G. Dr. Gustav Gre-gorin, starosta „Tržaškeg« Sokola". — (Potresna doklada državnim uradni kom v Ljubljani ) Iz uradniških krogov se nam piše: Uradna „Ls,ibacher Zeitang" je bila pred ne koliko dnevi jako huda na „oin hiesiges sbve.ii-sches Tagblatt", ker s°m trdil v teh novinah, da državni nradniki ljubljanski dobe* svojo že tolikrst obljubljeno potresno doklado še le — jeBeni. Rnkla je, da to ni res, ker je dotični zakon gosposka zbornica sprejela že 26. junija t. I., tako da čaka zdaj samo najvišjega potrdila. Ker mi je pa znano, da se nujni zakoni potrjujejo ua najvišjsm mestu še tisti dan, ko so sprejeti v gosposki zbornici, ta zakon pa celih pet tednov po svojem sprejetju še vedno ni potrjen, zatorej sem prepričan , da osrednja vlada zakona o potresni dokladi ljubljanskim državnim uradnikom ne smatra za nujnega in da se nam ta doklada niti jeseni ne nakaže, ampuk še le na sv. Silvestra dan 1896. popoladue. Tako cincanje, omecanje in obotavljanje pač ni dostojno osrednje vlade, in grof Badeni bi ob svojem prihodu v Ljubljano vse državne uradnike od prvega do zadnjega najbolj oveselil, ko bi prinesel s seboj novico, da je dotični zakon — tandem aliijuando — potrjen. Praznega obetanja smo pa žs tako siti, kakor lanskega potresa. — (Vhod na peron južnega kolodvora) bode ob prihodu ministerskega predsednika grofa Radenija, t. j. v torek zjutraj ob 7 56 ari dovoljen le proti uatopnicam, katere bodeta ta dva dneva izdajala deželno predsedstvo in magistrat. Brez taks vstopnice vstop ne bode dovoljen. — (Posebni vlak ia Leseo v Ig ubijano Obratno ravnateljstvo drž železnic je za sla vime ti na Bleda dovolilo separatni vlak, kateri odide iz Lesec v noči od 3. na 4. avgusta ob 12. nri 53 min. in se ustavi na vseh postajah od Leseo do Ljab-Ijane. S tem vlakom je omogočeno vsem tistim, kateri se hote udeležiti blejske slavnosti dne 3. avgusta, da se de isto noč vrnejo domov in jim ne bo treba na Bleda prenočiti. — (Na obrtnih strokovnih šolah) v Ljub Ijani je minulo leto poučevalo 19 učnib moč j. Na šoli za lesno obrt je bilo koncem leta 64 u posojuje pa na osobni kredit ali zastave po 6 °/0. Denar vloži lahko vsakdo, posojuje se pa Je zadružnikom, ako vplača delež 5 K. — (Efektno tombolo) priredi s privoljenjem pristojnih mmisterstev kmetijska polručnica na (danem vrbu tekom letošnjega leta. — (Pivške podružnice družbe sv Cirila in Metoda) občni zbor bo dne G avgusta ob 5 uri popoludne v prostorih g. Andr. LavrenčiČa v Št. Petru. Odbor uljudno vabi svoje Člane, naj se udeleže občnega zbora in tudi vse druge bližnje rodoljube, kateri naj v obilnem številu pristopijo podružnici. — (S Pivke) i-e nam poroča: Zadnje tri dni imamo lepo vreme, toda proste tri tedne smo imuli sleherni dan nalive. Vs'ed tega vdarili so izvirki Pivke močno na dan, in voda je preplavila vse, deloma pokošene, deloma še nepokošene mlake. Z t lostno je bilo videti revnpga kmetica te dni, kako je z velikim trudom vlačil travo iz vode. Veliko škode napravil si je na mlakah s tem, da je, vozeč raz nje, vsa tla razoral. A pri vsem tem bode še seno kaj malo prida Da je tok Pivki uravnan, koliko škode bi bilo tu odvrnjene. Krompir, glavni pridelek tu, kaže tudi zelo slabo; za'»d je gniti. Revščina h de! — (Utonil.) Dno 2G. julija mej 7. in 8. uro zvečer padel je triletni otrok posestnika Načeta TomaŽina na Ravniku Št. 3 pri Št. Rapertu v kakega pol metra glob-ko jamo za apno, ki je bila napolnjena z dežnico, in je je utonil. Ko ga je sosedova hči Antonija Skarja potegnila iz jame, bil je že mrtev. — (Nezgode.) V g. Valentna Krisperja tovarni za popir v Njivicah pri Radečsh izobešal je m>zar Nace Salomon dne 24 julija žaluzije pri stanovanju tovarniškega posestnika. Ne da bi bil kam padel ali udaril se, začutil jo bolečino v rami iu zdravnik je našel, da si je zlomil roko v ključnici. V isti tovarni padel je dne 25 julija ob polu 6. uri popoludne tovarniški delavec Franc Zupan po stop nicah in se pobil tako, da je nezavesten obležal. Pretresel si je možgani. — < Deželnozborske volitve na Štajerskem ) Ker (t s. svitnik g Jerman ne misli več kandido-vati, žele volilci v nekaterih krajih, naj ee za okraj Sevnica Brežice-Kozje postavi kot kandidat g. Fr. Lenček, veleposestnik na Dane Poslanec mesta Slovenji Gradec in sosednih trgov dr. Sfarkel je naznanil svojim vnlilceni, da več ns kandiduje. Starkel je bil kot skrajni nemški nacijonalec voljen 1 dež. zbor in tam storil vse, kar je bilo mogoče, da Škodi Slovencem. Neposredno pred razpustom dež. zbora je bil zapleten v umazano Feichtingerjevo afero in obsojan za teden dnij v ječo, in to je uzrok, da več ne kandiduje. — (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovenoe na Koroškem) priredi v nedeljo dne 9 avgusta ob 3. uri popoludne javen ahod pri Rapertu L>hu p. d. Leitnerju v Pokrčah. — Shod v Št. llju ob Dravi se je sijajno obnesel. Govorila sta na shodu gg. Podgorc in Kandut. Po slušalcev je bilo okoli 300. * (Redka darežljivost.) V Pančevu je krojač Nikolajevič daroval za ustanovitev srbske gimnazije 120.000 gld. ter obljubil, da na svoje troške sezida gimnazijsko poslopje. Jugoslovanski akademiji v Zagrebu je grofinja Norman volila v svoji v oporoki 10.000 gld. K< (lovnu Prandau Norman je akademiji že darovala vsega skupaj 22 000 gld. * (Zaklad v šlebedrih.) »Edinost« piše: Arabic Ali Den Ali, službujoči kakor kurilec na Llovdovem parniku „lmperatrix", kupil si je bil mej potjo iz Aleksandrije v Trst v Uarjemgradu za 50 nvč. par starih dlebeder. Ker so mu pričala razpadati, pričel jih je včeraj popoludne popravljati Koji manj varčen človek nego je Ali, vrgel bi jih v smeti. Ko ie torej paral in krpal stare šlebedre, padel mu je iz pete mali žakljič v naročje. Arabec je žakljič odvezm I in v prijetno njegovo presenečenje zagledal je 10 lepih zlatih turških lir. Umevno je, da je Ali urno odtrgal peto tudi drugemu Šlebedru in glej, tudi v isti je bil žakljič in v njem 10 zlatih lir. Tako je varčni mož našel v starih šlebedrih denarja, vrednega okolu 240 gld. Bati se je le, da vdovi mornarji poknpijo v Carjemgradu vse stare Šlebedre in coklje. * (Aristokratičen škandal) Znani madjarski aristokrat grvf Karol Forgač je ovadil budimpeštanskomu sodišču več članov sila bogate rodbine Inkey n jih dolži, da so njegovo mater prevarili za več milijonov. Grcf Forgač dokazuje v svoji ovadbi, da je njegova stara mati bila poročena z baronom In-keyem. Nje mož je kmalu po poroki umrl. Nekaj mesecev po njegovi smrti je vdova povila deklico, meter grofa Forgača. Baroni Inkey so v evrho, da prevarijo to deklico za milijone njenega očeta, podkupili duhovnika dotičnega kraja, kjer se je dekle rodilo, da je v krstno matico vpisal hčerko barona Inkeya kot hči drugega moža vdove baronice lnkey, grofa Matyaya, s katerim se je vdova kmalu po poroda poročila. Tako je bilo dekle prevarano za dedščino. Grofinja Mity.iy je na smrtni postelji vse razkrila, a ker je bila hči, ki je zdaj že poštama in siromašna vdova po grofu Forgaču, v veliki stiski, se jb pogodila z lnkeyi, da so jej plačevali 2000 gl. na leto. Pred nekaj leti je mladi grof Forgač hotel stvar spraviti pred sodišče, a se zadovoljil e tem, da so lnkeyi zagotovili njegovi materi letno podporo 4000 gld. Sbdaj je to ovadbo vzl»c temu storil in vsa madjareka aristokracija je sila radovedna, kako se stvar konča. * (Velikanska eksplozija) se je primerila v INčiilui na Ogerskem v mestni hiši. Tam so bili v nekem skladišču shranjene priprave za umetalni ogenj. Te priprave so se na doslej nepojasnien uačiu unele iu nastala je velikanska eksplozija. Vse hiše v ulici so se stresle, šipe v hišah so bile vse strte, mnogo zidov je počilo, mestna hiša pa se je deloma porušila. Po sodbi strokovnjakov je moralo b ti v skladišču vsaj 40 kilogramov smodnika in uitrogli-cerina. A eksploziia je imela še grosnejilh posled'C. 82 oseb je bilo težko ranjenih, izmej teh so štiri obležale poleg skladišča in zgorele, iz mej ostalih ranjencev jih je 34, kateri najbrž ne okrevajo. N ij hujši so ranjeni župan, policijski koncipist in mestni lizik, kateri so se za časa eksplozije mudili blizu skladišča L*hko ranjenih je bilo blizu 200 osab. * (Strašna posledica praznoverstva ) Blizu Csougrada ua Ogerskem so kmetje te dni ponoji napadli neko staro ciganko, katera B6 je bivila b „čaranjem" in „ prerokovanjem" Vlekli so jo v bližnji gozd, živo privezali na pripravljeno in s petrolejem poškropljeno grmado ter to aigali. Ciganka je zgorela, kmetje pa eo si nje pepel razdelili, misleč, da jih obvaruje vseh čarovnij. * (Razžaljeni Kitajec) Po Evropi potujoči kitajski podkralj Li Hung Cank je lulo užaljen iu j>ra?i o Evropcin, naj so Rusi, N mi ali Francozi da so vebki z^robljenci. M ž ima prav. Evropski Zrtrobljenei kličejo do'gokitega sinu nebeške države vedno „Li Hung Čangu, to pa je kitajskega Bsmarka krstno ime, in s krstnim imenom se kličejo navadno samo natakarji, kočijaži in portir ji, ne pa državniki, tudi kitajski ne. Podkralj kitajski ima cfloijelen naslov, kateri slove preložen n kita^ščan« na naš slovenski jezik „nad vse primere vzvišen gruP. Le najodličnejše kitajsko rodovine imajo pravico do tega nas'ova. Kdo bi ne biluždjen, mn prntoja naalov „nad vse primere vzviš ni grof*| ljudje ga pa kličejo, Janez, Andrej ali Li-llung ('mg! * (Potopljena vojna ladja ) Nemška vojna ladja „Hfisu je blizu Southe.ich Promontory|a valed s-lnega viharja zadela ob r.eko skal) In se na mestu potopila Rešilo se je le deset mor mrjev, vai drugi mornarji, častniki in vojaki so se potopili. Darila.: Uredništvu našega lista so poslali: Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gg. uradniki baijke „S'avije" v Ljubljani 1 krono G 0 vin. Živeli rodoljubni darovali i in njih nasledniki! Književnost. — Prvi glasi Bpje ao Mirko Moslavački, Piščeva naklada. UPožgi 1S!>H Tiskom Lavoslava Klema. Str. G8. S to abirko, otMsaajodo 68 pesmij, Ir-kdi in epskih, se )e upeljal v književnost mlad nadarji n p< • mk. od katerega sme hrvatska književnost pričakovati se mnogo lepega. Vipava 31. julija. Pri občinskih vo litvah v Vipavi je narodna stranka vzlic silni agitaciji in surovemu pritisku klerikalne stranke sijaj no zmagala Živeli narodna zavest. Atene 81« julija. V Pitij* stoječa avstrijska vojna ladija „Manja Terezija* je od-plula v Kanejo in to v sled kritičnih razmer, katere so ROpet nastale na Kreti. Carigrad 81. julija. Sultan je imenoval posebno komisijo, katera je odpotovala v Sirijo, da se pogodi z ustaški mi Druži. Sidtan želi, naj se v Aliji za vsako ceno napravi mir, da hi mogel vse svoje sile končen-trovati ua Macedonijo in Kreto. Novi York 31. julija. Pri Atlantiku je brzovlak zadel ob neki posebni vlak. Tri-inšestdeset oseh je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljub ljani. (Dalje) Iz gornjih določil pojmov za domačo industrijo pa shdi, da velik del „pomočnikov izven delavnice", za katere se imajo v obče smatrati one osebe, ki v svojih lastnih stanovanjih za akordno plačo izdelujejo obrtne izdelke za obrtne podjetnike, spada todobno pojmovno v kategorijo domače industrije. Ne more se torej urediti pomočništva zven delavnice, ne da bi se ne podali na polje domače industrije, še več, nameravana ureditev bode, če se bods sploh hotelo pojasniti te razmere, morala še dalje seči in obsegati splošni okoliš domaČega dela. 7j \ demače delo se mora v obče označiti izdelovanje obrtnih izdelkov v lastnem stanovanju izdelovalčevem v nasprotji k delu pomočnika v delavnici podjetnikovi. Pododdelki tega splošnega pojma so: 1. Domači postranski posel, t. j, ono domače delo, ki ni glavni prislužek dotične osebe, temveč katero se izvršuje poleg opravljanja lastnega gospodarstva kot postransko opravilo, bodi si, da si preskrbi izdelo-valeč tvarin za izdelke, katere ima narediti, sam, bodisi, da mu jo nabavi kak podjetnik. Tu je vse jedno, že je domenjena kaka mezda za to delo, ali pa če se plača za izdelke kaka prevzemna cena. Pri tem bo pa premisliti, če se ima opravljanje t dela omejiti ua člane lastne diužine. 2. Domača industrija, t. j. ona produktivna delavnost, ki je v kraju v navadi in se ome)Uje samo na obdelovanje lastne t varim- surovega blaga, oziroma vmesnega produkta (ki si ga je pridobil ali kupil kdo sam). Iz teh tvarin narejeni izdalki se oddajajo trgovcem ali pa naravnost kuusunvjuton B.stvuuo se omejuje ta pridobitna delavnost na udeležbo členov družine in navadnega iiišuega služnbništva. 3 Obrtno domače delo, t. j eno domače delo, ki je glavni prislužek in se vrši na ta način, da d;i podjetnik, (tovarnar ali založnik) ali n)egov pooblaščenec (faktor, poslovodja) za izdelovanje potrebno tvarino, več ali mhuj pripravljeno ah prtkrojonu in katero prevzame domači delavec v ta n imen, da dobavi iz tega predmeta russnHga konzuma ali trenotae potrebe na način predpisan od podjetnika in to proti plač.tu ud kosa. Ta pridobitni način se deli zopet na dva pododdelka: a) v pridobitno delavnost izven delavni-* m h ali domačih pomočnikov, ako -1 ■ K» izvrše osebe same, ki ao je prevztle, b) v pridobitni način kosnih mojstrov, ako OReba, ki previama delo, za njegovo izvršitev vpotrabi ša drugi sodelavce, naj spadajo ti k družini ali ne Ni pa razlojka glede tegu, će kosni mojster prevzame delo samo od jed-uega ali od večih podjetnikov. Kakor hitro se do • ženejo meje pojm.iv o posimezuih Kategorijah d »-ma u i dela, more se preiti na obrtnopravno ureditev posameznih kategorij. Kategorijo 1. domače postransko opravilo, in 2 domača industriji, bodemo m rali kakor dozdhj pustiti izven veljavnostnega rkohša obrtnega re Ia. Kategorija 3. a) in 3 b) p*, katere bt že imi ia obsegati velika skupina takoime-novane tovarniške domačo industrije, se bodeta morali v slučaju potrebe, in sicer v okviru obrtnega redu, posebni ureditvi podvreči. Z ozirom na kategorijo 3. a) pomočnik- izven delavnice, se je stavilo v zač-tkoma uapominaii enke'i, oziroma pismenem poizvedovanji več ozira vrednih konkretnih predlogov, katerh načelo je v obče, da se imajo pomočniki izven-delavnice smatrati za obrtne pomožne delavce v zm'sln Ji 73. o. r. in k-iteii gredo ob jednem na to, da se določno urede obrtnopravns razmere te vrste pomožnih delavcev. Najprvo je kot logično posledico tega, d I priznamo pomočnike izven ddavnica za obrtne p iraožne delavce, zaznamovati, da lastniki trgovskin obrtov kot taki ne smejo dajati dela nibenim pomočnikom iz\en delavnice, potem, da pomočniki lzvendelavmce, ne smej) is-delovati obrtnih del za več podjetn kov in ne sami ni.u" i deli zopet pi možnim delavcem, ker bi jih morah v teh slučajih imeti za samostojne obrtnike in bi morah naznaniti svoj obrt Pomočniki izven-delavnice, ki se smatrajo v zmialu § 73 o. r za pouiožue delavce, bi si morali po na; om naudi predlogih preskrbeti posebne delavske legitimacije, katere naj bi iidiijala t bitna oblastva in naj bi se vsako l*-to obnovi«. Te delavske legitimacije naj bi se po pii teku j-dnoletne prehodne dobe dajale moškim pomožnm delavcem le do utke določene starostne moje, i.". v v - lii-i take osebe, ki bo telesno p diabljene in radi tega ne morejo delati v detavneah. Ti starostna meja naj bi se po predlogu sp. avstr. trgovske in obrtniške zbornice določi'a na podlagi poizvedb in mnenj udeleženih korporacij eveutuelno različno za posamezue obrtue skupine, toda ne pod 29, leto. Trgoviuski minister je sporazumno z ministrom za notranje Rtvari po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic kakor tudi zadrug dotičnih skupin, upravičim to starostno mejo tekom daljše dobe po stopnjah podaljšati d j najvišje meje, ki se ima določati. Pomočuike izven delavnice, kot pomožne delavce v smislu § 73. o. r. je, v kolikor pod)etja, za katera delajo, niso tovarniška, oziroma posestnik tovarniškega podjetja uporablja pravice pristoječe mu po § 108. o. r, smatrati za člene zadruge njihnega okoliša. 7.i pomočnike izvendelavnice imajo veljati določbe Vi. poglavja obrtnega reda, v kolikor se morejo uporabiti za te vrste pomožnih delavcev, in veljati imajo za nje tudi določbe zakona o zavarovanju proti boleznim. Kar se konečno tiče kategorije 3. b), za katere se predlaga ime „kosui m< jatci*, je te smatrati za lastuike obrtov, ki so kot taki podvrženi določilom obrtnega reda. Ker pa pogojev za izobrazbo obrtnega naraščaja navadno ne izpolnjujejo, naj ne bodo upravičeni imeti vajencev, ali pa vsHJ le izjeaaoma na podlagi posebnega pooblaščen j a. d'alj.- i>rili j S Najčistejši in najboljši malinčev sirup v steklenicah po 1 kg CO kr. RapoSilJa se tudi v pletenicah po 8, 10, 20 in 40 kg., kg po 48 kr. LekHrnn IMccoli, jiii^rlju** (2H48—23) LJubljana, Dunajska oeita. TuJcT Dne 80. julija 189G. l»rl hIoiiii : Blayer, Pongruz, Kisler, Prossina^K. Jamnitz K Pun:»ji. — Rcichcl, Mullcy iz Olovo.a. — Fischcr iz BndimpeSta. — Herman iz Prage. — Pohl iz Brna, — Lehman iz KlobftBnioe. — Herman nd Sv. Gola. — Devctak iz Koborida, — Kohn, Krabei iz Gradca. — Maas, Fabrit, Struppi, OHorrae iz Trhta. — Krebs, Teme« iz lJjfalyjn. — Pohl, Kalla iz Budimpešte. — Plaž, Grancti iz ReUe. — Monter iS Sir^ena. — Jenlir iz Scr&teVO. — Kusrhlan iz Ptilj;i. l*ri viittw-n : Branner, Persohak, Baar, Outtmnn, Bcbopf '/ Dunaja. Jankovich, Bolttogev iz Gradca, W*4« nor i/. 7.au;rel>a. — Meniti i/. Maribora. — Zicche iz Lipsijo. - Pozenel iz Ilirske Bistrice. — Monzl iz Maribora. Eberle, Travlaan, Lavrič iz Trsta. — Kralj iz Tujince. — Avsec iz Trebnjega, — Kii'ikel iz Itadatica. — Ekel iz Postoj ine. — Tronx iz Reke. 1'rl I.lojdnt ti ga polja. 1'rl lii/tiim — P« tsehnin iz Celovca. I*rl liit(ititk.avne stečke iz 1. lwr»4 po 100 gld.. Dunava r« . . . . n . . . 14 - 60 75 no 10 80 45 25 70 7<» 78 r>i 40 «4 Učenec v starosti 14 let. vzprejmo ae takoj v mojo trgovino za Bpecerije in železnino. (27.i5-i) Franc Gustin v Metliki. Jutri v soboto dne I. avgusta t Hafnerjevi parni Začetek ob 7. uri zvečer, - Vstopnina 20 kr, Samo ob ugodnem vremenu. Z * eleapoltovanjem Jožef |Lelc (2741) reetavrater. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktorja Otona nI, Trnk6c/y-ja s c hi na in železom. (Malagfl VJ> gr-, Chort (hin. 1 trr., Tinti. H»lat. friii 21 gr) Bkniend žo 80 let pri krvi revnih, ulit. Itolulli, l»l<*«ll||, m o.l 11 ti oilntscriiili in <'<•■oU.li, kot lahko prebavljiv chinu-žclezo-preparat. hq f i'lovanje viako- rNtiilti |>n' ee in strelce po najnovejših sistemih jiod popol-g nim jamstvom. Tudi |»r«'d«*lu|f stare samokresnice, J vzjn-ejema vsakovrstna popri*« i I** in jih točno in f, dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr proskufievalnici • in od mene preskuseno. — Ilu«trjvanl ceniki zastonj. fe« &jt^£,eceaaee«eeite3eue '..mmm*. t C. Ir. glafno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda •velja.-vxs.eg-a. ©d. 3L. j-a.xs.lja. 1896. N»»ii.jino omenjeni prihajali)! in o>!li«jalni ćaal oinaitol io ^ •reduJeevropNkein čhhu. 11705-174\ Otlho«! !■ rfabljiatie fjnž. kol). Ob 13. uri 6 min. po noči utobni Tlak t Trli i A, 1'iintiibal, Beljak Coloveo, Kr»n*enafflito, Cjnbno, ćec Solithal t Atmaee, liclil. Oranmlon H.il n. i;.k, Celureo, Fran-■finafoate, I.Jul.ii", Dunaj Rclatlial t Sh^.iji-^.1, Stovr, I,m.-. DudaJsTlc« )'l/iin, Marijine varr, Iloh, Prana O T« »ara, Karlov* »aro, Prago, I.ipiko to« Amat*tten na Dunaj. — Ob 13. uri r>ft min popoludbt inaaan! »Ink » K... ovii«, N..»i maato. — (Mi 11. uri nu min. dopofttdus oaobnl »lak ▼ TrbU. 1'ontabei, Heljak, Oelovec, Prarjaantfaata, I4»btm, Seliihal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludn« osobni vlak v Trbli, l>'l}fiU, Oli>von l.juhno, tnt Hela. tlial v Solnoffrail, l.entl-Onitnin, /.n!l ua jt>ceru, Inomoit, Dragana, (Jurlh iipnovo, l'arla, Steyr, Dino, OoiUsđan, laiM, liuileji)»it's, 1'lrouj, Marijina vare, Heb, Fr»nuo»e vara, Karlove VaN, 1'rugo, I.ipako, Dunaj vla Am-»tptt'*n — Ob S. uri 30 min. avečer ineaMjil vlak r Kočevja, Novo maato. — Ob 7. uri 44 min. avećer oiobnl vlak v I.eicp-H|pil. — Vrbu taga ob 5< uri Al) mili. popolutlne viako nedcOJu iu praznik v ljeace-llia|nbl|iano jul. kol.). Ob 6. uri (13 min. zjutraj oiobni vlak a Dunaja via Amatettan, Bolnngrada, Dreiienca, luonioata, /ella na jezeru, Lciul-Oaitolna, I.lnca, Stajra, Omundeua, Iaohla, Auaaeea, I.juliiia, Celovca, Kaljaka, Frauaeii«. feate, Trbiža. — Ob 8. uri zjutraj oaobnl vlak ia I.eai-IUeda. — Oh B. url 10 min ijutraj maiani vlak ia Kočevja, Novega meata. — Ob 11. uri 3& min. dopolnilne oiobni vlak a Dunaja via Amatattau, I.lpaknga, h .. Franoovlb varov, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, 1'lziija, ItuiUjn-vic, jjoliingruda, liinoa, 8teyru, 1'ariza, Oaneve, (.uriha, llrnirenca, Im>. moata, /.■■! Ia na jezeru, I.end-Oaatalna, Ljubna, Celovca, 1'ontabta, Trt — Ob 3. uri .13 min. popoltidua metani vlak ia KuAavja, Novega meata. — Ob 4. uri CA min. popoludne oiobni vlak a Dunaja, l.juhtia, Šelzlhala llnljaka, (Ploven, Franaenefeata, 1'ontabla, Trblia — Ob B. url .V, miui ■večur maaiiin vlak ia Kočevja, Novega mrata — Ob P. url 4 min. *>. oiobni vlak a Dunaja preko Amitettena, ia I.ipaija, 1'rnrie, Francovih varor, Karlovih varov, lleba, Marijinih varov, 1'lznj«, lludi-jevic, Solnograila, D. lubna, lteljaka, CoIotck, 1'ontabla, Trhli«. — Vrhu tega ob 10. uri 2% miti, zvečer vzako nedeljo in praznik i* Drzno-llleda. Odliud Ia I.Jittd.iiiK- (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 33 min. zjutraj, oh 3 mi B miu. ]>opoluilne, ob A. url lil) min. zvečer, ob 10. uri 9C> min. zvečer, i ualednji vlak le ob nedeljah iu praanlkih.) I*rili«id v Ij|ubl|ano drž. kol.) iz Kamnika. Ob B. uri .'.('> min. zjutraj, ob '1. uri m miu. dopolnilna, ob 8. uri 90 min. zvei:cr, ob 9. uri A5 min. zvečor. (1'oilrdnji vlak h. oh iiaduljati In praauiklh.) Pri svojem odhodu odtod vsem prijateljem in znancem prisrčen „Z Dogom!" V Ljubljani, dne' 31. julija 1896. (27hc) Karol Beyschlag\ ^jjjjp^ Agent KTatrol ^oltnigr nima in ni nikdar imel pravice za mene ali za moja zastopstva vzprejemati denarjev in Be plačila v tem oziru nikakor ne pripo z na vaj o. F ran c Stampfel (8737—1) v Ljubljani, Tonhalle. 15 kadij za strojarje, 2 kasti za žito, 1 kotel za svinjsko kuho in železna peč za sobo (878*) se proda na Vrhniki št. 32. (2) V» č se poiz\e pri g Ivanu Gregurka, ondi. Zaloga paromlinske delniške družbe „Union" iz Oseka v Ljubljani Dunajska cesta št. II, na dvorišču ..pri Figovcu" priporoma »vnje ^ izborne pšenične moke T* in lioar; it.O# po u; 1 «1. kilo M« I !•» 'IO , kilo 99 ^9 99 'bI^1 i «a •• H aa — *M€^ a, a 99 1 . • a, •/ a ^ • « ^ • a i a a -* t ^' / j • a a. a ^aay aa a;a • ■ ^ aa aa — • ^jj ,, a, a a a -"II a a, (8788—1) in *e vsaka mnoilna od 5 kilo naprej pošilja atroikov proata na dom. Zaradi vcfjo udobnosti »ino uvedli tudi Izvirne vreče po 25 kilo. Paromlinska delniška družba „Union44 v Oseku. J*L -r tu^t^aEVO B Razglas. V dodatek k rasglatn z dne 17. julija 189G, prijavljenemu zadnjic v f-tvv. 1G9 „Slovensitf ga Narodn" glede prodaji v kon^urzno maso J<»Mi|»ia H«'\or-|a l#. JSi. j4>^-n«'ia spadajoeega Hpecf rijokega j * i iniinufiikturne^ii blaga a ptodajalniiko opravo vred ponudbenim potoni [>r javlja m, «lu nc <1 (14111 4il»l'4»la B« IJlIOŠliOV |» oIIII <■«'!» l»«Mlial|s:t dnć 15. avgusta 1836. V KoHtanjevici, dne 29. julija 18!)lj. Aleksander Hudovernik, v. kr. notar, (9748) upravnik mase. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljičć). M m >■■ > pn-skušii.ii »NVPiPialuo m oUrciMriulni) »r«- t • i> u ■ m | >•. xill)n m i> r< t |......| u tli itd. * t iti* slft.lt'nit'i t .//cl. i* » .'. i■. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. IV.' kn'..'ii pri vsoh do m u»'di in koristnih živalih, kakor pri Koiijil«. kov«'iIIIi, 4ttci»iia i»i- i. hi itd, ('o n*xBcJe i«--«u ot Nini»4» |.r. i.i»\i|n|o, i7.vr.4tno vtirovalno Bi-eddtvo |*r«.tl i.iuuim Imli/ului On« »tštiikm (fj kr. (1224~87> |MBt~ IPrencioTreirLO. "^Ha — Mnogobrojna pismena priznanja. H»" % IMtUl l U.lll.l. i.liiuill /itio-'t pri i.<« \atak 4IM11 po piiAtl. t i 0"b6iatljlTr»3, ln nežna ko ža žensk in otrok II. (1h:w-5) potrobnjo 7.a negovanje absolutno f.isto, mobko in mani no milo. V prvi vrsti jc za to pripravno že mnoj»o let Hku&cno in tdaroicnoinirann ^Doering-ovo milo s sovo. 5 Kaj boljšega ne ne moro priporočati. Nuj bo prepriča VBak po bkusuji. Iliinlni;.imi milo m m* v u ae duhiva povuod po HO kraje. V LJubljani prodajata aa debelo: Anton Krisper in Va«o Petrifcić. Ooneralno zastopstvo: A. Motsob & Co , Dunaj, I, Lugeok 3. 1 Ildajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".