nomai Cena Zi O.SO V £ j ubi t ani 8. oUtobra 1941-XIX Ceto 54 • Štev. 4È mm k rfttl BelokranjsUj dekleta, k lì veča po avo lepi narod noSI, se o. pravljajo ranem ju trd k službi božji CUDOOTOSTI VODE Voda je za lira bilja nepogrešljiva. Vsa živa bilja jo rabijo za »voj obstanek, vendar na toliko iu toliko raxhèoib načinov. Kakor je znano, je voda p postavljena iz dveh prvin: fa vodika in kisika. 2.iva bitja se namreč branijo s snovmi. ki med drugim vsebujejo tudi ogljik, vodik in kisik. Ko živa bitja saužitc «nov porabijo, spremenijo ostalo v vodo in ogljikov dvokis ter vse to nato izločijo. Tako se «godi. da živa telesa pomnožujejo količino vode ki se nahaja v svetu, pomnožujejo ga iz vodika in kisika, ki se nahajata v raanib spojinah. Toda treba je pomniti, da je voda v neprcsta nem krogotoku. Komaj jo faloči živo telo, že mora spet nazaj, da z njeno pomočjo rastline, živali in človek gradijo svoje telo. Vzamemo za primer jabolko. Tudi jabolko je neko živo bitje, ki hiva kakor mi ter pije in se hrani kakor mi. Vodo. ki jo vsebuje jabolko, si je jabolko deloma samo naredilo iz vodika in kisika, deloma pa mu je to vodo dobavila jablana po svo-jib sokovnih ceveh. K ai or jabolko, tako so tudi drugi sadeži napoìnjeoi z vod» Jabolko ima v Bebi običajno 82 odstotkov vode. Od sto delov v jabolku je torej 82 delov čiste vode. Kar je ostalega, to je 18 od-rtotkov. je v resnici pravo jabolko. Jagode, vsi jih poznate, se pri teoi Še bolj odlikujejo. Vsebujejo namreč v sebi 90 odstotkov čiste vode. Mleko, ki pa tako radi pijemo, vsebuje 87 odstotkov vode. Torej le 13 odstotkov je red Uni h snovi! Celo moka. o kateri je pač vsakdo prepričan, da ni v njej niti kapljice vode. vsebuje 12 odstotkov vode. Precej več je ima kruh, namreč 43 odstotkov. Zelo veliko je vsebuje tudi krompir, to je 75 odstolko*, jajre 60 odstotkov ali dve tretjini, riba 80 odstotkov. To nam dokazuje, da je naša hrana prav za prav v glavnem sestavljena fa vode. Nekaj edinstvenega nam pa pove primer kumare. Zgovorno nam kale. kako čudovito so iiva bilia sestavljena. Kumara je namreč skoraj vsa iz ■vode. Le ne* odstotkov ima trde snovi. Vse ostalo je voda. Ce bi členek uspel, da bi s samo petimi odstotki trdne snovi «Tradii nekai tako trdnepa kakor ie kumara, in ki hi držalo ne samo lastno težo. ampak tudi devetnajstkratno težo vode, bi rešil zelo veliko vprašanja. Rastline so to vprašanje rešile. One znajo iz-premeniti vodo * trdno snov. kakor nam to pove primer kumare. Je še toliko drugih primerov, ki »e jim moramo čuditi. Nobena še tako močna svetilka, ki io je izumi. Hoveški razum, se ne da meriti s evfllobno jakostjo, ki jo da od »ehe kresnica. Noben stroj, še taio velik it mogočen, ne ho nikoli mope, doseči sile. k: jo da od sebe mišica živali ali človeka. V vsakem fernet! neštetih primerov nam daje narava čudovit aauk modrost; in moči. Omenili sii» da vsebuje kruSaia moka samo 12 odstotkov vode. Torej Ima 88 odstotkov trdne enovi. ln vendaranoka ne more stati pokonci sama, treba jo je spratti v vrečo Omenili smo tudi da Mia kruh 66 odalatbo* vode Kruh, ki ima veliko več vode. sloj: pokonci, moka, ki imn več trdih snovi kot kruh. ae more stati pokonci ! Se več vode »m« krompir, še «č kumara, in vendar se drže trdno pokonci! Iz vsega tega »e učimo le to, da se voda nahaja skoraj v vsakem hranivu, v vsakem živem telesu. in sicer v prav veliki meri. Voda je torej za fcva bitja prav iivljenjske važnosti. Brez vode ai tmjenja nnsliti ne moremo. Sicer si pa kraj brez vode težko predstavljamo. Tudi Se tako suh zrak vsebuje veliko vode, Se tako trda «nov ima vendarle ■vsaj nekoliko vode. Mnogokrat rabijo znanstveniki v znanstvene namene popolnoma suho steklo. 99 odstotkov ga lahko osuše; več ga ne morejo. Voda ima pa tudi drugo zelo važno lastnost, «a namreč raztaplja razne »novi. Težko je najti «®ov, ki Je ne bi voda, čeprav počasi raiztopila ln odplavila^Ta lastnost vode ima za posledic velike ^rtmembe na zemlji. Voda spreminja obličje »,; rt, J*' h?'e" P™1™ vodf popolnoma opisali. £ T1*8**' rek*no «vljenje, kajti povso.1 » trvljenju Ima voda svojo vlogo. 9tari gr&ki nre-JOVOT pravi, da je voda najbofjše. ka jePre^e, resnice je v tem. Vsaj v toliko, kolikor v^mo, kako Je voda važna za Sivo bitje. ». , 4 ' Piagli 11 lir za »Siovenèev Koloflar«;? Ce Se ne, storite to takoj po položnici ali pa pri našem zastopniku' Naročniki! Braici! Zastopniki naših listov! Potrudite »e b naberite čim več naročnikov »Siovenčevega koledarju Le do 15. oktobra Imate se čas! Naj ne bo hiše, ki bi koledarja ne imela ! V koledarju bo toliko mj. mivega, koristnega branja, priročnih tabel, da bo to izredno hgi gotovo moral imeti vsak vse leto pri rokah — tako študent kak« profesor, uradnik, trgovec, industrijec, delavec in kmet — Vsen U vedrilo in najboljši svetovalec. — Ziti vztrajno Mt ! Vsaka fara nora imeti dvakrat «oliko aaračakav kat kaasko lete! „Domoljuba" za par mesecev zastonj! Vsak, kdor se že sedaj naroči na „Domoliuba" a celo leto 1942 in plača celoletno naročnino 18 Lš tudi že sedaj — bo dobival ta najboljši sioveiuki tednik do konca tega leta zastonj. Vsak redni naročnik „Domoljuba", ki plača naročnino za celo leto t naprej najkasneje do 31. januarja, je zavarovan po posebnem pravilniku zi prins požarne nesreče za 380 Lir. Ne pozabite/„Domoljub-/e najboljši sioveaaki tednikt Siti ste # naročili „Slovenčevo knjižnico", ki obsega 24 knjig, od katerih bo vsaka veljala le 5 Lir ? —Knjigt bodo sledečet Krasna lovsko-planin- 1. Jalen: _ ________ «ka povest. Že fešia. 2. Deledda: Martam Sina. Sardinska povest »lavne pisateljice. Zpolba o ljubezni premožne deklice in razHoir ika. R B örnson : Batta s prfeaj. Ista. Dve sončni vaški zgodbi, ki vam bodo pravi užitek za dolge zimske večere. 4. Viesen Pstffcmeikt eeape*. Zgodovinska povest Ì7 Koroške preti 500 leti. 6. Nemrova tosatila. Svetovno mane pravljice za «tare in mlade. 6. E'vestad Hat Id »e arapat Mh Napeta detektivska povest o znanstveniku, ki je nosta! tat. 7. Claes: Peka a i tapaft rami. Veder in zanimiv roman visoke vrednosti, t, zgodab in nezgodah gospoda Kernten «a. 8. Bevk : Vrinil Kmečka povest enega največjih "is'h pisateljev. 8. vvasi : Zlate «ateafa Jata. Roman o jndovstvu, niepoveni denarju in skrivnostih. 10. Pellico: Mate jat*. Znamenit» dokumentarna knjiga velikega italijanskega pisatelja Iz prejšnjega stoieija. 11. Haggard trati h m*m Mm. Romar znanega Haggarda iz davne preteklosti človeške zgodovine. 12. Lavrenčič. Tam Iz laau. Mladinska povesi « slikami. * 13. Jalen. Mar Matto. Najlepša slovenska pastirska povest. 14. OsendowRi v Lja**. Beati. aafori. .>.,!UCnDliII> ooui pisateljevega polovanjt po Mongoliji a skrivnostnem lilietu 16. biggers: taai»l»i apatt. Napet kriminalen remati, v kalcreu ima glavno vlogo slavni Chan» Cban. 16. honelli: trai krilat. Zgodovinski romar, fa èaw» križarski! vot»k. 17. Malešič « «afa— »alfe Mia. Zelo len: domai povest o UHoehlti iti nezgodah mladi ijotoenu 16. Hnurget (Jahna, ki abita. Pretresljiv rottine velikega francoskega pisatelia 1«. Konstantin : Saj Saale. Najboljši bolgarski kr morisl nam tu popisuje. Raku je Bi; Osajt romal po Evropi in kaj je vae doživel. 2(; Orowi Mana Wnaati. Velik zgod. romar a «rednjeveSke Italije 21. Campa : («Ito aakraj Ha. Lep« ljudska povMt našega mladega iti ie priznanega pisaie j«. 22 Rohmen SwtoM il. MMfe- Silne n«p* kriminalni roman o zločinskem Kitajcu Fti-ka»-čoju, ki ga lovijo detektivi. 23. Raifa amato*. V njej bodn tirani vaiai » inje. gospodarje, poljedate a —------- ..j .j ------ - - »veti ca gospodinte, gospodarje, «ploh za vsakega zlas'i glede zdravja 24. Pierre Benoit : «atol (to. Homan i? Irske **• dovine o veliki domovinski ljubezni m^fo MBumummio * ■ - hre,nH0n|i^|TSaLrO'PVi0° 12 «"»ÜIÖ dobivali knjige na A» v^uti iT:: r„j~Rnj,gc ,ahk°plafujete v D°prcj ^10 u !seh 2k4 km *> <*o«ail 25. kajigo zastoaj! ÌvÈukVbELiKk'0 Prelepa POTeM iz živ|jp,!Ja ^kimov in nosi naslov Naročite „Slovenčevo knjižnico" takoi! 7, ... ., , . Knjige dobite pri naših wstopnikih! Zastopniki pridobile čimveč naročnikov na vso zbirko. 1 Podajajte knjige pred cerkvi^ j\r JOŽE RAZOR I Q2Q) t>ec ne gremo In tako ]e slonela Marija, tista Marija, ki je tako dolgo hrepenela z vso svojo dušo po Grašiču, na prsih njegovega sovražnika, medtem ko je Grašič sedel na trdi klopi jetniške sobe in mislil na hudobijo ljudi. Zdelo se ji jo, da se je pomirila in da pada v neko sladko spokojnost in omamo. Ni se branila, ko jo je odvedel k 7,ofi in jo objel. Nenadoma jI je stopila pred oči Gra-šičeva podoba. Za trenutek se je zgrozila nad seboj. Toda to je bilo res samo za trenutek. Takoj nato ji je stopila pred oči grozna resnica: Grašič je moriteci Zaprla je pred to mislijo oči. Njeni čuti so otopeli, roke so ji postale negibne, njena zavest je padla v pozabo. Ves svet je izginil iz njenega spomina, ničesar okrog sebe ni videla več. Zrla je ie dvoje strastnih oči nad seboj, ki so bile kakor oči jastreba, ki zre na svojo žrtev in ji trga srce iz telesa. Nato so izginile tudi te oči. Zagrnil jo je vroči mrak. Brez moči je padala niže in niže, dokler si ni njen angel varuh pred vrati sobe zakril oči s perutnicami ter zajokal nad oropano nedolžnostjo. Zunaj je medtem najhujskana množica navalila na župnišče. Zadnji hip se je posrečilo nekaterim možem, da so rešili skozi vrt sivolasega župnika, ki ni hotel zapustiti župnišča. »Ne grem odtod, rajši pretrpim smrti Moje mesto je tukaj, tu me veže služba; kdor koli me išče, se mu moram staviti na razpolago. Svojega službenega mesta ne smem zapustiti!« »Gospod župnik,« ga jo prepričeval Pogačar, >zdaj ne gre za nobeno službeno ali neslužbeno mesto, zdaj gre za smrt ali življenje. Korist vuše službo zahteva, da se rešite.« »Gremo, gospod župnik, skrajni Čas je!« je pritisnil drug možakar in porinil župnika skozi vrata na hodnik. Tam so jih čakali še štirje drugi možje, ki so naglo obkolili župnika in ga tako rekoč nesli dol po stopnicah in skozi vrt na proli to, na varno. Množica je že v tem udrla v župnišče in iskala župnika. Ker ga ni našla, je takoj začela ropati in razbijati. V manj ko pol ure je bilo župnišče opustošeno. V strasti uničevanja razpaljena masa je ob koncu znosila na hodnik staro pohištvo, ga polila z bencinom in zažgala. Ogenj se je z naglico širil in zajel kmalu celotno župnišče. Nihče se ni ganil, da bi gasil. Mogočni zublji so začeli švigati izpod strehe. Ogenj je Širil okrog sebe neznosno vročino. Podivjani ljudje so drveli po ulicah Rožnega dola, ropali po trgovinah in pretepavali vsakogar, kdor se jim ni pridružil. Padlo je že tudi nekaj težje ranjenih ljudi. Po vsem Rožnem dolu je vladal nered, vladala je že prava revolucija. Glas o tem se je bliskovito razširil tudi po drugih krajih. To je bil znak, da so se slični neredi tudi tam začeli. Kar nenadoma se je skoraj cela dežela znašla v ognju upora delavskih množic. Stvar je postala nad vse resna. Zdaj ni mogla oblast več mirno gledati na početje komunistov. Močno trkanje na vežna vrata je spravilo Vagnerja pokonci. Odhitel je na hodnik. Ni maral, da bi slišala Marija in morebiti prehitro spoznala njegove vloge. »Gospod inženir, stvar gre v redu naprej. Prosvetni dom je požgan, župnišče gori, trgovine so izropane.« »Ali je kje kak odpor?« »Nikjer nobenega. Množica je popolen gospodar položaja. Naši ljudje obvladajo in vodijo množico pri njenem uničevanju.« »Dobro. Nadaljujte, kakor je sklenjeno, po načrtu. Ali so šla sporočila tudi v druge kraje?« »So šla, in so prišli že ugodni odgovori.« »In ti se glase?« »Povsod plamti upor proletarskih množic, ki uničujejo kapitalistične ustanove in se pripravljajo za prevzem oblasti po krajevnih sovjetih.« »Prav dobro. Nadaljujte I ln oblast? Ali je kaj novic o njenem stališču?« »Dozdaj še nobenih. Zdi se, da si ne upa poseči vmes, ker se boji premoči delavskih mas.« »Dobro. Lahko greste s sporočilom: brezobzirno nadaljujte z uničevanjem nasprotnika!« Vagner se je vrnil v sobo, kjer ga je pričakovala Marija. roman »Povej mi, Rudi,« ga je vprašala, »kdaj se bova zmenila z domačimi. Tako mi je težko zaradi tega.. .< »Čimprej, čimprej, moja draga. Kakor hitro bo teh neredov konec, se bova vzela.« »Tako sem vesela, da si se spremenil. Rudi. Vedno sem si tega želela, vedno sem za to molila.« »Tudi takrat, ko je prihajal Orašič k tebi?« jo je podražil. »Rada sem imela Grašiča, ne morem tajiti, vendar je zdaj vse končano. Kako se je vse spremenilo! On, ki sem ga smatrala za tako dobrega in idealnega, je postal morilec. Ti pa, ki si bil brezbožnik (ne ugovarjaj, če je pa res), in ki sem se ga tako bala, pa si postal moj, moje vse!« »In ti si bila to vedno meni!« »Povej mi Rudi, ali boš res pustil vse kar je bilo v preteklosti? Tako me skrbi.« »Draga, ne skrbi! Saj sem že. Ce je še kaj ostalo, bova skupaj populila in očistila, kajne?« Pomirjena se je prepustila njegovi volji. V tem so se naglo in z ropotom odprla vežna vrata. Vagner je planil pokonci. Takoj nato so se odprla vrata v sobo, na pragu se je pokizal zaprašen mož in brez sape izjavil: »Petsto mož orožništva in policije je nenadoma prišlo in naskočilo naše ljudi. Dali smo povelje, da se branijo in da nadaljujejo brezobzirno v smislu vašega naročila. .« »Tiho, prekleto!« je zavpil Vagner. »Ne vidiš, da nisem sam?« je tiše pristavil. »Dajte takoj povelje za razdelitev orožja med ljudi. Streljajte brezobzirno. Zdaj gre za res.« To je že povedal zunaj na hodniku, da ga Marija ne bi slišala. Toda Marija je vse razumela. V hipu se ji je razodela vsa groza resničnosti. Torej Vagner daje naročila za vse, kar se godi! Vagner vodi stavko, Vagner je dal naročilo, da se požigajo hiše in ropajo trgovine, Vagner je dal zažgati župnišče, Vagner, Vagner, Vagner...! In ona... žrtev podle igre, izigrana, onečaščena od zločinca! In Grašič ... morilec. Tako se je vse končalo, vse v blatu ... Tiho, brez vsake besede je padla nezavestna po tleh, kakor pokošena cvetka. V tem se je vrnil Vagner s hodnika. Skočil je k nezavestni Mariji, jo dvignil na stol ter ji močil čelo. Zavedela se je. Srepo je zastrmela v Vagnerja in ga gledala dolgo, dolgo. »Marija, ali ti Je slabo?« »Proč, proč, zločinec, morilec, zdaj te poznam do dna tvoje duše!« je zavpita obupno in blazno. »Podlež, ki se nisi bal hlinitl spreobrnjenje, samo da bi mi vzel nedolžnost. Proč, zdaj te poznam!« »Marija, motiš se. .« »Ne, ne motim se. Ti si kolovodja vseh zločincev, in jaz neumnica nisem verjela Grašiču, ampak tebi, zločincu vseh zločincev. Da, zdaj vem, Grašič ni morilec, in slutim, da jO tudi to tvoje podlo delo. Podlež, vrni mi nedolžnost, vrni mi Grašiča, podlež, podlež, podlež, stokrat podlež!« Dekle je vpilo na ves glas, da se je slišalo tudi izven hiše. »Tiho, prismoda, če ne, ti bom zavezal gobec!« je zavpil srdito Vagner. »Ne bom tiho, še bolj bom vpila: ti si zločinec, ti si morilec, ti si podleži« Kakor blazna je skočila proti vratom, odrinila Vagnerja, ki jI je hotel zastaviti pot ter zbežala na ulico. »Moj Bog, kam naj zdaj grem? Vse je izgubljeno!« ... Kakor senca je pritavala domov in se vrgla materi v naročje. »Mama, mama I« »Kaj ti je, dete?« »Velik greh sem naredila. Pregrešila sem se zoper Grašiča, dvakrat pregrešila. Verjela sem, da ie morilec, čeprav ni, nikoli nI. Potem pa., grešila sem proti zvestobi do njega.« ^ (Nadaljevanje sledi.) V ZNAMENJU POLMESECA Pred več nego t WO leti je začelo iz Arabije prodirati novo verstvo, ki ga tedaj svet še ni poznal: moliamedanstvo ali islam. Začel ga je oznanjati štiridesetletni «rabski trgovec Mohamed. Arabija je bila v dobi pred nastopom Mohameda pod raznimi vplivi. Dočiin je bila severna Arabija močno pod krščanskim vplivom, enako tudi južna, pa so bile osrednje pokrajine bolj ločene od ostalega sveta in niso podlegle tujim vplivom. Tu se je tudi ohranila prvotna arabska vera, ki ni bila poganska, kakor to mnogi danes mislijo. Res je, da se ie širilo tudi malikovanje, vendar pa je ugotovljeno, da so stari Arabci pred nastopom Mohameda verovali v eno samo Najvišje Bitje, v Alaha, ki je večen, nespremenljiv, svarnik sveta, bo poplačal dobro in kaznoval hudo. Je milostljiv in dobroten. To vero v enega Boga so začeli v Arabiji izpodkopavati razni malikovalski pokreti. proti njim so pa nastopili tako imenovani Hanifi, ki so zagovarjal vero v enega Boga in podčrtavali potrebo verskega in nravnega življenja. Clan tega verskega pokreta je bil tudi Mohamed, ki je nastopil 610. po Kristusu. O Mohamedovi mladosti je malo znanega. Legenda ga je poveličala na razne načine. Takt» pravi mohamedansko sporočilo, da je leta 610. videl velikansko prikazen, ki mu je velela, naj oznanja nauk v imenu Gospoda, ki je ustvaril svet in človeka. Mohamed je res začel v mestu Meki oznanjati verski nauk. Ker je nasopil proti oderu« štvu in izžemanju, so se mu pridružili začetkoma nižji sloji, reveži, sužnji. Oznanjal je vero v enega Boga ter nastopil proti malikovalstvu. Prav tako je nastopil proti socialnim krivicam, ki so se godile revežem, zahteval pa molitve in miloščino. Zadel pa je na hud odpor v Meki, zato ja zbežal v drugo mesto. Medino. Tu je 6voj verski nauk, ki je neka sestavina judovstva, krščanstva in stare arabske vere, še izpopolnil. Navezal ga je na Abrahama, ki da je praoče vseli Arabcev. Abrahamovo vero je proglasil za edino pravo vero. Nndel si je nalogo, da z vojaško silo zavzame Meko, odkoder je bil pregnan, in da tam uveljavi pravo vero. Kot glavno versko resnico je Mohamed proglasil vero v enega samega Boga, kar je izrazil v stavku: »Ni Boga razen Alaha m Mohamed je njegov prerok.« Vsak mohamedaneo mora dnevno vsaj enkrat izpovedati na ta način svojo vero v Boga. Druga glavna resnica, ki jo je proglasil Mohamed, je resnica o razodetju po prerokih in po svetih knjigah. Preroki so štirje: Noe, Lot, Abraham in Mojzes. Peti in najpopolnejši prerok je Jezus. Islam je edino verstvo ki pozna Kristusa. Njemu pripisuje vse, kar mu pripisuje krščanstvo, le božanstva mu ne priznava. Vendar je ta nauk o Kristusu samo v Koranu (mo-hamedanski sveti knjigi), med verniki pa ni znan. Nebesa si je Mohamed predstavljal kot kraj telesnega uživanja, sredi žlahtnih sadežev, žuborečih studencev, mlečnih in medenih potokov, kjer ne bo ne vročine in mraza. Verske dolžnosti je naložil Mohamed svojim vernikom z molitvijo in postom. Tako za molitev (šalad) kakor za post (šiam) veljajo strogi predpisi. Tudi je predpisal Mohamed še iposebno miloščino (zalčat). ki «e je smatrala kot verski davek in iz katere s« se podpirali reveži, ter tako imenovani hadži, to je romanje r Meko. Vsak mohamedanec mora enkrat v svojem življenju potovati v Meko. Za to romanje je določen poseben mesec. Vernik se lahko iz« ogne romanju z odkupnino ali pa s tem, da pošlje svojega zastopnika. Mohamed je tudi oznanjal nauk o eni sami državi, v kateri naj se združijo vsi muslimani. To je tako imenovani Dšiliad. Mohamedu m njegovim naslednikom se je res posrečilo, da so zavojevali velik del Azije in Afrike in zdruziU vse to v eno samo državo. Toda v teku zgodovine je ta država razpadla v več drugih držav. Pozneje se ni več posrečilo, da bi se mohame« danci združili v eno samo državo. Stiiffv! stiki Živel je neko? v Egiptu kralj, ki mu je bilo ime Ramzinitus. Bil je ta kralj pravljično bogat, iato je imel večen strah pred tatovi. Nekega dne pokliče zelo veščega zidarja in mu naroči, nai zgradi sobo iz kamna, ki ne bo imela nobenega okna, pač pa ena sama železna vrata. Kralj pa ni opazil, da je zidar postavil en kamen tako, da ga je bilo lahko potegniti iz zidu. Preden je umrl. je zidar razodel svojo skrivnost otrokom, in ti so skozi to luknjo kradli denar, kadar so ga potrebovali. Kraij Ramzinitus je bodil večkrat v to zazidano dvorano in lam štel svoj denar. Kmalu je tapaziL da ga primanjkuje. Razjezil se je in nastavil past, da bi se nesramni tat ujel. In res. neko noč se je tat ujel v past Ker se ni mogel rešiti, pravi svojemu bratu: »Jaz sem zgubljen, ne morem se rešiti iz pasti. Vsaj ti se reši! Ubij me in tako ne bo nihče vedel, kdo je bil tukaj.« Brat mu je odsekal glavo, jo odnesel iz dvorane in jo pokopal. Ni pa imel miru, kajti tek) je ostalo nepokopano. Eeipčani so dali namreč zelo veliko na to. da so bila njih telesa pokopana. Kralj Ramsinitus je dal obesiti mrtvo truplo pred palačo in zraven postavil stražo. Vedel je namreč, da bodo prej ali slej priàli sorodniki ponj. Brat nesrečnega tatu je tedaj prišel mimo. Pred »»bo je gnal osla. ki je bil natovorjec z vinom napolnjenimi mehovi In prav ko je bil pred truplom mrtvega brata, je odprl enega izmed mehov. Vino je začelo teči po tleh in brat je začel obupno klicali na pomoč. Stražarji ao pritekli in mu pomaeali, za kar jim je on dal poln mcb vina. ki mu je bil primešan uspavalni prašek. Vojaki so pili vino in kmalu vsi Baspali. Tako je on mogel odnesti na varno truplo «vojega brata. Straža je potem pripovedovala kralja. da je truplo izginilo na čaroben način, ker ni batela priznati, da je pila in zaspala. Kralj Ramzinitus pripovedovanju stražarjev seveda ni verjel. Vedno bolj je lubtal m premišljal. kako bi odkril tako premetenega tatu. Končno se je domislil zelo prebrisane zvijače. Izdal je odlok in razglasil, da bo L'ai svojo hčerko za ženo tistemu, kdor bo najboljše odgovoril na nekatera vprašanja. Toda «i so morali odgovarjati v temi. da bo na ta način kraljičina re« izbirala po modrosti in ne po zunanjosti. Hčerki pa je kralj razodel, za kaj gre, in ji naročil, naj vsakega sprašuje o tem, kar je kdaj naredil najbolj te*kega hi nemogočega. __. Zidarjev sin. brat nesrečnega tatu. je tudi hotel poskusili srečo. Slutil pa je. da se za vsem skriva past, zato si je dal narediti umetno roko, vendar tako spretno, da se je zdela resnična. Vzel jo je e seboj in odšel ponoči proli kraljevi palači. Ko pride na vrslo in dobi vprašanje, odgovori, da je bilo najtežje delo, ki ga je opravil, takrat, ko je za nos potegnil kraljeve stražarje. »Ali res?« vpraša začudena in zavzeta kraljičina, ki je takoj vedela, s kom govori; »tedaj ste vi res najbolj hraber in prebrisan izmed vseh, in jaz vas hočem imeti za moža. Dajte mi vašo roko!« Fant pa je iz kraljičinega glasu spoznal potmn tega povabila. Z veliko spretnostjo, ne da bi to kraljičina opazila, ji je dal umetno roko, in ko jo je kraljična zagrabila, jo je kar njej prepustil, sam pa je prav libo in neopazno smuknil iz kraljeve palače, še preden se je kraljičina zavedela in u-vpila na pomoč. Kralja Ramainitisa je pretresla tolika prebrisanost in modrost. Zakaj ne bi zares dal hčerke tako modremu možu za ženo! Izdal je drug odlok in v njein resno razglasil, da obljublja tistemu, ki je bil tako prebrisan, ne samo odpuščanje, marveč tudi svojo hčerko za žena Zgodovina pripoveduje, da se je zidarjev sin temu povabilu odzval in prišel v kraljevo palačo, kjer so ga že čakale bogato obložene mize, ob njib pa slavnostno oblečeni svatje. Sredi njih ga je pričakovala obljubljena kraljičina, lepa kakor pravljica pomladi. Oba sta živela nato prav srečna In zadovoljna do visoke, visoke starosti. Lesk na črnem žametu odpraviš, če namočiš črno volneno krpo v črni kavi in z njo previdno brišeš lesketajoča se mesta. • Kruh ohraniš dalj časa svež. če ga hraniš v pločevinastih posodah. mie najmočnejši? Nek indnski modrijan se je spreh,;,i čer ob bregovih svete reke Ganges u?m ,ve" gove glave nenadoma prileti v, v a ki' i. Ü v svojem kljunn miško. Ptjf se' je £ «™ti človeka in spustij miško, ki je padla brodušnega niodrnana. Ker je bil modrijan ^ brega srca, ie ubogo živalco skrbno pol r,l u nesel domov ter |o tam negoval. Na/adn* ? mu ie lako prti tubila, da jo je spn nien» ? prelepo deklico. "" » .In zdaj. moie ljubo dele. si moral izb«« ženina. Povej, koga hočeš za moža» Ja» m ram ugodili vsaki tvoji želji.« Modrijanom pohčerjenka pravi: »Omota» bi se rada z na i močnejšim bitjem na svelu., »Nič ni mogočnejšega od sonca. Dnij modriian. »Torej le bomo poročili s soncem.. Toda ko sta se oba predstavila soncu ii», ta reče: ' »Žal nisem jaz najmočnejše bitje na svet» Poglej tale velik oblak, ki se mi blifa in m» bo popolnoma zakril. On je močnejši od mene., »Prav,« se obrne modrijan k oblaku; .|j se boš poročil z mojo varovanko.« »2al. je še nekdo močnejši od mene« wa-vi oblak »Ali ne vidiš, kako me jene veter io me preganja, kakor te mu zljubi?« Toda modrijan ie ugotovil, da veter ni najmočnejši, da je močnejši visoki hrib. ki h ie dvigal visoko v nebo in zastavljal vetru pot ter krotil nevihte. »Pa vendar.« pravi hrib. » ie še vendar nekdo močne(ši od mene. Poglej miško, ki vrta luknje v moja poliočja in živi. kakor se j zljubi. Vsa moja veličina ji nič ne more.« Moti ri jan je bil žalosten, ker ni mogel potolažiti svoje lepe posinovijenke. Kako naj po- Dalje na naslednji strani spodaj. Rabljeva roka Spisal I. Fletcher IU», Poslovenil Pr a a e P»lj»«e« .. ?" 5« ti. ki imajo oblast, te zadnje dni odkxuii razdejati in popolnoma uničiti vse «po-mine. ki pričajo o življenju in milih besedah Jezusa iz Nazaret«; in zlasti zato. ker v«ak «lan raztresajo mnogo brezbožnih laži in gmi-aob o istem Jezusu, sem jaz, Jožef iz Arima-teje, ki sem nekdai sedel v velikem judovskem zboru, v roke vzel pisanje in zapisal besede, a» »o shranjene tu notri. • »Pkoli .deT.e,e nre tiste'a dDe- ko *> Jezusa a Nazaret« križali, je bilo. da sem prav na Golgoti stotniku Liciniju i/ročil neki perpa-U' Pilatov pečat. Tedaj «em na- tetel naScipiona Marciala, rimskega legionaria, tote«i ScipKina. čigar roka je Jezuia »a križ pribil a. . T", kar se je rgodilo na vrtu in naslednje dm. ben v Scipionovih zapisih. Vendar je pa zame potrebno še nekaj zraven pripisati, saj dobro vem da jih bo mnogo, ki bodo tem zapisom hoteli vzeti zaupanje in jih imeti za nič- «reči niti M JIm pazl^iT05ti duhovnikov pole ^LPÌvJ^rCÌa'Ì,Ve f<,"j T "of družini; on i!™;" ^??- *elike postave, vročekrven in Tzg°Jen » '"I »n kri. fendar mi je pridno in , ' j®Ifamen< i« bilà ustrojena oslovska ko-». podobna močnemu papirju. Rabili so jo do TO « važnih listin in knjig e knj,'pe. pr Tse pisane na Pergament m zato tako trpežne, da jim stoletja ni*o mogla prav nič škodovati. Ze o važne listine še danes pišejo n« pergament krotko služil skoraj dvajset let. In nikoli še nisem gledal moža tako ne/nega in «očntneg«, kaj šele poni/nega srca, izvzrmši samo I.nepa; tistega smo pa križali. Prav zdajle, ko te besede pišem, gledam na vrtu tega velikana izmed nevernikov. Vcnre plete iz izbranega cvetja, da z njimi okrasi erob Njega, ki ga ljubi bolj kakor življenje. Jaz pa pripopibam glavo v smmu pod Izrale-lnvo hišo. PrLšel je k nam Za/eljeni vseh narodov, pa pa nismo »prejeli — še huje: kot hudodelca smo ga nevernikom izdali na križ... O Suzani, Scipionovi ženi in pravi izraelski hčeri - kaj naj povem? Kdo i/me 1 nas bi jo ob«ojal? Kdo je poni/nej^e hodil pred Gospodom. brez graje v v«eli njegovih zapovedih in ukazih? In kaj nnj še povem o Nidiji. njeni hčeri kakor to, da je v njej živi in diha Suzana? Trup'o prvorojenca Herma. čigar smrt je bila poveličana. leži v grobu zraven groba v katerem je ležalo telo njegovega Cospeda. Jožef Sekundus je prav zdaj, ko pišem zraven mene. mož močen in odkrit pred vsemi Murimi — vreden privrženec Kristusov. Nad ziv-jenje sc,p,onovo meče senco temen oblak. Ker i»,OÌ\ smrti, se ni niko- K O ? k"r W"Jf JeL krvavn k"vdo vzel nase Zato je obljubil, da bo pričal in napisal vse siili50nnjeS°Vte ,Tide.!e in u;e« « Kristusu slišala prav od začetka do konca. teh k1nhiar,.P^ ""di njegovega sin« in rodu hočejo unir?in 'T H*'*- to ",0' k" «blastniki nočejo uničiti vsakršen spomin na Jezusa iz vili tVsH 1 "ra "i pnra7"a' bi ise objà- de le če bi o hk° t>e Mo ,e resni" ja/. svetovalec Jožef ki ^ t™"' »to toa/K govorice. Nekateri pravijo, da Jezus iz Nazaret! smrti ni okusil, ampak da g« je na križu prevzela omedlevira. Drugi lažejo o učencih il razglašajo, da »o 'Irlo ukradli. Jaz pa dohro vem. da človek, ki je pokopan le/al v rrob«, ni bil živ; Telo je namreč ležalo mrzlo kakor parski marmor,' niti diha življenja ni bilo v njem. Bič je razvezal srebrne vezi: sulica je ra? dejala zlato votlino: in je dragocena življenjska kri odtekla. Zares! Prav do irnjcpa dne » croba nihče ni dotaknil, razen njih. ki » K» bili zapečatili. To prisegam, ker Nikodcm io ju »va stražila. da nihče ni vedel. Resnično vem. da je Jezus Kristus bil križan tlo smrti in le/ul pokopan tam pod cipresami. Jaz zdaj vem. da smrt takega, kakor je bil On. ni mogla obdržati, kajti trelji dan ob sončnem vzhodu je vrzi razgnalo: prob se j« odprl in On ie odšel odet z lučjo kakor z obtočilom. Jaz zdaj vem. da smrt ni večno spanje, kajti tisti dan. ko bodo grobovi izročali i'Oje mrliče bom vsial in stopil predenj. In v svoje« mesu bom gledal Bora; jaz, tisi j Jožef, ki sem sramotil in zaničeval, in ga nisem poznal, P bom videl in On me bo po/nal. In zdaj: Mojzes je dejal rekoč: , »Na pričevanju dveh ali treh prič naj sloj' vsaka reč.« Zato sem i/bral Nikodema. izraelskega ditelja, naj priča z menoj. — Amen.1 Poroštvo na izvirnem pisanja Jožef iz Arimateje Nikodem ben Conan.» 1 Nn grškem otokn Paru kopljejo »nežno beli marmor »veta. ki je prosojen » I' . bino 3? mm, medtem ko ima tako slavni, P nas najbolj znani prvovrstni, snežnobeli i lijanski kararski moramor (statuario p"®0' mo 21 mm prosojnosti. 1 Amen pomeni: tako je! , ' Ben pomeni: sin; torej Nikodem, nov »in . (Kooee.) d Novo jedilnico in pralnico grade v ljubljanski bolnišnici d Znižane voznine na železnici ae bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velceejem. Velesejem bo od 4. do 13; oktobra. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane, in sicer med 1. in 13, oktobrom z veliavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nubavi vstopnico, ki velja za enkrat L 4.—, za 10 obiskov pa L 15.—. d Otroci s počitniške kolonije na Rakitni so se 29. septembra zopet vrnili v Ljubljano. d V prvi gimnazijski razred v Ljubljanski pokrajini se je vpisalo letos 1218 učencev, od teh 776 dečkov in 542 deklet. d Priznani slovenski slikar France Pavlovec je te dni odprl razstavo svojih najnovejših slik na ljubljanski Gosposvetski cesti v »Galeriji Obcrsnel«. h 70 letnico rojstva je praznoval te dni vrh- bosanski nadškof v Sarajevu dr. Ivaa Surič. Vsak Slovenec, ki le more naj namoči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost Knjige lahko plačajete mesečno h Občina Petrovo polje je z naredbo hrvatskega notranjega ministrstva dobila ime Schönborn. h Verižništvo bo kaznovano s smrtjo. Na Hrvatskem so objavili posebno naredlH). po kateri bo odslej naglo sodišče sodilo o kopičenju živil, o verižništvu in drugem takem nečloveškem početju. h MM) do 700 tisoč hI vina bo imela letos Dalmacija: od tega odpade približno polovica na italijansko področje. h 17 kg težko poslrv je te dni ujel neki ribič v Soči. h Prvi ramazan. Letos bodo muslimani, ki žive na Hrvaškem, slovesno praznovali svoj praznik ramazan, in sicer prvič, odkar so v neodvisni hrvaški državi. Pri tej priliki bo za-rebški radio imel posebne slavnostne oddaje, na teli bo tudi iz nove mošeje, ki so jo pred nedavnim zgradili v Zagrebu. Ponočnjakom stopajo na prste. V Zagrebu so en sam nedeljski večer prijeli 50 oseb, ki •so prekoračile policijsko uro. Vsi so bili ostro kaznovani. Kazen znaša do 3000 kun. zaporna kazen pa do enega meseca. Dva ponočnjaka so odpravili v taborišče na prisilno delo. b Konferenca zastopnikov italijanskih nemških, madžarskih, hrvatskih in bolgarskih železnic je bila od 3. do 9. oktobra v Zagrebu. — Hrvatsko omrežje bo imelo 6000 km normalnega in 1300 km ozkega tira. . Zgrajenih bo 2600 km novih prog. h S smrtjo bodo na Hrvaškem kaznovali kmete, ki ne bodo v določenem času oddali žita, kolikor so ga pridelali več, kakor pa ga smejo obdržati zase, uli pa <5e bodo žito prodali nepooblaščenim ljudem. Z enako kaznijo bodo kaznovani mlinarji, ki bodo mieli žito skrivaj, in prehranjevalni uradniki, ki bodo mešetarili z žitom, peki in sploh vsi ki se bodo kakor koli pregrešili proti določilom glede prehrane. s 12 nadstropij visok nebotičnik namerava zgruditi v Belgradu znani industrijalec Teoka-rovič. Prenos s i. strani. Kdo je najmočnejši? roči svojo hčerko z neznatno miško? To bi bilo veliko ponižanje. »Pa vendar |e rešitev čisto lahkal« pravi sam pri sebi. Spremenil ie deklico zopet v njeno prejšnjo obliko: v miško. In ljubka in majhna mi-Ska je bila zelo zadovoljna, da se ie poročila s postavnim miškom, ki ga ie stvarstvo priznalo za najmočnejše bitje na svetu. NOVEGA s Srbija bo zgradila več tovarn za izdelavo olja. Kmetijsko ministrstvo je zaradi pomanjkanja olja sklenilo zgraditi več manjših tovarn za izdelavo olja in raznega oljaatega semenja in koščic. s Sklad za podpiranje beguncev, državnih In banovinskih uradnikov in upokojencev ter njihovih družin. Srbska vlada je zadnje dni izdala posebno zakonsko odredbo, s katero je ustanovila posebni sklad za podpiranje beguncev, državnih in banovinskih uradnikov in upokojencev in njihovih družin. Sklad je ustanovljen pri Poštni hranilnici, lastnik računa je pa finančno ministrstvo. Za izvrševanje zakonske uredbe o ustanovitvi omenjenega pravilnika je izšel tndi že potreben pravilnik. s Znamke v korist srbskim vojnim ujetnikom bo izdalo v kratkem srbsko poštno ministrstvo. s Novi most, ki bo vezal Belgrad z Zemu-nom, bo izdelan na ta način, da bodo uporabili jekleno sestavo nekega mostu čez Tiso. s V Srbiji so umrle znane Celjanke: žena stavbenega mojstra Gologrančeva, žena bivšega načelnika katastrskega urada Didkova in žena bivšega odvetnika Doboviškova. flludo nesreča. 29 letni Ivan Savnik iz šta-e Nove vasi je delal pri nekem mariborskem podjetju. Pri tem mu je padel 600 kg težak kos železa' s tako silo na stegno, da mu je nogo zdrobilo in odtrgalo. Odsekana noga je zletela nesrečnežu v glavo. Stanje ponesrečenca je brezupno. t Podntaršal v pok. Ivan Lavrič Sele te dni Brno dobili sporočilo, da je dne 23. septembra v Zagrebu zatisnil svoje oči podntaršal v pokoju Ivan Lavrič plemeniti Zaplaz. Dosegel je visoko starost 92 let. Kot častnik bivše avstro-ogrske armade je dosegel, dasi Slovenec, generalsko čast, kar je tiste Čase bilo nekaj nenavadnega ter priča o veliki sposobnosti tega slovenskega moža. Zadnja leta svojega plodonbsnega življenja je preživel v Zagrebu, kjer je umrl. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor, kjer so ga dne 27. septembra položili v rodbinsko grobnico. Naj počiva v uiirul Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje. Spremembo v potniškem prometu Spremembe v potniškem prometu Ljubljana— Novo mesto. V železniškem potniškem prometu se uveljavijo sledeče spremembe. Od 4. oktobra dalje se vpelje dnevno od Ljubljane do Novega mesta nov potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 19 in prihaja v Novo mesto ob 21.15, odpove pa se zato potniški vlak, ki je doslej odhajal iz Ljubljane ob 21.15 in prihajal v Novo mesto ob 23.08. Vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih. Sprememba v prometu potniški/1 vlakov na progi Ljubljana—Zalog. V noči od 5. na 6. oktober je stopil na progi Ljubljana—Zalog v veljavo novi vozni red. Po novetn voznem redu vozijo na tej pro"i sledeči potniški vlaki dnevno in v naslednjih legah: Odhod iz Ljubljane ob 6.00, 7.02, 10.30, 12.35, 14.20 in 18.43; prihod v Zalog ob 6.15, 7.17, 10 45, 12.50, 14.35 in 18.58. Odhod iz Zaloga ob 6.22., 7.23, 10.55, 13.21, 15.15 in 19.30; prihod v Ljubljano ob 6.37, 7.38, 11.10, 13.36, 15.80 in 19.45. Spremembe v potniškem prometu na progi Trebnje—SI. Jani na Dolenjskem. Dne 3. oktobra se vpostavi železniški promet na progi Trebnje na Dol.—St. Janž na Dol. Promet potniških vlakov je naslednji: Odhod iz Trebnjega ob 9.50, prihod v St. Janž ob 10.42. Odhod iz Trebnjega ob 14.15, prihod v St. Janž ob 15.07. Odhod iz Trebnjega ob 19.30, prihod v St. Janž ob 20.22. Odhod iz St. Janža ob 6.07, prihod v Trebnje ob 7 00. Odhod iz St. Janža ob 12.58, prihod v Trebnje ob 13.50. Odhod iz Sent Janža ob 18.08, prihod v Trebnje ob 19.00. m V Ljubljani so umrli: Golob Ana, Josiptna I Čuden, roj. Rus, upokojeni šolski vodja Josip Maier | in akademik Ivan Misjak. ' g Triglav na znamkah. Nemška poštna uprdb va bo za čas od 29. septembra do konca novem« bra izdala štiri vrste znamk s slikami Maribora, Bleda, Ptuja in Triglava. Te znamke bodo pro« dajali vsi poštni uradi v Nemčiji. g Smrtna kosa. V zadnjem času so umrli % Celju: Stanislav Benko, delavec s Pobrežjas Janko Andič, mehanik iz Maribora; Milan Knu« pleš, ključavničar; Jožef Perše, pomožni de« lavec iz Trbovelj; Alojz Savli, rudar iz Trbo« velj; Tomaž Meško. natakar; Tomaž. Klepač, se« dlurski mojster iz Ptuja; Vladimir Sattler, finan« čnt nastavljenec iz Ptuja; Alojzij Avsec, ruda« iz Trbovelj in Jožef Radej, delavec iz Retij. g Pod avto je padel in se pobil do smrti znani mariborski tovarnar pohištva E. Zelenica* g Nove cestne napise je dobil Maribor. Polegi označbe ceste imajo tudi številko mestnega «kraja. Obiskovalcem velesejma! V trafiki v Velesejmski restavraciji (pre| Dolničar) lahko dobite in naročite knjige »Slovencev« knjižnice«, kakor tudi lahko dobite vse druge naše časopise: »Slove« nec«, »Slovenski dom« in »Domoljub«. g V Kaplji ob Dravi so pokopali 81 letnega! apokojenega šolskega ravnatelja Ivana Maka^ fci ie bil doma iz ftožne doline. Na njegovem! grobu je govoril najstarejši njegov tovariš, šol« stci ravnatelj Anton Marinič. g Nemško učiteljstvo na Gorenjskem. Na vseh ljudskih in glavnih šolah na Gorenjskem: se je dne 22. septembra začel redni šolski pouk« V ta namen je s Koroškega prišlo na gorenjske šole 250 učiteljev in učiteljic. Njihovo število pa se bo zvišalo na 300. Učiteljstvo, ki je zdajj nastavljeno na Gorenjskem, je še med dolgimi počitnicami večkrat obiskovalo kraje 6vojegai prihodnjega delovanja ter je dobilo stike i učenci. Tako zdaj — kakor pišejo koroški lis sti — to učiteljstvo svoje počitniško delovanj«! uspešno nadaljuje v šoli. »Vse preveva isto. hotenje: nemška beseda, nemška pesem in nem« šlci duh v deželi južno od Karavank naj sa «pet vrne.« Najhitrejša riba. Kakor je neki ameriški ribo« goječ po dolgem raziskovanju dognal, je jastog najhitrejša morska riba. Plava tako hitro, da do< seže hitrost 40 km na uro in more s to naglica plavati več ur, ne da bi se utrudil. Izmed sladko« vodnih rib pa je ščuka najbolj urna riba. Vendar) se z jastogom ne more meriti, ker doseže ščukai le hitrost 16 km na uro. Svinja — mesojedka. Nekemu kmetu v_ Tli is« senu je v zadnjem času na skrivnosten način iz« ginilo več mladih kokoši. Mož si dolgo ni mogel razložiti, kako je bilo to mogoče. Te dni pa je na svoje veliko presenečenje zapazil, kako je nje« gova najboljša plemenska svinja, ki mu je bila! ravnokar vrgla mladiče, planila na mlado kokoško in jo brez vseh ceremonij pohrustala. Svinjo je kmet na licu mesta obsodil na trajno bivanje S svinjaku. Nova najdba pračloveka v Italiji. Odkar vemo, da se v raznih plasteh zemeljske skorje nahajajo le določene oka menine in da moramo človeka iskati le v zadnjih najmlajših plasteh, so postale tudi najdbe pračloveka številnejše. Danes pozna« mo že nad 40 nahajališč pračloveka. Evropa jih ima največ, zlasti srednja in zahodna. V južni Evropi pa je bil pračlovek poznan dolgo časa m iz Gibraltarja, čeprav je gotovo bival na apenini skem in balkanskem polotoku, kjer so zavzemale poledenitve le malenkosten obseg. Pred leti so tudi v Italiji v bližini Rima naleteli na pračloveka, sedaj pa so v bližini Neapla našli izredno lepo ohranjeno lobanjo, ki so jo strokovnjaki ta« koj spoznali z.a pračloveško. Starost lobanje ce« nijo na približno 70 tisoč let. V vzhodni Boliviji živi nekn pleme v velikih duplih ali žlamborjih starih dreves. Letna plača šolskesa nadzornika v ameriškem New Yorku znaša 20.000 dolarjev. SLOVENCEV KOLEDAR V VSAKO HIšOi IZ TRŽAŠKE- IN Q0RI5KC POKRAJINA fmb. T brtj «rtri n Lac je u iìikJI fc^viMsif» r- A. SMor i Ji (A Lu Ori« a XxAstit. B<« 4*1 ■refe! p S«rt ani. Nt Stijun^ >e » rrerfo 2*. sep. « d/rž.».-'i. Un un pori Kr«« )e *W:»! jKrt*»U:k AtM Brie »ekje !/"-«« ul ie ter»z-Urtijtnsj graaalo. V »soji itf>re%AtA*li jk, j« ae;e ogledovati ia jo je najbrž» »k»'?! odpret- N>»»}'.-su « je Be»sr»o orož;e raapotUo m omr* *et* ksi/ta u tsesi» «biio. Zapeti* »uri «naoke .Skrbatra d rj-zi wti» j» doi/reza. kričaaakcga oaž» porai-'uje TM sosesU- IA. ijejioii cevei&i tmrii k» ve iiHtn ilio sposai.'» dogodka, ki je zgoiormo dokaz.*! »j eyno fr/fax:*! :« po/ilioia!>ti « ree. B^Jrj je j.reri leti. Pri e<-kem u^uu je jgreift. Ko je b:'» že t p^u'ü.b. se je obapani latlaik jpomaü, d* je pozabil der.»r t goreči izl/i. <"epr»i so mu sosedje pet je postalo loplo, pravo tržaško jesensko vreme. Je to najlepši letni čaa v leh krajih, ko narava z obilnostjo povračuje vce trud in znoj, vložen v zemljo. Sonce m toplota sta zelo ugodno vplivala na zoritev grozdja, ki je postalo lepe» rumeno, meh-hko in debelo. Trgatev se je približala in prejšnji ponedeljek se je pričela. Zaenkrat samo v o/jem pasu ob morju in v Istri, dofim na Krasu »e čukajo. tam pa so itak vodno dobrih U dni za I rstoin. Ves prejšnji teden je bilo v vaseh «I Miramara mimo Tr«(a tja do Boršla in Do-line vese.o pripravljanje na trgatev. Kmetje so fistili sode. jih zamokali in popravljali, da bodo primerni za sprejem dobre kapljice. V ponedeljek so irneli v nekaterih cerkvah še Častitljiv star običaj, sv. mašo za trgatev. Takoj po maši pa so ljudje odhiteli v vinograde in srdaj po 8' ! s a E'^ ima' o?s&et» ve«*7 n=eV petje i» It- tu« z- I.-Jta fa-.-, E-»*- pridne rote niejo Hiki«' »fk* in »-•r«'i■-« « K>ie to *»««* f* i-ri oprten djb po zawi«. k Tre m ln*> i t »u ter «- izprani J« " t t»sl Le^sja bdin bo pro:i pf.<*ioi»aju ! ii-i:»- «i; ;e »kr»;» t »-t ktz^-o. d* g:.-zdje »e ù 4>is.zts* ter g» bomo tuoni, o: mi aspv. ttsrii- še-!* za-ia. teie» g» je • mekrii letue-l-i«o -er ms dal dov. »epiembra. so jo ficaičisi t TeHkeia število spremili n» 7*d«ji poti. Naj ji «Teti večaš loč. preo»t»- \.m aa^e «ulje! p Vise k e nagrade za peko najboljšega kraka. Na ov-boo željo tržaškega prefekta tk«c. T»rr.lnria ;a je ra/p:«n natefaj za peko naj-lx?a kruha iz ew»:r,e moVe. pri katerem lahko sodeltijejo »se pekarne. Razpi«ane to tì-K.ke sagrale, in sicer za pekovske obrate: pria ragrada t v,r;ni 10.000 !ir, druga nagrada 7000 ! r in tretja nagrada V*/) lir. Obenem p* ki razpjiane tudi tri nagraeJe za pekovske po-m^/n.ke. ki «e bodo pri lem nafetaja najbolj izkazali: na-rade znaifcjo V/A V/vi in 2nekarne pekle kruh po doseženem najboljšem recepta. »Umrl je naš dolgoletni pi»mon«ša...« Iz Kostanjevice r.a Krtsu pore."-aio: Dne 20 septembra je umrl na> dolgoletni pi%mono!a Ivan Spazzali. po domače Sani. 30 let je služboval kot pis-monoša Pokopali smo ga ob u l'-lezbi eele va'i in Dinoaih sosedov. Bil ie zelo dolier in skronie-n človek. Sai iupni upravitelj e. Zaletel se ie med P"to sv. mašo let^) poslovil Slovenčeve knjiiniee« (to je 24 knjig), kjer bosi« v njej našli mnogo knjig, ki Vas bodo vedrile! Vsaka knjiga velja le 5 lir. Kdor se bo naročil na tso zbirko, ho dobil petindvajseto knjigo zastonjl — Preberite današnji oglas! Najlepšo lovsko povest Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« lahko dobite tudi vezano v platno, tiskano nn antičnem papirja. Knjiga velja 20 lir. EMrtrüsa mirili n Inikn 2* več let se govori o veliki električni centrali, ki naj bi »e zgradila nekje u Bosikem. Predeš M> m> začela dela u centralo pod bot.tar-jta. to inženirji ia dragi strokovnjaki ie prouo stal« električna eentrala. Tam bo uklenje.ia Soia z suoktnt pad,, m padala na velike turbine, jih gnala in s svojo i lo ustvarjala električno moč. to čarovniško silo v»-ga modernega obratovanja in življenja. Na o Vii koncih — na čezsoiki strani in na Trnovem — so pričetna dela v živahnem razvoju in je za|o-»lenih precej delavcev. V Bovcu že m.slijo na prehrano leh ljudi in so navozili zarije že moko. Na Trnovo pa imajo prepeljati te dni več tisoč kvintalov cementa, s katerim bočejo delati temeljna dela nove elektrarne. Sovo elektrarno gradi svetovna tvrdka Fiat iz Milana, do»edanji dve elektrarni pa je zgradila družba Sade iz Bcn?lk. Letina na Banjški planoti S pridelkom krme »mo prav zaolj malo. Prav lako tudi repe in korenslva sploh ne l»o v obilici. Zaradi ajde smo v hudih skrlie: že nekajkrat io je smodila slana, kakšen bo pridelek, je zelo dvomljivo. V zadnjih tednih nam p<>-vzroča mnogo skrbi in stroškov bolezen, ki je jela napadati govejo živino in prašiče. Pri govedi se pojavlja napetost in kot zgleda, nekaka kužna driska. Mnogo živali je že poginilo, še več smo jih morali pa v sili zaklati. Tudi pri prašičih nastopa neka epidemičnn bolezen, ki ji strokovnjaki še ne poznajo izvora. Pravijo, da je nova bolezen in šele iščejo sredstev, s katerimi bi jo pobijali. Mnogo svinj je že poginilo, mnogo so jih morali kmetje pa prisilno zaklati. škoda, ki jo zaradi tega trpe na;a kmečka gospodarstva, je prav občutna in se veča iz nneva v dan. Bolezen pri prašičih ni razširjena samo po Banjški planoti, temveč že po vsej deželi. Posebno hudo divja po Kanalskem, kjer ograža že celokupno prašičerejo. Glede bolezni pri goveji živini opozurjnmo krnele, naj pazijo na pašo. Ponekod je Iravo na pašnikih napadla rja; ta trava je nezdrava, povzroča epidemično drisko. Mnogi živinorejci pa zakrivijo bolezen tudi iz malomarnosti ali nevednosti. Živine ne smemo zjutraj prczgoditj goniti na pašo in je zvečer ne smemo puščati firedolgo zunaj. Če pade elana, je paša škod-jiva, kajti sparjena trava navadno dela napetost, zaradi katere žival večkrat pogine, ako je nismo pravočasno zaklali. Na velesejpm v Ljubljano bo gotovo prišlo tndi dosti ljudi, vaših znancev. Njim lahko izročite tudi naročila za »Slovcnžev koledar«* V ioli. Učitelj razlaga: Kilogram Ima 100 de-ltagramov in dekagram ima deset gramov. Nato vpraša: »AH ste vsi razumeli?« — 1'epček: »Koliko gramov ima pa telegram?« Pacifera. Srbski državnik Nikola Pašič je bil znan po svojih duhovitih odgovorih. Nekoč se je peljal mimo kaznilnice v Nišu. Njegov spremljevalec po poklicu profesor, reče 1'ašiču: »Kako imenitna zgradba, ta kaznilnical Vi ministri in politiki v skupščini vedno raje glasujete za kredite za kaznilnice kot pa za šole.« — Pašič: »Hm, veš, prijatelj, mi politiki se.v kaznilnico še vedno lahko povrnemo, v šolo pa nič več.« Zelena veja. Dva zaljubljenca, France in Metka, se sprehajata med drevjem. Metka se navdušuje ob cvetju in veselo vzklikne, ko opazi ptička, zibajoča se in žvrgoleča na vejici. Nato France: »Njima je lahko, ko pa sedita na zeleni vejici I« Skopuh in svite!. Skalar Ima kmetijo na veliki samoti. Samo vsako drugo nedeljo gre na faro k maši. Pa si neke nedelje umisli v svoji skoposti dober načrt. Ko pride domov, pove, da bo gospod oznanili, da je ves teden post. Drugo nedeljo gre samo hlapec k maši in ko pride domov, slovesno oznani: »Danes so gospod župnik za ves teden praznik oznanili. Hvala Bogu, vsaj nismo ves prejšnji teden zastonj otepavali z^elja.« Za moia ali linejše? V elegantno modno trgovino za gospode stopi dama. »Prosim, pokažite mi ovratnice I« — »Za moža ali kaj finejšega?« Podjeten moiak. >No, Tone, kako ti gre?« — »Sedaj imam veliko stvar. Alkohol pridobivam iz dalij.« — »Kaj — alkohol iz dalij? Kako pa to delaš?« — »Cisto priprosto. Dalije prodam v meetu in za denar si kupim žganja.« Las. Jože gre v gostilno in naroči juho. V juhi plava las. Jože ga z žlico ulovi. Potem odkrije še en las. »Natakar!« — iGospod?« — »Glavnik mi prinesite!« — »Glavnik?« — >Da, najprej moram j'iho počesati.« Katehet: »Kaj je Bog ustvaril peti dan?« — Mihec: »?« — Katehet: »No, kaj leta po zraku?« i— Mihec veselo: »Aeroplani« Zdravko piše mamici: »Ljuba mamica, zelo ■e mi toži po tebi. Prosim, pridi me v nedeljo obiskal. Če pa bi bil v nedeljo dež, pridi dan poprej!« Ni zadovoljen. Hlapec pride h gospodarju in ga prosi, naj mu zviša mesečni zaslužek: »Saj ete dejali, da mi boste zaslužek zvišali!« — Gospodar: »Dejal sem, da ti ga zvišam, če bom s teboj zadovoljen.« — Hlapec: »Pa niste zadovoljni?« — Gospodar: »Nisem, ker hočeš višji zaslužek!« V časopisnem uredništvu. Urednik: »Pa ste povsem prepričani, da je ta pesem vaše delo?« — Pesnik: »Kajpak da sem!« — Urednik: »Neverjetno! Nikdar bi si ne bil mislil, da bom kdaj .videl pred seboj pokojnega Valentina Vodnika.« Smola, kamor se obrne. »Ali ste dobili posojilo?« — »Nisem. Pri prvi posojilnici so mi rekli, da me premalo poznajo, pri drugi pa, da me preveč poznajo. Sedaj res ne vem, kam naj se še obrnem?« Nista se rasamela. Dijak sreča na ulici gospoda, ki vpraša: »Po-po-povej m-m-mi, k-k-je j-je t-t-tu š-S-šola z-za j-j-jec-clanje?« — Dijak: »Oh, gospod, kaj boste a šolo za jecljanje, ko že tako odlično jecljate!« Noetova barka. Brivec Koren se je hotel peljali na izlet na Gorenjsko. Ko stopi k železniškemu vozu, pravi: »Ali je ta Noetova barka že polna?« — Fa se oglasi neki potnik: »Ne še; drugače je že vse zbrano, le osla še ni.« Preveč kadi. »Očka,« vpraša Petrček, »kako Visoka je Himalaja?« — »Nad osem tisoč metrov.« — »In Vezuv?« — »Tisoč tri sto metrov.« — »Zakaj ni postal Vezuv višji?« — Mati s pogledom na očeta: »Ker preveč kadf, Ijubček!« 15 nevest in samo en ženin. Župniku v nekem malem mestecu ameriške države Missouri so pred začetkom maše sporočili, da bi se neki mlad par rad poročil. Župnik je dejal, naj počakata, da bo maša končana. Ko je nehal brati mašo, je äzpred oltarja dejal: »Oni, ki se žele poročiti, naj «opijo pred oltar!« Na ta poziv je stopilo pred oltar nič manj kakor 13 Žensk, ki so očitno napačno razumele župnika — in samo en moški. Z glavnica en milijon frankov je bila ustanovljena v Parizu tvrdka Bata. Pra-pra-prahahica je postala Liza Meinum-gerjeva v Hildburghausnu v Nemčiji. Ima 12 otrok, 40 vnukov, 82 pravnukov, 11 prapravnukov in 1 praprapravnuka. Liza je stara 90 let. 7 smrtnih irlev je zahtevala eksplozija pri mestecu Chateau Chillon ob Ženevskem jezeru. Dvajset vagonov je skočilo s tira, ker je kamenje zasulo progo. Kuga je izbruhnila v Hsingkingu v Mandžu-ltuu; pričeli so s cepljenjem v množicah. Naredim o prisilnem zbiranju bukovega žira je izdala slovaška vlada. 2(5.868 obratov za tujce, med njimi skoraj 20.000 restavracij in kavarn, ima ta čas Švica. Gramofonske plošče bodo uporabljali v nemških učilnicah zlasti za učenje jezikov. Ženska skrivno policijo bodo ustanovili v Bolgariji, poroča dnevnik »Dnes«. 3190 kaznjencev, obsojenih na daljši in krajši zapor, so pogojno izpustili na svobodo v Španiji. 158 oseb, starih nad 100 let (85 moških in 73 ženskih), živi v Bolgariji; 15 stoletnikov je že v tretjič dobilo zobe! Milo iz mastnih kuhinjskih odpadkov in iz natrijevega hidrata je izdelal neki švedski kemik. Gole noge si barvajo pariške dame s trpežnim lakom, ker jim primanjkuje nogavic. Največ obiska v vsej Nemčiji so imeli preteklo kopališko dobo Karlovi Vari. Peto obletnico proglasitve generala Franca za državnega poglavarja so praznovali 1. oktobra v Španiji. KRATKE 7000 živilskih nakaznie so ukradli zlikovci iz občinskega urada v Borgu pri Parizu. Rdečilo za ustnice je proglasila Japonska za državni monopol. Trinajst rudarjev je našlo smrt pod ruševinami novega podzemskega rova v bližini španskega mesta Fuente Arcada. Bolnike, bolne na želodca, zdravijo v nemškem Heidelbergu s krompirjevim sokom. Za šalo se je hotel obesiti te dni, da bi prestrašil mater, sin vozača avtomobila v nekem kraju v šlezvik-Holštajnu. Ko se je mati vrnila, je našla dečka mrtvega. 87.000 ton rozin bo letos pridelala Grčija. V Nemčiji so uzakonili odredbo, po kateri ima nevesta padlega vojaka za sebe in svoje otroke pravico prevzema njegovega imena. Borov gozd s okamenelimi drevesi so odkrili štiri metre pod vodno gladino nekega jezera v severnem Jötlandu. 800.000 ton znaša mesečna proizvodnja mesa v Franciji. Povprečna normalna potrošnja pa znaša 1.7 milijona ton. 3000 ton sladkorja bo Ceško-Moravska dobavila Grčiji, ki bi rada kupila še 30.000 ton slad- k°rJPovršino kmetiiske zemlje Je povečala Švica od 185.000 na 270000 hektarov. Delitev kruha v Franciji: do treh let starosti 100, od 3—6 let 200, od 6-13 let 275, od 13-20 let 350, od 20-70 let 250, nad 70 let 200 gramov. Težaki in ročni delavci dobe po 350 gramov. Orške tovarne bodo odslej izdelovale eno samo vreto oblačilnega blaga za vse sloje prebivalstva, je sklenilo grško ministrstvo za preskrbo. Letošnja žetev na švedskem je bila najslabša, kar jih pomnijo v zadnjih 50 letih. Posebne vlake za tuje delavce, podobne vlakom za vojaške dopustnike, so zdaj uvedli v Neti»- fl)l" Slanikov, da je morje kar belo, ie južno od Ko-datija na Danskem; ena sama ribiška ladja je ont dam pripeljala k obali 15.000 ton slanikov. V nekem japonskem dnevniku je bil te dni objavljen konec romana, ki je pričel v »tem listu izhajati ravno pred 21-leti. Polhove kole k«Pui. I. ROT, krznarstvo LJUBLJANA. Mestni frg 5 ČLOVEK IN ZDRAVJE Pravilno dihanje In dolgost življenja Nemški zdravnik dr. Roemheld je nastopil z novo teorijo o pomenu dihanja za človeško življenje. Z rönlgenskimi preiskavami je dognal, da se z vsakim vdiliom in izdihom e pomočjo trebušne mrene spremeni oblika 6rca in glavne dovodnice. Pri vdihavanju 6e trebušna mrena zniža in raztegne dovodtiico, pri izdihavanju se zviša m jo stisne. Dihanje izvaja neko vrsto pasivne telovadbe, ki rabi izboljšanju krvnega obtoka io odi pravi razpadlih snovi, s tem torej podaljšanju življenja nekega organa. Roemheld priporoča to gimnastiko trebušne mrene oziroma glavne dovodnice zdravim v utrditev, bolnim, posebno takšnim s povišanim krvnim pritiskom in poapnenjem žil, pai istotako, samo z nekimi omejitvami. Kako se branimo prehlajenja? Mnogo nas je, ki nam škoduje vsak najmanjši prepih. Zato je potrebno, da si grk> na kak način zavarujemo. Do-i bro sredstvo za to je vdihavanje jodove tinkture. To storimo na ta način- na košček vate kanemo kapljico jodove tinkture. Omočeno vato primemo z dvema prstoma in jo držimo v ustih. Sedaj vdihnemo skozi usta in nato izdihnemo skozi nos. Tako vdihavamo in izdihavamo par minut. To delamo zjutraj in zvečer. S tem postopanjem preprečimo nastop prehlajenja za dotični dan ln tisto noč. Se* veda, če smo že prehlajeni, nam to ne bo mnoge* pomagalo. Celokrvni pritisk 200 črt in čez, kakor nastopa; pri nervoznih razburjenjih, ni smrtno nevaren, tudi če traja dalj časa. * Proti padavici pomagajo baje piki čebel, ki nabirajo med iz cvetov plemenitega kostanja. Zai silo učinkuje baje tudi med iz teli cvetov vsak dan k zajtrku. Draga bolezen. Anglija, ki je meglena in itkh krot>na dežela, je seveda tudi dežela revmatizmav Nedavno so izračunali, koliko jih ta revrnatizem stane. Taikole govore številke, leta 1937. je deželal zaradi te bolezni izgubila 242 milijonov delovnih dni. Prijem je treba upoštevati še, da je bilo tem bolnikom za te izgubljene dni treba plačati iz bolniških blagajn celih 17 milijonov luntov šterlingov (tri in pol milijarde bivših dinarjev) hranarine ia drugih bolniških stroškov. Skrivnostno zelišče je indijska rastlina futi« tieng. Ima močen duh in izredno mnogo vitaminov. Je sila redka m zelo iska,na. O njej gre glas, da podaljša življenje za več desetletij. O kitajskem knezu Cian Li Lunu pripovedujejo, da je večkrat užival čudovito razstli.no, preživel 24 svojih žena, imel okrog 100 sinov in dosegel 255 let. Angleška vladal je dovolila sedaj veliko vsoto za znanstvena raz-ìsikavanja skrivnostnega zelišča. Če bo delo uspe-, šno, bomo nedvomno ':rr»alu dobivali v evropskih' lekarnah futitieng. Kadar rešujemo ljudi, ki so 6e ponesrečili za* radi toka visoke napetosti, se moramo naprvo prepričati, da smo od tal ločeni s slabim prevodnikom, suho desko, stolom, suhimi debelimi podplati itd. Ponesrečenca primemo 6amo z eno roko. Glavobol se lahko deli v dve vrsti: v narav* nega in zadobljenega. Bolniku moramo dajati hrano v popolnoma čisti posodi, s čistim priborom, s čistimi rokami, vi čisti obleki. Jedi naj bodo okirene in ne preveč tople ne preveč hladne. Med posameznimi obroki naj bo nekaj presledka, bolnik naj ima časa za žvečenje in požiranje. Ostanki jedi (kompoti)! naj ne ostajajo ves dan v bolnikovi sobi. Po najnovejših ugotovitvah vsebuje jabolčna: lupina najmanj šestkrat toliko vitaminov kakor jabolčno meso. Razvoj človeškega sluha. Pogostoma so že dvomili o izjavah mater, ki so trdile, da so raz-lčno začutile, kako se je njih še nerojeno dete ob nenadnem, močnem trušču zdrznilo. Danes vemo po natančnih raziskavah z živalmi in tudi ljudmi, da dobi zaplodek že zgodaj sposobnost sluha. Gotovo je, da more bodoči zemljan vsaj dva, tri mesece pred svojim rojstvom vztrepetati pod vtisom topovskega strela in dobiti celo neko vrsto živčnega pretresa. . Pri zdravniku. Zdravnik preiskuje bolnika, kt je ves pohojen po nogah. »Ali igrate nogomet?« ga opraja in mu ogleduje zmečkane prste na nogah. »Ne,« odgovarja pacient, »pač pa tarok, in če ne igram prav, rne žena opominja.« btlarci r Bck-uju tprarljajo nafto r strtigo. Petrolej ali nafta se nahaja t zemlji in je t surovem stanju svete! ali temen, redko ali f<>Mo tekoč, porosto spremljan od zemelj*k;h Udov. ki se lahko vžpn. Vsebuje «*«tavne dele, i radi hlape, pa tudi te/ko tekoča olja in raztopljena trda telesa, kakor je n. pr. parafin. Bocata na petroleju je Severna Amerika, ponašata pa « i njim tudi Srednja in Južna Amerika. Veliki vrelci nafte so na Kavkazu. V Aziji pridobiva nafto Japonska in še nekateri drugi kraji. Prav tako »o petrolejski vrelci v Avstraliji in v Egiptu. Seveda tudi Evropa ni brez petrolejskih ▼relcev. Nafto najdemo v Italiji in Nemčiji, vendar prednjačiia Galicija in Romunija. \ samem začetku >o zbirali petrolej pre-provo po kotanjah in vodnjakih. Dandane« vrtajo s posebnimi pripravami globoko v zemljo in, ko pridejo do petroleja, na poseben način z razstreljavanjera razširijo luknjo v g!o-bočini, nato pa spravljajo t pomočjo »esalke nafto na beli dan. S surovim petrolejem napolnijo 6—15.000 Htrov obsegajoče cisterne in odpošljejo v petrolejske čistilnice, ali pa spustijo nafto kar po ceveh iz kraja petrolejskih vrelcev daleč tja do morske obale Petrolejski vrelec gori (Nienhagen t Nemtiji). kri sopore vojske Za prevoz petroleja po morju uporabljajo posebne ladje z velikimi železnimi cisternami in se za te vrste ledij — kakor ie marsikomu znano — posebno zanimajo v vojnem času podmornice in bombniki. . . Surova nafta je tekočina svetlorjave in celo črne barve in zoprnega duha. Boljše vrste petrolej je redek in lahek in se nahaja običajno ^■"■""■"^^^^S^^fcnnHiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiuiiiuiiHiHtHiumuimiiiiitiHiui..........mi........................................mm................................................ podobna smola, podobna tisti, ki io l, ^Tlakovanje ulic. J° uP<>rabIjaJ Ni lahko z besedo povedati in ,„, . I kako se vrši 4fstilacija surove nafu- i vsekakor zanimivo, ogledati si ve, J. ' kakšni petrolejski čistilnici (rafirler,lj)u,¥k »i krat naj zadostuje samo splošna uroiovii. iz surovega petroleja v tovarnah udeitj'J' ■ vre pri 150 stopinjah in gori ▼ svetilkah unočjo stenja. Plinsko olje se loči od surove nafte pri 250 i 360 stopinjah, je bolj gosto tekoče kot čisti Itrolej in se uporablja pri raznih strojih. r Po destilaciji bencina, čistega petroleja in . Jnskega olja ostane od surove nafte gosto te-!l"'''*if»joKču musa, ki neredko otrpne že pri navadni in sprave. Rekli eo jim nephtar ali nephtoj; od iod ime nafta. V starem Egiptu so, vsaj izgleda tako, balzamirali trupla proti trohnobi s pe- trolejem ali pa z neko drugo, iz surovega petroleja dobljeno snovjo. Glede važnosti uporabe nafte in njenih de-etilutov gazolina, bencina, bencola in kakor se že imenujejo, ni vredno izgubljati besed. Saj Petrolejska postaja ta preskrbo ladij i gorirorn. Petrolejske naprave v Kirhubu v Arabiji. globoko pod zemljo. Vrelci boljšega petroleja so v Pen«ilvaniji, Galiciji in na Sumatri. Težje vrste nafto ali petrolej pridobivajo v Bakuju ob kaak tudi kot gonilno sredstvo aeroplanov in tankov prvi pogoj zmag na krvavih poljanah. Zato »o si v zadnjem razdobju vse državo na vso moč prizadevale, da bi Wie v pogledu pridobivanja nafte za viak primer čim manj odvisne od tujine. V Nemčiji so n. pr. na neštetih krajih na-Vrtali zemljo, da bi odkrili nova ležišča nafte, če bi dolžine vseh lukenj, ki so jih do nedavnih dni v rajhu zvrtali, sešteli, bi dobili nič manj kot 230 km dolg rov, to je približno 22 krat toliko, kolikor znaša razdalja od zemeljskega površja do spodnje meje stratosfere. V Schlesvvig-Jlolsteinu so pri iskanju nafte zemljo zvrtali do globine 3618 m. To je tudi naj- Petrolejski vod v Palestini. večja taka luknja v evropskem delu zemlje. Najbolj globoko luknjo na svetu pa so do sedaj naredili v Kaliforniji, saj sega 4570 m globoko. Upoštevajoč vse to, ni čudno, da si učenjaki prizadevajo najti za bencin nadomestilo, in si* cer v lesnem plinu. Izumitelj lesnega plina je profesor Mario Farragutti. Ta gospod se je že več let pečal z vprašanjem najbolj koristne uporabe lesnega plina pri motornih vozilih. V primeri z bencinom je lesni plin skoraj zastonj. Avtomobil, na katerem so novo pogonsko sredstvo preizkušali, je potrošil za vožnjo od 6 zjutraj do polnoči vsega za 6 lir lesnega plina. Rimski listi so objavili razgovore s profe-fesorjem Farraguttijein. Ta je povedal, da je najprej izdelal motorni plug na takšen pogon. Nato je zgradil avtomobil znamke Alfa Romeo z napravo za pogon z lesn;m oljem. S tem vozilom je dosegel brzino 68 km na uro. Profesor Farragutti se je svoj čas udeležil krožnega potovanja po Evropi ter je prevozil v avtomobilu, ki ga je gonil lesni plin, 6000 km v 110 urah. Pogon motorja za vso to dolgo pot ga je veljal nekaj nad 200 lir. . Novinarjem je profesor Farragutti izjavil, da sedaj dela na vzposobljenju lesnega plina itudi za letalstvo in bi torej v bodoče letalci namesto bencina vzeli s seboj vreče oglja. Naprave za lesni plin so pritrjene na av* tomobil tako, da njegovega izgleda ne kvarijo. Za vplinjenje oglja potrebna peč je na avtomobilu zadaj v nastavku, ki je povsem sličen sedanjim shrambam za kovčege. še tole: profesor Farragutti je vozil nekoga, ki se je za profesorjev izum zanima,l s svojimi plinskim avtomobilom po Rimu in nazadnje stai popila v neki okrepčevalnici vsak po čašic« vermute. In glejte, račun za vermut je bil večji nego stroški večurne avtomobilske vožnj« po Rimu. Pridobivanje petrolej» v Kaliforniji. Petrolejski vrelci v Romuniji. Toda jaz sein že velika, Mitjal Mama nie je včeraj zmerila. Poglej me!« Dvignila se je na prste in rekla: • Sai ti segam že do komolcev, le poglej, kako sem že velika. In mama mi je rekla, da znam plesati že kot velika dekleta. Mitja, tudi nost. Od povsod, po vseh stezah tn potih so se vračale ovce in koze proti dolini, medlem ko se ie od daleč slišalo zvončkljanie kravnh zvoncev. . Tamara je poslala utruiena in ni več govorila. Od časa do časa je zaostala in le s težavo Povest s kavkatkth pianta. Spital It. De Cornac. iaz sem hotela kupiti nekaj od tistega kavka škega trgovca, toda oče ni dovolil. Ali veš, kaj sem hotela kupili? Križ iz koralov, ki iq-bil pripet na zelo tanko verižico. Toda oče uff je rekel, da to ni prinfrren okras za muslimanko.« »Res je. Tamara! To je le za kristjane. Križ ie namreč znamenje krščanske vere, ti si pa mttslinianka.« »Kakor oče, mali in ti,« pripomni deklica. »Ne, jaz ne poznam korana, iaz sem kristjan, Tamara.« Deklica je od začudenja razširila oči. »Kristjan? Ne vem, kaj to pomeni.« Pastir se ie zamislil. Kako nai razloži otroku, da njeni starši žive v zmoti? Čeprav ie bila mati krščanskega rodu, bo vendar Tamara vzgojena v muslimanski veri, ki ie vera njenega očeta. Milja ie prišel v zadrego in zalo spremenil .vsebino razgovora. »Tamara, ti si še premlada, da bi mogla razumeti. Ko boš večja ...« »Toda povei mi, Mitja, koga moliš, če ne poznaš Alaha?« »Molim k dobremu Bogu, ki ie ustvaril nebo, zemljo, morie in sonce, ki ie tudi nas ustvaril za svojo službo in ki nas bo poplačal za dobro, ki smo ga naredili na zemlji s tem. da nam bo odprl vrata v raj.« »Kakšen je raj?« »Jaz si ga predstavljam kot siiaien vrt, poln luči in godbe, kjer so vsi vedno srečni.« »Tudi otroci?« »Da, tudi otroci; srečni so stari in mladi, bogati in reveži, berači in kralii, vsi tisti, ki so se ravnali po Bogu in njegovih zapovedih.« Tamara se je zamislila in resno vnrašala: »Torej boš ti prišel v tisti lepi vrt, ko boš umrl?« »Upam,« pravi pastir in se smeie, »razen če bom postal razbojnik. Toda, povei mi, Tamara, zakaj si postala naenkrat tako resnn?< »In kam bom iaz prišla, Mitja?« vpraša dekletce. »Ali ne bom prišla tja, kamor ti? Kakšna škoda, da ne bom mogla biti tam, kjer boš ti!« »Poslušai me, Tamara! Ce bom iaz prišel ▼ rai, bom prosil Boga, da boš ti nekega dne prišla za mano. Ali si zadovoljna?« »Ali te bo Bog poslušal?« »Bog posluša vedno tiste, ki ga imajo radi in jih vedno usliši.« »Ali ie potrebno, da prideta oče in mati z mano?« »Toliko bolje, če prideta.« Tako sta klepetala ter šla za ovcami, ki Potem te je ozrla proti mlademu patlirju in mu pomahala o slooo so se valile v dolino. Iz doline so že opazili čredo, ki io ie priganjal zvesti pes in ki ie bila že zelo nestrpna, ker bi rada čimprej prispela v hlev. Mitia ie zopet zasvirj.1 na flavto. Zrak se ie ohlajal. Iz tople zemlie ie puhtel duh po travi ln po cvetlicah. Obzorje «o krasile rdeče, biserne meglene plasti in lepo motile nebesno enolič- 7* spet dohitela pastirja, ki ie hodil hitro, z velikimi koraki. Tedaj io je Mitia prijel za roko in tako pospešil korak. Na pragu hiše ie že čakala Tinatina svo-io hčerko. Njena vitka postava se ie odražala med vrati. Bila je ogrnjena v lahno ogrinjalo, ki ie koma i zakrivalo pravilno obliko ničnega obraza in globoki izraz njenih lepih oči. Koma i je Tamara zazrla mamo. ie spustila Mitjevo roko, stekla k njej in se ji vrgla v objem. Potem se je obrnila proti mlademu pastirju. mu pomahala v slovo, medtem ko je ta vodil čredo proti napajališču. II. Tamara leži v postelji in še vsa prevzeta od slovesnceti današnjega praznika ne misli in ne more niti zaspati. ■ Oh, mama, kako lepo sem se danes zabavala!« Tinatina se nasmehne, priéeòéi v sobo, in prestavi svetilko iz enega kota v drugega. • Da, draga,« reče hčerkici, »dovolj veselja si užila danes, zdaj pa zaspi, ker si gotovo že utrujena.« »Ah,« vzdihoe Tamara, »želela bi, da bi «e »Tako lepa tekma je bila... In Milja je bü zmagovalec.< §razniki nikdar ne končali!... Tako lepa tekma je Ha!... In Mitja je bil zmagovalec: prav zato 6etn tako vesela.« Nato 6e obrne v postelji, da bi zaspala. Deklica je v resnici preživela zelo vesel dan; že od ranega jutra dalje so se vrstile najlepše zabave druga za drugo: pesmi v čast junakom, katerih obletnico zmage 6o praznovali, igre, turnirji, na katerih so vitezi, jezdeč na iskrih konjih, oblečeni v sijajne obleke, s sabljo, ki se je zadevala ob stegno in s perjanico na čeladi, tekmovali v spretnosti in drznosti. Vršil pa seje tudi ples, na katerem se je odlikovala mala Tamara: imela je bito obleko vezeno iz živobarvtiih tkanin, na katero so padale dolge kite, okrašene s pozlačenimi trakovi. Nosila ie rože v laseh in na nogah sijajne čevlje, opremljene s srebrnimi okraski. Plesala je s tako lahkoto, da se je je razveselil vsakdo: flavtisti in kitaristi so zatrjevali, da še niso nikdar videli miajše, tepse tn ljubkejše plesalke. Mala Tamara se je takoj zavedela, da izhaja iz plemenitega rodu ra da je potomka georgijskth knezov. »Mama, prav zares ne morem spati, mislim na toliko stvari!« opazujoč »Dri »Povej mi, mama, da me ne bo« nikdar prodala deklice?... Želela bi vedno biti v tvoji »Moja mala, moje veselje in sonce moje duše, rarovaia te bom, dokler bom živela... Kako ti neki more priti nocoj taka stvar na misel?« »Poslušaj, mama, kaj mi je rekla Vera. Ona pravi, da so prišli na slavje tudi trgovci od daleč, daleč, da bi nakupiti sužnjev... zato sem se bala...« Se vedno sloneč nad hčerko strmi Tinatina z ljubeznijo v njene oči, ki čakajo odgovora, ji narahlo poboža njene kot svila mehke lase tn |i pojasni, kako in kaj: »Morebiti so trgovci res odpeljavali a seboj dečke in deklice, lai no jih njihovi starši sklenili prodati, kot se ie to dogodilo z Verino sestro, ki je odšla lani. Njen oče ni bogat ln mora vzdrževati številno družino. Toda mi, moja mala Tamara, te ne bomo nikdar prodali...« »Ali je bilo res tako, mama?... Oh, tedaj bom doma pomivala, pripravljala kavo, ti pa me bo* naučila presti, šivati in vesti; potem bom pa pomagala Mitju pri varovanju drobnice...« »In kaj hočeš še potem delati?« Tinatina se nasmehne, božajoč Tatnarine majhne roke. »Naučila se bom jahati in oče mi bo dal konjička, ki se bo imenoval Tapla, ker bo sladak io rjav ko med.« »Da, da, moj hiserček in moj srček.« Potala žena se zasmeje tedaj tudi Tamara in ioč mater za mrmra: •raga moja mamica, ti veš, kako nesrečna bi bila brez tebe in brez očeta ter daleč proč od trat in mojega konjička!...« »Moja mala Tamara, tudi jaz bi ne mogla živeti brez tebe,« zavzdihne Tinatina, božajoč njena drobna ličcca. »Zdaj pa moja mala deklica, zapri očke in spi v miru.« Toda Tamari te besede ne zadostujejo in se vnovič obrača in preobrača na postelji. »Mama, kaj ne, da ni rea, da bi me prodaiav četudi bi prišel mimo kak trgovec, ki bi me za visoko ceno kupil?... Toda, če bi me oče morda hotel prodati?...« Tirna lina se zdrzne In ee ponovno obrne k svojemu otroku: »Ne, ne, moj mati gotobček, oče je obljubil, da ne stori tega, saj vendar veš... On me ima rad in me bo ubogal... Nikogar drugega nimam ko tebe, moja zvezdica.« »laz te imam tato rada,« zamomlja deklic«, strastno pritiskajoč mamine roke na svoje ustnice. »Kaj se ne spominjaš, da 6e je ustavil pri nas trgovec, šest mesecev bo tega, in ponudil zate veliko vsoto, da bi te lahko odpeljal v Smirno, in da oče o tem nitì gworiti ni hotel?... Ne delai si nepotrebnih skrbi: epi v miru in na take stvari ne misli več.« Tinatina pospravi še nekaj reči v sobi, zkrä obleko mal«; plesalke v omaro in se napoti iskat hčerkine najljubše opanke. »Mama,« prosi mala, »daj mi moje optike; hočem jih imeti vedno pri sebi: so tako lahke ta me spominjajo današnjega lepega praznika.« Mati položi zaželene opanke na okroglo in nizko mizico, ki stoji poleg podzglavroka. Nato ee še enkrat nagne nad spečo hčerko in jo poljubi na zatisnjene trepalnice; potem narahlo odide iz spalnice in stopi v sosednjo sobo, selamlik, ki je m muslimanih tisti kraj v hiši, ld ga hranijo za obiskovalca. Lahko rečemo na splošno, da ic zemlja irlo primeren kraj za rast in razvoj živih bitij. P.iva bitja se na zemlji ne počutijo kot tujci im lujem. Zanje je v veliko korist neprestano iliibivunje vode, bodisi izpod neba v obliki dežja ali v obliki metile ali pa v obliki rek in jezer. Zrak je zlasti za rastline silne važnosti, saj vscbuie Stiri «lavne prvine, ki so potrebne rastlini. To so: ogljik, vodik, kisik in dušik. Ogljik je v zraku v obliki ogljikovega dvokisa, vodika je veliko v Vodnih hlapih, kisik si proizvajajo rastline same iz zraka. Seveda, zemlja spet ni lako obširna in gostoljubna, da bi lahko sprejela nase poljubno množino in poljubne vrste rastlin Tudi tnkai velia pravilo, da se uveljavijo močnejše in bolj žilave rastline. Torej ludi ined rastlinami divja medsebojna borba. Kako se izva ia ta borba? ... Zunanii svet se zdi za razvoi rastlin res dokaj primeren, vendar ima tudi svoje neugodnosti in muhavosti. Kastlina morii računali s tolikimi spremembami: noč, ki sledi dnevu, zima, ki sledi poletju, itd. Razen lega nastajajo še nepričakovane sprcniemlie: nevilile, povodu ji, toča, suša in mraz. Kastlina se mora torej zelo trdo' borili za svoi življenjski obstanek. Kakor moramo mi spreminjali svojo obleko z ozimni na spomlad uli zimo, dež ali sonce, 1; ko nekako si ludi rastline spreminjalo svojo obleko z ozirom na kraj in na čns, v katerem bivajo. Bori se zu svoj življenjski obstanek vsaka rastlina, tako lista na robu puščave, ki se bori proti suši, kakor lisla v «ostem pragozdu, ki se bori za skromen življenjski proslor, kjer bo lahko razvijala svojo rasi. Ce rasle rastlina v kraju, kier je mnogo padavin eno letno dobo, v drugi letni dobi pa vlada suša, se obda z lebelo skorjo, kjer hrani vlago kakor v nekakim skladišču. To opažamo zlasti pri kaktusih. Nasprotno pa, fe so velike toplotne spremembe, m- obda rastlina z mehko in loplo obleko, kakor vidimo lo tudi pri naši planinki. Glavni razlog, zakaj ludi rastline bi ie jo hud boi za življenjski olislanek, pa leži v veliki naglici, s katero se rnslline razmnožujejo. Zn ii' katere rastline ie znano, da obrodijo v enein samem letu 730.000 semen, f.c bi se vsa Ia temena razvila v drevesa, ki bi obrodila dalje prav toliko semen in bi ta semena vzklila, bi ta rastlina popolnoma pokrila vso zemljo. To se pa ne zgodi prav zaradi borbe, ki jo medsebojno bije rastlinski svet. Naravoslovci zatrjuje io, da neka vrsta praproti obrodi vsako leto približno petdeset milijonov svojih semen (Irosov). Računa se, da bi potomke ene same praproti pokrile v kratkem času dveL let vso Severno Ameriko, če bi imele ugodne pogoje za rast. Rastline se torej bore ne samo proti raznim naravnim oviram, marveč tudi medsebojno proti pretiranemu razvoju nekaterih rastlinskih vrst. Toda je 5e tretji razlog rastlinske borbe. Ta razlog tiči v notranjosti rastline same. V vsakem živem bilju je skrivnostna gonilna sila, da vedno sili naprej in naprej in da skuša premagati vse ovire na svoji poli. Kantor koli pade rastlinsko seme, povsod skuša zarili svoje klice in pognali. Kakor kamen, ki se nujno kotali po položnem hribu, tako ludi živa bilja streme po življenjski rasti in skušajo premostiti vse ovire. Poglejte na zidove hiš, ki so oviti v zelenje: na njih poganjajo rastline, ki so razbile Irdo opeko s svojimi tipalkami in našle lam oporo, pa tudi polje iz katerega si črpajo snovi za svojo rast. Rastline so uslvarjene tako, da zmagujejo ovire, ki se iim slavi ja jo na poli njihove rasli. Kakšen cilj pa vodi rastline v njihovi borbi? Kakor za živali, lako velia ludi za rastline dvojni smoter: borba za lastni obstanek in skrb za razvoi in obstanek poloinslva. Vsa borba rastline gre torej za tem, da dobi dovolj hrane, dovolj prostora, dovoli vla«e, dovoli luči. To je najbližji smoter vsake rastline. V drugi vrsti je uslroi rastline ves usmerjen v to, da omogoči nastanek in razvoj poloinslva. Za ta dva cilja se rastlina spoprime z vsako oviro, ki se ji stavi na pot. Ko se človek bori proti divjim zverem, strupenim kačam ali škodljivim žuželkam, je njegovo glavno sredslvo v tej borbi razum. Horba rastline za obstanek pa ie na boli nizki stopnji. Rastlina se ne zaveda, ko vlovi v svoje liste žuželko in io porabi kot hranivo. Tudi se ne zaveda, ko s svojimi mehkimi koreninami razkraja Irdo skalo in jo spreminja v mehko prst, da dobi iz nje hraniva za svojo rasi. Ne zaveda se, ko se obdaja z •'bodicami ler se lako brani pred požrešnosljo živali. Toda kljub tenni ima čudovite načine obrambe in napadanja. Pokrajina Birma, južno od Kitajske, ob gorovju Tibela j« znana po velikih rekah, številnih riževih nasadih; zlasti po mogočnih palačah, pa- fodab in samostanih. Kaikor so nekdaj faraoni v igiptu mogli graditi piramide le ob ogromnem številu podložnikov-sužnjev, enako bi ta stara veličastna poslopja mogla govoriti o tisočih človeških žrtev. Nekdaj mogočne kraljevske prestolnice 6o dane6 samotne in prazne. Posebno pagode (budistovska svetišča) vzbujajo po mestih mogočen vtis. So delo mnogih vladarjev, bogato obložene z zlatom, krasno delo indijske umetnosti. Včasih so 6meli tujci obiskovati te veličasne pagode, a ker v svojem ponosu niso hoteli pred vhodom sezuti čevljev, zato jim je zabra-njen vstop v ta svetišča. Umetniško im natančno izrezljane podobe raznih pošasti, zmajev, kr-olioditov in sfing stražijo vhod v pagode. Sredi nasadov se dvigajo številna majhna in veliko svetišča, ki 6kupaj sestavljajo masivno pagodo. Kupola je navadno z zlatom okrašena. Okrog nje 6toie kamenitii kipi, ki predstavljajo besne in drvje leve. V lopi pred pagodo stoji na vsaki strani hip Bude, zvončki visijo na malih zvonikih in ob dihu vetra prijetno pozvanjajo. Vsako leto svetišče v glavnem me6tu V6e oživi. Tedaj iz vseh krajev prihite številni romarji, da opravijo daritve in zmrmrajo za to predpisane molitve. Svetišče varujejo in oskrbujejo menihi v rumeni halji. Bivajo po celicah. Vsako jutro prilezejo iz celic z barvastimi prosjaškimi lončki, da si po okolici naprosijo hrane. Budistov6ki menih živi siromašno in sme le to jesti, kar mu ljudje v lcmček dajo. V Birmi 6koraj vsak fant postane menih. Budisti verujejo v selitev duš po 6mrti. Ce si je pridobil v življenju zaslužnih del, tedaj bo postal ali hudič ali žival ali človek. Ce teh nima bo po smrti preživljal usodo močerada ali škorpijona. A njihova meniška zaobljuba ni večna. Ze po nekaj letih se lahko menih vrne med svet in se poroči. Kdor pa ostane menih skozi vse življenje, tega ljudstvo kot svetnika časti. S petnajstimi leti si nadene rumeno meniško haljo. Na slovesni dan vstopa je» (Nadaljevanje na 14. strani.) Smola barona Dorivala »Njegov naslov dobile v detektivskem zavodu »Prometej,« pove gospod iz pisarne, ves vesel, da more mladi, brhki dami povedati, po čemur je vprašala. »Gospod je v službi v zavodu. Bil sem zraven, ko ga je stražnik izpra-šcval.c »Kje je ta zavod?« Gospod odpre imenik in pove hčerki konzulu Rožiča cesto, kjer je bil zavod »Prometej«. Ruta se zahvali. • Gospod ravnatelj Zobec je bil koj pripravljen, da sprejme Ruto, ko so mu povedali, da bi mlada doma rada govorila z njim. Pozdravil je Ruto kratko, po vojaško, kakor je imel navado, in zapičil vanjo oči, kakor bi jo hotel predreti. še preden je vedel, kaj želi mlada dama od nje-g", je že preračunal, koliko bo zahteval predujma, ki bi ga dobro oblečena dama utegnila dali. — »S čim naj vam postrežem? Bodite, prosim, pra-' kralki, milostljival« Ruta je bila v zadregi. Ni vedela, kako bi začela, da bi bilo prav. »Mlada žena, ki se hoče ločiti od moža!« si misli ravnatelj Zobec. »Preskrbim naj ji vzroke za ločitev.» »Gre za dogodek v hotelu Carski dvor,« prične Ruta. »Tam stu se spopadla pred nekaj tedni vaš uradnik in gospod Samostrel. Rada bi vedela, kako se piše vaš uradnik.« Ravnatelj Zobec je osupel. Takale malenkost se ne izplača. Poskusiti mora, da napravi iz zadeve kupčijo. Naredil se je, kakor da ue ve ničesar. »Ne razumem, kaj mislite, milostljiva. lJa sta se spopadla? Bi ne mogli povedati bolj določno?« »Kolikor se spominjam, je bilo v marcu, ob pelih pri čaju, ko je hotel nek vaš uradnik v hotelu Carski dvor prijeti gospoda Samostrela. Gospod Samostrel je uslužbenca udaril p» obrazu in zbežal. Rada bi vedela, kako se uradnik piše.« Nalašč je povedala ime gospoda Samostrela, najsi ni bila še prepričana, je-li bil Samostrel Lres oni gospod, ki je pn,el drug, dan po dogodku v hotel z uradnikom iz zavoda »I ro-metej«, da sta zamenjavo pojasnila. Ravnatelju »Proineteja« niti na um ni prišlo da bi sploh omenil ime gospoda Samostrela ali pobliže razpravljal o onem usodnem do- | 6011 »Milostljiva.« pravi in nemirno pogleduje na žepno uro, da bi ji s tem namignil, kako skopo mu je čas odmerjen, »zdaj vem, za kaj gre. Če želile, bom uvedel temeljite poizvedbe o dogodku, ki mi je jjO|Xilnoina neznan, in poiskal pred vsein med mojimi številnimi uslužbenci uradnika, ki bi radi z njim govorili. Je pa mogoče, du uradnika sploh ni več v moji službi. Taki ljudje so v moji službi od danes do jutri. Če mi daste naročilo, naj pozvem, kako in kaj je z uradnikom, tedaj upam, da vom bom mogel najpozneje v osmih dneh sporočiti vse, po čemur sprašujete. Če ne pridejo posebne ovire, ki bi zadevo podražile, bi vam zaračunal za trud in stroške dve sto dinarjev. Navada je, da se pri takih naročilih plača polovica vna-prej.« — Zahteve gospoda ravnatelja Zobca so spravile Ruto v nemajhno zadrego. Dobiti naslov onega uradnika se ji je zdelo tako preprosto. Zdaj naj pa čaka še ves teden I ln dve sto dinarjev tudi ni imela pri sebi. Vendar se ji je zadeva zdela prevnžna, da bi ne rada estranila vseh ovir. Čemu pa ima lepe in dragocene prstane? »Sprejmem vaše zahteve,« pove ravnatelju, sname briljanten prstan s prsta in ga da v poslih zvedenemu vodji zavoda »Promeleja«. »Prosim, naj nese vaš uslužbenec tale pr-stnm v zastavljalnico. Naj vzame zanj dve sto dinarjev, ki jih obdržite za n«Brado-..Po.nZ"<"V-ni listek in pozvedbo pridem v osmih dneh.« Da mu naslov in odide iz poslovnih prosto-rov »Promeleja«. Ravnatelj jo pospremi pra« do vrat. g) Dobrava pri Trebajem. Tu j« umrli 90-letna Marija 1'han roj. Jutraž, inana po svoji naklonjenosti do reveiev. Bila je dvakrat v Ameriki. s>m ii ie padel v svetovni vojni. Bog ji daj večni miri Dole« ji Logatec. Ono soboto je sredi svojih dragih vzel slovo od zemskega življenja ter <*lšel v večnost dober in plemenit krščanski moa Ivan Mihevc, ki j® vse svoje življenje bd dosletlno zvest Bogu in narodu. V svojem aolgem življenju _ dočakal je starost 81 let — je mnogo pretrpel in tudi mnogo žrtvoval xa svoja načela, katerim je ostal do zadnjega diha zvest in pošteno vdan. Zapušča 6 otrok in mnogo vnukov, izmed katerih je pred kratkim odšel pred njim v večnost njegov vnuk bogoslovec Pavle Godar. Vsem žalujočim izrekamo iskreno soialje. Kajni pa naj pn Bogu uživa nebeško veseljel Mireaska dolina. Krompir je izkopan. Oa ni preveč, precej je tudi gnilega. Tudi fižola ni bocvekaj. Koruza in ajda sta se popravili. \ mo-gradi obetajo dober pridelek. — Revnejši posestniki. ki imajo izsekane gozdne parcele, lahko zannisi io uoraviteljstvo šole v Trebnjem in v Dol. nemški vasi za brezplačno pogozditev. Dolenja Stara vas pri št. Jeraeja. Hude opekline na nogah je dobil U-letni Alojzij Pavlič. Fant si je na paši zakuril ogenj, pri katerem se mu je vnela obleka. Alojzij ie moral v bolnišnico. Komaraa vas pri Cenn«š»j«ak. S kolesom se je peljal proti Podturnu 31-letni posestnik Franc Majhen. Na cesti je zavozil v nek voi in je mož dobil pri tem precejšnje jjoškodbe. Ig pri Ljubljani. S kolesa je padel posestnikov »in Matija Rupret Peljal se je ii Pijave gorice proti domu. Je zavozil na kamen, odletel s kolesa in se močno potolkel. — »Slovencev ko-ledarc lahko naročijo naročniki Slovenca, Slov. doma. Domoljuba ia Bogoljuba v trgovini Mirka Merzeta na Igu. N'®»» meji«. 3000 lir je darovala hranilnica v Novem mestu v korist osirotelih priseljencev. — Na novomeškem pokopališču so položili v grob uglednega obrtnika 72-letnega Leopolda Ciglarja. Naj mu sveti večna luči St Vid pri Stični. Dne 30. junija 1941 je g. Omahen Ijnac, župnik v Dobrniču, poročil v cerkvi sv. Roka svojega nečaka Jožefa Noše iz Malega Gabra z Marijo Balant iz Radohove vasi. Nevesta je bila zelo delovna članica dekliškega krožka in zadnje čase tudi načehtica. Pred tednom se je ra-nifci v ustih. Zastrupila si je kri. Umrla je v bolnici 26. septembra. Pripeljali so jo v domačo vas. Naj počiva v miru! — Radi lepih jesenskih dni je j IZ RAZNIH KRftlEV > £ bila pšenica letos precej pozno dozordaso gli sejat, ajdo šele koncem juhja. Bah » tke slane. Toda dosedaj je še m bito nikjer opaziti. Po krompirju je letos veliko vpraševanja. Veliko vagonov ga je šlo v Ljubljano. Ribnica. S pošte v Ribnici je prestavljen v Cerknico Traven Franc, iz Cerknice na posto v Ribnico pa Sajovec Lojze. — Gozdno pot Fračarjevec—Petračev laz bodo posestniki te dni popravili. - Ono nedeljo je bilo zegnanje pri Sv. Frančišku. Prišlo je mnogo ljudstva. Po žegnaniu so romarji pohiteli domov, kjer so jih čakali štruklji. . Latrško selo pri St. Petru. Na krusm peči je zaspal dveletni posestnikov sin Jože Gučan. V spa-niu je pade! na tla in si zlomil roko. ' Gištaaj. V tukajšnji jeklarni je delavec Gregor Beriko stopil po neprevidnosti v žarečo žlindra ki je bila pokrita s peskom, kar revež nI opazil. Dobil je hude opekline. St. Vid Bad Ljubljano. 7-letni Andrej Kregar se je igral pri ognjišču. Pri tem je dečko prekucnil po sebi lonec vrele vode in se tako hudo oparil. da je kmalu nato umrl. Št. Jakob v Slovenskih goricah. Viničarka Liza Krapčeva je zaprla svoja otroka v hišo. Pozabila je na mizi vžigalice. Sinček se je začel ijjra'i z vžigalicami ob postelji in zanetil j>ožar. Otroka sta bila že napol zadušena od dima. Otroka je rešil smrti zdravnik, hišo pa ljudje, ki so prihiteli gasit Jesenice. Odstranili so tri Ie.sene prodajalne nasproti kolodvoru. — Pri delih s kaljenim železom so se ponesrečili delavci: France Legat, Janez Obman, Gregor in Stanko Robič, Andrej Rahne in Srečko Miami. Lajteršperg pri Mariboru. Pri delih na neki novi stavbi sta bila zaposlena tudi France Črnec iz Gradiške ob Pesnici in Lojze Dečman iz Krčevine. Naenkrat ju je zasula plast zemlje. Šele po napornem delu so oba hudo poškodovana rešili izpod zemlja tramov in desk. Nedeljska slnžba božja na Zaplazn. Kakor smo svoj čas poročali v »Slovencu« in »Domoljubu«, se je skozi 14 nedelj vršila služba bo/ja ob II na priljubljeni božji poti Matere božje na Zaplazu. L vsakoletnim zadnjim jesenskim shodom na rožnovensko nedeljo smo namera-vali te shode zaključiti. Vse nedelje so jih £„. stilci Marijini obiskovali v velikem številu. Ti shod so jim bili resnična potreba, saj so imeli toliko prošenj, toliko želja v teh tetinih ,|0 nebeške Kraljice, da so vsako nedeljo novi ča-stilci prihajali k njej. Obžalovali so. da Mo ti shodi prenehali in prosili, naj trajajo do konca oktobra. Tej splošni prošnji hoče pod. pisani župni urad ugoditi in sporoča, da bo na Zaplazu še naslednje tri nedelje v oktobru služba božja ob 11. Morda nam bo mogoče v doglednem času pri zaplaški cerkvi oskrbeti toliko potrebne zvonove. — Zupni urad Catcž pod Zaplazom. Šenčur pri Kranja. Pokopali smo I9letnegt dijaka Jožeta Eržena. Bil je sin malega k me« iz llrastja. Dovršil je osem gimnazij z odliko. Zadnji čas je bil zaposlen pri meritvenih delih. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Izredno mnogo je bilo tudi lepih vencev. Primskov» pri Litiji. Za večno je zapu-stila od kapi zadeta, nad vse priljubljena 72 let stara žena mlinarica Marija Kotar, po domače Cemžetova mati. — Pokojna m ati je bila vzorna krščanska žena. Zvečer je opravljala svoje težko delo v mlinu, jxrfem se je odpravila spat ia je za vedno zaspala. Bila je zvesta naročnica »Domoljuba«. Blagopokojnica je bila posebno dobrt mati revežem, ki jo bodo prav v sedanjih časih pogrešali. Naj jo vsemogočni Bog bogato poplača. Ob odprtem grobu so pevci zapeli žalost inke, nj grob pa smo ji položili mnogo vencev. Počivaj t miru, draga mati! Sorodnike tolaži Bog! Ali ste že nakazali 11 lir za »Slovenčev koledar«? Ce še ne, storile to takoj! Zadnjič so bile priložene tudi položnice za nakazilo 11 lir. — Naj naroče »Slovenčev koledar« tudi Vaši sosedje. —• Vsak naj stori vse, da bo družica »Slovenčevega koledarja« firn večja! Kdor koledarja ne bo v naprej naročil in plačal 11 lir, ga potem, ko bo izšel, ne bo dobil več za prej omenjeno eeno, ampak bo moral zanj plačati v trafiki 20 lir. lom Dotični uradnik, gospod Krvina, bo tega in tega v zavodu »Prometeja«, da gospodični Rožičevi ustno poroča. Gospodična Rožičeva gre tja. Pa kako hitro! Zdaj ji je bilo vse jasno ko beli dan! »Ljubezniv gospod, te Samostrel!« je končal Krvina in s hvaležnostjo mislil na denar za bolečine. »Nekaj pa le ni bilo lepo od njega: Da mi ni hotel in ni hotel povedati, kako je tisti večer prišel iz Carskega dvora, ne da bi ga kdo opazil!« Ruta bi bila gospodu Krvini lahko natanko povedala... Tako čisto in jasno je bilo zdaj vse! In Ruta je sklenila... 16. Dorival je dobil pismo. Pismo je bilo zelo kratko: »Spoštovani gospod Samostrel! — Prosim Vas, da me počakate danes ob petih popoldne pri znanem vogalu pred znano kavarno. — Ruta Rožič.« »Neverjetno!« je rekel gospod Samostrel. Od veselja je skakal! Prav zares je skakal! Ves prestrašen je Caldino pokukal pri vratih-» »Glej, da mrkneš!« je zakričal gospodar. »In še nekaj: nisem znorel, da veš!« « Nestrpen je bil Dorival, nestrpen kakor še nikdar v svojem življenju. Ob pol petih, trideset minut pred dogovorjenim časom, je stal že deset miaut na Čevljarskem mostu, trpinčen od vseh muk, ki jih prinese čakanje. Zelo se je razteselil, ko se je pri- 5» kazal tam čez, na drugem koncu mosta, široko-pleči stražnik, njegov varuh. Mož postave se mu je zdel kakor dobro znamenje. Razen tega, in to je bilo še važnejše, si je lahko z njim pet minut preganjal čas. »Dober dan!« >—br dan!« se zasmeje stražnik. »No, kakšne so bile cigare?« »Saj si vendar ne bom kupil za petdeset dinarjev cigar!« pravi stražnik dobre volje, pa nekoliko z očitkom. »Seveda ne, seveda ne. Vendar mi povejte: Strogo izven službeno — —I« »Kaj pa?« »Lahko obrnete v kako drugo korist tegale kovača — tega tu?« Dorivalu se je posvetil med prsti kovač. »liehe!« se je zarezal stražnik. -Strogo iz-venslužbeno?« »Strogo! Ne maram prav ničesar od ros. Prosim — tole!« »Zahvalim! Pokorno zahvalim!« Mož postave je udaril s petami. »Si smem dovoliti vprašanje?« »Deset!« »Zakaj — — « »Zakaj dajem, mislite? Ker ste moj dober duh! Ker se mi zmerom kaj zelo prijetnega dogodi, kadar vas srečami Ker bi vas rad prav dostikrat srečal!« »Ilehe!« se smeje stražnik. »Tista — tista dama, ne?« »Uganili ste!« pravi Dorival. Tedaj je prišla Ruta. Tudi ona je prišla precej prej — natančno pet in dvajset minut. I Z resnim obrazom je Ruta pogledala Dorivala, ki je zaradi tega takoj pai iz oblakov. Kar tuja je bila. »Peljite me, prosim, v kavarno!« pravi. — »Rada bi vam nekaj povedala.« »Prosim, gospodična!« Molče sta šla drug poleg drugega, stopila v dobro znani prostor, pozdravljena od dobro znanega natakarja, in se vsedla v dobro znan kotiček. »Gospod!« reče Ruta rezko, »vi ste slepar!« »Mojdun!« si misli Dorival. Glasno pa pravi: »Saj — saj — to, kaj bi dejal, je moj po« klic!« »Pa sleparite mimo svojega poklica, gospod!« je Ruta resna. »Človek se navadi... se opravičuje Dorival. »Se navadi, pravite? No, bova pa sleparij« razkrinkata!« »Prosim — prosim —« se zatika Dorivalu. »Preden vam povem, kar bi vam rada po1 vedala, bi rada pribila, kar je dognano. Degnano je, kar po vrsti: — sicer pa vas opozarjam, da takoj vstanem in odidem, če mi vpadate v besedo — dognano je: Gospod Samostrel vidi damo v operi. Je predrzen, da jjozdravi damo, ki mu je čisto tuja. ko jo sreča v živalskem vrtu. Po prečudnem naključju je imel gosp<*l Samostrel priliko, da se je peljal z njo v avtu z nekimi napačnimi prilogami. Dama je med te mzvedela. da je gospod zelo poznan poliaj' kač. Sklenila je, da pa vzame ▼ službo t a neko namero, ki je bil zločinec zanjo pripravljen- Vrnitev s plesa Marjetica in Majda hočeta na vsak naiin na ples. Mati jima brani, ker sta deklici že zelo mladi in tudi okolica, kjer se ima ples vršiti, je vse prej kot priporočljiva. Dekleti pa le ne odnehata in mati se končno vda. Ker pa je sama bolehna, prosi 6vojo prijateljico, naj spremlja deklici in pazi nanji. »Pojdi kmalu počivat, mamica. Bodi brez skrbi, ne bova ostali predolgo. Hišna vrata lahko pustiš odprta, da ti ne bo treba vstajati, ko se vrneva.« Poljubili sta jo in veseli odšli na veselico. Mati je res kmalu odšla v posteljo, toda spati ni mogla. Saj mati ne more brezskrbno spati, če so njeni otroci odsotni. In če ve, da so otroci v nevarnosti, ali ni njen nemir še toliko bolj upravičen? Ko jo je spanec že skoraj premagal, se je nenadoma spomnila, da je pozabila pustiti vrata odprta. Zaklenila jih je že kar iz navade kakor vsak večer. Kaj, če zaspi in ne bo slišala deklet, ko se vrneta? Vstala je, se za silo oblekla in odšla kar v temi iz sol>e. Nesreča je hotela, da se je na stopnicah spotaknila in padla tako nesrečno, da je ostala na mestu mrtva. Njeni hčerki pa se med tem zabavata na ve-«elici. Obe sta razgreti od plesa in se smejeta dov-tipom razposajenih tovariševi... Sele v zgodnjih jutranjih urah se vračata domov, čeprav sta materi obljubili, da se vrneta kmalu. Hišna vrata so zaklenjena. Potrkata, toda nihče se ne oglasi. Začneta še močneje trkati in klicati mater, toda zaman. Tesno jima postaja pri ercu. Kaj naj storita? Treba je Ui po ključavničarja. Toda čeprav je ta odklenil vrata z vetrihom, jih je le s težavo mogoče odpreti. Neika ovira mora biti od znotraj. Dekleti se upreta v vratain jih odpreta s silo. Ključavničar posveti z lučjo, da bi videl, zakaj se vrata niso hotela odpreti... Na. tleh leži truplo uboge matere v mlaki krvi!... Točnost Mogoče bi kdo mislil, da tisti ljudje, ki so zelo zaposleni, ne upoštevajo točnosti, ker so pač preobloženi z delom in zato ne morejo .vsega pravočasno opraviti. V resnici pa je v večini slučajev ravno nasprotno res. Prav najbolj zaposleni ljudje so povsod najbolj točni, ker si znajo svoj čas pravilno uredili. Da morejo zadostili vsem svojim dolžnostim, prevzamejo le toliko obveznosti, kolikor vedo, da jih bodo mogli izpolniti. Nikoli ne obljubijo lega, česar ne bi mogli izpolnili, toda kar se obvežejo. to izvršijo z največjo natančnostjo in ne čakajo za izpolnitev svoje obveznosti na zadnjo minuto. Prihajajo ob pravem času in prav tako ob pravem času odhajajo. Točnosti po večini ne poznajo oni, ki jmaio preveč časa in ki ga zato ne zna io cenili. Cas zanje ne predstavlja nobene vrednosli in zato ravnajo z njim tako brezbrižno. Njihova netočnost pa jim povzroča marsikatero neprijetnost. Polagoma postanejo netočni in malomarni ludi v važnejših stvareh. Ta slaba lastnost je uničila že marsikatero življenjsko srečo in marsikateri življenjski položaj. Otrokova hrana je prevroča Nikar je ne ohlajaj na ta način, da pihaš vanjo. Pri tem prihaja slina v dotiko s hrano, čeprav tega ne opazimo. To pa ni samo neokusno, ampak nemalokrat za otrokovo zdravje silno škodljivo. Ce je kdo jetičen, more na ta način prav lahko okužiti otroka, kajti otrok je posebno proti bacilom jetike mnogo manj odporen kot pa odrasel Človek. Tudi pokušanje jedi z isto ilico, s katero jé otrok, tnore biti usodno. Složnost v vzgoji Jožica kriči na vse grlo in cepeta z nožicami, ker bi rada splezala na okno, pa je mamica ne pusti. Niti prijazna, niti stroga materina beseda nič ne zaleže. Jožica ve, da če bo vztrajala v svoji trmi, bo dosegla kar hoče, zato ne preneha s kričanjem, čeprav je že skoraj hripava. Mati pa 6e noče omehčati. Oče sedi pri mizi in prebira nedeljski časopis. Parkrat je že zaren-tačil, da je te muzike že sit. Ker pa Jožica le ne odneha, vstane od mize, postavi stol k oknu in pomaga punčki, da spleza nanj, čeprav ga mati tiho svari: »Ne stori tegal Drugič bo sama splezala na stol in se ji lahko kaj zgodi.« Oče pa se ne zmeni za njene beäede. Smeje se in boža svojo malo po zlatih kodrčkih. Sedaj, ko je nehala kričati, ni nič več hud nanjo. Jožiica pa je vsa vesela svoje zmage. Kakšne posledice bo imelo takšno ravnanje? Prihodnjič bo Jožica še bolj trmasta in ne bo nič več ubogala svoje mame. Vzgojitelji bì ne sinejo v svojih ukazih in prepovedih nikoli nasprotovati. Ce so mnenja glede vzgoje različna, jih je treba razjasniti med seboj in ne v navzočnosti otrok. Nikoli pa ne sme en vzgojitelj omalovaževati ali celo ovreči zapovedi drugega, ker je na ta način onemogočena vsaka vzgoja. Namesto t milom lahko pereš s krompirjem, posebno svilene tkanine in takšne, ki so pobarvane s slabim barvilom. Krompir se «kuha napol, tako da v roki ne razpade, nato Be drgne z njna tkanina kakor t miloin. Joiica Je Irmasla... Med štirimi očmi A. S. Hudujete se, ker Vam teta brani čitati knjige. Pravi, da je za to škoda časa. Skušajte svojo teto nekoliko razumevati. Ko je bila ona v Vaših letih, dekleta niso toliko brala kakor danes, zato se ji to zdi odveč. Skušajte ji včasih pripovedovati kaj zelo lepega in zanimivega ter ji povejte, da ste to Sitali v knjigah. Na ta način boste tudi v njej zbudili polagoma zanimanje za knjige. Seveda morate to delati obzirno. S silo in z zabavljanjem se v takšnih stvareh ne da ničesar doseči. Citanje knjig Vas pa vendar ne sme ovirati pri Vašem poklicnem delu, ki je prvo. R D Vaš načrt je zelo moder. Ne samo Vi, vsako' dekle bi se moralo naučiti gospodinjstva, preden se poroči. Ce ji je to mogoče v domači hiši, e gotovo zelo dobro. Toda če imate možnost, da greste v gospodinjsko šolo. je še mnogo bolje, ker se tam še mnogo več naučite. - Mož bo svojo ženo še bolj ljubil, če m« bo znala dobro gospodiAUi. kar je posebno važno v sedanjih To mladostno zanesenjašlvo, ki hrepeni le po ljubezni in zaščiti dekleta prav lahko zapelje. Moška zunanjost ni vedno porok za moder in plemenit značaj. Toda, kdo bi mislil na vse to, ko srce vzplamti v ljubezni že ob samem pogledu in se topi ob nežnih, božajočih besedah. Štelkin Drago je bil vesel in lahkomiseln človek. Povedal ji je le to, da ne more dolgo vzdržati v eni službi, da ima umetniške talente, da zlasti ljubi glasbo, Štefka niti opazila ni, da je Drago take vrste moški kot njena prijateljica Dora med ženskami. Našla ga je v družbi, s katero so se starši večkrat sestajali. »Oh, ta grda rokavica,« ji je nekoč zašepetal. Prihodnjič Štefka na levo roko ni več oblekla rokavice. Tega ni etorila iz koketnosti, saj je ša poznala ni. Dragu je hotela napraviti uslugo in tudi njej je dobro delo, če jo je prijel za roko. Ob takih prilikah se je spomnila Stanka. Ce bi bila kdaj isto čutila zanj, bi bila gotovo njegova žena. Vendar, kaj je to, kar čuti, ali je to ljubezen? Kako težko ženska spozna resnico v labirintu svojih čustev. Štelka se ni popolnoma predala čustvom, skušala je svoje razmerje do Draga trezno preudariti. Ko ga je nekoč opazovala pri kartah, je denar kar stresal, če je inalo pil, se je njegov obraz čudno izpremenil. Nekoč je opazila, kako se je zagledal v tujo damo. »Saj ga še nič ne poznaš,« ji je večkrat dejala pamet, »vendar ga ljubiš,« je takoj ugovarjalo srce. Nasveti pameti so ob pisanih slikah domišljije postajali vedno bolj plašljivi. Navadno se je takole potolažila: »Saj imam za odločitev še čas, Drago me še niti vprašal ni. Toda, če ima brat prav, bo tedaj morda že prepozno!« Zopet se je zatekla k teti Ani. Teta, ki ji jo bilo Štelkino znanje z Dragom že znano, ji je kar naravnost povedala: »Vidva nista drug za drugega. Drago je nadarjen, a lahkomišljen in nezanesljiv. Moški, ki se do 30. leta ni uravnovesil, ne more ustanoviti svoje družine. »Ali, teta, midva se imava rada,« ugovarja Štefka, »in to je vendar najvažnejše.« — »Samo ljubezen še ne zadošča za srečen zakon. Ljubezen je kakor bengaličen ogenj, ki nekaj trenutkov plamti v očarljivo lepi svetlobi, v hipu ugasne in zapusti le dim in smrad.« Štefka se je zamislila: »Ko sva poleti govorila o Stanku, si mi rekla, da je za zakon potrebna ljubezen. Draga imam rada. Sedaj ničesar več ne razumem.« »Potrpi, dragi otrok, vidim, da se morava o tem vprašanju temeljito pogovoriti. Pametno dekle si in goiovo veš, da ima človek dve naravi: nižjo telesno in višjo duhovno. V čustvih, ki jih imenujemo ljubezen, se javlja naša nižja čutna narava. Zaljubljenec hoče ljubljeno osebo videti, slišati in se ji približati. A duša s to ljubeznijo nima nič opraviti. Kako bi mogel oni, ki resnično ljubi, drugega zapeljali v greh? Kakšna ljubezen je to. ki nekoga nesebično priklepa nase, čeprav si še ne more ustanoviti lastnega doma? Čutna ljubezen vidi in hoče uživati le telesno lepoto in telesne odlike druge jsebe. A ker je po telesu lepota minljiva, mine tudi čulna ljubezen. Duhovna ljubezen je zakoreninjena v višji človekovi naravi. Duša ljubi čistost, poštenost in požrtvovalnost bližnjega, ker vidi odsev božje le-pole v njem. Te ljubezni se ne boš nikdar na veličala, saj globine lepe duše ne moreš izčrpati. Srečna bosta zakonca le, če ju veže duhovna In čutna ljubezen. Obe morata zrasti v lepo harmonično celoto, kakor tvorita duša in telo večno lepo celoto: človeka. Samo duhovna ljubezen brez čutne ljubezni je zopet le prijateljstvo, ki za zakon tudi ne zadostuje. Kajti zakon je življenjska zveza dveh teles in dveh duš, ki mora trajali do smrti. Ali sedaj razumeš, Štefka, kaj je tvoji ljubezni manjkalo poleti in kaj ji manjka sedaj.« »Da, sedaj razumem, toda. teta, ali bi se najini duši ne mogli sčasoma zbližati. Sedaj se še malo poznava, ko bi vsaj vedela, če je veren.« (Nadaljevanje sledi.) šlov^nški misijonar - - ------------------mi «tw«Mai; «i»« 'w .»-Ma:. i» i« „ .• ... ■ -«a -sr-t- W.J Jt^-^MIV. .-f • -J**,««ar-» « :7. iura •òj v» .V I ." ■». c;»r * «"a« i - . •>. -i. _» - v i _ ; : - ---....i*.. " * „... .j«*- imrmnn .oi l*- u> -OK »mat, i ;jaw>«»K. -tir -a Jf1- icj-si» »K*eut f..A •'«. far» trilli .- * j««ar-ii v»T -»v -»a. -j*» «.i - "•*» : rrtmiru larrnsn*. ravi *t«uirui .v »r aar^H iart nvira^ ia »»»r j««4il «krmo a «-* n tnnr^ "»ta inh »TIH » ml -nommmn b e ■'■ra *tv»rai 2 rar v-.no« r mam Mul «..i ->!HUit imhoi * " 1 Jejo. lOIV!», ^ _______ -«Itn matro :a(. ^^ '••»»imi anf^rimi *»*7iin 'MaMniKov 1», iu« i iOrtmr-nMm !»T*l :»* v .«a* V . .-XA4JÜ 'U»*4 V .niijk-l^oii,. S.'. .^iWwJ^S^ 4 vWiluCl, vluMf «M A - ii» V« ^tXKtU u -i . Ai^-a ^^O««««^ X-ä>> -T^U vjfv .•v-.^Nktf -a-... • «saùA-. a IJiš^J — * J " v Mieti u - - ' ------------. .J», t* 1 J^i '^fc^-J . « .«..oOrtCU. KT- '^-ilK '■ --^ - ™ .^V, -.VJ* J.te. ----. oa«.«: -'j- • » ■ ■ t»ij;|iimi »»ii.p». 1 - - V-A - 1- »s-l u-.uil* - J 3 ..,ii X. . (v^- - ■ iCl A. ^^ -i A.....- t^. s»..-, -.--fc-v» ^ÄT --------------- *—«>» IM Ji. , t . 1C.SA. ^^ - - ». .J-l-ÌA^-» * 4. . - -J ' AäC i.A. Č —54 •- »■'» «Vv « c TS , < CJ-.J.S. > .t- Ii. »_u .^-ii.v C v...>v>«; •'■ue -»t. :w>.. , ^ ,a f >1 M 1—1*. K U —^ -'>%■ «tln, >C . »..cuji ...J.»«. ^ua. : . n ^ rma -C «ukouta - ».a,V» - /m. '«Kij. aomiarti x» j» amili a uoiifti Tir ■.!-ut^i -ar- rm M»ra •- " -^tm^-^na« .izzr~ -- -sopuj ■linai -:rvaastv* .tn»ii v •rsaate art»» - - .«m «n .ri*: -..j -0 ho. "i -rs » 4» -««B .aaa«.; »» nm. a ItjO.ijOt) on;. u ,aee « omfrj ersoo-i- i >olezni -» .a o«^: :*l rottirajonrsra aooaa»p-iaa5m> ? <*i r*rmm issavo idro--io .w -.rat,.v«s. ,a rgaamza«» •• mo;o5ii» -a -J - «vapa *« « a .kW» --M,--' -.i tf ..-i ..-37 « . -aa Ma»!* -.-v » . :.~raa .-ilrtiu». roaru preko .i..« ; -ai »-.-M ■ -VO.: : i.'llio !H . -tj;..uw viiiMW a -a i qzwiiU Iran- — • ^ .•■»>;.. '-wa «u « ». o a lani '««•«» *>».•»!•«. -aiijr «-t -ictlti» ■'A»?«« --XJ - >w.i ju Mjam ^«easxc* ii Mt V >1»tlMIMil^e -ilio 'iua»'. -oiar- iki » v.; r :3Sk» • ci»ti» i» .maa » .- uaew J -J ..... ^ :*.>- Ì >- i: -it«ma : " ra- '«1UKÌ4V&U.4 v» ■ a«n.atm 06rt- ■•N 1 vthj-.a s viiae Sata. ... IV V.j JI 3 J i . -1. - ; - -I.>*J »tt - h a. Uà «* -4J Ui IU.4' --iar"'-*?» , -j «u:o jI « -w<4 «Jiwr unsi .-a*, s .« -^Ä.-ju . -o. H -..-i* ■ J. ; j -vx^i. x * ;\antt ■ ■ -i —i. ■ ^ im^C -1*- oie® * - -. -• -CM » ..Mi ■uuaj: >. ; '.A., n - ti ' . ^ -.--IV . - . -MJ.. • . » -T - areto 'i® -J -.iiu.-» •vt •••> 1 'V^M itu.-atl 111 vo^ ; —ua. .nein. ^ = ^„ii ,^4, .Ju 'lovaö ia % -A i u.- '.i »t - , ; -ii 'a -:9vu3T'-s ^-i..--ia .a > .jCtrtfajJl •-»•^».U -t«,.»il (IM .«UlytlmtM «« '«in«®* ugni» "ur-un iie-i» r-.umtt .ivrsv Za naše mlajše STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET »Res, Francek,« je dejala, »vse to je nad W čudovito. Nikoli se ie rr.oremu vsemu temu 'olj načuditi. In nikoli ne bomo mogli vsega razumeti. Verovati moramo, da Bog za vse skrbi, veseliti se moramo, da to vemo, .upati popolnoma vanj in mu biti hvaležni. Zelo pravilno je prej povedal Stanko, da je namreč Bog tako velik, da more ve eto z lahkoto storiti, da se ne utrudi in da zatti ni nobena težava misliti na toliko stvari Obenem. Toda ne samo to. On neizmerno ljubi V6e to, kar je ustvaril in lahko 6mo uverjeni, da ne bo nikoli prenehal skrbeti niti za najmanjšo stvarco, katero je ustvaril. AH se ne spominjate, da je (Jezus rekel: »Tudi nobenega vrabca Bog ne pozabi.« »Da,« je dejal Stanko; »dejal pa je tudi, da sta Uva vrabca za en novirič, mi pa smo neizmerno Teč vredni.« »Res je,« ie smehljaje se odvrnila gospa Rayeva. »Toda ali veä, kateri je glavni vzrok, da je žtovek več vreden, kakor živali?« »Zato, ker ima človek dušo in bo večno živel, omo spravljali svoje orožje in jetnike.« Še vež naslednjih dni so se igrali Indijance. Ißospa Rayeva je našla nekaj kosov rjavega in rdečega blaga ln jim je iz njega naredila hlače z resami. Vrtnar jim je priskrbel palice in vrvico, da so si naredili loke. Tudi puščice so si izdelali. [Vigvan je bil tako velik, da je v njem imel dovolj crosterà ves indijanski rod s kraljico vred. Po-trili so ga s praprotjo in mahom. Nekega dne so trije Indijanci iznašli novo, ljubko igro, ki je obstajala v tem, da so branili svoje ozemlje pred sovražniki, katere so imenovali »Črne noge«. Seveda je ta rod bil neviden navadnim ljudem. Toda Francek Je tega sovražnika tako dobro opisal in njegove kretnje so bile tako žive In izrazite, da sta Stanko in Verica skoraj videla, kako so se sovražniki skrivali za drevesi in tiščali v rokah svoj tomahavk. Igra Je bila v največjem razmahu, ko so vsi trije hkratu nenadoma zagledali, da prihajata proti njihovemu vigvanu dva neznana dečka. Bila sta precej večja od iFrancka. Imela sta kakih petnajst ali šestnajst let. Bližala sta so počasi in imela roke v lepih. Ko «ta bila že čisto blizu, sta zaklicala: »Dober dani Najina mati je prišla obiskat vašo. Ni se nama ljubilo ostati v salonu in zato nama je vaša mati dejala, da lahko greva na vrt k vam.« , »Hural« je veselo zakričal Stanko. »Vidva bosta rod Cmih nog.« Pojasnil jima je igro in jima povedal, kako naj napadata in Jima pokazal tudi velik kup borovih strožev, ki jim bodo slutili kot strelivo. Dečka pa sta odvrnila, da je ta igra prene-nmna. Sprehajala sta se in ogledovala okrog sebe. Norčevala sta se iz indijanskih oblačil, streljala a pušitami, dokler nista vseh porabila. Nato sta so spravila nad vigvan. Stresla sta ga tako, da se Je skoraj popolnoma podrl. Končno sta predlagala Indijancem, da jih naučita »džiu-džic« (japonska rokoborba). Rekla sta Jim, da Jim bo to v njihovem indijanskem boju zelo koristilo. »Hvala lepal Ni potreba,« je odločno dejal Francek, ki Je takoj spoznal, da sta ta dečka budobna. Dečka sta ga posmehljivo pogledala in izjavila, da je strahopetec. Tedaj je Francek seveda bil takoj pripravljen za pouk. Lotila sta se ga s takšno surovostjo, da je ubogi deček prebledel, toda nista ga mogla pripraviti do tega, da bi jokal. Niti oglasil se ni. Nato sta se lotila Stanka. Ta pa je postal rdeč kakor rak od jeze. To ju je še bolj zabavalo in sta ga s še večjim užitkom mučila. Verica ju je prosila, naj pustita Stanka pri miru, onadva pa sta se norčevala iz vseh treh. Nenadoma pa je Alfred, mlajši izmed obeh, pobral kamen in ga z vso silo zagnal proti nekemu drevesu ob robu gozda. »Presnela reči ZgrešU sem.« Ali si videl, Tom? Bila je veverica.« »Ne,« je odvrnil Tom,« nisem Je videl. »Toda škoda, da nimam puške s seboj. Nisem vedel, da so v tem gozdu tudi veverice.« »Tako rad bi imel veveričjo kožo, da bi jo razpel v najini sobi. Ali se ti ne zdi, da bi bila boljša od one, ki jo ima Tonček. Ona Je podla-sičja in precej smrdi.« »Res je,« je pritrdil Tom. »Veveričja je mnogo lepša, posebno če je rep zelo košat Se bolje bi bilo, če bi jo dala nagačiti in bi jo postavila na najino mizo, kjer bi stala lepo pokonci in držala oreh s sprednjimi šapicami.« Verica je vsa prepadena gledala tuja dečka. Zdelo 6e ji ie, kakor da se pripravljata izvršiti grozen zločin. »Ali je res bila veverica?« je vprašal Stanko. »Jaz do sedaj nisem videl tukaj še nobene.« »Seveda,« je odvrnil Alfred. Videl sem jo tako natančno, kakor vidim sedaj tebe, kako je plezala po oni debeli veji. Mogoče jih je v gozdu več. Ali pa imajo celo gnezdo v bližini.« »Kako vesel bi bil, če bi mogel najti mladiče,« je dejal Tom. »Odnesel bi jih domov ln jih udomačil. Viktor mi je zadnjič povedal, kako je treba i njimi ravnati. On je pred kratkim iztaknil veveričje gnezdo. Ustrelil je samico, splezal na drevo in odnesel mladiče domov.« »Brezsrčnežl« je ogorčeno vzkliknil Stanko. »Nisem vedel, da zna Viktor tako dobro streljati,« je dejal Tom. »Ko smo se učili streljati, je le redkokdaj zadel cilj.« »Mogoče se mu je le slučajno posrečilo,« Je odvrnil Alfred. »Včasih se je mogoče vevericam precej približati. Pojdiva v gozd; morda se nama posreči, da odkrijeva njihovo gnezdo.« Krenila sta v gozd in pustila Indijance, ki so vsi prepadelli gledali drug drugega. Stali so poleg svojega porušenega vigvana in lokov brez puščic. , , . Stanko je bil rdeč kakor mlad puran m je stiskal pesti. Francek pa je bil bled, toda miren, Verica bi se bila skoraj začela jokati. Preden so utegnili spregovoriti kakšno besedo, so zagledali, da prihaja k njim gospa Rayeva z neko drugo gospo, katere niso pozna It. Mali Indijančkl so pogumno zatrli svoja Čustva in vljudno pozdravili: »Dober dan, gospa!« Bila je to soproga nekega Časnikarja, ki io pred kratkim kupil v bližini veliko posestvo »Kje sta moja dečka?« je vprašala »Odšla sta v gozd lovit veverice,« je odvrnil Stanko. Gospa se je zasmejala, toda njen smeh Jo bil čisto drugačen, kakor smeh gospe Rayeve. »Ah, navihanca!« je vzkliknila. »Ta dva sta prava naravoslovca. Tom ima doma celo zbirko gnezd z jajčeci Kadar koli najde kakšno gnezdo, ga prinese domov in ga zna tako ljubko pritrditi na kos veje.« »Oh, kako more vendar kaj takega storiti!« je skoraj v joku vzkliknila Verica. »Ubogi ptički.« Tuja gospa je bila zelo presenečena. Vpra« šujoče je pogledala gospo Rayevo, ki pa ni rekla ničesar. Nato je začela znova pripovedovati: »Moja dečka bi se bila morala vrniti v šola po velikonočnih počitnicah, toda v šoli je nastal! požar in popravila še sedaj niso končana. Moj mož je sicer zelo nezadovoljen, da sta ostala doma, toda meni se zdi, da ne bosta zaradi tega nii na škodi, saj sta oba tako zelo nadarjena, da bosta prav kmalu nadomestila, kar sta zamudila. Ko nas obiščete, vam bom pokazala, koliko odlikovanj ja Alfred že dobil v šoli. Ob priliki strelske tekme je dobil celo srebrn pokal.« Stranko je skrivaj pozorno motril pripove-dova 1 ko. »Ce je naša mamica zadovoljna z nami, nas nikoli tako ne hvali,« je dejal sam pri sebi. »Stanko, steči v gozd in povej dečkoma, da ju njuna mati čaka,« je velela gospa Rayeva. Nekoliko pozneje sta se hudobna dečka po' slovila in skupno z materjo sedla v razkošen avto-* mobil, ki jih je čakal na cesti. Naši ubogi uije Indijančki pa so pripovedovali gospej Rayevi vse, kar se je zgodilo. Minilo je že več dni od onega neprijetnega obiska. Naši trije prijatelji so skoraj ves čas pre-bili v gozdu in se trudili, da bi zasledovali ve-verico, toda vse njihov trud je bil zaman. Nekega' jutra pa se jim je končno nudil ljubek prizor. Na mahu, ki ga je obsevalo sonce, pod veliko bukvijo, je sedela temnorjava veverica in si s šapicami umivala gobček in ušesa. Imela je velik in izredno košat rep ter črne, živahne oči. Otroci1 60 bili 6kriti za nekim drevesom in so jo vsi presenečeni opazovali. Verica pa se ni mogla dolgo premagovati in je zamrmrala čisto tiho: »Kako je ljubka!« Zivalica jo je najbrž slišala, kajti nehala se je umivati in dvignila glavico. Cez hip pa je švignila na drevo in skakaje z veje na vejo kmalu izginila. Otrokom je bilo zelo žal, da so jo mogli le tako malo časa opazovati. Ko so pozneje šli skozi gozd in opazovali, če bi kje zasledili na drevesih kakšno luknjo, kjer bi se mogla skrivati veverica s svojim gnezdom, so odkrili nekaj, kar je vzbudilo njihovo pozornost. Odkar so se igrali Indijance, so se zelo izurili v iskanju sledov. Poznali so sledove vrtnarjevih korakov, kakor tudi drugih ljudi, ki so redno prihajali k njim. Razločili so sledove koles, konjskih podkev. Na močvirnatih tleh so znali razločiti celo 6ledove ptičev in manjših živalic. Zato je njihovo izurjeno oko zelo hitro opazilo sledove neznanih stopinj v blatu poleg jarka, ki je ločil njihov gozd od občinskega. Opazili so tudi nekaj zlomljenih vej, ki so pričale, da se je nekdo plazil skozi grmovje. V istem hipu se jim je po gozdni stezi pri" bližal vrtnar. Poklicali so ga, naj pride k njim« »Brez dvoma so to bili mali cigani,« je dejal, ko je pogledal sledove. »Ves čas jih opazujem, odkar 6e je njihov voz ustavil v bližini vasi. Videl sem, da so med njimi trije dečki, ki niso večji od Francka. Slišal pa sem, da so na sosednjih posestvih pokradli že več piščancev, zelenjavo in mnogo drugih stvari. Glavo stavim, da so to njihove stopinje. Videti je, da so še popolnoma sveže. Jutri zjutraj bom moral zelo paziti, če 6e prikradejo odkod. Navadno opravljajo svoj posel t zgodnjih Jutranjih urah.« (Nadaljevanje sledi.) 2' Nekaj besed o športnih rekordih v naši doleti menda ni kraja, kjer ne bi imeli tantje navado, da bi od Casa do časa preizkušali svoje moči. Vsaka vas ima svoje atlete in orjake, o katerih pripovedujejo, da so najmočnejši, najhitrejši in najspretnejši. Najrajši se pomerijo tantje v metanju, pa tudi v dviganju bremen, v teku, skakanju, smučanju in jahanju. To je brci dvoma lepa navada, ki podžiga mladino k posnemanju in tekmovanju. Na krepke in postavne fante je vsaka vas ponosna. Vsaka vat! ima svoje atlete, pa tudi svoje rekorderje. Kdo je rekorder? Tisti, ki najhitreje tečo, ki najviSje skoči, all ki n. pr. največ vzdigne. V Športnih krogih beležijo prav natančno vse mednarodne in narodne rekorde. Svetovni rekordi, katere dosegajo tekmovalci na olimpiadah so naravnost neverjetni. Komaj verujemo, da |e res, ko vidimo atleta, ki skoči čez prečko, ki je čez dva mclra visoka. Kdo ne bi občudoval fanta, ki skače čez 8 metrov v daljino? Kdor je bil na smuäkih tekmah, je lahko videl može in fante, ki so v treh urah pretekli 50 km ln se jim je komaj poznala utrujenost. Neverjetno je, kaj vse lahko doseže zdrav športniki Na sinuški skakalnici v Planici so Bkakali slovenski smučarji že čez 70 in 80 metrov daleč, svetovni prvaki pa tudi čez 100 metrovl Tudi v plavanju imamo prvake, ki rabijo komaj 20 minul za plavanje na 1500 ml JABLIN - Jabolftilh za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek L. 11 40. po pošli L. 16'—, 2 zavitka po pošti L. 80—, 3 zavitki po pošti L. 43 — Prodaja Drogsrija Emona Ivan Kane - Ljubljana - Nebotičnik Bralcem Domoljuba bomo v bodoče poročali o vseh važnih domačih in tujih šporlnih prireditvah. Prepričali se bodo lahko, da imamo Slovenci prav odlične športnike in tudt take, ki se lahko pomerijo z najboljšimi atleti na svetu. Želimo pa, da bi tantje na deželi tudi Bami več tekmovali, da bi svoje uspehe merili in nam poročali o merah, katere so dosegli. Ce se doslej niste vadili, vam v naprej povemo, katere mere boste dosegli. Zdrav in spreten fant lahko doseže z malo vaje sledeče športne rezultate: Tek na 100 metrov: 15 sekund. Tek na 1000 metrov: 3 minute 30 Bekund. Skok v višino: 1.10 metra. 4. - 13. OKTOBRA MOär°^dBu9,JÄd Obrtniške In kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novoarrafnno moderno raaatavlič« Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer. Polovična voxnina aa ielexnfci Pri postajni blagajni kupile cel vozni listek v L| u bij a no in ga pustite žigosati pri veleseiemski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. Vstopnina za enkraten obisk L. 4 -, žigosanje voznega listka brezplačno. Skok v daljino: 3.50 metra. Suvanje krogle, težke 7.25 kg: 7 metrov. Hoja na 25 kilometrov: 5 ur. Plavanje na 100 metrov: 3 minute. Da ne bi kdo mislil, da zahtevamo previsoke mere, dodajemo na koncu nekaj rezultatov, katere so dosegle slovenske športnice pri letošnjem prvenstvu v Ljubljani: v viino je skočila Pribov-škova 143 cm, v daljino Pustivškova 4.43 m, žensko kroglo pa je vrgla Marinčkova 9.80 m. Mostova esenca Mostin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izhorno, obstojno In zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov L. II 50, po pošti L. 20-—, 2 steklenici po pošti L. 35— 3 steklenica po pošti L. 47—. Prodala drogerlja Kane Ljubljana. Židovska iM Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Ali ste piatali 11 lir ca »Slovenčev koledar«? Cc še ne, storite to takoj po položnici ali pa pri našem zastopniku! LJUDSKA I lOSOJILNICA Posojilnica je bila ustanovljena leta 1895. v ljubljani zadruga z neomejenim jamstvom v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštva Mali oglasniki V Domoljubu se zaračunajo mali oiilasl n. besodah, in sicer plača Usti ki iSj« „uiP° L.0.20 sa besedo; v ženitvenih oglasih i» dopisih beseda L. 1'— ; f vseh drugih o»ls. si h stane beseda L. 0U0. Vsem oglasom » prišteje še oglasni davek. Na.manjši znesek L. 7 —, za ženitvene oglase L. 20 -, Hedai Domoljubovi naročniki plačajo polovico m>ni pri oglasih gospodarskega značaia. Pristojbina za «alo oglate m platni« naprej. 1000 lir nagrade dam tistemu, ki ml Izsledi kobilo ajzolj SImlo alt zelenko. Ima črno grivo, noge do kolon Črnikaste, v dea-nem uäeeu Ima majhno bradavico v velikosti fižola. Visoka 16S cm. premer 175 cm. Stara Je okrog t let, žig »t. 108. Razpuščena v Mirni na DolenJ-akem. Sporočiti na Jakob Slrok. Srednja va» t, p. Polhov grada«. Suhe gobe Jurčke ln lisičke kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran Pogačnik v Ljubljani, TyrSeva casta St. 93 (Javna skladišča). Hlapu za vaa kmečka dela takoj sprejmem. Corna Jote. LJubljana, Vodnikova 13). 1000 Lir nagrade dobi, kdor (auledi konja fukna s dolgo llao, s nekaj belih dlak vmea, koäat rep In griva, noge kosmate, na desno oko slep, na notranji strani stegna Ima malo bele kote — bila mu Je odatranjena bradavica — Ja ISO cm visok, «tar 1» let. — DovS, Slape t, Dev. M. Polje. Ugedno naprodaj Šivalni «troji, kolen«, otroški vozički, ve« harmonik t. t 4. prt »Prometu« — naaproll krlžanake cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Nagrado 2000 liri Učeni kobilo, (in «taro, črno-kostanjev, barve. V repu Ima n,. lo bele tlme, ni d««l •tranl zgleda kot |». plCanka, visoka 151 an Vzeta v Vlžmarjlh . ruzpuiCena v Kajti -Jane* Dulc, Stranj« p. Bela cerkev. 700 lir nagradi dobi, kdor ml «porod, kje «e nahaja k on! fuka, na glavi dolg» Uaa, temen, alar 7 let, vlslna 1C0 cm, tt. lil! - Allineo Jot. Oullnlca Štev. I. Pastirja 1«—21 letnesa, »prej. mom. Kobežnlk. V1Ö4I. Hlapca ali dekli do 20 let, a dežel« vajen konj, «prejmeta. Nastop takoj, Anton Jenko, Siska, Vodni' kova 52. Kdor pogreša kinja s i i som Hu:, naj leUfl opiSe In lüie na Iv. Novak. Dev. M. Poli« a Kmeika posestva kupi »Olobu«« nakup In prodaja nepreolC' nln Ljubljana, Petnr-kova ul. 1« (Koma-•kega). Petki Jabolčna In hruSer«-kupl. - Cerne. LJubljana VII. Za vaajo l Rabim služkinji sa pomoö v kuhinji tt vaa dela prt hlil. -Suknalö Jožefa, Ljubljana, Hradeckeg» tt Preizkušen redilni prašek „Redin" za praJKe Pri malih prašičkih pospešuje H edin prašek hitro rast, k repi dSffWf kosti in jih varuje raznih bo- Ä lezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo In» bro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 pr* io. „i„_„ i___t a.__-.iu t a- Rmv.no »Domoljub« slane 18 Ih za celo luto, za Inozemstvo rate in reklamacije pa n prav a »Domnljnba«. Izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. oiu prenavljalo, z.aciosiuie i» • <■'"«" — - r ter stane 1 zav. L. 4--, po pošti L. 8"-, 8 zav.po po" I- 1H--, 4 zav. po pošti L. 20-- Mnogo zahvalnih jrtjej Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo in» Prodala drogerlja Kam. LJubljana. ŽldonM' Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trg»'" aH zadrugi, ker si prihranite poštnino. . Naročniki is Tržaške In Goriške province n»W podati denar vnaprej '«e zTračonalo ™ Ä ' « d n I » t v o »Domoljuba«, naročnina I»" - tJrednikVjóLToil'TeÉ n"£t 1, Ie,c,on «" V»ve« " ** i «j n os i ce i. — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarli.